Uradniški ta upraraliki pro« torti 1607 South Uwnd«ls Ara. Office oI Public« t Ion: MIT South Uwndol« Ara. Tslsphoas, Kock w tU 4004 ...... glasilo slovenske U ^SrSTS l^Tol^^J^TlSr CHICAOO, 1LL., PET«. U. JANUARJA (JAN. 11), 1938 Accoptonco for saalling »t spočiti raU of posta*« pravtdod for ln ssctloa 1103, Act of Oct 8. 1917, authorlsol on Jum 14, 1111. 8ubsertptloa »«.oo Y««rly NUMBKR 10 Vlada ljudske fronte v Franciji padla Predsednik Cardenas zahteva, da delavstvo prevsame odgovornosti v vladi REORGANIZIRANJE VLADNE STRANKE Sest ubitih, 300 ranjenih ? Jugoslaviji Vojaštvo potlačilo gue-rilslco vojno Relgrad, 18. jan. — Vojaštvo je danes potlačilo krvavo bitko med kriatjsni in mualimani v verba/Uti banovini, Seat oaeb je bilo ubitih in okrog 300 ranjenih. 12 smrtno. Guertleka vojna je izbruhnila, ko je neki mlad kmet oklofuta! mohamedanako dekle, nakar je stric dekleta po imenu Karič u-strelll fantovega očeta. Takoj je m notica razkačenih kmetov navalila na Kariča in ga llnčala Nato je zadivjala splošna bitka med privrlenei obeh ver in lokalna landarmerija je bila bres moči. Zandarji ao pozveli na pomoč vojaltvo in pHM je vojaški polk la Banjaluke, ki je kmalu ukrotil Hi raspodil podiv Jano m notico. Rooeevelt vabi magnai• na novo konferenco Waahington, D. C.. IS. jan-— Trgovinaki tajnik Roper je v imenu predaednika Rooaevelta povabil 60 vodilnih podjetnikov v Zdruftmih d rta v ah na konferenco. ki ee bo vršila It. Januarja in na kateri bo na dnevnem redu vprašanje, kako ustaviti "recesijo** ali novo depresijo Istočasno ae je icvedelo, da Roo-aerett s vasmi silami pritiska na voditelje CIO in Ameriike da-lavah* federacije aa mir f vratar organiziranega delavsvta. aretirane anreM piketiranjs restavracijo H " J JU J PROSTETI PROSVETA THE EJfLIGHTENMEJIT BiK Dt LASTNINA to CUm* VM m Mto lato. M TI m 9* tou j m Sit.....ti 111 rmua: for Um UnlUtf lato («W« Cfcfc Mto CmS M M n mS CtoOT* SIJ* »ot m tovoru.- *ukt*im So»Imm to ItotovM litonnM wMm (»rti*. 9+ mmt IU.) M rrMto f MtoHtto to v to to arUaSU po4t«Uu> Airirtidlf nI« «a *«r*ero«iL—M*»eewtoto «f «Uuw *»4 uMolUiUd sfttotoa *U1 Ml W iSami Ottow ■mmmmIvu. audi Si »torti. to Mto PROSVETA smt-m sa lnato* ava, NEMBCI OS THS MtDMATK* 138 «*i«l«M »■« prtMOT (Nov. »0. MU7,. »*S tleni pomil. to tmi to • tM totMMMi potofcto pMMvtto to Glasovi iz naselbin Japonsko banditstvo Japonska banditaka vojna na Kitajskem ae nadaljuje po določenem načrtu: a provokacljami, masnim klanjem nedolžnih ljudi in a spre-minjajem vaai in mest v pogorišča in razvaline. To barbarsko početje ae vrli v imenu "pravice, verskih motivov in ljubezni do kitajskega ljudstva." Moderna zgodovina le ni videla kaj takega. Vojaški banditi, ki jezdijo na tilniku do mozga izkoriičanega japonskega kmeta in delavca, že leta in leta trdijo, da si telijo združene Kitajske, a katero bi lahko kooperiraii med tem $a so vsa ta leta po vojni podkupovali kitajske banditake glavarje, hujakali eno kitajsko kiiko proti drugi in aejall razdor na Kitajskem; neprenehoma ao fabricirall "incidente" med Kitajci, da ao potem imeli povode za oborožene napade in iikane. Takšna je japonska mllitariatično-banditska "pravica, morala ln ljubezen." Kljub vsem provokacljam in neprestanemu drezanju a atrani japonskih "pravicoljubov" in "miroljubov" so ss Kitajci zadnja leta precej opomogli. Kitajci ao ae lotili rekonstrukcije svoje države in če bi jim japonski banditi dali mir le eno desetletje, bi bili Kitajci tako močni, da bi bili lahko kos domačim in zunanjim zga-far Jem Japonski banditje ao to dobro videli in sklenili ao, da ae to — ne ame zgoditi. To je IjBrok japonske banditake vojne na Kitajakem. 1 x Amerika bi lahko selo oslabila japonske ban-dite in celo preprečila njihovo ^anditovanje na Kitajskem, Ae bi organizirala stoodetoten bojkot napram tem banditom. Ni na čast Ameriki, da njen predsednik obsoja japonako bandi-tovanje na Kitajskem, istočasno pa ameriški profitarji zalagajo late japonske bandite z bojnim materialom, zlasti pa a starim želez jem, ki ga Japonci pretvarjajo v morilno orodje. Kdo ve, če niao bile bombe, ki so potopile ameriško topničarko Panay, narejene iz ameriškega železa 1 Ničesar ni treba kupiti od japonskih bandi-tov, ničesar Jim prodati I To geslo bi moralo veljati tudi napram fašističnim banditom v Evropi. Zalaganje fašističnih banditov v Nemčiji, Italiji in na Span-skem z ameriškim bojnim materialom je slina napaka Amerike. Silna je ta napaka, toda razumljiva. Ameriški kapitalizem se briga samo za proflt in prodal bi puško prvemu razbojniku ne glede na to, če razbojnik potem ubije is Iste puške njegove mater. , Odvisno je od ameriškega organiziranega delavstva, da vodi ne aamo energičen bojkot proti bandflom Evrope ln Azije, temveč da čim prej atopi na prste tudi^požrešnlm domačim kapitalistom. Vzor demokracije! Pred nekaj dnevi je Prosveta posnela po sta-rokrajski Delavski politiki kratko vest iz Šved-ake. Ta veat ae glaai, da so na Švedskem v aadnji polovici minulega leta zaprli Šest kaznilnic, ko ni bilo v njih nobenega jetnika več« Skoro neverjetna veat, ali če upoštevamo življenje in razmere na Švedskem, nimamo razloga, da Je ne bi sprejeli v dobri veri. Veet se dalje glasi, da Je na vsem Švedskem le 2000 Jetnikov, ki ao bili večinoma obsojeni v zapor sa-radi manjših prestopkov in med jetniki so le tri ženske. Pomislite, v vsej Švedski, ki ima okrog šeat milijonov prebivalcev, le tri ženske V zaporu! Sociologi nam pripovedujsjo, da Je število Jetnikov dober tierometer za politične in eko-Mamako-eocialne razmere države; čim slabie ao le raamere. tem več je sločincev. Da je v tem velika resnica, ee lahko prepričamo na Ameriki, v kateri Je največ bogastva In največ revščine na v eem svelu. Meeto New York Ima toliko prebivalstva kolikor vsa Švedska, ampak v številu iločincev prekaša £v*dako v ogrom-nem odstotku. Moralisti radi pravijo, da Je pomanjkanji' vere krivo alučinov, pa se motijo. Pomanjkanje kruha in gospodarske svobode je glavni vzrok. Katera druga dešela na -vetu ee more pri-aavj*U e avedako m osimm na število zločin-otv? Katera druga dešela na svetu Je lani za-prta šest kaanilnicT Ali nI obratno rea, da drugje Je vedno več ječ In vedno wsč sločincev? Na meeto Je drugo vprašanje: Kje drugje Je 0 napele« koncert« Librarr, Pa. — Kaj nam prinese novo leto, je težko uganiti. Veliko je odviano z« nas delavce, kaj bodo atorili gospodje v VVashingtonu, ki sedijo na svojih sedežih in večina udriha po delavcih, kateri pa ao vodno odvisni le od zaslužka, kar pa je le od danes do jutri. Kljub temu upajmo na bolje, saj alabo itak aamo pride. Uspeh koncerta pevskega zbora "Bled" na novega leta dan je bil vsestranafco zadovoljiv, upajmo pa, da bo tako tudi v bodoče. Da Slovenci ljubijo svoje petje, se je pokazalo na koncertu, kako pazno so sledili programu, ki Jbi dobro uspel. Hvala pevskim zborom Prešeren, Jadran in Savica za aodelevanje. Največ zahvale gre našemu Slovenskemu izobraževalnemu domu, katerega ( luni smo brez mala val pevci,' ker nam je šel na roko v vseh ozirih. Ne smemo pozabiti tudi našo mladine, ki je tako čvrsto in z veseljem sodelovala z nami. Le tako naprej vsi! Zelo smo pogrešali Leota Prijatelja, ki ae le zdravi doma in mu želimo skorajšnjega okrevanja, da ae spet kmalu udeleži naših pevskih vaj. Nekaj se eliši, da bomo z novim letom dobili precej novih pevskih moči, tako da se bo naš dtorpo-tčal, kar ta na* uspeh le bolj zagotovilo. Dobrodošli! M*mo, ne bi bilo za eno dobre tovarno, ki prilično obratuje. V vseb teb delavnicah obratujejo Je po "milosti božji", po 2 dni v tednu. V nekaterih tolažijo delavce, da ne bodo delali ta teden, naj pa pridejo posedat dru-ki teden in tako naprej. V sosednem mestu Dcver so bili delavci- doslej še naj&olj zaposleni, a sedkj pa tudi tam delo šepa. V takih delavskih razmerah se nahajamo v tej okolici. Prav take, kakor Če bi rinili fordko v hrib pa je ne moremo spraviti oa zaželjeno mesto, kajti magnatje jo rinejo pa navzdol. ■Pri našem društvu prilično doJ bro napredujemo, v kakršnih razmerah se nahajamo. Morda bomo odslej bolj napredovali, ker bomo lahko sprejemali v društvo in jednoto prosilce vseh narodnosti, razen tistih, ki niso "u» miti", to je črncev. Spominjam se, ko smo pred leti na nek način ustrelili kozla. Morda'bomo sedaj drugega, ako ne bomo previdni koga bomo vzeli v svojo t*redo. Pa si predstavljajmo, da ne bo tako. Zavedati se moramo dejstva, da pri drugih narodnostih jih je malo, ki bodo pristopili v SNPJ, da bi delali za napredek in koristi SNPJ, kakor si prizadevajo Slovenci (Slovani), ampak baš narobe. VVilliam Pongratz, 4$4. PETEK, 14. JANUARJA Pripravljamo so na drugo veselico. To bo predpustna maške-radna veselica, ki so bo vršila dne 26. februarja. Za ples bodo igrale Bergantove hčerke is Lis-bone, ki znajo izvrstno igrati hi zabavati. Pridite vsi! Podrobnosti o veselici sledijo. Minka Triller. Delavske razmere v naši okolici Ne? Philadelphia, O. — Rojakom, ki ae podajo za delom v o-kolico Nove Philadelphije, naj alužijo te vratice v avarilo. Kor krožijo lažnjive veati, da iščejo delavce za delo na pokopališču v Sandervillu, da bodo izkopavali mrtve iz grobov in jih pokopali na novo pokopališče, je treba ja-vnosti povedati resnico. Dnevnice v oglašanju se slišijo tako pretirane, da človek, ki količkaj razume, ne more verjeti Te dnevnice da so po — f5 na uro I Pamet pa marelo za dež! Take dnevnice ao redke, ali nc?! Po mojem uvklevanju in izkušnjah imamo v tej okolici toliko brez-poeelnih delavcev, da bi lahko Izkopali vse mrtve ln še žive pokopali, če bi bilo mogoče, namreč Žive "fornerje" ali po domače povedano "hunkije", ker ao jim odveč. Naj mi bo dovoljeno opisati tukajšnje delavske razmere. U-poalevalni urad (Employment Service) je objavil svarilo v lokalnem lietu Daily Times, da jim ni nič znanega o gori omenjenem delu in plači, zato naj bodo delavci previdni. Kajti delavci prihajajo od daleč in od blizu za delom v to okolico. To dolu se nahaja na proatorih, kjer so zgradili betonske zatvornioe in »etonske jezove proti poplavi. Premestiti morajo vae etavbe, ki se nahajajo v nevarno« t i-red I naraščanja vode. Dotični podjetnjk. ki ima čez U dela, je "člp gaj", ter se oelo brani unljeke plače, d je tako borna ln revna, pa bo plačal $6 na uro! Namenil sem se, da natančno opišem glede tega dela zato, ker mi je do->ro znano, saj grem mimo približno dvakrat na teden. Imam pri-Hto videti grupe delavcev, ki Poročilo o bratovi smrti Canonaburg, Pa. — Dne 26. novembra 1. 1. sem prejela brzojavno sporočilo iz Milwaukee-ja, Wisconsin, da je v tamkajšnji bolnišnici preminil moj brat Jožef Horvat. Pokojnik Je bil star 66 let in se je nahajal v Ameriki 80 let. Rodil se jo v vaai Gornja Brezovica v okraju St. Jernej na Dolenjlkem, 811 jš član društva ''Sloga" It. 16 SNPJ, društva "Bled" št. 19 JZ-ZS in naročnik dnevnika Pro-* a vete. S pokojnim Vatom se niava videla 30 let. Večkrat sva ai obljubila, da se kdaj vidiva, a končno je smrt prekrižala najine račune. Začasa bivanja v Milwaukee-ju, ko sem šla na bratov pogreb, sem se nastanila pri družini John Mohar, kateri se iskreno zahvaljujem z# postrežbo in naklonjenost ter vsem ostalim prijateljem in znancem za podarjene cvetlice in vence, tebi, dragi brat pa naj bo lahka ameriška gruda in počival v miru. Pokojnik zapušča 6-letno hčerko in pastorko v Mihvaukeeju, sestro Mary v Canonsbtjrgu, v domovini pa brata in seetro ter več sorodnikov. V MMwaukee in nazaj me je spremljala moja hčerka Sofie in nazajgrede sva se ustavili V De-troifcu pri moji starejši hčerki Bessie, ki nas je zadržala pri sebi teden dni. Bessie je omožena in se pile Polk. V Canon sbur-gu in okolici je precej pOznana. ker se je udejstvovala In tyla zelo aktivna pri dramskem društvu "Soča" predno se je omo-žila. To omenjam zato, ker me prijatelji in znanci večkrat vprajanjo, kje se nahaja. Hvala Proevetl sa priObčitev teh vrs-tic—John In Mary Retcelj, člana društva 188 SNPJ in naročnika Prosvete. n Vprašanje relifa v Clevelandu Cttveland, a — Čast in slava pridejo eem sa strani. Meeto New Philadelphia ee naaiva za "čisto meeto" in fni-slim. da je najbolj čiato v Ohlu s ozlrom na delo. To Je rea: Če pride kdo eem sa delom, ss mu ni treba bati, da si bo a delom obleko umasal, ker ga ne bo dobil. V mestu je le ena tovarna, ta Je Enamel Worka, kar pa ni vredno omeniti. Upoeiuje približno »00 delavcev, večinoma fcpak. Imemo le nekaj drugih podjetij In tovarn v okolici, daje tudi delo, da gredo Umije živi v Jamo , toje v ptemogovnik. ter večje število "ioačarnlc". v katerih pa ne isdelujejo pisk rov ali loneev. temveč cevi aa ka-1 rmle. Te cevi isdelujejo Is gline ali Ilovice Teh delavnic Je okrog deset ln iftkai opek aren kjer ee tadekije opeka aa stavbe, hi «e vso to lam skupaj sne- aa novo leto poskrbeli, da ni lovnim trpinom nič ostalo! Ta čast gre namreč polltlkašem in kapitalistom. ki so se maatili na ra- delom t vaeh *un delavcev in ae le mastljo s ______mi dobrotami. Metjjem pa je lestdeset tisoč (Judi stradalo, ker niso imeli skorje kruha pri hiši, kajti za novo leto niso dobili nobenega relifa. Kaj so hoteli ti siromaki storiti? Tisti, ki so zmožni kraje, so šli na krajo, 6ni pa, ki so vse svoje življenje garali, se or> ganizirali v brezposelnostno zvezo ali Workers Alliance. Ti ljudje so nekaj čaaa čakali in trpeli, ko pa so -videli, da s političnimi kruki ni nič, so Hi v relff-ne urade sedet in naznanit, da se prej ne umaknejo, da dobijo rellf. V nekaterih uradih so pri-o sedaj eem videl vsa glavna mesta in večino manjših mest republikanske Španije. Toda nikjer nisem videl niti najmanjšega znaka protiverske propaganda Videl pa sem pri neštetih španekih vojakih avetinjice matere božje in mašne knjižice, a nihče si zato a« postavlja najmanjšega problema. Čemu tudi 7 Vera pač nima ničesar ekup-»«gs s kmečko tlako, niti s mul-timilijardnim bogastvom špan-faldera. Kar se pa tiče vpra-J* Mera ssRMga, tudi to je >ilo objavljeno popolnoma dru-rače kot se je v resnici vršilo. It mojih doživetij M vam lah- povedal mnogo slečejev, ki ves kapitalistični svetTJ^ Drugi primer sem doživel mestu Belčite. Zajeli smo 3 ti soč vojakov in večje število civilistov,, med njimi tudi tri du zaradi neverjetne trdovratnosti s katero se je branilo to mesto 14 dini, smo bili trdno "prepričani da bodo vsi štirje obešeni, ali najboljšem slučaju ustreljeni. S fašističnimi oficirji se ni postopalo preveč uljudno, toda vs štirje duhovniki so bili prijatelj sko pogoščeni. Mi smo naravnost zijali in se sramovali svojega prerokovanja. Kaj vam bi še naprej razlagal Vzemite za primer baskiške duhovnike. Vsi so se borili proti fašizmu v prvih borbenih vrstah. Kje je tisto strašno preganjanje vere in duhovščine?' Na kak način je še danes v Albaceti 8 duhovnikov? Na kak način so še po vseh ostalih španskih mestih? Kar pa jih je v resnici p*-dlo, so padli poleg mitrftijeza, s katerim so streljali iz cerkevne-ga zvonika v delavce in kmete. Vprašam vse one, ki nasedajo tintim, ki vero zlorabljajo v svoje profitne špekulacije, ali nem ški fašizem preganja kler in vero ali ne? Ako so objektivni, morajo priznati,, da je preganja kljub veliki lojalnosti klera napram fsšizmu. Zato vprašam nadalje, čemu se klerikalizem nagiblje k fašizmu, ki ne pozna demokracije, ki sistematično preganja katoliški kler in vero? To velja predvsem katoliško u smerjenim Slovencem, ki čedalje bolj javno koketirajo s fašizmom. Ali se oni ne morejo ni česar naučiti od katolikov v Po-sarju, kjer jim je danes silno Žal, da so glasovali za fašizem? E■ no antifašizem more garantirati demokracijo In edino demokrati- Mo. Kdor je trdno veren u zs-hteva, ds njegove versko prSpri-čas je ne be isjpsstsvljsiio In preganjano, mora Mil entifsšiet. Kdor veren kstoličan, ta antifašist 1 Takšna parola bi morala biti parola vseh vernih Slovencev ( Drugo je slovensko nacionalno vprašanje in predvsem vprašanje obstoja slovenskega naroda. Ce pogledamo na zemljepisni položaj Slovenije in če nam je poznana agresivnost nemškega in I-talijenekega fašizma, moramo priznsti, ds je slovensks semljs silno ogrožene, življenskl interes nemškega fašizms je: prosta pot do Jadranskegs oziroma Sredozemskega morja, preko katerega so mu odprta vrata do kolonij in petrolejskih vrelcev, ki jih neobhodno potrebuje za svojo motorizirano vojsko. In kod vodi pot do morja? Baš preko Slovenije!!! Kakšna usoda čaka na ta način slovenski nerod? Njegove popolne likvidacija? Paši-ne posna demokracije, on ne posna manjšinskega nsreds. Os trdi, da je Sbeenija nemško govoreče dežele. Kaj bo delal potem, ko bo v Sloveniji absoluten gospodar? To vprašajte Nemce, ki so bili nekdaj lužiškiSrbi! Lužiških Srbov samih itak ni več! Kdor ima v sebi eno samo trohico slovenske narodne zavesti, ta se pač ne more navduševati za fašizem... Fašizem je smrt malim narodom, zato je sigurna smrt tudi slovenskemu narodu. Svobodo malim narodom daje le demokracija. Kdor je zaveden Slovenec, mora biti borec za demokracijo, on mora biti — antifašist! . Iz. tega vam bo razumljiv naš odnos do vas in naš odnos do vseh Slovencev. Iz tega vam bo razumljivo, zakaj smo tu konglomerat vseh ver/vseh narodnosti in vseh političnih strani in zakaj smo kljub temu kompaktno solidarni kot marmor. Iz tega vam bo tudi razumljivo, zakaj kličemo tudi vse Slovence, brez razlike verske in politični pripadnosti, k enotni bonbi proti faš|smu. Mi smo prepričani, da tudi vi ne zanikate potrebe enotne borbe, ki je edina pot 4<> zmage za gospodarsko, politično, versko, nadkmaLno in kulturno svobodo Slovencev. S tem vas pozdravljamo vsi borci Cankarjeve čete! » ftloprnjpha j&faroftna flnftpgrna StimU »WMI Bo. Lswndsl. CSke*«. IU. MU*«« Dr. Glenn Frank, bivši predsednik državne univerze v Wiscoaalnu. dejal Wjlliam Green, predsednik Ameriške delavske federacije, ko je nastopil pred senatnim odsekom, ki vodi zaslišanje glede problema brezposelnosti in reli-fa. "Caa je prišel, ko mora kon-irres z zakonodajo preprečiti širjenje depresije in postaviti gospodarstvo na zdravejlo in trdnejšo podlago ter stabilizirati industrijsko strukturo." ' Green je predlagal tudi načrt, vsebujoč sedem točk, katerega naj kongres takoj uve1javiMTa določa: * ^ Skrajšanje delovnih ur. Kon gres nsj sprejme zakon o mak simalnem delovnem tednu v vseh ameriških Industrijah. VzdrŽltev obstoječih mezdnih stsndsrdov, nadaljevanja pro-rrama gradnje javnih del In na-rtno gospodarstvo. Izvajanje programa gradnje delavskih stanovanj In podiran-"slumsklh" predelov v industrijskih mestih kakor tudi pos-pe&evanje konstrukcije hiš s sodelovanjem federalne vlade In mestnih ter okrajnih avtoritet. Revizija programa socialne za-ičlte, da bo uključeval splošno >rezppselndstno zavarovanje. 0-mej i t ve glede plače vsnjs brezp9» selnostne podpore nsj se začasno odpravijo. pobijanja krize Cez d e v a t milijonov brezpotftlnih v decembru Washington, D. C. — (FP) — "Obstoječi ekonomski položaj zahteva od kongresa ln federalne viade, da ae takoj lotita reševanja problema brezposelnosti," je "niki so izgubili ssslužek v indu- Obnovitev programa gradnje relifnih projektov in javnih del in dodatne aproprlacije za finan ciranje tega prOgrama. Na podlagi številk, katere slonijo na podatkih, katere so zbrale unije Ameriške delavske federacije in katere je Green predložil senatnemu odseku, je bilo v novembru 8,475,740 brezposelnih delavcev v Ameriki. Federacija nima natančnih podatkov o obsegu brezposelnosti v decembru, toda domneva, da je armada brezposelnih naršsla na devet milijonov. • ■ 'JH Delavska zveza se zavzelaza reveže Avtoritete morajo prevzeti odgovornost New Yo«k.—(FIJ)—Delavska zveza, organizacija brezposelnih in relifnih delavcev, in druge delavske grupe v New Yorku in drugih mestih, so podvzele korake, da zaslgurajo zadostno podporo družinam, katerih red- strijah. Po poročilu direktorja štetja brezposelnih je bilo v novembru skoro 10,000,000 brezposelnih v Ameriki, Od tistegs časa se je armaua brezposelnih povečala. Delavska zveza je začela pritiskati na administracijo WPA, naj uposli dal brezposelnih pri gradnji relifnih del. Dalje zahteva, da federalna relifna administracija direktno prispeva $15 na mesec državam za oskrbo vsake revne družine. Da se omogoči ekspanzija relifnega programa, organizacija urgirs preklic Woodrumovega ameudments, ki omejuje dajatve is federalnega relifnega sklada. David Lasser, predsednik Delavske sveže, je dejal, da so re-iifne avtoritete, v nekaterih industrijskih mestih znižale podporo revežem. Omenil js Chicago, 8t. Paul, Cindnnati, Cleve-land, Milwaukee in Detroit. Aretacija morilcev proti fašistov v Franciji Pariz,. 18. Jan. — Notranji minister Marx Dormoy Je včeraj naznanil, da je francoska policija aretirala dva izmed treh mož, k! so v zadnjem J upi ju u-morili brata Roeellljn, Carla in Nella, voditelja italijanskih pro-tifašistov, v bližini Bagnolesa. Dormoy je dejal, da je uverjen, da so bili val trije morilci člani tajne desničarske organizacije, proti kateri vodi vlada preiskavo. Preiskava je že prinesla dokaze, da so člani te organizacije skovali saroto, da strmoglavijo vlado ljudske fronte In vzpostavijo monarhijo. Farmarji so tam kot so bili Waahlngton. Dasi so ae farmarikl dohodki zvHiTl sa~KSff milijonov, to še ne pomeni, ds so farmarji v resnici toliko na boljem, pravi dr; A. G. Black, ravnatelj statističnega biroja poljedelakega departmenta. Istočasno so se namreč zvišali tudi farmarski stroški, kar je požrlo skoraj ves povišek in so faftnar-ji tam kot so biti. Stroški farmarjev vsled višjih cen, davkov in plače so narasli za več kot pol milijarde v isti dobi. »I . ___A ' Državno sodttie v sedeči stavki NewarU( N. J,—Državno vrhovno sodišče še ni podalo svoje-ga odloka glede priziva v prilog šestim organizatorjem Odbora za industrijsko orgnnlsseijo, ki >o bili aretirani in obaojeni v i por, ker so razpečevali unijske tiskovine v Jersey Citfju. Ki nest Arvidsoiv načelnik industrijskega sveta CIO v Newarku, je dejal, ds soe člani vrhovnega sodišča v sedeči stavki jfroti CIO. "2e pet tednov čakamo, da poda sodišče odlok glede priziva," Je dejal Arvidson. "Zakaj sodišče zavlačuje to ssdsvo, ne moremo razumeti. Ako ns bo proglasilo obsodbe organizatorjev za nelegalne,- tedaj bomo imeli nadaljnji dokaz, ds podpira strahovlado avtorttst, kl hočejo zatrsti gibanje CIO v državi N*w Jersey. " i ..................... ' Afriški zamorci v sedeči •tavki na polju kakava New York, 13. Jan, -r Iz ko-onije Gold Coast na zspsdnenf obrežju Afrike prihaja vest, da so na tsmošijJIh poljih kakav-nega fižola (cocoa) zastavkaJi domači zamorsld delavci. Črnci sede v svojih kočah ln pravijo, da ne bodo delali toliko čas*, do-eler se ne dvigns eens kakavu. Zdaj dobivajo okrog dva centa ameriške veljave za funt pridelka. glavni odbor uraeVNi oueaai MIT a unrirtftfc a u»i»esu A*«^ CMM«. n ... v^,. .. ^ - —.................«M» a um*i»w a.%.. ae*e». u i*"* Si UM*j«ih.........................tur fc CttavM. It •»-»»•.....................»t« s u.^.i. cSZHi hišm. Ute IMA. tl.MU.............. .........MtT a UnM. A**.. CISM^ IUSMS ^^ rourasoasuNnui AMI VMe«e. pni mSsnsmm 717...:.....:. ..7...sss smms a«.. r*. fMAk Nil. »^r^Ml.U ........................ g. „tk Jr Sil Silil, SMS« SMrlkim ..........|||| W. «Sth St.. CW».ir.A OSta Mm KUm*k. tnlM 4l.uik.nl 2......... — O.mU.4, OSta SSwTmmatt. SLOVBN8KO-AMERIKAN8KI Koledar 1938 Letoftnji Koledar Vam bo zelo ugajal... Naročite gn Cena SO centov NaMii /nloqa stoimtklh kn|f« i imcrlkl! k lis STEAMI ro STi, Bogato iluntrimn lahko V knjigarni "(JUth Naroda^ial dobite vsakovrstne slovenska knjige no&ih priznanih pisateljevi Csnksrji^ Tavčarja, Jurčiča, 1'rcglja, K me to ve J prevod* »leI svetovnoznsnih mojstrov; (lospodnrske, gospodinjske in posčne knjig« . . # lerre, ^emi, zemljevide.; Ljubitelji k»j>e knjige naj pilejo po c<»nik knjig, ki jUi imamo v zalogi. visesv limiti H i iti«. Hnvi SkeH 210 Prof iti mlekarskega trusta v New Yorku New York. — Mlekarski trust v New Yorku lahko zniža cene mleku, ne da bi mu bilo treba znižati cen, katere prejemajo farmarji sa mleko. Do tega za-ključčka je prišla državna po-Ijedelaka administracija s posebno preiskavo o monopolskih cenah. Preiskava je dognal«, da mlekarake družbe delajo od 12 do 27 odstotkov proflta ns ks-pital, v katerem je veliko vode. "Farmarji so v nevarnosti, ds Jim bodo družbe skušale znižati cene s motivacijo, da Je to potrebno v s vrha znlžsnjs cen kon-sumentom," prsvi državni generalni pravdni k J. J, Bennett. "Naša pretakava dokazuje, ds osne ns drobno lahko inižajo, ne da bl ss bilo treba sateti k h tare mu načinu in se znižalo os- ne na račun farmarjev ali delavskih plač.1* V Neer Vorku je večji odpor proti visokim censm mleka. Župan Ls Guardia je mislil nastopiti proti ods^MŠkim cenam s tem, da bi mesto šlo v U biznis in prodajslo kvart mleka po deaet centov, proti čemur pa je nastopila vozniška unija, Čoš, da to pomeni snlžanje plsč. Eksalogija v Madridu baje ubita 500 oeeb London, 18. jsn. — Ns podlagi poročil Is Madrid* je~bile4em-kaj zadnje dni silna eksplosija skladišču streliva v tunelu podzemske ulične ftelesnios. Ob čssu eksplozije Je šel mimo podzemski vlak s, 600 ljudmi, ki je bil uničen In vsi pssažlrji so bili ubiti. AfKIraHn u PrutiUet Na j bo vaio ao§odiiino C0MM0NWE EDISON 0FH val glavni stan za vaio električno poslugo in vseh vrstno potrebo • Kakršnokoli električno poslugo potrebujete — psJeseUe, pteisse^/e rebenss, prsmsmbe »vstilk, preinjs sa pothtgo — vse ta opravijo v prodajalnah električnih naprav Commonwealth Edison Company v vali sosedttlni. Ta urad je nujno važen Usode ljudem, da jim ni treba hoditi doli v lup. Vabljeni ste, da se poslužite te udobnosti tudi vi, ki vam jo nudi naž urad v vali sosedAdinl. 8 tem prihranite čas in denar. In dobite točno zadovoljivo jiostrelbo od gmotnih ljudi. C(MIUKWMnEMtMCMmXt SHOPS — 113 SMrtS DesrWra SL 10 UOWNTOWI«73 w*st 4SSI t? II Mil «111 « r^esM. essoa s SMUNS esse.sMa SmmSi. seees ee«em iiessa Att Telepbooee - KAIVdolph 1100 bed mU 1n ns- V. M. D08T0JKV8KU: Bratje Karamazovi t MM Mika pfcosvgfI padli pred njo na kolena in Jojrega Rima se lahko viporedi sa- PETEK, ^JANUARJA IV DrUge v ie e "Ne morete si misliti, Dmitrij FJodorovič, koliko pogum* daje U vaša pripravljenost tudi nama dvema", Je izpregovoril NikdlaJ Parfe-novič z oživljenim obrazom in vidnim zadovoljstvom . ki mu Je zasijalo v velikih svetlosivih, štrlečih, sicer pa zelo*krstkovidnlh očeh, s katerih Je bil malo preje snnl naočnike. "In dobro ste pravkar pripomiHli zastran tistega našega vzajemnega zaupanja, brez katerega časih kar ne gre in zmislu namreč, ako se osumljena oseba resnično želi, upa in more opravičiti. Midva a svoje strani bova uporabila vse, kar je na naju dveh, in tudi zdaj ste lahko videli, kako vodiva to stvar ... Ali se strinjate z menoj, I polit Kirilovič?" se je* zdajci obrnil k državnemu pravdniku. "O, nedvomno," Je pritrdil državni pravd-nik, čeprav nekam suhd v primeri z impUlziv-nostjo Nikolaja Parfenoviča. Enkrat za vselej pripomnim: na* novodošli Nikolaj Parfenovič je bil že prav v začetku svojega delovanja med nami začutil neobičajno spoštovanje do našega državnega pravdnika I-pollta Kirllovlča in se malone prisrčno zbližal z njim! To je bil skoro edini človek, ki je brezpogojno veroval v neobičajni psihološki in govorniški talent našega "v službi zapostavljenega" 1 polita Kirllovlča in je bil seveda tudi trdno prepričan, da je U zapostavljen in užaljen. Slišal Je bil o nJem že v Petrogradu. Zato pa je bil mladi Nikolaj Parfenovič tudi s avo-je strani edini človek na vsem svetu, ki ga je naš "užaljeni" državni pravdnlk izredno vzljubil. Ko sta se peljala semkaj, sta imela dovolj časa, da sts se domenila o tem in onem in se dogovorila zastran preiskave, ki Ju Je čakala, in zdaj, za mizo, Je bistri um Nikolaja Psrfo-noviča kar v poletu ujel ln dojel sleherno opozorilo in sleherni zgib na obrazu svojega starejšega tovariša; treba je bilo sam%pol bsse-dlce, pogleda ali migljaja z očeeom. "Gospoda, pustita me le, da sam povem, ln ne prekinjajte me s praznimi marnjami, pa vama v trenutku vse razložim," se Je razgreval Mitja. "Krasno. Hvala vam. Toda preden preidemo k poslušanju toga, kar nama imata povedati, bi morda dovolili, da ugotovim samo šs majhno, sa naju dva jako tanlmivo dejstvo, namreč: zastran tistih deset rubljev, ki ste si Jih snočl okoli potih Izposodili od svojsgs prt-jsteljs Petre Iijičs Perhotina, kateremu sts sanje zastavili svoje pištole." "Zastavil sem mu Jih, gospoda, zastavil, za« deset rubljev, nu, kaj s* to? Kakor hitro som as vrnil s poti v mesto, ssm Jih zastavil. To js vse." "A, s poti sts ss vrnili? Ali sts bili v okolici T" "Bil ssm, gospoda, štirideset vrst daleč sem se peljal, mar nista vedeli r • Državni pravdnlk in Nikolaj Parfsnovič sta se spogledala. ^ "In vobče, kaj če bl pričeli svojo povest s sistematičnim opisom vssga, kar sts dslsll včs-rajšriji dan od ransga J utrs? Dovolite ns prl-mer, ds vas Vprašam: zakaj sta se odpeljali is mesta In kdaj, ob katsri uri ats ss odpsljali, kdaj prlpsljali... in vsa ta dsjstva ..." . "Pa bi me bili ša od kraja tako vprašsllt" Mitja ss Js glssno zasmejal. "In, čs hočsts, to stvar bi bilo trsba pričati na s včsrsjšnjim, ampak s predvčerajšnjim dnem, zgodaj zjutraj ; šele tsdsj bl rszumsll, kako in zakaj ssm šal In ss vozil. Predvčerajšnjim zjutraj, gospoda, sem šol k tukajšnjemu trgovcu Ssmso-hovu. ds si izposodim od njsgs tri tisoč rub-IJsv ns najzanesljivejše poroštvo — v stiski ssm bil, gospoda, v nenadni, skrajni stiski..." "Dovolite, da vas prsklnsm," mu Js držsvnl prsvdnlk vljudno segel v besedo, "ss kaj sts potrebovali tako nenadoma. In prav te veote, to Je, tri tisoč rubljev T . "Eh, gospoda, teh malenkosti ne bi bilo potreba: kako, kdaj ln zak j in čemu baš toliko denarja in ne toliko, in vse te gomazni ... tako vam niti v treh knjigah ne popišem, še epiloga bi bilo treba!" V Vse to je govoril Mitja z dobrodušno, ne morda nestrpna zaupljivostjo človeka, ki je poln najboljših namenov In bi rad povedal vso resnico. "Gospoda," se je zdajci nekam zdrznil, "ne karajta me zaradi moje upornosti, spet vaju prosim: verjemitk mi Še enkrat, da čutim do vaju vse spoštovanje in razumem reaničnl položaj stvari. Ne mislita, da sem pijan. Zdaj sem s*Že iztreznil. In če bi bil tudi pijan, ne bi bilo nič za to. Z menoj, vesta, je takole: Iztreznil se je, opametil — in bedak postal; pil je in se pobedačil — zdaj bo modroval! Ha, ha! Sicer pa vidim, gospoda, da se mi še ne spodobi zbijati dovtipov pred vama, to je, dokler se ne pogovorimo. Dovolita mi, da pazim tudi na svoje lastno dostojanstvo. Razumem sedanjo razliko: saj venjlar sedim pred vama kot zločinec in vama zatorej niti od da-Isš nisem ensk, vidva pa imata nalogo, da me opazujeta: zaradi Grigorija, to vem, me ne boste božali po glavici, ko vendar ne gre, da bl ljudje brez kazni razbijali starcem glave; nu, vem, zaradi njega me boste obsodili in vtsknili v ječo, nu, za pol leta, nu, za leto dni, kaj vem, kako obsojate tam pri vas — čeprav brez izgube pravic jelite, gospod državni pravdnlk brez izgube pravic? Nu, vidita, gospoda, saj razumem to razliko ... A priznajta mi tudi to, da bi ša Boga lahko spravila v zmedo s takimi vprašanji: kje si stopil, ksko si stopil, kdsj si stopil in v kaj si stopil? Cs bo tako, se mi mora zmešati štrena, vidva bosta pa seveda takoj zapisala vae do pičice, nu, in kaj bo iz tega? Nič pametnega ns bo iz toga! A naposled, Če sem že začel klatiti neumnosti, moram tudi končati, In vidva, gospoda, človeka višje naobrazbs in plsmsnitega srca, ml izvolita oprostiti. Baš s prošnjo hočem končati: odvadita se, gospods, tega birokratstvs pri zasliševanju, to Js, da je trsbs najprej sačeti a kako klavrno ničsvnostjo, recimo: kako si vstal, kaj si jsdsl, kako si pljunil, kam s( pljunil, ln potlsj, 'ko je osumljenčeve pozornost uspavana', mahoma zsskočiti zločinca z vprašanjem, ki ga zadens kakor kij po glavi: 'Koga ai ubil, koga si okrair Ha, ha! Saj to Js vaš birokra-tizem, to je pravilo pri vas, na tem je zgrajena vsa vaša premetenost! A s takimi zvijačami lahko omamljata esljsks, na pa mena. Jas vendar razumem stvar, saj ssm bil tudi jaz v državni službi, ha, ha, ha! Msnds ss jezite, gospods? Ali mi opraščata prsdrznost?" je vskllknil, gledsje ju s ksr čudovito dobrodušnostjo. "Mitja Karamazov js to govoril, po tam takem mu tudi lahko oproetlta, zakaj kar ja pri pamstnlh ljudeh neoprostljivo, js pri Mltki oprosti j i vo! Hs, ha!" Nikolaj Parfsnovič ga Js poslušal in ss s njim vrsd smsjal. Državni pravdnik se sicer nI smejal, zato pa Ja bistro opasoval Mitjo, ne da bi odvrnil oči od nJega, prav kakor da noče ispustiti niti najmanjše besedice, niti najmanj šs črtics na njegovem obrazu. "Saj tako sva tsprva vsndar tudi začela s vami," aa Js oflaail Nikolaj Parfsnovič, ki aa ja ša vodno amsjal, "da vaa nisva bagala s vprašanji, kaloKpte zjutraj vatali in kaj sts po-JsdH, ampak sva pričela s skoro kar prsvsč bistvenimi stvsrmi." "Rasumem, razumel asm ln prav ocenil ln še bolj cenim vajino sedanjo dobrotljlvost s menoj, to brezprimerno dobrotnoat, ki js vredna toli plemenitih duš. Tu se nss Js srečalo troje plemenitih ljudi ln tako naj tudi ostane med nami, vse naj skraina medsebojnem zaupanju omikanih ln svotskih ljudi, ki Jih driMK plemstvo In čast Vsskako mi dovolita, da vs-ju smstrsm sa svoja najboljša prijatelja v tej minuti svojega ftivljsnja, v tsj minuti ponižanja svojo čssti I Menda vaju s tam ns šslim >er (DaV» -HW.ua molili. Tskšen poj m o morali je im«I nsrod, ki je sezidsl Akropolis, ki je dsl silne filozofe, umetnike, vojskovodje, kipsrje in držsv-nike in ki zopet niso gledali na to moralo kot na nekaj nedopustnega in grešnega. Nagota je bila za nje dovršena oblika, največji dar, ki so jim ga dali bogovi, del samega sobe. 0 Grške morale pa Rim ni niko-i pravilno razumel, kakor tudi ni razumel grške kulture. Grkom bila družina Vedno svetinja Nikoli ni v Grčiji morala padla tako, da bi rušila družinske vezi. Rim pa, kot velesila prvega reda, giganski stek moči, denar-a, trgovine, je bil vedno in je ostal materialističen, ljubezenska čustVa so mu bila le v uživanje. Vojne so mu bile dobič-kanoeen posel. Potom vojn je prišel najlažje do neizmernega x>gsstvs. Ta čisto gospodarski goapoda. jslita da nsl Ivan Vuk: Beseda o ljubezni »» — (l.juhesen v Bfodevial ln nodo. vtns v IJubetnl Sbrnno Is rasnih sspiakev, kaj is In rnsprsv Mertie-Is. Prepersije, Ovtdljs, Hm»«»*ns, Ptutarks ls drsalk.) Bsssds ljubesen ln poj m o ljubezni igra vsliko vlogo, odkar pomnijo IJudjs. Stari Grki ao smatrali ljubesen sa religijo. Zvlšsvsll so ljubezen nad vss. Blls jim Js božanstvo. Tudi njihovi bogovi so ljubili, kakor na-vadn| ljudje. Zev s je varal Hsro s ln rasusdsno Semalo, hčerko Kadmonova. Z njo Js Imel si-ns Dionjrsa I*pa Afrodita Js nsismerno ljubila nežnega Ado-nlsa. Ljubesen s vsemi njenimi po-sladicami Js blls Grkom čustvo polno kreposti, vagon k velikim dslom Nikdar niso vssali s ljubeznijo tistih idej o razvratu ln o nečistost i, ki nam ga Js ds.o Židov stvo v krščanskem nauku. Zato Js Herodot lahko rekel, v čudenju in s ironijo, da Je pri nekaterih bsrbsrsklh narodih sramota, če bi hodili nagi. Stroge filozofe so šteli msd nenormalne ljudi sil cslo med nsvsr* ns ljudi. Zssmshovall so jih po vseh gledališčih, po Ulicah ao Jih obmetavali s blatom. Tirani so Jih vabili v svojs palača kot dvorsks norce. Kurtizane, bete-rs In biodnlce niso bile savrftene ženske, nego svečenlce ljubezni. Ko so Persijcl prinesli v Grčijo vshodnl sijaj In bogaatvo, so Grki sprejeli Ml kult aair-sko-fenfčsnsks boginje Astarts, saSčitnlce ljubezni. In razuzdani psihozi atonakih hedonlstov nI bilo kaj več potrebno. Us»vsrilf so tudi oni svojo boginjo Afrodito. dali JI igodbo. da ae Jo tudi ona. kakor As ta rta, rodila Is morske pene. In tedaj so se začeli odpirati čudoviti templl ljubezni, kjsr so dekleta vseh antičnih narodov služIla boginji IJubsanl, začenši od glssovltih, belopoltnih asijat- akih blodnlc do temnih In vitki Ubij k. Najznamenitejši tempe ja bil tempel boginje Afrodite v Korintu, Itjar Js bilo na tisoče blodnlc-svečenlc. V Efesu so onečaatlli tudi deviško Artemi-do, boginjo lova. Ione in bregov, tar JI nadeli vlogo zaščitnice ljubezni. A čudovita kurtisana Frlue, model In ljubica Pralni-tolova, Ja dobila svoj kip v Dal-flh poleg status kralja Filipa Mscedonsksga Lepotica Sala, znamenita katera, js nosils zakrit obraz. Kajti njena lepote Jo bila tako ne-navadna, da se noben moški nI "omagati, šs jI jo vid*! Posebno zapeljiva jo bila njena pojava mladini. Bo-rsdnikl zapeljanih moških so Jo klicali pred sodnike, da m opraviči. ksr a svojim pojavom sa-psljuje mladino. Njena obrani-ba ja bila samo v tsm. ds js prsd starim« sodniki spustila svoj pajčolan s obraza la Jim pokazala svoj obraz la sodniki. Id so jo hoteli obsoditi, so poriv je rodil legepdarno rimsko drsbrost in z njo pohlep po de-nsrju ln z njim zvezanih grehih. dobo cezarjev, ko so njih legendarni orli že prodrli do skrajnih mej tedsj poznsnega sveta in ko takorekoč niso m6gll dalje, je bilo družabno življenje tega imperija že omajano v svojem temelju. Vss Je bilo prepojeno z nekako agonijo, s hrepe-njem po divjih orgijah užitka.-Martial piše: "Ti, Kotile, si uglajen človek." Kaj je to uglajen človek? Tisti, ki nosi svojs kodre vedno u-metniško skodrane, ki je parfi mi ran s cimetovhn oljem ali i mošusom. Tisti, ki pozna melodijo alekaandrijskih in špsnskih plesov. Tisti, ki ves dan sedi med žensksmi in zna vsdno tej sli oni kaj pošepetati na uho, ki se vznemirja, če ga sosed nehote zadene z laktom, ki sna v koga je ta ali ona lepotiča zaljubljena Tisti, ki dirja od gostije do gostije in za*, na pamet genelogi-Jo najboljših plemenitih dirkačev. Kaj plaviš? Klotile, to je najbolj uglajen človek. Zato, Klotile, je aelo naporna reč, biti uglajen človek." • Propercije pripoveduje, da bi se moralo prej močvirje posušiti prsdsn bl mogel človek rims-ks ženske ubjrzdati od grehov. VI-stilije, ženska, ki Je bil* iz pre-torske družine, pravi, d* se je pri jedilu priiavHa sama kot blo-dnica. Bila jo izgnan* na neki skalovlt otok v ArhipeJahu. Nato pa jo senat prepovedal prostitucijo ženskam, katerih dedje, očetje in možje so bili vsaj vitosl. Seneka mlajši pripoveduje, da Je bilo devištvo hajvečje slo U ste dobe. Tleti, ki se nI proalavil vsaj s eno ljubezensko gvsnto-ro, kateri nI vsaj oni poročsnf šenl plačal alimentov, ni bil od dam spoštovan ln imela so ga sa ljubčka služkinj. Devištvo Js bi lo dokaz, ds js dotlčns grda. Seneka ja izprašoval, kje bi sa našla takšna sapuščena ženska, ki bi ss lahko zadovoljevala samo s enim parom ljubimcev. Oni so si razdeljevale Čas ss ljubimce In eh dan nI zadostoval sa vi ljubimce. Odnos samo z enim možem ss je Imenoval zakon. A Usta. ki se je toga držala, jo bir la staromodna In privlačna Ko je cesar Vsspszijsn. ki Js bil prskanjsil vojščak, zasedel prestol. Je razuzdanost in razpuščenost, kakor pripoveduje Sveton, kot posledice pomanjkanja strogih zakonov, presegla vae maje. Zato jo moral sonat po ukazu csaarjovsm izdati zakon, da vsa tiste svobodne žensko, ki ljubimkajo s tujimi suš-nji, postsnsjo tudi sužnjs. e JR Marclal pripoveduje, da jo dolgo po vsem mestu spraševal, ali mu bo katera prisnala, da ja nedolžna. Ali ncfcena nI hošsta tega priznati In povedati. Kakor da bi bilo to nekaj nedovoljenega in aramotnagn. to»r*J nI nobena nedolžna. TlaOšs Jih Je. In po\ eao ne oa »ne nf . i . čju sužnja ali kakšnega vitess. ptte Juvens), nikoli ns izgubi hladnokrvnosti N£s dolgo js. ds tudi ti delaš, kar as ti sljubi m jas U ns očitam. Zate dovoli, da tudi Jas živim kakor ml ugaja" To Jo bila doba ko jo Ovidtj pisal svoje elegije 1 jubeaoi la ko so se rissls najbolj blodne sliko posldovj«. I rasvratnostjo sta mo Še Pariz iz dobe rokokojs, ko so se ns luksuznih kočijsh sll-kale nesramne slike. Moda, katero so, kakor pravi Roussesu. upeljale ženske, Je bila še blod-nejša. One so svoje kočije pre-likavale še z nesramnejšimi slikami od moških. s Juvenal piše, da je bila gledališka strast ena največjih slabosti rimskih Žensk. In to žensk vseh slojev. Neka senatorska žena, ki jo je ugrabil gladiator, je bila edina, ki se je odločila, da ne bo več obiakovala gledališča in Parisovih pantomim. Ta strast, kakor piše tudi Ovidij, je imela podlago v željah žensk, da se pokažejo in da se jih vidi. Pohajanje v gledališča je bila razstava svoje lepote in dragocenosti. Tu jo reprezentiral cezarski Rim svoj sijaj najvidnejše. Agripina, da zadovolji radovednosti svojih prijateljic, kakor piše Tacit, je na prireditvi pomorske bitke na Fucinerskem jezeru na nagem telesu nosils o-grinjalo iz čistega zlata, ki Je bilo narejeno, kakor da je stka-no iz morske pena Tako se je ho-te}a pokazati kakor Afrodita* boginja, porojena is morske pene V gledališčih in smfiteatrih so sedele ženske v gornjih vrstah, a v cirkusu pomešano. V cirkusu, kjer je stopsla strast gledalcev do besnostt, so se vršile razuzdanosti do najvišje mere, v katerih je množica uživala. Odlične dame in patriciji sd uganjali nesramne pantomimne plese satirjev in nimf, dionizij-ske plese, kjer so bile dovoljene vse rafiniranosti, da se čimbolj razdražijo živci. General Iwane Matsui, poveljnik japonske snnsde akem dlstrlktu. ftanghaj. ženje za združitev z božanstvom. Ti kulti so bili takorekoč ženskim zahtevam kakor nalašč u-stvarjeni in sprejemale so jih z odprtimi rokami, ker so v religioznih misterijih iskale nekaj višjega, tolažbe in odpuščenje. In tako so ženske postale naj-vnetejše vernice teh orientalskih kultov, kar so zviti svečeniki zopet znali spretno izkor išče vati. Tako so se iz kulta egipčanske boginje Ysis ustvarjale prave orgije. Neki vitez Decie Mun-dus je strastno ljpbil neko plemenito damo Paulino. Ali zaman so bile vse njegove ljubezenske ponudbe. Ona je bila zvesta ča-stilka boginje Ysis. Svečeniki njenega templa, podkupi jen j i, so jo pregovorili, da sam bog A-nubis želi z njo nočni sestanek. In je pristala. Javjl se je seveda v maski boga Anubisa vitez Decij. Ta zločin je prišel celo do Zanimanje žensk zs cifkus je bHs največ radi samih umotnir kov, gladiatorjev, cirkuških voznikov in atletov. Ti so imeli srečo pri ženskah največjega družabnega položaja Najbolj ugledne dame so pobegnile s gladiatorji. Istotako so bili pri ženskah priljubljeni gledališki d-metniki, isvrstni pevci in godbeniki. Rsdi njih so šenske delale največje neumnosti. Tako Je v času cezarja Avgusta neks u-gledna patricljka sprejela tedaj znamenitega igrica Stephania v obleki dečka s kratko ostrižen nimi lasmi. Soprogs cozsrjs Fer-tinaksa je imela javne odnošaje z nekim umetnikovi na gitari. Instrumenti slavnih virtuoaov so bili od njihovih oboževalk izredno dobro kupljeni. s V pozni Neronovi dobi se je razvila umetnost posebnih plesov, za katere je bilo ustanov ljenih mnogo šol in mnogo učiteljev je dobilo saskišok. Po vsem mestu, v vsaki hiši so bili narejeni odri, kjer so neumorno plesale ženske in moški, te-kmovaje med seboj v pikantno-stl telesa. Pantomlne so navadno bili mladi, lepi moški, ki so s svojo umetnostjo bili šolo ljubki in okretni. Lepi Musster, naj slavnejši psntomina v dobi Kla-vdija, Je polog oetallh šs vftival posebno milost Popsjs, nsjlepše ženske tistega Čaaa No, ko je postal tudi ljubček pohotne in zloglasne Mesaline, ki Jo Rorola v neutešeni želji po moških, Je njen mož KlavdiJ, ti je bil drugače aelo strpen, dal usmrti tf. Psntomina Parisa Je dal Do-mlcijan, ksr je bH ljubosumen, ubiti kar na časti. A tam, kjer Jo padel, so šs njegovo prijateljice dolgo pokrivalo tisti prostor s cvetjem In parfumom. ' Ot Na gostijah so bile deviške u-šess najbolj oskrunjona s naj-rasusdanejšimi peamsml iq naj gršimi predata vami, piše t Vin tar h. Nedolžne oči so ss pa*sa-poljovals s zloglasnimi plesi 81-rijka in Andahišijka, ki ao prs-ssgsls najznamenitejše panto mine in same alavns egiptovske slmesa Gostijo so is bolj vpli-vsle na dblišsvsnjs ljubimcev kakor gfodsliščs. Plinij pripoveduje, da so po gostijsh pohlepne o« moškega precenjevale telo ftensk. ko so ss oddajals pijanim moškim ušes samega ?ezarja Tiberija. Tiberij je izgnal glavnega krivca, svečenika pa je dal križati in tempel razdreti, a kip Ysig vreči v reko. Ali ni bil samo tempel Ysis prodajanje ljubezni, temveč vsi templi, v katerih so bile svečenice. ženske. Vsi ti templi so postali kraji ljubezni in povsod so se ženske prodajale za denar. Phitarh pravi, da je v Alek-sandriji neka barbarka, ženska z ulice, Belestiha, vsled strasti svojega kraljevskega ljubimca postala "Afrodita Belstiha" in da so njeni hiši izkazovali božanske časti. Autinousovo oboževanje spominja na egiptako preteklost, kjer so utopljenci v Nilu uživali božanske časti in bili {primerjani z bogom Ozirisom. Oboževanje tega'lepega mladeniča je trajalo še do 3. stoletja po Kristu. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklspe 11. rsdns konvencije ss Ishks naroči mm Ust Prssvets js prištojs sdss, drs, tri, štiri sH »st Osnov ls sns dražiš* k sal asroi-nisi. List ProaTsts stsas Ss vss enako, ss iisss ali asilsas SSJN ss sao lotao naročaiao. Ksr ps flsal šs plsčsjo pri sssssmSIa 11.20 is tsdaik, ss JI« to prištols k ssročstnL Torej asdsj ai vsroka, ro«. 4s Jo Ust prsdrsg ss člane 8.N.PJ. List ProsvsU Js vsšs lsstnine is gotovo Jo v vsaki draštei nekdo, ki M rsd titsl Ust vsak daa. Cess lista Prosvote Jo< Za ZtfndL dršave la Ksssdo.SSJS Zs Cleere la CUcsko Je. 1 tednik In.............. 4JI 1 tsdaik la........... S tedaiks la............. Ml S tednike la....•••••••.. t.lt S tedaiks ta.,...........MS S tedaiks la.............SJt 4 tedaiks la»...••..••••. lJt 4 tedaiks Is«............ 171 5 tednikov la............ ali S tednikov la............lJt v Za Bvropo Jo..............SS.00 Is polnite spsdajl knpos. prlloBte potrebno vssto denarja aU Monej Order v pisan la si nsroiite Proetete. list. Id J* vsša lastaiaa. .. Pejssnils:—Vselej kakor hitro kateri tek Osnov proaska biti flan SNPJ, ali čs ss preseli proč od družine In bo sahhoval sam svoj list tednik, bode moral tisti £lsn ls dotlias družine, ki Js tako skupno nsročsnn aa dasvaUr Prosvete, to takoj nasnsaiti uprsvništvu Usta,' la obenem doplačati dotično vsoto lista Prosvete. Ako tega ns stors, tedaj mora opravnlštvo snižstl de tu in ss to vsoto nsročniku. PB06VBTA. SNPJ. SSS7 Ss. Uvndsle Avo, Cklesco, DL PrMeao peNUam aaročalas ss list Prssvste vsote 9........... Ibi.,,,.,,,^,,,....,,,.,,,.,.,,,,,,,,,^ draštvs Št........ Hnkf .••*••••.•».*.••...............••.../« Ustevito tednik la gs pripišite k moji nerečnlnl od sledečih členov ................................v......ČL drnštvs št,........ I).......................i.................ČL drnštvs št......... š).........................................A, drnštva št....»•*• i ...........................................ČL drnštva It........ Država .............................. TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA dobi cezarjev so se v Rimu širili orijontaUki kulti. Njihov sijsj js bil dobro prsra-šM«jsn na poHsnost. a njtiov dolgotrajni cersmonijal jo Impo-nfral po svoji nedottnosti, V ne-nsvsdnih simbolih. - čudežnih skrivnostih, so čutili vorniki nekak všijl pojav. t tiskarsko obrt »padajoč« dela TUka vabila ss veselice in shode, vizitnice, čssnika knjige, koledsrjs, leUke itd. v slovenskem, hrvstskem. slovsškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drulU VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.NJU., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ^ Vea pojseafla daje vodstvo tiskarne ■nijeko delo prve vrste Pišite po Inforamcije ne nsslovt I' S N. P. J. PRINTERY »57-5» 80. LAWNDALE AVENUE sfoa ReckwoD JfM CHICAGO. ILL. A /C