KRANJSKI ZVON ^^ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO. Izdaja: mestni župni urad v Kranju. Izhaja zadnji teden v mesecu. L. 1940 št. i; Posamezna štev. 1 Din. V novo leto Vsem žiipljanom želim v letu l°4() obilo božje 'Jiilosti. božjega blagoslova v delu. in zdravja v družinah. kaj nam prinaša novo leto? lo je pač velika sk)'ivno,st, ki jo pozna samo boj;'. Vsa znamenja pa, po Katerih moremo nekako sklepati na bodoči razvoj dogodkov, nam kažejo, da bo prihodnje leto zelo. zelo. pogato na dogodkih v svetu. Vprašanje je le. koliko bomo tudi mi prizadeti ob priliki velikih svetovnih dogodkov, pog daj našim državnim krmarjem obilo modrosti, da '>i varno vodili v miru krmilo naše domovine. Molili Poč moramo \ ta namen, da bi ljubi Bog poslal veliko Razsvetljenja našim državnikom in ohranil 'naši državi ""r rta vseh mejah. kaj bo v naši župniji;' \ letu UHO bosta dva velika dogodka v naši žup-"'ja dala vsemu našemu duhovnemu živ ljenju svoj pecat: To je sv. birma in sv. misijon. V župniji bomo imeli lelos po i I letih od 2*5. Februarja do vštetega 3. marca, lo je od tretje do (,('(rle postne nedelje sv. misijon. Sv. misijon v župniji je velik dogodek, ki naj bi Poživil vse versko življenje. Uspeh sv. misijona je pa °dvisen od molitve, /e sedaj prosim vse farane, da bi "'nogo molili za dober uspeh sv. misijona. Po veliki noči enkrat pa bo tudi sv. birma in ka-"oiiična vizilacija v župniji. Po šestih letih bomo zo-P''l imeli slovesnost sv. birme, praznovali prihod sv. 'dia nad birmanCe. kdaj bo birma, bomo ob pravem ?asu vse obvestili. Prav pa je, če starši svoje otroke, bodo lelos prejeli sv. birmo, na lo že opozarjajo in •"h polagoma na to tudi pripravljajo. Če bo bog dal srečo, bi letos rad. da bi se dogra-(|d tudi popolnoma oltar M. B.. Upal sem. da bo že '"'večini urejen do božiča, pa žal ni bilo mogoče. V župni cerkvi so orgle že doigrale. Nadušljive večkrat jim odpove ta ali druga piščal. črv i ve 80, m- da nam ne bo delal sramote. nato je dal umorili še tretjega svojega sina. Toda nedolžno prelita kri vpije do nebes za maščevanje-. Herod je dobil strašno bolezen, ki je ni znal zdraviti noben zdravnik in umrl je zapuščen od vseh. zaničevan, v strašnih bolečinah na telesu m duši. Tako je Bog že na tem svetu strašno kaznoval morilca laminih sinov in nedolžnih betlehemskih otročtčev. 76 8498 [oda Herodi niso izumrli. Živo še med mami. Pred kratkim bi bil rad dognal vsaj pnbsžno število o 11 i 11 nedolžn i h otročičev, ki jih se nerojene zamore njih lastni roditelju Pa sem vprašal za mnenje tri inteligente, ki jim je ta zadeva več ali manj ločno znana. Eden je l)il po svojih skušnjah mnenja, da se \ Kranju in njegovi okolici recimo v sodnem okraju — zamori vsak mesec približno 30 življenj. Druga dva sla sodila, da najmanj 10 do II) nerojenih otrok izgubi vsak mesec v Kranju in bližnji okolici svoje življenje pred svojim rojstvom. Koliko je teh nesrečnih otročičev vsako leto v naši župniji? Rojstev bi moralo bili v naši župniji letno, če bi bilo normalno okrog 240, jih je pa samo rs. Mislim, da ne bom prav nič pretiraval, če bom I r-dil, da se v naši župniji zamori vsako leto najmanj 60 nedolžnih, nerojenih otročičev. Nekatere matere postanejo celo dvakrat na leto »Herodi", torej vsak mesec se v naši župniji zgodi najmanj "> umorov... Mi se niti dovolj ne zavedamo, kako strašno je to dejstvo, lega smo že tako navajeni, kakor vojaki v vojni, da pade vsak dan nekaj tovarišev, pa jih nazadnje že kar mehanično pokopu jejo. Predstavite si. da bi v Kranju vladal kak Herod. I a bi iz lega ali drugega vzroka pomoril vsak leden enega ali dva meščana oziroma prebivahu. Vsak teden pridela dva na vrsto. Kdo. ne bi vedeli. Kar nenadoma bi prišlo, danes ta, drugi dan drugi. Kdo bi še > ;s i a I v naši župniji? Vse mesto bi se rn/.bežalo. vse izpraznilo, ker nihče bi ne hotel ostali v leni strašnem kraju, ker je vsak dan v nevarnosti njegovo življenje. In ta morija se dejansko vrši pred našimi očrni... Herod je dal enkrat pomorili okrog "50 do 40 dečkov. V Kranju pa jih pomore vsako leto brezvestni zdravniki morilci, brezvestne in morilske babice, brezvestni in morilski starši okrog 60. I oda Herod je imel vsaj senco povoda za lo. bal se je za svoj prestol. Med nami pa se mori nedolžno življenje za judežev denar. En tisoč, dva lisoč, tii lisoč, je kar že taksa, pravijo zalo. In za to imajo denar, za preživljanje otroka ga taki zločinski starši nimajo... \ svetovni vojni je v štirih letih padlo v naši župniji okrog b() ljudi. I o rej vsako leio okrog 15 mož in fnniov. Danes v mirni dobi pa se jih pomori vsako leio okrog 60. Kajnov greh. Vnebo vpijoči greh. ..Kje je Abel, tvoj bral?" Kje je tvoj nedolžni otrok? In Bog je rekel Kajnu: ..1\aj si sloril? Glas krvi tvojega brala vpije z. zemlje do mene. Zato bodi proklet na zemlji, ki je odprla svoja usia in je prejela kri tvojega brala iz. tvoji- roke..." lako nam govori sv. pismo na prvih straneh. in isti Bog živi še danes in islo proklelslvo pada še danes na one, ki more nedolžno kri. in pada na zemljo, ki pije kri krivično umorjenih. Toda li- ki more nerojeno življenje, ne more samo teles, ampak tudi duše, ki gredo iz tega sveta no-krščene in ne morejo gledati božjega obličja. „Gorje polni jševalcem. bolje bi bilo, da bi si- mu obesil mlinski kamen na vrni in se potopil v globočino morja, prodno je polni jšnl enega leh malih."" lako govori strašno sodbo. Gospod poli u jševalcem. kaj pa šele morilcem leles in duš... bolje bi, bilo. da bi se obesil ia-keniu zdravniku, laki babici, laki materi ali takemu očetu mlinski kamen na vral in bi se polopil v globočino morja, predno si je drznil jemali življenje nedolžnemu otroku, katerega angel bo enkrat terjal si rogo kazen od pravičnega Boga. Prišla bo kazen na lisic, ki so sami morilci, pa t11" ti na vso javnost, in na vse narodi- in države, ki '"' preprečujejo le strašne morije. Neredko se se sliši tožba, zakaj Bog pusti tolik" trpljenja: zakaj Bog pusti strašno gorje vojne. Saj si svet sani lo nakoplje. Sani pripravi kazen. Malover-ni svet pa bi rad. da bi ljubi bog prišel na svet. Pa bi mora! po njih mnenju ljudi s silo odvraćali od VO.I' ne in vsega, kar vodi v vojno. Položimo roke na. srce. pa si odkrito povejmo, ali svet ne zasluži strašne kazni, ko mirno gleda, ko brezvestni more nerojeno življenje? in kri kliče božje maščevanje na one. ki J" preli jejo. pa ludi na one. ki ne preprečil jejo lega g'('' I,a. Kaj naj k lemu storimo? Kaj naj stori danes k vsemu lomu zavedna krščanska dejavnost;' Vzemimo, da bi na Mestnem trgu v Kranju neki'0 zagrabil enega izmed vas, pa bi ga hotel umoriti sred1 trga z nožem. I a bi imel zvezane roke* in nogi- in 0' si ne mogel nič braniti. Gotovo bi klical na vse grlo? ..I Judje božji, pomagajte, pomagajte, rešile mi življenje, saj slo moji bratje... pomagajte!" In mi bi drli na trg. pa bi lam nemo stali okrog '" mirno gledali, ko bi zločinec moril nedolžnega človeka'' i udi mi bi bili v leni slučaju sokrivi Kajnoveg" greha... t, u vse lo se danes godi v naši župniji. Nedolžen otrok kliče vsak teden enkral ali dvakrat v naši žu|r OJji na pomoč. ..Pridih- na pomoč, moji roditelji me hočejo um"; riti! Pridite na pomoč, brezvestna babica, brezvestn' zdravnik me hoče zamorili in mi za denar vzeti življenje. Pridite na pomoč!" In mi ali naj mirno k temu gledamo? C'e bi mi duhovniki k temu molčali? Ali ue l>' bili kakor miilnsli psi čuvaji? \ Ljubljani je prišel k mojemu prijatelju, zdravniku mož. magnat z. dežele, s katerim sla se poznala in likala, lakole prične magnat z. dežele: .. I i. meni se je z neko gospodično nekaj pripetil0,' pa nočem da pride do škandala, daj pomagaj mi. ' I i rad nekaj plačam." -Jaz se s leni ne pečam." odgovarja krščaiisk1 >.d ra v n i L . .■Ju. saj bi šel k dr. N. N., toda la hudič račun? 3000 (lin, |o je pa preveč, enega ju rja li pa dam." ..Saj sem li povedal, da se jaz ue pečam s loin-lako je odslovil zdravnik Kajna. Tako je sloril pošle" zdravnik, kakršen bi moral bili vsak. Drug zgled. Iz dežele pridi- no recimo v mesto Koro man di" jo tudi k mojemu prijatelju magnat z dežele. M prične: „Gospod doktor, moja žena je sedaj že petič . drugem stanu. To je preveč za mojo kmetijo. DaJJ, mi napravili to uslugo in odpravili-..." Pošten zdravnik na lo: ,. Jaz se ne pečam s tem. je zločin."' Krnel ga debelo gleda. ..Saj bom plačal, kolikor hočete." ../a noben denar ne kaj takega." -S/i j sle vendar naredili islo mojemu sosedu roma sosedi." ..Kaj jaz?! Kdo vam je lo rekel? Jaz kaj taKeg nisem še nikdar napravil." Kmet začudeno pogleda. ..Oprostile, ali niste vi la in la doktor?" ..O. prijatelj, lo ste se pa zmotili. Jaz nisem in la... ? 74 95 37 Štev. 1. KRANJSKI ZVON Stran 3'. ..Oprostite, prosim, sem se zmotil." in je odnesel j u reke drugam, kjer je našel zdravilo in sin ri svojemu otroku. In k tem in takim pojavom naj mi duhovniki molčimo? Zdravnik, ki za denar mori nerojeno življenje, je navaden morilec, zločinec, izvržek človeške družbe. Vsi, ki imajo kaj vesti, morajo bojkotirati takega zdravnika. Babica, ki za denar mori nerojeno življenje, je zver, zločinska hijena. Poštene matere ne bodo nikdar klicale take brezvestne ženske v hišo. Če je pripravljen ali pripravljena morili Za denar nerojeno življenje, je zmožna vsega ali zmožen vsega, lakemu človeku ne more in ne sme nihče zaupati niti svoje mačke ne, kaj šele svoje življenje. Vsi moramo oznanjali bojkot lakim zdravnikom in lakim babicam, ki se s tem pečajo. Kdor gre še k Takemu zdravniku ali taki babici, o kateri gotovo ve. da se s tem peča. je osumljen, da je tudi sam morilec... V naši javnosti se je nekako izgubila zavesi, da je 10 vnebovpijoči greh. Treba je pouka. Mi duhovniki mnogih več ne dosežemo s svojo pridigo in poukom. Vi verniki živite z njimi skupaj po hišah, v tovarnah, v delavnicah, v pisarnah, v vaseh in soseščini. Vaša svela dolžnosl je, da greste na pomoč nerojenemu življenju, da poučujete o svetosti življenja, o veliki dolžnosti staršev, ohraniti življenje svojega otroka, zakaj Bog bo terjal kri nedolžnih otrok iz rok staršev. Pojdimo na ponio«' s poukom. Povejmo, da je človeško življenje nekaj neskončno velikega, ker je večno. Da je posebno duša. ena sama duša več vredna, kakor vse premoženje celega sveta. Za rešitev ene duše je treba dati tudi življenje. In kakor hitro se spočne v materi novo bilje, je lo človek z dušo in telesom. Je vseeno, ali je človek star en dan. deset dni ali pa deset let. Če ga umoriš, je to umor. vnebovpijoči greh. pa naj ima olrok sa ino en dan življenja... Tn, če opomin ne pomaga, kaj potem? Treba je poklicati na pomoč oblast. Zagrozili je treba takim, ki se pečajo s to namero, da jih boste naznanili državnemu pravdništvu, če izvrše svoj načrt. Morda bi bilo prav, če opozorite ali župnika, ali pa tudi sodnika na to, da se ta in oni peča s to mislijo, da vzame življenje nerojenemu otroku. Ce vest otopi, naj pa vsaj strah govori, da ne izvrši zločina. Nisem kak hillerjanec, toda odobravam to, kar je Hitler storil v Nemčiji v varstvo nerojenega življenja. Ko sem bil v Italiji sem prišel v slik z neko osebo. iz. Nemčije, ki mi je rekla, da je dobil neki zdravnik — specialist - - 15 let robije v Nemčiji, ker je napravil lak zločin. Radi teh strogih kazni so prenehali v Nemčiji, vsi taki zločini. Par babic, zdravnikov in drugih takih zločincev bi bilo treba tudi v Sloveniji tako kaznovati, pa bi prenehala v veliki meri pri nas ta gr-dobija... Herode je treba odstraniti iz našega naroda, poskrbeti jim je treba primerno kazen, da se iztrebi v slovenskem narodu ta greh. Poročilo o delovanju Vincencijeve družbe Zopet smo v tistih dneh, ko je treba polagati letne račune. Če pogledamo delo naše družbe v letu 1939.. DlOrnmo z veseljem ugotoviti, da je to delo s pomočjo plemenitih dobrotnikov rodilo dober sad. Uspeh tega dela se je zlasti pokazal ob velikonočni in Miklavževi obdaritvi revežev. Velikonočna obdaritev se je vršila na veliki petek v Marijanišču. Kranj 78 obda rov ancev. M? kg mesa. 4S."> kg sla n ine. 202 kg moke. 12.5 kg sladkorja. 12 potic. 050 din. Kokrica H obdarovancev 12 kg mesa. 6.5 kg slanine. 50 k.g moke . Rupa 8 obdarovancev 9.5 kg mesa. 9.5 kg slanine. 50 kg moke. Klanec-Huje 10 obdarovancev. 14.5 kg mesa. 11.5 kg slanine. 55 kg moke. 2 kg sladkorja. 50 din. Struževo 0 obdarovancev. " kg mesa. 5 kg slanine. 17 kg moke. 3.5 kg sladkorja I potica. C irčiče 15 obdarovancev. 14.5 kg mesa. II kg slanine. 5"> kg moke. 2 kg sladkorja. Pinnskovo 58 obdarovancev. 05 kg mesa. 13.5 kg slanine, 20S kg moke. 2 kg sladkorja. I polica. Drugih obdarovancev 5. 18,5 kg mesa, 6.5 kg slanine. 42 kg moke. Skupaj 194 obdarovancev, 220 kg mesa. 142 kg slanine. 645 kg moke. 22 kg sladkorja. 14 polic. 700 din. Poleg lega se je razdelilo še 220 jajc. I"> klobas. 15 kg riža. 2 srajci. I svilena ruta, I predpasnik in 3 hlačke. Stroški le obdaritve so znašali din 7393.75, \a nabiralnih polah je bilo nabranih din 7288, . poleg tega pa smo prejeli iz. vasi. ki spadajo v naš delokrog. 25 kg kaše. 13,75 kg ješprenja, 13.5 kg Fižola, 7.75 kg ajdove moke. 15 kg riža. 220 jajc. od dveh kranjskih trgovcev smo dobili 60 kg bele moke. Dn bi reveži v zimskem času preveč ne prezebali, je kupil odbor 15.000 kg bukovih drv a 2271.">0 din, ki so se dala ra/žagati in so bila razdeljena 17. oktobra 1939. 77 strankam, ostanek pa 21. novembri I. I. 14 strankam. i'o okoliških vaseh so nabrale odbornice v živilih: 420 kg krompirja. 53.50 kg kaše, 6 kg bele moke. 7 kg ajdove moke, 5 kg fižola. 32 kg ješprenja. Ta živila so se razdelila dne 14. novembra 32 strankam. Prav posebno pa je odbor skrbel za Miklavževo obdaritev. V zimskem času je revščina še večja kol sicer, zato mora biti tudi pomoč tem izdatnejša. Od bornice se niso ustrašile truda in napora in so pobirale prostovoljne prispevke v denarju in blagu po mestu in vaseh, ki spadajo pod kranjsko župnijo. S pismenimi prošnjami smo se obrnili na razne Ivrdko tudi izven Kranja za kakršnokoli podporo. Naš trud je bil bogato poplačan. Na nabiralne pole se je nabralo 7325.50 din gotovine, od zunanjih tvrdk smo prejeli v gotovini "50 din. to je skupaj 8075.50 din. V blagu smo prejeli od tovarn ">2X.20 in raznega blaga za obleke in perilo ter dve lepi, topli rjuhi, tukajšnji trgovci so darovali: 14 parov nogavic. 2 moški srajci. 2 ženski srajci. I moške hlače. 2 ženskih hlač. 14 čepic, 4 majice, II volnenih jopic. 4 otroške predpasnike, 1 par čevljev, precej trikotaže in lep kos blaga za Marijanišče. Prav posebno naklonjenost je pokazala s svojim velikodušnim darom tukajšnja tovarna .,lntex". V živilih smo prejeli od kranjskih trgovcev - "0 kg bele moke. 5 kg sladkorja. 2 kg bonbonov in nekaj peciva. Zunanje tvrdke so poslale: s") kg bele moke. 50 kg koruzne moke, 5 kg žilne kave, 6 Frnnckovili ci-korij, 5 kg makaronov, 3.3 kg kolinske cikorije, 25 malih čokolad, nekaj karamel, razne specerije za din kg mila. 12 tub zobne paste in nekaj paste za 70.—. 5 čevlje. Razen podarjenega blaga in živil smo kupili še za 12.439.50 din raznega blaga in živil Miklavževa obdaritev je bila 12. decembra v Marijan išću. Obdarovane so bile skupaj 204 stranke, med katere se je razdelilo 645 kg bele moke. 162 kg sladkorja, 53.5 kg žitne kave. 855 m blaga in 1330 din v gotovini. Poleg tega pa še: 10 flanelastih rjuh, 3 pare copat, 16 čepic, 13 parov nogavic. 23 ženskih in moških srajc, 16 skokov, 14 volnenih jopic. 75 ženskih in moških spodnjih hlač. 18 majic. 2 predpasnika. 2 para čevljev. V živilih: 2 kg masti, 9.5 kg cikorije. 5 kg žilne kave v zavitkih. 5 kg makaronov, nekaj peciva, čokolade in bonbonov, 5 kg mila in še nekaj drugega špecerijskega blaga. Razdeljeno je bilo: Kranj 93 obdarovancev. 256 kg bele moke. 70 kg sladkorja, 34.50 kg žitne kave. 280.50 m blaga in 1330 dinarjev. Rupa 12 obdarovancev. 58 kg bele moke. 12 kg sladkorja, 5 kg žitne kave. 112.90 m blaga. Priniskovo 52 obdarovancev. 164 kg moke. 40.50 kg sladkorja. 7 kg žitne kave, 271.65 m blaga. Kokrica 8 obdarovancev. 56 kg moke. 8 kg sladkorja, 2 kg žitne kave, 43.80 m blaga. Čirčiče 11 obdarovancev, 31 kg moke, 7.30 kg slad korja, 0.50 kg žitne kave, 25.30 m blaga. Klanec-lluje 19 obdarovancev. 66 kg moke. 15.50 kg sladkorja, 4 kg žitne kave, 86.35 m blaga. Strnževo 9 obdarovancev, 34 kg moke. 8.5 kg sladkorja, 2.5 kg žitne kave, 34.50 m blaga. Redno mesečno podporo po 30 din je prejemalo 9 siromakov. Izrednih podpor v denarju je bilo deležnih 19 revežev v skupnem znesku 1440 din. Podpore v živilih je prejelo 35 revežev v vrednosti din 2776.75. Štirim revežem se je plačevalo mleko, kar je obremenilo blagajno z din 529. Za revne prvoobha-jance se je oskrbela obleka in obutev za din 400. Da smo mogli v toliki meri nuditi pomoč potrebnim, so morali biti tudi naši dohodki temu primerni, saj srno imeli mnogo dobrotnikov, ki so nam vedno radi pomagali. Na pragu novega leta čutimo dolžnost, da se vsem. ki so nam stali ob strani pri našem delu, z. iskrenim srcem zahvalimo. Ko v tem trenutku mislimo na preteklo leto, se naši zahvali nehote pridruži prisrčna prošnja: Naj Vsemogočni tda vsem, ki so dobrega srca, srečo in svoj blagoslov! ......... Naša družba stopa v novo leto s trdnim sklepom, da se bo vsa posvetila nalogam, ki jih od nje zahteva čas in ki si jih je sama postavila. Naše dobrotnike pa prosimo, da nam ohranijo svojo naklonjenost tudi v bodoče in da podpirajo naša. prizadevanja v pomoč trpečim, po svojih najboljših močeh, kar jim bo ljubi Rog bogato poplačal. Kranjska župnija v letu 1939 Lansko leto je bilo v kranjski župniji: 1. Rojstev skupno 178, od teh jih je bilo doma rojenih 149, v ljubljanski porodnišnici 29. Med temi je bilo nezakonsko rojenih 9 otrok. 2. Mrličcv je bilo 63 in od teh je doma umrlo 61 oseb. dva mrliča domačina sla bila pripeljana na kranjsko pokopališče iz Ljubljane. 5. Oklicanih je bilo 127 parov, poročenih v Kranju 64 parov, od teh je bil en par od drugod, kranjskih zaročencev se je šlo drugam poročit 15 parov. tako da je bilo vseh domaČih porok 78. 4. Sv. obhajil je bilo lani razdeljenih 115.263 m sicer od teh je bilo v župni cerkvi 8S.724 obhajil, na Primskovem 10,859, v Mnrijanišču 10.103. v gimnaziji 3.604. v rožen venski cerkvi 1280 in v Delavskem domu 693. . | Če računamo, da ima naša župnija vsaj 7000 prebivalcev, pa jih bo najbrže nekaj več. potem pride v župniji: 1. Rojstev 21 na en tisoč prebivalcev. 2. Mrličev pride na en tisoč 8.7. 3. Porok na en lisoč prebivalcev II. 4. Sv. obhajil pride na vsakega župljana v letu !939 povprečno 16.4. V naši župniji bi moralo biti lani najmanj okrog 210 rojenih otrok, če bi bile moralne razmere kolikor toliko primerne. Med otroci je zelo inal odstotek meščanskih otrok, po ogromni večini so delavski otroci. V Kranj se naseljuje polno mladih ljudi, ki si ustanove tu svojo družino. Ko ne bo več dotoka mladih ljudi v Kranj, bo število rojstev strahovito padlo, če ho šlo tako naprej. Glede šievila sv. obhajil smo od predlanskim nazadovali za okrog 5000 sv. obhajil. Porok bi bilo precej več. ko bi ne bilo koncem lela vojne furije v Evropi. Za katoliški tisk Danes bije Evropi odločilna ura. Ali bo ta del naše zemlje še ohranil krščansko kulturo ali pa bo padel v barbarstvo azijatskega komunizma. Vsa. druga vprašanja so danes za Evropo postranskega pomena, ko gre za biti ali ne biti za krščansko Evropo. Tudi n'c-katoliki danes pogosto priznavajo, da si stojita danes nasproti pravzaprav le dva edino resna nasprotnika: to je katoličanstvo in komunizem. Kdo bo zmagal? Če zmaga boljševizem, potem postane Evropa torišče, kjer bodo boljšcviški sadisti v potokih prelivali človeško kri in uničili vso kulturo. In v tem boju igra odločilno vlogo tisk. Kakršen časopis kdo bere, tako se tudi odloči - al' na desno, ali na levo. Ali gre s Kristusom ali z. AnO-k r istom. Takozvano liberalno časopisje polagoma prehaja v socialistično miselnost. Nekateri leposlovni liberalni listi so že popolnoma v rokah,, levičarjev", kakor se imenujejo komunistično nastrojeni inteligenti. Pfl tudi iz nekdaj liberalnega dnevnega časopisja že pogosto diha komunistična nastrojenost, ali vsaj neke simpatije za boljševizem. Saj ni čudo. Oba tabora -bivši liberalni in sedaj socialistični —- veže skup"" nasprotstvo proti katoliški cerkvi. Danes moramo stali katoličani čuječi na straži. V naše hiše naj prihaja le katoliško časopisje, to se pravi tako časopisje, ki izpoveduje jasno pripadnost k katoliškemu nazoru. Izdajstvo nad katoliško stvarjo je. če katolik naroča, podpira in redno bere katoliškemu nazoru sovražno časopisje. Sramota za katolike ječe podirajo temelje katoliške vere in morale s icm-da podpirajo liberalno, socialistično ali komunistično časopisje. Vsi katoliki moramo na delo. da v naseni narodu prodre katoliško časopisje. St ev. 1. KRANJSKI ZVON Stran 5. Zgodba delavke Ančke Na škofijo je prišlo i/, našo župnijo pismo, ki ga Je pisalo delavka Ančka, da l>i rada bila zopet sprejeta nazaj v katoliško cerkev, i/ katere je zapeljana izstopila. Iz škofije so poslali njeno pismo v Kranj. Ka župni urad. da tu vse potrebno ukrenemo za njeno vrnite\ v naročje edinozveličavne cerkve. Mračnega jesenskega večera v letu Gospodovem 1939 sem šel v okolico Kranja iskal izgubljeno oveico. Ni je bilo doma. Naročil sem njenim sostanovalcem, laj ji sporoče, da naj se čimprej oglasi \ župni pisarni. Čez eden ali dva dni se zglasi boječe in skromno aekle v župni pisarni in se predstavi: ..,Jaz sem lista..." Prvi trenutek se nisem spomnil, katera bi bila. 1 a ;m i pomaga : ..Jaz sem lista, ki Site me iskali...." „No v sedi se, pa povej, kako si pa prišla do lega, 'ki si izstopila iz. katoliške cerkve." In pričela je 'pripovedovali zgodbo revnega in zapeljanega slovenskega dekleta počasi, pretrgano, boleče. Čim dalj je pripovedovala, leni bolj se mi je |'i. Čakala sem na kolodvoru na vlak. Pa pristopi k '"eni moški srednjih lel in me začne- iz.prašev al i. kani ?rem, kaj delani, od kod sem. Povem mu. da grem ''"uiov. ker ne moreni več ostali v službi za lako pie-plačilo. Mož mi jo obljubil, da bo dobil za mene v Kranju lepo službo v tovarni iu si je zapisal moj "''slov. Kmalu nato. ko pridem domov, pošlje za me-""j e iz Ljubljane in me je hotel speljati na svpje ;'aiiovan je. obenem pa me je že takoj nagovarjal, da 111 'nm služila v greh... Odklonila sem lo in sem šla "ujprej stanoval na Kokrico, kmalu nato pa sem se 'M(>selila na Priinskovo. kjer mi je moj hišni gospodar '"'esk ,-bel delo v tovarni. Moj znanec iz Ljubljane pa se je kmalu naselil v |'S|' hiši. kakor jaz. Neprestano me je nagovarjal, da 1 •' njim skupno živela. Jaz pa sem se mu vedno u-l'ilvl.jala. Ker je postajal vedno nasilnejši. sera pusti-(1 s se in zbežala domov k materi. I, 'oda domov si nisem upala iti v domačo liiso. |ia-sein se svoje matere, da bi me ne karala. Štiri dni v1'1" tavala okrog doma po gozdovih in okoliških hi-<"1- končno sem se pa vendar ojiinačila in sem sla V domačo hišo. Komaj pa pridem domov in pricneni Pripovedovati svoji materi, kako je z menoj, že za-h''''dam skozi okno znanca iz. Ljubljane, ki je prihajal ''''"li naši hiši. Silno sem se lega ustrašila. On je pa končno me je kar zgrda pregovoril in prisilil, da sem šla z njim na kolodvor v Sevnico. Pot naju je vodila po samotnih gozdovih in lo priliko je nasilnež izrabil. Najprej mi je zlepa prigovarjal, ker pa mu nisem privolila, je izrabil samotni kraj. potegnil je nož in mi ga nastavil na prsi rekoč: ..Kakor sem sloril svoji ženi ki sem jo zaklal v prsi. lako bom napravil tudi lobi. če se ne udaš..." Ker sem si- zbala, da me bo res zaklal, sem se udala... Radi lega sem kar obupala. Ker sem bila prišla lako daleč, sem izgubila vso odporno silo v sebi in sem šla z njim na stanovanje in sem pričela z njim stanovati v skupnem gospodinjstvu. Nisem več upala pustita ga in prekinili lo žalostno in sramotno življenje, posebno radi tega ne. ker sem se čutila mater. Mož mi je obljubil, da me bo poročil, da bo vse lako napravil, da bova mogla sklenili veljaven zakon. iz.vedein sem inei I I eni c . da je bil že katoliško poročen, da ima še živečo ženo in otroke... fra vi I mi je. da bo njegov zakon s prvo Ženo pravilno razveljavljen in da bova sklenila pravilen zakon, končno je prišel z zahtevo, naj izstopim iz katoliške cerkve iu presiopini v sla rokatol i.ško. Na najino stanove, nje na Primskovo je prišel tudi starokatoliški župnik in me lam pregovarjal, da bi izstopila iz katoliške cerkve in prestopila v starokatoliški). Drugič mi je islo prigovajal v Narodnem domu v Kranju. Rekel mi je, da mi garantira, da ne bom pogubljena, da so starokatoliški župniki bolj pošteni kakor katoliški, da si a roka lol i k i lako žive. kakor je Jezus učil... Rila sem vsa zbegana in nesrečna in lako so me končno pregovorili, da sem prijavila svoj izsloo iz katoliške cerkve in sem prestopila v starokatoliški) cerkev marca mesca 1937. \ petek sem prijavila svoj izstop iz katoliške cerkvi-, v soboto nato naju je že poročil v Ljubljani starokatoliški župnik. Po najini poroki se je nadaljevalo moje žalostno življenje. Mož me je večkrat pretepal, zmerjal in mi grozil... Lani oktobra sem porodila hčerko, letos avgusta pa me je mož pustil z, otrokom brez vseh sredstev in se preselil v Orehek, kjer živi z neko drugo žensko... Zelo ini je žal. da sem poslala lako nesrečna in želim vse popravili in prosim za sprejem nazaj v katoliško cerkev...' vato 'topiI v hišo in mi pričel prigovarjali. ( niim v K ran j. la bi se vrnila To je pretresljiva zgodba ubogega slovenskega dekleta ki je postala žrtev ločenca in protikatoliške propagando. Uboga slovenska mati pošlji- svojega otroka v svet, da si zasluži skromen kruhek, pa pride nesrečni in neizkušeni otrok v roke takim ljudem... Sedemnajstletna deklica pride v roke možu. ki je zavrgel svojo zakonsko ženo in zapustil svoje lastne otroke, la jo zapelje in jo privede do tega, da izstopi iz katoliške cerkve, nato pa jo pusti samo z. malim otrokom in se preseb zopet k drugi ali tretji ženski... In starokatoliški župnik, ki je bil tudi nekdaj katoliški duhovnik, pa je odpadel in se oženil, ji govori, da so starokatoliški župniki bolj pošteni, kakor katoliški, da slarokaloliki tako delajo, kakor je Kristus učil... Toda Gospod Jezus Kristus je rekel: ..Kdor svojo ženo pusti, pa drugo vzame, prešuštvu je..." Kdo ima prav. ali Kristus Rog. ki je tako govoril, ali starokatoliški župnik, ki poroča ločence, ki izstopajo iz katoliški- vere? Župnija Kranj (>.. Praznik razglašen ja G. Božja služba ob 6., s. in P11'' tO. Vesoljna odvoza za III. red in s\. obhajilo ter shod Marij""- OZNANILA ZA JANUAR: družbe. Ob 8. in poli 10. darovanje za gg. kaplane. Popoldo« rti f i m . . t ob 2. pete litanije' Matere božje, i. Obrezovanje Gospodovo, Novo leto. oh o. s\. masa z enim in ob poli enajstih z dvema blagoslovoma. Popoldne ob poii treh T, Praznik sv. Družine. Sv. maše oh (>.. s. m poli K). Popoldne litanije M. b. oh 2. pridiga za bratovščino sv. Družine, litanije in blago*'*]* -■ Praznik Imena Jezusovega, la dan in vso osmino popolni rožnih vencev, križev. kipov. Ta dan popoldne odpustki jlj odpustek, kdor prejme sv. zakramente, moli v papežev namen vs(, bratovščine sv. Dlružine, Zjutraj obhajilo mož in lantoi in je navzoč pri sv. maši. . . , , , »iii 14, II. nedelja no Razglašen ta. Božja služba no navadi, i. Prvi pelrk v mescu, oh 0. sv. masa z blagoslovom. 1 6. Razglašeilje Gospodovo. Sv. Trije kralji, ob (>. sv. maša z Sv, Anton puščav nik. ob S. sveti maša v Slrnžišču. •Ivfii.ii blagoslovoma. Vesoljna odveza. Popoldne oh poli treh Od is. do 23. devetdnevnica za ujedinjenje krščanskih 0*r slovesne litanije M. B. ■ ■ . ■ i ■' rodov s katoliško cerkvijo. Darovanje za župno cerkev je pri vseh opravilih dopoldni lil popoldne. 7. Praznik sv. Družine, prva nedelja v mesen, oh d. sv. ma- 28- predpepelnična nedelja, služba božja po navadi, ša z blagoslovom, mesečno sv. obhajilo za moške. Popoldne shod za dekliško Mar. družbo. 14. II. nedelja po rnz.gl. O., služba božja po navadi, Popoldne je velikonočni pouk za žene. Rozman Jernej, posestnika sin in Ana Hiti, tovarniška delaV 20. Sv. Fabijan in Sebastijnn, oh s. sv. maša na Pungrntu, ka. poročena h. decembra. oh 7, vosi-skinii sv. niiišii v (ireičali. I. predpepelnična nedelja, služba božja po navadi, POROČENI PARI: 21, Prva predpepelnična nedelja, služba božja po navadi, po osmi sv. maši velikonočni pouk zu Fante iz mesta, Hupe. Klanca, lluj in Čirčič. Milan Pajk, inženir in Marica Betliedik, posestnika lici- P°" ročen a 18. decembra.. Valler Kokoravac, tehnični uradnik in Silvestra Nanid- 2N. Druga predpepelnična nedelja, služba božja po navadi, tovarniška delavka, poročena 31. decembra, po osmi sv. maši velikonočni pouk za može. Bizjak Valentin, inženir in Irena Zcrbsl, tekstilnega moj- sliii hči. poročena 2. decembra. POROČENI PARI: Knvnnhiil) Ivan, sedlarski pomočnik. Primskovo lol in Kobas MRLIŠKA KRONIKA: Venceslnva, trgovska pomočnica, Primskovo |(>l. poročena decembra. Kranjc Jožef, zidarski delavec, Primskovo 170 in Fon Ana, Neža Demšar, vdova, nž.il ka rica v Zg. Bilnjii. stara 74 '*.' umrla 2'). novembra. delavka, Primskovo 128, poročena 23. decembra. Marija Draksler, vdova, posestnica v Drulovki, stara ?'» 1(1 ' Dr. Ogrizek Anton, odvetniški koncipienl, Kranj, Savski umrla I. decembra. breg 2 in Sucliv Danica, Kranj. Tvrševa 21. poročena 'SI. dec. ., . , ....... ., , , i r 87 Jaka Drakslar, upokojeni okrajni tajnik, Lahore. Sta' lel. umrl I. decembra. MRLIŠKA KRONIKA: R . .... .... 7 . . . 76 Kanone rranciska, vdova uzitkanca v /abakov ju. suh« Kaj tac Marija, roj. Kopač, žena kočarja, Kupa 7. umrla 4. let, umrla 4. decembra, decembra, stara 76 let . Kovač Ivana, zasebnica iz Gorenje Save. stara 56 let, ni'"-1" , Kimat Franc, čevljar, Klane 56, roj. 3. decembra i'ios. umrl (| decembra 7. decembra. i.,,« . „ . .. ... . ,,, . Kupci- Jurij, berač iz Vel. Lašč, star SO lel, umrl 8. decein" ' Irehar Pavel, vrvar, Kranj, uhioznica. rojen 20. januarja i 1,863, umrl <). decembra. Jezeršck Franc, tovarniške delavke sin. star 2 mesca, 1111,1 Končarič Josip, kmet, Fratrovci, Ozalj, llrvaško, roj. I". 13. decembra, ,C)0" llmrl 11 decembra. Križnar Katarina, samska kajžarica, Orehek, stara 62 '<* Škid'ič Katarina, roj. Kos. Kupa IS. rojena 26. novembri 1876, umrla 24. decembra. Trilnr Marija, roj. Vrbek. vdova, Čirčiče 34. rojena 22. avgusta 1870, umrla 2'>. decembra. umrla 20. decembra. Javil Matevž, užitkar v Jn vornikii. star 89 let. umrl 29, <■''' Župnija Šmartin pri Kranju Podpirajte OZNANILA ZA JANUAR: VitlCetlCiJeVO 4. Oh poli 7. zvečer molitvena uril pred prvim petkom, družic 5. \ petek sv. mašii pri oltarju Srca Jezusovega z blago- „ slov om i Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: M. Skerbec, župnik v Kranju. — Tiskarna- Tiskovnega društva, Kranj- 813770 85