OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
* iiiMK
1
ENA
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL. XXX. — LETO XXX.
Indija se je odločila za popolno neodvisnost
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JANUARY 23, 1947
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
ŠTEVILKA (NUMBER) 16
Narodna skupščina sprejela tozadevno resolucijo Pandit Nehrua
NEW DELHI, 22. Jan.—Indijska narodna skupščina je soglasno sprejela rezolucijo, ki vsebuje zahtevo, da se Indijo proglasi za suvereno in neodvisno deželo. Za rezolucijo je oddalo glasove 200 delegatov. Sestavil jo je Pandit Jawaharlal Neh-ry, vodilni minister indijske začasne vlade.
Muslimanska liga, ki jo vodi Mohammed Ali Jinnah, je bojkotirala skupščino in njenih 75 delegatov ni bilo navzočih pri glasovanju.
Nehru je v skupščini imel daljši govor, v katerem je rekel, da bo Indija prekinila zvezo z Anglijo, pa nima nobenih želj, "da bi zavzela sovražno stališče napram tistim, ki so vladali nad nami." Poudaril je, da želi Indija živeti v prijateljstvu z Anglijo in z angleškim imperijem.,
Rezolucija, ki je bila sprejeta, pravi: "Ta ustavodajna skupščina izjavlja čvrsto in svečano odločnost, da proglasi Indijo za neodvisno, suvereno deželo."
Indija se bo pridružila in podpirala Združ. narode
Nehru je rekel, da bo neodvisna indijska republika podpirala organizacijo Združenih narodov, ne da bi se priključila kateremu • toloku. Kritiziral je tudi-popolii« nepoznanje razmer v Indiji od strani nekaterih voditeljev Ze-dinjenih držav, pri čemur je oči-vidno mislil na nedavni govor John Foster Dullesa.
Okrcal je tudi stališče nekaterih indijskih princev, ki so ostali izven skupščine vsled strahu, da bodo izgubili svoje "pravice soverenov," ter rekel: "Postavljati vprašanje božanskih pravic kraljev v tej moderni dobi je neznosna nadutost."
Dalje je Nehru poudaril, da je vprašanje lakote med ljudstvom poglavitno vprašanje Indije in dostavil, da so Indijci postali voditelji osvobodilnega gibanja sirom Azije.
2 milijona brezposelnih v zed. državah
WASHINGTON, 22. jan.—Od decembra je število brezposelnih delavcev v Zedinjenih državah naraslo na 2,000,000. Sedaj je uposlenih 56,310,000 delavcev in delavk, kar pomeni 730,000 manj kot pa jih je bilo v novembru mesecu.
Gornje poročilo je podal zvezni trgovinski oddelek. Porast brezposelnosti je posebno velik v poljedelstvu.
Egipčani v žalosti
KAIRO, 20. jan.—Širom celega Egipta je prebivalstvo začelo nositi črne zavratnice v znak žalosti za obletnico dneva, ko je bila angleška kontrola vzpostavljena nad Sudanom.
JUGOSLOVANSKA FILMSKA ZVEZDNICA V SOFIJI
SOFIJA, 17. jan. — Jugoslovanska filmska zvezdnica Nad j a Isakova, ki v Evropi uživa glas 'evropske Hedi Lamar", je odpotovala y Sofijo, kjer bo igrala v enem bolgarskem filmu.
SEVIN spet na delu
london, 22. jan.—Po kratki bolezni se je angleški zunanji 'iiinister Emest Bevin zopet po-na svoje običajno delo v ^instrstvu za zunanje zadeve.
Ramadier sestavil novo koalicijsko vlado Francije
PARIS, 22. jan.—Socijalist Paul Ramadier, ki je dobil mandat za sestavo nove francoske vlade, je uspel, da je sestavil koalicijsko vlado, v kateri so zastopane vse vodilne politične stranke Francije.
V novi vladi se nahaja devet* -----
socialistov, pet komunistov, pet republikancev, ki so bili proti
krščanskih republikancev," pet radikalcev in dva neodvisna kon-zervativca. Ramadier je že formalno predstavil novo vlado predsedniku francoske republike Vincentu Auriolu.
Komunisti dobili ministrstvo obrambe
temu, da; se komunista imenuje za ministra obrambe.
Krščanski republikanci so dali predlog, da se to važno ministrstvo razdeli med komunistič-Inim ministrom in ministrom in
politične
druge
1 članom neke I stranke.
j Novi francoski minister ob-Smatra se, da je sestava te ram be je komunist Francois Bil-nove vlade prav za prav zmaga I loux, dočim je minister za zu-komunistov in poraz krščanskih I nanje zadeve George Bidault.
NOVI GROBOVI
amelia novinc
Kot je bilo že poročano, je v torek večer umrla v bolnišnici Mrs. Amelia Novinc, rojena Rata jc, stara 52 let. Stanovala je na 19310 Muskoka Ave. Doma je bila iz vasi Trebnje pod Ljubljano, odkoder je prišla v Ameriko pred 26 leti. Bila je članica društva sv. Ane št. 4 SDZ in podružnice št. 14 SŽZ. Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka in sina Daniela, v stari domovini pa dva brata Franka in Johna ter sestro Alojzijo Marn. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 8:15 uri iz Svet-kovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152 St. v cerkev sv. Kristine ob 9. uri ni nato na Calvary pokopališče.
*
jennie velikonija
Včeraj smo poročali, da je umrla Jennie Velikonija. Pokoj-nice dekliško ime je bilo Oblak in je bila stara 59 let. Stanovala je na 1060 E. 61 St. ter se je pred dvema tednoma podala v bolnišnico v svrho operacije. Doma je bila iz Spodnje Idrije na Notranjskem, odkoder je doma tudi njen soprog, V Ameriko je prišla leta 1912 in je bila članica društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, društva Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ, podr. št. 25 SŽZ in Oltarnega društva. Bila je ustanoviteljica in odbor-nica pri nekaj društvih. Tu zapušča soproga Matevža. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 8:30 uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato na Calvary pokopališče.
*
angela kos
Kakor smo že včeraj na kratko poročali, je preminila na svojemu domu na 1177 E. 74 St. poznana Angela Kos, rojena Sever. Stara je bilo 52 let in je bila doma iz Ljubljane, kjer zapušča tri brate, Maksa, Edwar-da in Rudolpha, sestro Anno v Zagrebu, in več sorodnikov. V Ameriki se je nahajala 34 let in je bila članica društva Cleveland št. 126 SNPJ. Tukaj zapušča soproga James, tri otroke: James, Mrs. Irma Jerse in Alice ter več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v soboto popoldne ob 1:30 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. na Highland Park pokopališče.
»
john rackar
Snoči je umrl dobro poznani John Rackar, stanujoč na 1127 E. 177 St. Pogreb je v oskrbi Želetovega pogrebnega zavoda. Podrobnosti bomo poročali jutri.
joseph tisovic
Dodatno k poročilu o smrti Josepha Tisovic iz 12902 Kir-ton Ave. se nam poroča, da je bil pokojni doma iz Dolnje straže, fara Prečna pri Novem mestu, kjer zapušča mater Ano, tri brate, Feliksa, Antona in Lud-wiga ter veliko sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 33 let in je bil član društva Lunder Ada-rnič št. 28 SNPJ. Tukaj zapušča sestro Mrs. Angelo Post na 20990 Tracy Ave., Euclid, O., ter več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 10. uri iz i^Aletovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave.
ter na Lakeview pokopališče.
v
eva domsic
Poročali smo včeraj, da je umrla Mrs. Eva Domsic, rojena Slat, stanujoča na 1148 E. 63 St. Pokojnica je umrla v sredo zjutraj v St. Alexis bolnišnici, kamor je bila prepeljana dan preje. Stara je bila 53 let in je bila doma iz Karlpvca, fara sv. Josip pri Leskovcu, odkoder je prišla v Ameriko 1910. Bila je članica društva Majka Božja Bistrička št. 47 HBZ, društva sv. -Pavla št. 10 HKZ in Protected Home Circle št. 521 ter društva Krunica fare sv. Pavla. Tukaj zapušča soproga Johna in štiri otroke: Paula, Johna, Mrs. Anna Ruschak in Mrs. Mary Praznik, ter sestro Mary v East Chicago, Ind. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 9130 uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla ob 10. uri in nato na Calvary pokopališče.
v
v zadnje slovo
Članice podružnice št. 18 SŽZ so prošcne, da se v petek večer snidejo v Grdinovem pogrebnem zavodu ob 7 ;30 uri, da izkažejo zadnjo čast pokojni
članici Jennie Velikonja.
*
Prosi se članice podr. št. 14 SŽZ, da se jutri večer ob 7:30 uri zberejo v Svetkovem pogrebnem zavodu, da izkažejo zadnjo čast umrli članici Amaliji Novinc.
V CHICAGU ROJENI PINTAR OBSOJEN NA SMRT
LONDON, 22. jan.—Ivan Pin-tar, ki je bil rojen v Chicagu in je baje ameriški državlja,n, je bil od strani jugoslovanske sod^ Dlje spoznan za krivega sodelovanja z podtalno organizacijo "križarjev," ki je delala na temu, da nasilno vrže sedanjo jugoslovansko vlado. Pintar je bil obsojen na smrt.
REPUBLIKANCI REŠILI "VAŽNO VPRAŠANJE"
WASHINGTON, 22. Jan. — Težko in zapleteno vpra-je bilo postavljeno pred resne in odločne republikance, ko se je odločalo o temu, da li so "lepši demokrati ali republikanci".
S strani republikancev je podal izjavo senator Robert A. Taft, ki je rekel, da ne more biti nobenega dvoma, da so v primeri z demokrati, republ-kanci možje in žene pravi "lepotci", odnosno lepotice.
Od 51 republikanskih se-. natorjev so vsf razen Štirih izrazili svoje soglašanje s Taftom.
Posebno je bil presenečen zaradi blesteče "lepote" republikancev samTaft, ki je rekel da si ne more kaj, d^ ne bi občudoval svojih republikanskih kolegov, ki so veliko lepši od demokratov, {>osebno pa novi člani, "ki izgledajo celo lepši kot stari".
Taft si je s posebno pozornostjo ogledal tudi žene republikanskih sen atorjev ter izjavil, "da so mnogo lepše kot demokratske dame", ^^r je potrdil tudi senator Kenneth Wherry, ki je rekel, da ni stranke v deželi, ki bi imela lepše ženske od republikank.
(Ce si človek pomisli, s čem vse se ukvarjajo "republikanski dedci" v teh hudih časih, si ne more kaj, da se ne bi nasmehnil.)
Dr. Vilfan predložil zahteve
I
Jugoslavge proti Avstriji
VČERAJ BI BILO BOLJŠE. AKO BI BILI NA JUŽNEM TEČAJU
WASHINGTON, 21. jan.— Okrog južnega tečaja je bilo bolj toplo te dneve kot pa v mnogih mestih Zedinjenih držav.
Iz "majhne Amerike" je poslal poročilo Alton L. Blakeslee, ki se tam nahaja z Byrdovo eks-pedicijo in ki je pojasnil, da je tam temparatura med 29 do 31 stopinj nad ničlo.
Papež spet podal borbeno izjavo
VATIKAN, 21. jan. — Papež Pij XII je pozdravil 400 žen, ki so članice "Krščanske renesanse (preporoda)" ter jim med ostalim rekel, da v cilju preživljenja sedanje krize morajo vsi katoličani, moški kot ženske, biti pripravljeni na borbo za "svojo vero."
"Moderne misli in življenje se morajo vrniti nazaj h Kristu," je rekel sv. Oče.
50 TISOČ POLJAKOV SLAVI VLADNO ZMAGO PRI VOLITVAH
VARŠAVA, 22. jan. — Petdeset tisoč prebivalcev Varšave je navzlic hudi zimi proslavilo na ulicah svoje prestolnice veliko zmago vladnega- bloka.
Pričakuje se, da bo na podlagi izida teh volitev sestavljena nova koalicijska vlada, v katero, kot se veruje, ne bo vključen
STARA MATI BO KONČALA ŠOLO ISTOČASNO KOT NJEN SIN
HILLSDALE, Mich., 22. jan. —Neka 73-letna stara mati bo dobila diplomo akademskega slikarja istočasno kot njen sin. Graduirala bo na umetniški šoli Hillsdale College 28. januarja.
Mrs. Anna Slaybaugh-Em^r-son je začela z svojimi študijami že leta 1890, toda je napustila šolo zaradi poroke. Sedaj se je odločila, da vendar šolo konča, in sicer, da položi zaključne iz-! pite v isti šoli, kjer jih polaga in^en sin.
Stanislav Mikolaiczyk, ki je vo-1 .. . . .	,
dU opozicijo proti
strankam.
I
predsednik truman nas zanemar.ia,
pravijo 2ene
WASHINGTON, 22. jan.—Na predsednika Trumana je bila naslovljena pritožba, da zanemarja žene, ko nastavlja politične uradnike. Delegacija žen, ki ji je "poveljevala" Mrs. Lafell Dickinson, predsednica generalne federacije ženskih klubov, je naslovila na predsednika Trumana zahtevo, naj da ženam visoke vladne službe.
I RAZPOROKA JI JE UUBŠA
ELYRIA, O., 22. jan. — Mrs. Sarah Williamson iz Elyrie, je zahtevala razporoko, ker njen mož želi biti "kralj." Ta njen mož s kraljevskimi ambicijami je bil vojak, ter je mislil na nekem otoku na Pacifiku ustanoviti svoje kraljestvo. Razporoka ji je bila na sodniji odobrena.
racioniranje gasolina v franciji se ukine
PARIZ, 21. jan. — Racionira-nje gasolina bo v Franciji ukinjeno s 1. marcom.
Kakšen predlog za "reguliranje" delavskih unij je stavil drž. poslanec iz Clevelanda
COLUMBUS, 21. jan. —Državni poslanec William R. Van Aken iz okraja Cuyahoga je danes predložil zakonski načrt, s katerim bi se "regulirale" aktivnosti delavskih unij, ki vsebuje sledečih osem točk:
1.	Prepovedati vse stavke, ki niso podprte potom tajnega glasovanja od večine delavcev;
2.	Prepovedati piketiranje z izjemo tistih slučajev "resničnega delavskega spora," ki se ga lahko definira kot spor med delodajalcem in večine delavcev;
3.	Prepovedati piketiranje, ki stremi za povzročanjem prepada med delodajalcem in njegovimi delavci;
4.	Prepovedati drugorazredne bojkote;
9- Prepovedati zahtevo na delodajalca, da uposli osebo, "ki li nujno potrebna;"
6.	Prepovedati izključen je nekega člana iz delavske unije brez javnega zaslišanja' pred članstvom unije. Tak izključen član bi imel pravico, da vloži priziv na sodni jo;
7.	Prepovedati "zaprte delavnice," razen ako so sprejete z ve-
Domače vesti
CIO izgubila pri volitvah
Prvi poraz je doživela organizacija ClO-United Auto Workers, ko se je zaključilo štetje glasov v tovarni Cleveland Graphite Bronze Co.
Organizacija mehanikov, ki je znana pod imenom Mechanics Educational Society, in je neodvisna unija, bo tudi v bodoče predstavljala 3,500 delavcev tovarne. Za CIO je bilo oddanih 1,295 glasov, kar pa je bilo premalo, da bi prineslo zmago.
Avstrija je bila slej ko prej predstraža germanskega vala na Slovane in z Nemčijo vred nosi krivdo za vojno škodo v Sloveniji
LONDON, 22. januarja—V imenu Jugoslavije je danes nastopil pred zastopniki zunanjih ministrov štirih sil Slovenec dr. Jože Vilfan, ki je poudaril, da mora Avstrija z Nemčijo vred nositi vojno krivdo in odgovornost za borbo na strani osišča v drugi svetovni-vojni.
, "Kar se tiče narodov Jugosla-*------:
vije," je rekel dr. Vilfan, "je ostala Avstrija v tej vojni zvesta svoji starodavni vlogi kot Predstraža germanskega impe-rijalizma."
Jugoslavija v borbi proti nadaljni germanizaciji
Cr. Vilfan je dalje rekel, da Jugoslavija zato zahteva tiste dele Koroške in štajerske, ki so narodnostno slovenski, ker je tc edini način, da se ustavi nadalj-ne avstrijske poizkuse za ger-manizacijo Slovanov.
Jugoslavija je vprašanje avstrijske vojne odškodnine pustila odprto, toda predložila je dokaze, da Avstrija nosi posebno odgovornost za v vojni povzročeno škodo v tistih predelih, severne Slovenije, ki so bili med vojno priključeni Koroški in Štajerski.
(Eno poročilo, ki je bilo objavljeno v tej zvezi v ameriškem tisku, pravi, da je Jugoslavija predložila zahtevo za 11 milijard dolarjev vojne odškodnine od Avstrije. To očividno tendenčno poročilo ima za svoj namen, ustvariti vtis, da Jugoslavija "pretirava" in tako vzbuditi v zunanjem svetu simpatije za Avstrijo.—Op. ured.)
Avstrija pridržala odgovor glede vojne krivde
Avstrijski zunanji minister dr. Kari Gruber ni danes podal še nikakega odgovora na obtožbo Jugoslavije, da Avstrija z Nemčijo vred nosi vojno krivdo,
toda na Dunaju je" bilo naznanjeno, da je Avstrija odločena voditi boj proti jugoslovanski za,htevi za spodnjo Koroško in Štajersko.
Dr. Vilfan je povedal časnikarjem, da bo Jugoslavija tekom razgovorov o avstrijski in nemški mirovni pogodbi tudi iz-nova odprla vprašanje Trsta med seboj in Italijo.
V spomenici, katero je predložila Jugoslavija, je poudarjeno,
da se Avstrijo smatra odgovorno za večji del škode, ki je bila povzročena Jugoslaviji, za teroristično okupacijo jugoslovanskega ozemlja, v teku katere so bili tisoči Jugoslovani pomor jeni kot talci, deportirani na prisilna dela, mučeni ter uničevani v koncentracijskih taboriščih.
Poljska zahteva 40 tisoč štirjaških milj ozemlja
Poljska je istočasno predloži-
20 voznikov zajetih na St. Clair Avenue
Pojačana policijska aktivnost je vzro!, da se je 29 voznikov znašlo na policiji, ker so kršili predpise glede vožnje na St. Clair Ave., kjer se po poročilih policije zgodi največ nesreč.
Banket lovcev
Lovci St. Clair Rifle & Hunting kluba prijazno vabijo svoje prijatelje in cenjeno občinstvo na letni banket, ki ga priredijo v Slovenskem domu na Holmes Ave. Serviralo se bo okusno pripravljenega srnjaka in piščance in sicer se bo večerjo pričelo servirati ob osmih zvečer. John Urankar ml. bo skrbel, da bo s svojo godbo zabaval vse navzoče. Torej, ako želite imeti v soboto večer poleg prijetne zabave tudi nadvse fino večerjo, prav gotovo posetite lovce v Slovenskem domu.
Išče pričo nesreče
Mr. Peter Valenčič iz 1010 E. 71 St., ki je bil dne 28. decembra ob 2. uri zjutraj zadet od avtomobila ko je šel preko ceste na E. 71 St. in St. Clair Ave., prosi, da bi se dotični, ki je bil priča nesreče, zglasil na njegovem domu.
Kitajci so stari!
Clevelandski Kitajci so z velikim hruščem dočakali novo leto, ki je za nje nastopilo včeraj zjutraj. Stopili so v leto 4645, kar pomeni, da smo mi, ki se nahajamo v letu 1947, v primeri z njimi "zelo mladi."
Veteranska bolnica Crile nujno potrebuje dajalce krvi
V Crile bolnišnici nujno pola konferenci zahtevo za trajno trebujejo 45 dajalcev krvi, ki je
inkorporacijo 40 tisoč štirjaških .potrebna za večje operacije, v,. -u X-	-	nemškega ozemlja. Glasom , Miss Marian Fleming, ki ie
ino s m pe m g asov vsega te zahteve, naj bi nova poljska; upraviteljica urada dajalcev kr-
meja tekla zapadno od Schwei-1 vi Rdečega križa, pravi, da bol-nemunde na Baltiku do zapad- niča potrebuje različne vrste kr-
članstva;
8. Prepovedati, da se izvoli v kak unijski urad tujezemca, ali osebo, ki je bila spoznana krivim kakega kriminalnega prestopka. Jstotako prepovedati zbiranje prispevkov za politični sklad od strani unij ali njihovih predstavnikov.
nega brega rek Oder in Neisse do Češkoslovaške.
Poljska tudi zahteva, da Avstrija in Nemčija vrneta vso imovino, ki so jo Nemci in Avstrijci tekom vojne odnesli s poljskega ozemlja.
vi. Uradi, kjer se lahko odda kri, se nahajajo na 1226 Pros-pect Ave. in so odprti vsak po* nedeljek in petek od 1. do 4:45 popoldne. Lahko se pokliče nA telefon SU 1800, da se določi sestanek.
smAN 2/
. ENAKOPRAVNOST
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
_Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto)--
For Half Year—(Za pol leta) ---------
For 3 Months—(Za 3 mesece)--
-$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico; (Po pošti v Cleveland, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo loto)--
For Half Year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 mesece)---------
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve):
For One Year—(Za celo leto)-------------
For Half Year—(Za pol leta)----
-$9.00 —5.00
Entered as Second Class Matter April 26tli. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Actof Congress of March 3, 1879.
104
OD ŽELVINEGA ZALIVA DO SVETOVNE PRESTOLNICE
Oni del otoka Manhattan, na katerem si bodo Združeni narodi zgradili svoj stalni dom, je poznan pod imenom Turtle Bay ali Zelvin zaliv. Na tem kraju se sedaj stiskajo stare stanovanjske hiše, skladišča, klavnice, itd. Ljudje, ki bivajo tam, so povečini izmed onih, ki delajo tam okrog ali pa imajo svoje lastne male trgovine v tem predelju.
Ce pogledamo nazaj v zgodovino vidmo, da sq bili Indijanci prvi, ki jim je bil znan ta del obrežja Manhatta-na. Potem so v začetku 17. stoletja prišli Holandci in se naselili na otoku. Oni so dali malemu zalivu ime "Deutel'' iz česar se da sklepati, da je sedanje ime Turtle Bay po tvorba ali izmaličenje prvotnega imena.
Prvi prebivalci na obrežju že Ivinega zaliva so bile družine dveh angleških pridelovalcev tobaka, katerim so Holandci podarili ta kos zemlje. To je bilo v letu 1646. Kasnejši naseljenci so imenovali kraj Spring Valley Farm in še pozneje se je prijelo ime Turtle Bay Farm, katerega se rabi še danes.
V	teku ameriške zgodovine je služil ta mirni kraj kot bojna postojanka, katero so pripravili Amerikanci pod poveljstvom George Washingtona v letu 1776 v borbi proti Angležem, kateri pa so ameriške sile presenetili, ko so pripeljali ojačenja preko reke pod zaščito goste megle in pognali Washingtonove čete v beg. V zvezi s to porazno fazo ameriške r''volucije ali borbe za neodvisnost je ime Arthur Hale, o katiVem vsak šolski otrok ve, da je preoblečen v holandskega učitelja šel skozi angleške linije, da dobi informacije. Angleži pa so drznega mladega častnika ameriške vojske ujeli in ga obesili kot špijona. Njegove zadnje besede pred usmrtitvijo so bile: "Le to mi je žal, da imam eno samo življenje, ki ga lahko žrtvujem za svojo domovino." Plošča na vogalni stavbi Prve Avenije in 45te ceste priča o njegovi usmrtitvi, katero so izvršili Angleži, ki so hoteli imeti Ameriko za svojo kolonijo in so se borili proti zahtevi ljudstva novega sveta, da postane neodvisno.
Kakor je razvidno iz neke stare slike, se je Turtle Bay le malo spremenil izza časa prvih naseljencev pa do leta 1853, ko je bila slika narejena. Ker pa se je mesto (New York) širilo proti severu, je bilo po letu 1859 zaznati precejšnjo spremembo v Turtle Bay — zaliv so zasuli, skalnato obrežje izravnali in pričelo se je grajenje hiš in poslopij. Za časa civilne vojne je Turtle Bay že docela zgubil svoj prejšnji like podejelskega kraja in lične domačije so se umaknile in napravile prostor klavnicam, strojarnam, pivovarnam, itd. Kjer je bila prej lepa zelena priroda, se je nastanil industrijski šum in smrad.
V	19. stoletju se je skušalo" odpraviti nekaj smradu potom modernih industrijalnih metod, toda navzlic izboljšavam se je predel je pogrezalo polagoma v slumski distrikt. Med imeni prebivalcev tega distrikta najdemo imena slična onim v delavskih četrtih mnogih drugih ameriških mest: Kwasnievskis, Cooperman, Endes, Casablanca, Weiner, McCarthy, itd.	'
Pred nedavnim je neka newyorska firma kupila večji del zemljišča, ki ga je Rockefeller ponudil v dar U. N. Newyorsko mesto bo dodalo še nekaj manjših parcel tako, da bo vse skupaj merilo okrog 17 akrov. Stavbišče, na katerem bo bodoči stalni krog U. N. je med Vzhodno 42. in 48. cesto, ob Vzhodni reki in Prvi Aveniji.
K združitvi državnih kreditnih podjetij
z zakonom o ureditvi in delovanju kreditnes:a sistema, ki je izšc;! 1915 v oktobru je bila postavljena meja med dolgoročnim in kratkoročnim kreditiranjem. Dolpjoročni kredit, ki služi predvsem za inyesticijr.ke svrhe, jo bil dodeljen v izkl 'učno delovno področje Državne hipotekarne banke, ki je v zvezi s tem tudi izpremenila, svoj naziv in se sedaj imenuje Državna investicijska banka. Kratkoročni kreditni [insli in posli v zvezi s plačilnim prorjfcLoJii p;! bi!i dnni v pi i.
itojnor.t zveznim in republiškim (leditnim podjetjem.
l7,vojanje načrtnega gospodarstva pa zahteva nadaljnje osredotočenje plačilnega prometa in kratkoročnega kreditira-nj:i. Zato je kila ob koncu septembra izdan.) uredba o spojitvi državnih kreditnih podjetij 1)10 kateri se združijo. Tndn.^-.trij-Iska banka .Jugoslavije, Poštna ' li! :mi'ui(-a, Obrl na banka ter Zadružna in knwti.iska banka z Narodno banko, ki previ^nne tudi v:.el) o'. ;.L ,r!;publi:,kjh kicdani!]
podjetij (v Sloveniji Denarni zavod Slovenije).
Nova Narodjia banka, ki je nastala iz spojitve z navedenimi kreditnimi podjetji, ima sedaj svojo glavno centralo v Beogradu, republiške centrale pa v sedežih posameznih ljudskih republik.
S -to spojitvijo vseh državnih kreditnih podjetij za kratkoročni kredit in za opravljanje plačilnega prometa bo olajšano izvajanje gospodarskega načrta z denarne strani. Narodna banka, ki bo dajala po načrtu kratkoročna sredstva podjetjem, bo lahko kontrolirala izvajanje načrta in bo postala važen organ evidence in kontrole. Poleg tega j)a bo nova Narodna banka urejala tudi ves plačilni promet, ki bo' centraliziran v njenem po-j slovanju.
Ne bo več zamotanega obračunavanja med posameznimi kreditnimi podjetji, temveč se bo to obračunavanje lahko opravilo v okviru eno same ustanove. Narodna banka bo postala centralni blagajnik države.
Uredba o spojitvi kreditnih podjetij je za izvedbo te spojitve določila za vsa podjetja, razen za Zadružno in Kmetijsko banko, rok do 31. decembra 1946.
Med kreditnimi podjetji, ki se združijo, v glavnem nj velikih razlik glede načina poslovanja, niti glede bančne organizacije. Zato vključitev v Narodno banko ne bo povzročila večjih težav, fzjemno stališče zavzema samo Poštna hranilnica, ki ima svojo posebno notranjo organizacijo, da lahko vsak dan obravnava veliko število poslov v čekovni in hranilni službi v zvezi s široko mrežo pošt. Vprašanje vključitve Poštne hranilnice predstavlja zaradi tega posebno vprašanje, ki zahteva mnogo skrbnih priprav. Vsaka tudi najmanjša nepazljivost bi lahko povzročila motnje v celotnem poslovanju j in delovanju plačilnega prome-! ta. Zaradi vključitve v Narodno banko se bo poslovanje Poštne : hranilnice deloma spremenilo.
Po 1. januparju se del poslovanja v plačilnem prometu opravlja na prejšnji način, del poslovanja pa na način, ki je udomačen pri bančnih podjetjih. Tako se bodo vplačila in izplačila v zvezi s poštami obravnavala deloma še po dosedanjem načinu inaama zase. Pozneje bo tudi to poslovanje npostopno zvezano z drugimi oddelki v novi Narodni banki.
Čekovni računi pri Poštni hranilnici, žirovni računi pri Narodni banki in tekoči računi pri ostalih spojenih kreditnih podjetjih se združijo in se bodo vodili kot enotni tekoči ra,čuni, na katerih se ne bodo vodile samo , terjatve lastnika, temveč tudi : njegova dolgovanja, kar pomeni, da bodo imeli ti računi lahko debetni ali kreditni saldo. Po tekočih računih se bodo morale torej obračunavati tudi obresti za tiste dni, ko je saldo računa debetni. Zato bo treba točno označevati dan valute, posebno za izkoriščane zneske v debetu.
Izvedena bo tudi nova porazdelitev računov % numer^cijo po dekadnem sistemu. Pri novi nu-meraciji bo prva številka označevala pripadnost k republiški centi ali odnosno glavni podružnici, druga številka bo označe.-: vala podružnico v okrožnem me.-i stu, trdtja pa podružnico v kraju ' 3amem.
I V Srbiji ima republiška cen-I trala v Beogradu številko 1, [ glavna podružnica v Nišu števil-! ko 2 in v Novem Sadu številko '3 (tako bo Srbija imela lahko I 300 podružnic),
Nn Hrvatskem bo imela republiška centrala v Zagrebu številko 4 in na Reki številko 5 (Hrvatska bo torej lahko imela 200 podružnic).
V Slovenin je določena za republiško centralo v Ljubljani številka 6 (Slovenija bo lahko , imela 100 podružnic).
Za n.'i>ubJiako cciitialo Bosne
in Hercegovine v Sarajevu je določena številka 7, za republiško centralo Macedonije v Skoplju številka 8 in za republiško centralo v Črni gori številka 9.
Numeracija saniih računov bo po dekadnem sistemu, ki velja v poenotnem računovodstvu, obsegala tudi panogo gospodarstva, skupino, lastništvo računa in pomen podjetja (zvezno ali republiško). Plačilni promet bo decentraliziran po posameznih podružnicah, ki jih bo v Sloveniji že v začetku okrog 100.
Čepfav se morda zdi na prvi pogled, da je preureditev enostavna in lahka, bo vendar zahtevala mnogo truda in dela^ predvsem zaradi tega, ker bo v bodoče sistem plačilnega prometa kombiniran. Na eni strani se bo uporabljal sistem bančnih podjetij z individualnim vknjiže-
23. januarja lUif
njem; za vplačila in izplačila s posredovanjem pošt, ki so mno-žičnega značaja, pa se bo uporabljal sistem, ki ga je imela doslej Poštna hranilnica. Dosedanji obrazci Poštne hranilnice (čekovne položnice in nakaznice) bodo ostali še nadalje v rabi za promet s posredovanjem pošt; v samem besedilu teh obrazcev bodo izvršene nekatere manjše spremembe.
Za izplačila na blagajni bodo poleg čeka po vzorcu in besedilu Narodne banke obstojali še izplačilni nalogi, kakor se uporabljajo pri bankah, s potrebnim številom kopij za knjiženje. Za prenose z računa na račun bodo služili nalogi lastnika lačuna v obliki pisma, kar pomeni, da se bo dosedanji ček Poštne hranilnice z nakaznicami uporabljal samo za izplačila pri pošti.
Lo;s Kraigher:
K obletnici smrti Ivana Cankarja
Kandidatura pri državno-zbor-skih volitvah 190/. je Ivana Cankarja zelo razgibala. Hotel je pisati za ljudstvo. Da se mu približa, se je začel zopet bolj posluževati prispodob iz razkladni-ce verskega življenja. Lotil se je socialnih motivov, ki jim je dal v "Hlapcu Jerneju" najpopolnejšo oblikovano mojstrovino. Za prvi majnik je napisal "Kristusovo procesijo", ki je izšla v "Rdečem praporu".
"Ko je bil Kristus star dvanajst let, mu je sešila Marija haljo iz rdečega sukna. . . ta halja je rasla s Kristusom. . ."
V tej rdeči halji je hodil Kristus po naši slovenski zemlji in je srečaval jok in žalost, izkoriščanje, obup, sramoto in trpljenje: Vsi, ki jih je srečal — ponižani in usužnjeni — so šli za njim v procesiji. On pa je otroku osušil solze, gospodu izkoriščevalcu je s pogledom uničil rast na polju, izpraznil mu je tovarne, odpeljal delavce iz črnih rudnikov. . . Pred njimi rdeča halja
—	prapor in program.
"Šli so v svetel dan. . .
Božje kraljestvo je v vas!"
Kam so šli ? — V svetel dan!
Ivan Cankar pa ni bil zadovoljen s to procesijo. Do božiča 1908. jo je predelal in popravil in jo tiskal kot uvodno črtico v svoji knjigi " Za križem".
. S))et je šla procesija po naši zemlji. Vodil pa je ni več izrecno Kristus:
"Na cesti se je prikazal tujec, bos in gologlav; oblečen je bil v rdečo haljo. .
In šel je za njim otrok, ki mu je tujec osušil solze — šli so obu-panci, ki so bili namenjeni čez morje — šli so vaščani, tihi in upognjeni, in zavrgli svoje črne molke — šli so del^^vci iz črne hiše — šli so delavci izpod zemlje, ki so kopali "črno zlato za gospoda, črn kamen zase" — "šli so za njim — oči so gorele v zmagoslavju že, ijič več v ko-prnenju."
Pred njimi rdeča halja — prapor in program.
"Kam? — Tujec ni odgovoril.
Šli so v svetel dan. . .
Božje kraljestvo je v vas!"
, Ivan Cankar pa zopet ni bil zadovoljen s svojo procesijo in je že spomladi 1909. snoval in pisal "Kurenta," starodavno "pripovedko," ki je izšla potem za božič tega leta.
A zdaj ni šia samo procesija
—	šle so procesije po vsej širni naši domovini od jseve^^a, do juga. In vodil jih ni Kristus v rdeči halji in ne tujec v rdeči halji — vodil jih je unietnik nebpgljenec, ki je sklenil kupčijo s hudičem. Dobil je gosli od hudiča, čudežen inštrument:
"Kdor bo slišal tvojo sladko pesem, bo zavriskal in zaplesal in bo zapil vse svoje bridkosti; veselje pred .tabo, r.a tabo ko-pniojc; tVro bo'i imel plrcHo za pl;tčiIo, j>irn/Mž m pnrMdiž!"
"— in KO pomislil ni, rla jo bil dušo pruUul za gosli."
Kamor je prišel, so se zgrinjali ljudje za njim v procesijah. Njegova struna je vzbudila veselje v njih, podžgala jih je k plesu, zvr-toglavila jih je v pijanost. Žalostne oskubljene, zanemarjene so bile vasi, ki jih je obiskoval. Nikjer blagoslova, sreče, zado-voljnosti; povsod pomanjkanje, siromaštvo in obup. S svojo pesmijo jih je iztrgal Kurent iz to-posti in jih zapeljal v neznano radost.
"Nazadnje pa so obležali vsi nečedni; razgaljeni in potni, usta odprta, lica nabrekla". . . Ku-rentova pesem jim ni prinesla odrešenja.
—	Prišel je Kurent v črno in žalostno pokrajino. Črno blato, črn prah, črna voda, črno nebo
—	in črni ljudje so rili pod zemljo in kopali demant za gospodarja, zase propast.
"Ne duh življenja, duh smrti je tukaj!"
Pa je zagodel Kufent pesem veselo in vsa dolina črnih revirjev je zarajala kakor na pijani svatovščini.
Zaklical je glas iz noči:
"Le vkup, ti uboga gmajna! Baklo prižgimo, prižgimo jih sto, da nam bodo svetile do rabelj-nov do biričev. — Svatje, bratje, vzdramite se! Da kopljemo zase, da ;zidamo zase, da zase trpimo!"
A že je bilo mimo. "Zajecalo je — zavzdihnilo in je uniolkni-lo."
Bile so samo sanje. Čas še ni prišel.
—	Pa se je napotil Kuitnt v to staroslavno ljubljansko mesto, "v to prestolico veselega pijančevanja". . .
Vse mesto je bilo polno krup-neg& veselja, glavili so Prešerna in Koseškega — saj je vseeno — "beračija je beračija! Saj se nismo zbrali, da bi rešetali zgodovino in vse prirepke njene, temveč zbrali smo se, da se krščansko napijemo, da zapojemo ter da kvantamb!" — In Kurent se je napotil dalje jn se je pridružil pobožnim romarjem.
V hrib je šla procesija, zmerom bolj trudna je bila molitev, pred cekvijo pa se je užgalo ko-prnenje v ljudeh.
"Mati božja, ti že imaš, kar ti je treba, še meni privošči kruha in vina."
Zarajali so, napili so se, ljubili so se — romarji so spali kakor snopje.
Kurent se je ozrl po njih: , "Ni umrla, le zaspala je bridkost, vina in ljubezni pijana, in 'idramila se bo grenkejša in žive jša."
"Ves žalosten je stopil Kurent v dolinO;—pa se je pridružil romarjepi."
"Kam?" je vprašal Kurent.
"Le na pot, le na pot, kamorkoli! I^ iz ječe, le iz trpljenja
—	pa kamorkoli!"
"V Ameriko!" jo rekel starec.
"Na Nemško!" je rekel fant.
"Kijimorkoli!" je reklo dekle.
"V odrešenje!"
In so prišli na hrib pred me-
stom—"za mestom brezkončno morje, veselje brezkončno, brezkončna svoboda!"
"Na barko! Na pot!". . .
— Tako je gledal Kurent sam obup na svoji poti in v procesijah, ki so šle za njim in ki jih je spremljal. Obup na kmetih, obup v revirjih — od pijanosti zastrt obup v Ljubljani — in na božji poti — in na poti do tržaškega morja v svobodo — povsod obup, obup. . .
Ob vsem obupu, ki je zajemal vesoljno našo domovino, je Ku-rent-pevec vzdihnil:
"Kaj je že minila polnoč? Kaj je čas in ura, da se izpolni to trudno tisočletno hrepenenje ?. . Glej, oko, razveseli se in upaj — ali se ne drami zarja na izhodu ?
Zarja na izhodu — obljuba, da se morda le izpolnijo sanje uboge gmajne!
*
Ko je Kurent v deceinbru 1909 izšel, so kritiki zopet lopnili po njem: — "Cankarjev najnovejši rebus" — "ta Kurent pa ni nič drugega kakor poosebljena izprevrgljivost slovenske narodne duše; zdaj še vsa v žalost potopljena je v prihodnjem hipu do razuzdanosti vesela, da tisti hip nato zopet postane vsa žalostna" — "Cankarjevi spisi po svoji večini nimajo prave literarne vrednosti" — -"njegova pesem je že izpeta" — "Cankar rad moralizira in izraža včasih misli, ki — so — popolnoma anarhistične in bi v dejanju morale razbiti vso moralno podlago, na kateri sloni sedaj človeška družba."
Pobožni kritik imenuje Cankarjeve misli "anarhistične" in "podlago, na kateri sloni človeška družba" imenuje "moralno". Bržkone se je prav dobro zavedal, da so Cankarjeve misli — socialistične. Vendar mu je bolj kazalo, podtakniti mu anarhizem, da bi ne ostala na njegovem listu najmanjša senčica morebitne propagande za socialistične ideje. Kolikor toliko se je moral bati, da bi mu mogel kdo izmed njegovih zakrknjenih ma-melukov zabrusiti v obraz: Ne kliči vraga! Če ga imenuješ, ga že kličeši — In podlago človeške družbe je imenoval — "moralno". Mislil je seveda na socialno podlago, na kapitalistično ureditev človeške družbe. Pa je hotel po eni strani s pojmi slepomišiti, po drugi kapitalistično ureditev sankcionirati kot — "moralno". Res je, da je še danes — in še bolj ko včeraj — podlaga in podpora in pomoč kapitalističnega, izkoriščeval-skega ustroja družbe lažnjiva in svetohlinska morala zapad-njaških, potvorjenih Kristusovih cerkva. A prav tako, kakor je zlagana vatikanska katoliška morala, prav tako zlagana je pravičnost in demokratičnost zapadnjaškega kapitalizma.
Pobožni kritik je gotovo čutil — in če ne čutil, je slutil, kaj je hotel pesnik s svojim "Kurentom". Bolj neumen je bil napreduj ašk i kritik, ki je govoril o njegovem "najnovejšem rebusu".
Ivan Cankar je v onih letih zelo jasno izpovedoval svoje socialistične nazore. Odkar je bil leta 1907 vstopil v volivni boj kot kandidat socialistične stranke, je napisal svojega epohalne-ga "Jerneja", "Kristusovo procesijo" in leta 1908 "Za Križem." Po naturi ni bil ne politik ne propagandist. Tudi mu ljudje, ki so vodili stranko, razen lepe izjeme v Trstu, niso bili zelo pri srcu. Njegovo čitajoče občinstvo se je rekrutiralo po največ le iz malomeščanskih vrst. In od tega občinstva je bil kajpada odvisen v prvi vrsti Cankarjev založnik. Ni mu hotel kvariti kupčije. Kako tudi in zakaj? Saj je ta kupčija v veliki meri določala njegov lastni življenski standard. Tudi drugače je poznal svoje manihejce: literarne bratovščine in kritike vseh barv. Z vzvišeno ! ironijo je znal zreti preko vseh j teh glav, nekoliko pripreti svoje oči, zamegliti nekaj potezic v
svojem delu — pa je nagnal go-
njače na vse strani po naenkrat da so stali pred—rebusi, ki jih niso znali reševati.
S "Kristusom" in s "tujcem v rdeči halji" si ni bil kdovekaj pomagal. Zato si je izbral iz naše poganske mitologije lik Kurenta, ki ga je simbolično kar najtesneje povezal s svojo lastno pesniško podobo in s podobo svojega ljudstva. Če bi bil naš visoki literarni sod nekoliko manj okorno tan s predsodki in če bi bil vsaj nekoliko prosteje, nekoliko bolj sveže in vsaj z ljubeznijo očima, če že ne očeta gledal na svojo bedno, izkoriščano in v črno blato teptano ljudstvo — pa bi ne mogel biti "Kurent" rebus zanj.
Ivan Cankar se je brneče smejal pod svoje košate brke in si je morda mislil: "Junci! Seveda se zaletavate mimo telice, ko pa imate oči zavezane s cunjo."
V	resnici je bil "Kurent" silno, jasna, a obenem silno težka slika socialne bede in življenjskega obupa vsega našega delovnega ljudstva. Če bi bil Cankar imel navado — pa je kajpada ni imel — da bi bil napisal naslove posameznim poglavjem svoje "starodavne pripovedke", bi bilo na prvi pogled očitno, da mu ne gre za nobeno "starodavno" pripovedko, pač pa za zelo sodobno socialno sliko. Prvo poglavje: mladost, kupčija s hudičem; drugo poglavje: potovanje z goslimi po domovini, po deželi, po kme-tiških vaseh; tretje poglavje: po deželi bridkosti skozi črne rudarske revirje; četrto poglavje: skozi veseljaško, od proslavljanja upijanjeno Ljubljano; peto , poglavje: z romarji na božjo pot in z drugimi romarji do morja, namenjenimi čez morje — v odrešenje . . .
"— V sivo meglo je utonila barka—tako utone v bridkosti."
Kurent je pokleknil, z vsem životom se je zgrudil, udaril se je s^Celom na sivi kamen:
"Zemlja, žemljica, mati! če nimaš kruha, daj mi kamen; še ob kamnu bom prepeval!"
V	začetku stoletja—pred letom 1907—je Cankar spremljal po časopisju revolucije v Rusiji. Dranlila se je zarja na izhodu . . . Konec 1917 je z oktobrsko revolucijo doživel dan v Rusiji— in obljubo prerojenja in vstajenja za vse človeštvo, kakor je napovedal v aprilu 1918. Pa je legel k Sv. Križu in je ležal četrt stoletja—Kurent je zopet prišel (glej: Torkar-Pirnat, Kurent) in je z brzostrelko v roki vodil naše partizane v osvobodilni borbi do zmagoslavja in svobode —dosegli smo svojo ljudsko republiko Slovenijo v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji—• vendar tovariš Ivan Cankar, človeštvo, vse človeštvo se še ni "vzdignilo iz močvirja" in si še .ni "zaslužilo prerojenja in vstajenja" . . .
Zdi se, tovariš Ivan, da bo od zarje na izhodu imelo naše sonce, to sonce svobode in ljudske enakopravnosti še dolgo, dolgo pot tja na zapad, kjer so srca mrzla, kruta, izkoriščevalska. V našem mesu še vedno krvarijo grabežljivi zapadnjaški kremplji —in Kure^tova pesem, Ivan, še zmerom joče tam ob morju, tam ob Dravi in ob krnskem gradu. .. Ali bo še enkrat zavrgel gosli godec, zgrabil za meč in se odpravil, da odseka kremplje in da kaznuje lakomno roko, ki se izteza od zapada in hoče broditi po naši krvi ? . . .
BUY YOUR
EXTRA
SAVINGS
BONDS NOW
se^rsb
fnomr your mm
k3. januarja 1947
enakopravnost "
stkan 3.
n. kainn:
Reakcija in demokracija
(Pismo iz Avstrije)
Tiskarski stroji vržejo na dunajske ulice vsak dan sto tisoče izvodov različnih časopisov. Dežela čuti veliko pomanjkanje papirja in listi izhajajo v majhnem formatu. Toda to ne moti večine uredništev, da bi jih ne polnila z velikanskim številom cenenih senzacij, provokater-skih izmišljotin in insinuacij.
Ena izmed takih izmišljotin, ki je reakcionarni tisk in avstrijski državni funkcionarji trdovratno propagirajo, je trditev, da je nacizem v Avstriji baje dokončno umrl, bivši nacisti pa da so se že "prevzgojili" in da zaslužijo vsakršno prizaneslji-vost in celo sočutje. Realnost ostro nasprotuje temu govoričenju. V deželi je nedvomno mnogo nelegalnih skupin fašističnega in protifašističnega kova, ki od časa do časa organizirajo provokatorska zborovanja, posebno v angleški in ameriški coni, kjer gledajo okupacijske oblasti, skozi prste na njihovo zločinsko delavnost, včasi pa naravnost odobravajo njihove načrte. Prepričanje o nekaznivosti in predrznost teh fašističnih priveskov gre tako daleč, da je na primer v Celovcu, v angleški okupacijski coni, nekaj sto učencev ondotne obrtne šole, ki so prišli gledat dokumentarni film o nacističnih zverstvih, priredilo protifašistično demonstracijo.	'
Nacistična ilegala je tesno povezana s številnimi fašističnimi formacijami, ki žive pod pazduho angleško-ameriške komande med priseljenimi osebami v za-padnih pokrajinah Avstrije. Ta ilegala je sila, ki je ne smemo podcenjevati, zlasti če upoštevamo, da gre denacifikacija v zapadnih conah povsem nezadovoljivo in da tisoči drugih nacistov še vedno igrajo važno vlogo v ekonomskem in kulturnem življenju teh pokrajin.
In vendar nemara niso te ilegalne skupine glavna nevarnost, ki preti bodočnosti dežele. Glavna nevarnost je reakcionarni blok, ki je zasedel v sodobni Avstriji osnovne komandne položaje in z dvignjenim vizirjem vodi ofenzivo proti demokratič.-ni preosnovi dežele.
Že lanske spomladi se je pojavila v Avstriji tako imenovana "ljudska stranka" (Volk#-partai), v kateri 50 se pod plaščem demokratičnih gesel in svečanih obljub združili reakcijo-narni industrijci in finančniki, katoliški cerkveniki in premožni kulaški del avstrijske vasi. Prav te socialne skupine so svojčas vzredile strupeno drevo avstrofašizma, potem so privedle Avstrijo do tragedije "An-schlussa" in po pretežni večini so aktivno sodelovale s hitler-jevsko Nemčijo. V novih pogojih jih druži zdaj skupni strah
~D7)H0DNINSKr
pred radikalnimi demokratičnimi reformami, skupna odgovornost za nacionalno sramoto zp.dnjih desetih let in nič manj skupna mržnja do "rdečih" t. j. predvsem komunistov.
Med kolovodji "ljudske stranke" je mnogo mojstrev socialne demagogije, ki znajo prikrivati reakcionarno bistvo svojih ci-! Ijev s kričanjem o "svobodi", I "demokraciji" in "nacionalnih interesih" Avstrije. Ti ljudje ne skoparijo z obljubljam! v pogledu demokratičnih reform in to je privabilo v začetku v njihove vrste dokaj široke sloje avstrijskih kmetov, znaten del inteligence in mestne malobur-žoazije.
Na volitvah v novembru lanskega leta se je "pristašem ljudske stranke garadi razdiralnega dela socialistov posrečilo premagati mlade, še ne dovolj utrjene sile avstrijske demokracije. Dobili so dobro polovico mest v parlament in zdaj imajo v vladi od 17 ministrskih portfe-Ijev 8, in sicer najvažnejših.
Toda Komunistična partija in socialistična stranka sta do-' bili na volitvah skupaj več gla-| sov kakor pristaši ljudske stran-; ke, in če bi združili svoje sile, bi, lahko marsikaj dosegli. Toda avstrijsko socialistično stranko vodi reakcionarno desničarsko krilo, ki je napravilo delo na razkolu delavskega gibanja za osnovo vse svoje politike. Ti "socialisti" se niso ničesar naučili in niso napravili nobenih zaključkov iz strašnih dogodkov zadnjih desetih let. Razbijali so in razbijajo vse poskuse Komunistične partije, da bi se ustvarila enotna fronta delavskega razreda. Še več, v začetku letošnjega leta se je vodstvo socialistične stranke dejansko pridružilo narodnemu bloku, ki se je formiral v narodni stranki in
I začelo ga jc odkrito podpirati jiiialone v vseh važnejših vpra-,š,aiijih notranje in zunanje politike Avstrije.
Kaj je združilo te ljudi, ki so stali še nedavno, v začetku tridesetih let, na raznih straneh barikad.
Združila jih je predvsem skupna mržnja do komunistov in strah pred naraščajočim vplivom komunistične stranke na množice. Toda samo ta negativna skladnost pogledov bi najbrž ne zadostovala za to, da bi postal blok vsaj približno sposoben za življenje. Odločilno vlogo pri tej spremembi bivših sovražnikov v začasne prijatelje je imelo v vsem skupno nezaupanje v možnost samostojnega razvoja Avstrije in iz tega izvirajoči zaključek, da je neobhodno potrebno vključiti v njeno interesno sfero, katero koli ekonomsko močno državo ali blok držav.
Ta kapitulantska koncepcija se je porodila davno, že po prvi svetovni vojni, ko so neki, predvsem nemški krogi vneto propagirali tezo o "življenski nesposobnosti" Avstrije v njenih saintgermainskih mejah. V 20. letih in v začetku tridesetih let so izdelali pristaši te teze mnogo načrtov o ustanovitvi različnih "alpskih" "donavskih", in drugih federacij in držav z obvezno vključitvijo Avstrije v njihov sestav. PraV široko razširjenje vseh teh kapitulantskih, predvsem* pangermanističnih
idej med avstrijskimi politiki je bil eden izmed osnovnih vzrokov, ki je privedel Avstrijo do Anschlussa in jo spremenil v eno izmed nemških pokrajin.
V deželi je še vedno mnogo skrivnih, včasi pa tudi javnih pristašev pangermanističnih idej. Kolovodje avstrijske reakcije seveda zdaj najbrže ne mislijo n a mehanično ponovitev Auschlussa. Njihovi pogledi so uprti zdaj na drugo stran. Orientirali sd se ha ekspanzionistič-
no razpoložene kroge Anglije in Zed. držav, ker računajo s tem, da bodo po izročitvi ključev avstrijske ekonomije tem krogom deležni tiste zunanje podpore, ki bi jih zavarovala pred "komunistično nevarnostjo" in zagotovila v Avstriji uveljavljen je reakcionarnega notranjega programa.
V tišini poslovnih kabinetov starih funkcijonarjev Heim-wehra se obravnavajo načrti, ki udobno združujejo novo orientacijo na anglosaške reakcionarne sile in obrabljene ideje pan-germanizma. Govori se že o možnosti organizacije katoliške Av-strobavarske države, kar bi privedlo do skovanja nove "qsi": Rim—Dunaj—Munchen in bi v celoti zadovoljilo tako Vatikan kakor tu^di prekomorske prijatelje avstrijske reakcije. Tudi desničarski socialisti ne zaostajajo za "narodnjaki"; še ni dolgo tega, ko je priobčilo centralno glasilo socialistične stranke •"Ai'beiter Zeitung" vrsto člankov, v katerih se v ganljivem objemu s Churchillom' ogreva, za ustanovitev slovečih "Združenih držav Evrope".
Vodilne funkcionarje narodne in socialistične stranke je prevzela v zadnjih mesecih potovalna bolezen. Privlači jih "megleni Albion" in londonski City gostoljubno sprejema številne avstrijske goste. Še več "popotnikov" prihaja iz nasprotne smeri in Dunaj je zadnje čase dobesedno poplavljen z raznimi zastopniki političnih in industrijsko finančnih krogov anglosaških držav.
Minilo je osem velikih, dogodkov polnih let od Anschlussa — največje zgodovinske nesreče Avstrije. In znova pehajo reakcionarne sile to deželo na pot kapitulacije, na pot odpovedovanja samostojnemu nacionalnemu življenju. Spremenil se je kupec, trgovci z domovino so ostali isti ...
Proti reakcionarnemu bloku
kapitulantov se junaško bori ko-] munistična stranka Avstrije, ki I ne samo da se uspešno upira srditi gonji, ki jo uprizarjajo proti nji "narodnjaki" in desničarski socialisti, temveč tudi iz dneva v dan krepi svoje pozicije v širokih slojih avstrijskega ljudstva.
V strašnih letih hitlerjevske-ga gospostva je komunistična partija s krvjo svojih najboljših sinov dokazala, da je najdo-slednejši, najpogumnejši borec za. interese svojega ljudstva. Toda skrivnost naraščajočega vpliva komunistične stranke ni samo v teh prejšnjih zaslugah. Gre za tisto pravilno vsenarod-no politiko, ki jo vodi zdaj. Vzpostavitev normalnih prijateljskih odnosov z ZSSR, Anglijo in ZDA, takojšnja opustitev enostranske orientacije, ki izroča Avstrijo v roke inozemskemu monopolu.
trarniških zgradb je v okrožju štiri. Pet žag je bilo popolnoma obnovljenih, dve delno. Velikih mostov je bilo obnovljenih šest, delno pet. Razen tega je bilo obnovljenih več manjših mostov v dolžini 104 metre, dolžina delno dograjenih manjših mostov pa znaša 162 metrov. Ljudstvo je tudi obnovilo šest tovarn in eno delno. Pred dograditvijo je še 268 večjih objektov.
Za vsa dela je bil nakazan kredit 53,445,217 lir, vrednost napravljenega dela pa znaša 359,962,355 lir.
Alojzij Kranjc, Jožef Renko in Miro Strenar, lastnik dvorane.
Z denarnimi sredstvi in prevozom materiala so prispevali tudi nekateri prebivalci Ribnice, Male Pristave in Narina. Z veseljem pričakujemo skorajšnje otvoritve naše obnovljene prosvetne dvorane.	D. V.
DAVEK
Md*. _ /J
Iz njene varčnosti prihaja več in boljše telefonske postrežbe
z veseljem sporočamo našim številnim klijeptom, da bpmo tudi letos pripravljeni nugliti najboljšo postrežbo pri izpolnjevanju pol za dohodninski davek za leto 1946.
Trgovec ali lastnik ix>sestva bo prav storil ako se bo zglasil v našemu uradu tpkom januarja ali februarja.
Naša mnogoletna izkušrjja, v katerem času se vedno nahajamo na St. Clair Ave., vam bo na razpolago.
Za dobro in točno ter zanesljivo iz^joljijeno .polo o dohodninskem davku, pridite k Mr. Marian Mihaljevichu.
Naš urad je odprt vsaki dan od 9. z j. do 7. zv., ob sobotah pa od 9. zj. do 6. zv.
Mihaljevich Bros. Co.
6424 ST. CLAIR AVE.
HE 6152
# Napredek telefona v Ameriki je odvisen od iisočev malih invesiorjev . . . ljudi, katerih varčnost preskrbi denar za razširjenje in izboljšanje telefonskega sistema naše dežele.
Telefonski sistem Bell, katerega del je naša kompanija, lastuje okrog 700,000 oseb, in večina istih ima le po nekaj delnic. Zaupanje te skupine investorjev je postavilo telefonsko postrežbo te de-žejie na svetovno vodilno mesto.
THE OHIO BELL
Zdaj, ko je telefonska družba podvzela največji program razširjenja in izboljšanja v svoji zgodovini, bo ameriška javnost spet podprla našo vero v bodočnost z dolarji.
Dobra in zadostna telefonska postrežba stane denar. Samo naša Jcompanija bo v prihodnjih nekaj letih potrošila $125,000,000 za razširjenje in izboljšanje svojih naprav v državi Ohio. Denar za izvedbo tega programa bo prišel od Američanov, ki so vedno investirali v napredku.
TELEPHONE CO.
Uspeh tekmovanja
V vzhodno-primorskem okrožju so med trimesečnim tekmovanjem "Za priključitev k PLRJ" popolnoma obnovili 321 stanovanjskih hiš, delno pa 383. Gospodarskih poslopij je bilo popolnoma obnovljenih 334, delno 249. Javnih poslopij je obnovljenih 26, delno 45.
Popolnoma obnovljenih elek-
I? Šmihela na Krasu
Naše ljudstvo, ki je pokazalo vso zvestobo domovini v narodnoosvobodilni borbi, je zdaj pokazalo vso delavnost v obnovi. Prebivalstvo je s prostovoljnim delom priskočilo na pomoč, pri obnovi domov, kakor tudi pri ob-nqvi naše kulturno-prosvetne dvorane.
Požrtvovalnost v delu in pripravljanju gradbenega materiala so pokazali zlasti tovariši
HARMONIKE
vseh vrst slovenske in nemške ter kromatične ali klavirske izdelujem in popravljam po zmernih cenah. Vse delo je jamčeno.
Se priporočam ANTON BOHTE R. D. 2, Ciymer, Pa.
TRGOVSKI PROSTOR V NAJEM
Pripraven za grocerijo ali delikatesno trgovino; nahaja se poleg mesnice na 17701 Grove-v^rood Ave. Poizve se na 17817 Delavan Rd,. KE 5711.
Vas muči glavobol?
Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni.
Cena 50 centov
Mandel Drug Co,
LODI MANDEL PH. C. Slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. IV. 9611
Lekarna odprta: Vsak dan ud 9:3C dopoldne do 10 zvečer. Zaprta ves dan ob sredah.
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
The M AY Company
Staro-modna
Januarska bela razprodaja
CLEARANCEl
Z volno-iiajjolnjene odeje obšitCp^j^ z bombažnim sateenom	12.95
Odpravite mrzlo'.o z eno izmed teh rahlih toplih vabljivih vsc-volnenih odej. Obšlie z trpežnim sateenom in napohijene z prvovrstno vato. Lepi cvetlični vzorci na rozasti ali modri barvi. Mero 72x84 inčev. Znižane za razprodajo na 12.95.
'"Si" A

Ultra Viokt Sun Itay vzglavniki
"Snowfl^kes" . . . napolnjeni v. I ()()'' čisto bi'litn Kosjim ji'111 /a popolno udobnost. Ob-šlti z pisanim bombažnim sateen ticking blagom fipc kakovosti; pleteni robi. Mere 21x27 inčev.	Vsak 5.98
"Whitfield"-. . . napolnjeni z 100" račjem perjem. Obšiti z pisanim bombažnim sateen ticking blagom. Mere 21x27 inčev.	Vsak 3.98
"Westmoreland" . . . napolnje-Jii z 30'' perjem razne perutnine,'in 70"; purmanovim per-jem. Obšiti z belim ACA ticking blagom. 21"x27" m,er(\
Vsak 1.98
"Romance" . . . dobro napolnjeni z kokošjim perjcJiti. Ob-šiiti z modrim in belim ACA pisanim ticking blagom, 21"x 27" mere.	Vsak 1.69
THE MAY CO. . . . BLANKETI IN DOMAČE POTREBŠČINE . . . ČETRTO NADSTROPJE
STRAN
iCWAKOPRAVlNfOSI'
PREŽIHOV VORANC;
JAMNICA
ROMAN SOSESKE
Spisan leta 1941. tik pred razpadom stare Jugoslavije
(Nadaljevanje)
Zunaj je bil mračen jesenski dan, v občinski sobi ()a je bilo prijetno in toplo, ker je v peči prasketal ogenj. Seja je bila napovedana koj po maši, vendar je učitelj Jank, ki je opravljal posle občinskega tajnika, moral dolgo čakati, preden so se občinski možje zbrali. Ker pa je bil tega že navajen, je mirno sedel pred kupom papirjev in strmel skozi okno proti sejmišču pred cerkvijo, kjer so nekateri občinski odborniki še vedno postajali, kakor bi ne vedeli, kam naj se denejo.
Čeprav je župan Stražnik pred cerkvijo izklical j)olno pest raznih uradnih oznanil, ki jih je prebivalstvo z nezaupanjem poslušalo, je bil vendar prvi v pisarni. Takoj za njim je prišel stari Munk, ki je bil vedno najtočnejši.
"Pri vas ste pa gosposki, ker že zdaj netite peč," je namesto pozdrava zbodel župana in tajnika.
Župan Stražnik se je v zadregi obrnil k tajniku Janku, ker je bil on kriv te potrate, toda ta se še zmenil ni za Munkovo opazko in je dalje nepremično strmel skozi okno. Počasi, drug za drugim so prihajali tudi drugi odborniki, najprej Mudaf, Pernjak in Ardev, potem Dvornik, za njim Obad in Čemjak. Občinska seja bi bila zdaj že sklepčna, toda po stari navadi so čakali še na druge zamudnike. Potem je pridirjal še Mudaf. Sedaj je župan že hotel pričeti s sejo, toda Mudai" ga je zaustavil, rekoč:
"Počakajmo še na Kupljena. Rekel mi je, da pride."
Vsi so se spogledali, kajti odbornik Kupljen že dalje časa ni prihajal na seje, zaradi" česar pa se nihče ni pritoževal, ker. je )>il Kupljen znan kot velik sitnež, kateremu ni bilo nikoli nič prav J Zato so znova čakali. Medtem je prišel še Kovs. Kupljena še vedno ni bilo.
"Zdaj pa začnimo. Kdo bo vedno čakal na tega zamudnika?" se je pričel jeziti stari Munk, ki je nestrpljivo ostal na svojem stolu.
"Kam se ti tako mudi, saj si vendar že preužitkar?" ga je pičil Obad iz Sončnega kraja. Obad je bil pred desetimi leti izvoljen kot kandidat prvega razreda na nemški listi in se z Munkom, ki je vodil slovensko stranko, nikdar nista mogla.
Naposled se je Kupljen vendarle prikazal in seja se je
Jank je pričel brati razne uradne spise višje oblasti, ki jih je bilo treba vze};i na znanje, kar so navzoči odborniki molče storili. Vse te reči niso bile zvezane s kakimi izdatki. Nekaj časa je šlo vse gladko in enodu-
2?,. januarja 19-l7
ivjegovo gostilno ne bil napačen; Kupljen, Pernjak in Ardev so bili odločno za popravo lesenega mostu, medtem ko se Munk, Obad in Kovs še niso dokončno izjavili, za kaj so prav za prav. Tedaj se je naenkrat
šno od rok, ko pa- je prišla na i oglasil Kupljen:
*W» o * » *-• VM	^ 1 *
mogla pričeti. Manjkal je sicer še dvanajsti odbornik, kmet Tumpež, ki pa zadelj starosti tako ni prihajal na seje. Vseh enajst mož, ki so bili zbrani, je zadnja leta na zunaj pripadalo prav za prav eni sami politični stranki, čeprav sta bila Obad in Kovs svojčas izvoljena na nemški listi. Bajtarja Kovsa so izvolili nemškonacionalni opor-tunisti prvega volivnega razreda, čeprav je Kovs bil volivec tretjega razreda in socialni demokrat, to pa zato, da bi jim socialno demokratska stranka pomagala pri slovenski nacionalni večini v drugem in tretjem razredu do zmage. Vendar je ta kompromis med bogatimi in siromaki ostal brezuspešen, ker je v drugem in tretjem razredu zmagala Munkova stranka. Edini rezultat dogovora je bil, da je prišel v jamniški občinski svet tudi delavec Kovs. Da sta Obad in Kovs tudi po nastanku nove države lahko ostala v občinskem svetu, sta morala oba podpisati posebne izjave. S tem je enotnost jamni-škega občinskega sveta bila na zunaj dosežena.
Z d'eljenimi občutki so odborniki strmeli v učitelja Janka, ki je sedel pri mizi, kakor da bi ne spadal zraven. Večina ga ni marala, dasiravno ni vedela, zakaj. V njem so kmetje gledali pač pripadnika obražene oblasti, čeprav je ta oblast šele pred kratkim premenila svojo zunanjost in postala slovenska. Potem so videli v njem gospoda, ki živi od dela njihovih rok, čeprav so vsi vedeli, kako ubor-no prav za prav živi. Vsi so ga poznali kot čudaka, ki živi samotarsko življenje, se izogiblje gostiln, a se vendar vsake kva-tre enkrat ~ take rekoč—mimo.-grede napije. Vsa Jamnica je vedela, da ima nadučitelj Jank samo dvoje' hlač. Pred letom dni je J#nk v eni sapi pridirjal z enimi izmed obeh hlač k jam-niškemu krojaču Juriju in ga zarotil, da mu jih mora do prihodnjega dne popraviti, ker jih nujno potrebuje. Krojač Jurij se jih je res takoj lotil, čeprav je bil še pijan, toda Janka ni bilo po hlače ne prihodnji dan, ne prihodnji teden, ne prihodnji mesec in vsa Jamnica je vedela, da hlače še danes visijo pri krojaču, ki jih razkazuje soseski, rekoč:
"Poglej, to so Jankove hlače. . .!"
Naposled se je seja vendarle pričela, čeprav brez pravega prehoda na dnevni red. Tajnik
vrsto poprava mostu cez potok Jamnico na veliki cesti proti Dobri jam, je bilo enodušnosti na mah konec. Občina je predlagala napravo novega betonskega mostu, in sicer je župan Stražnik utemeljeval predlog z dokazovanjem, da stane občino večna poprava lesenega mostu že zadnjih deset let toliko, kolikor bi občino stal nov, betonski most, ki bi vzdržal pol stoletja, če ne še več. Občina bi s takim mostom le pridobila.
Mučen molk, ki je nastal po županovih besedah, je pretrgal Kupi jenov suhi glas:
"Dobro, betonski most. . . Ali imate že pripravljen potre ben denar za to.
7"
Po Kupljenovih besedah je nastal še mučnejši molk kakor prej po županovih. Nekateri odborniki so gledali v župana kakor v sovražnika, medtem ko so drugi topo strmeli po sobi. Župan Stražnik, ki je bil sam kmet in se je kakor njegovi tovariši bal novih izdatkov za občino, je začel z opravičeval-nim glasom razlagati, da so mu napravo novega mostu na-svetovali na glavarstvu, ker je stari most na tem, da se vsak hip podre. Dostavil je še, da bi stroški za tak most ne bili tako silni, ker je vse gradivo kar na licu mesta, le cement in delo bi bilo treba plačati.
Zdaj so se razvezah jeziki tudi drugim. Dvornik je bil za to, da ste napravi betonski most. Z njim je prvi potegnil krčmar Cemjak, ker je bil prepričan, da bi nov most tik pred
"Most naj popravijo tisti, ki ga rabijo, tisti, ki so starega razdrli. Saj smo ga šele pred nekaj leti popravili. Lesni trgovci in tisti, ki prodajajo les. . ."
Besede skopuškega Kupljena so se takoj oprijele nekaterih odbornikov, čeprav se jim je zdelo, da mlati prazno slamo, ker je bila cesta, na kateri je bilo treba napraviti novi most, glavna občinska zveza z drugim svetom. Takoj so se jeli spogledovati in ker v občinskem svetu ni bilo nobenega lesnega trgovca, so skoraj vse oči obstale na starem Munku in ga izzivalno gledale. Iz njegovih bivših gozdov so to leto izvozili velike količine lesa.
"Jaz čez ta most še nisem peljal lesa," je godrnjal Kupljen dalje, ko je opazil učinek svojih besed.
Za kratek čas je nastala zmešnjava, toda kmalu so se Munk, ki je predstavljal hote ali nehote trgovino, dalje Dvornik, Obad in Cernjak, ki so imeli vsak dan po par konj na cesti.
znašli v skupnih koristih in jeli pobijati Kupljenov predlog.
"Bodi vesel, Kupljen, da pride 7. lesno trgovino denar v občino," je na široko razlagal Munk. "Kaj bi pa soseska počela, če bi les ne šel v denar. Berači bi bili mi kmetje in tudi delavci bi n€f imeli zaslužka. Koliko ljudi živi od sečnje, od vožnje, od prodanega lesa. Tebi je lahko, Kupljen, ker nimaš nobenih izdatkov, ker imaš le enega otroka, toda poglejmo druge. Ničesar nimam pr-oti temu, da bi tudi lesni trgovci kaj prispevali za popravo ceste. O tem se lahko posvetujemo. Toda most na naše sklepe ne bo čakal, ker je že na kupu."
Njemu je pritegnil tudi Obad in z enako vnemo zagovarjal takojšnjo popravo mostu. Obad,
Hisa naprodaj
za 2 družini, 6 in 5 sob. Odprta za ogled v soboto in nedeljo popoldne med 1. in 6. uro. Nahaja se na 7005 Hecker Ave.
I V
Isce se
priletno žensko za snaženje hiše go dva ali tri dni v tednu. Plača po dogovoru. Naslov se poizve v uradu tega lista.
Nekaj posebnega
Hitro se mora prodati zidano hišo za 2 družini. Vsako stanovanje ima 3 lepe sobe spodaj in 31/2 sobe zgoraj, ter stranišče zgoraj in v kleti. Hrastovi podi, zimska okna in mreže, 2 garaži, 2 forneza, eden na plin in eden na premog. Lota je 42^x130. Cena je $15,500 in prinaša $110 mesečno. Lahko se takoj vselite v katerokoli stanovanje. Nahaja se na 541 E. 140 St. blizu Lake Shore Blvd. ter bo odprta na ogled v petek, soboto in nedeljo, 24., 25. in 26. januarja od 2. do 5. ure. Za podrobnosti pokličite GL 2737, za v slovenščini pa LI 5187.
IŠCE SE GOSPODINJO
ki bi prevzela popolno oskrbo majhne družine. Dober dom za pravo osebo. Za podrobnosti pokličite EN 1663 med 8.30 zj. in 5. pop. ali Willoughby 961 W 5 po 6.30 uri zvečer, in vprašajte za Mr. Bobich.
mawTbMrages
SADJE IN ZELENJAVA
Pivo — vino
Cordials
Dovažamo na dom in preskrbimo pivo in mehke pijače za svatbe in zabave.
416 E. 156 Si., IV 3170
AUGUST KOLLANDER
. v SIqv. I^r, JDomu,
6419 St Clair Ave, •
POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošilja-
tev je jamčena;
#
PRODAJA ZABOJE za
pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj,
•
Pri Kollanderju boste vedno dobro posireženl.
ZDAJ JE ZADNJA PRILIKA!
V kratkem bomo zaprli trgovino, vse mora biti prodano. Vse je po znižanih cenah. Naša izguba je vaš dobiček. Tukaj lahko kupite za vas ali za v staro domovino. Popust 1/3 do 1/2 ceneje.
Radi pomanjkanja prostora, ne omenjamo cen. Garantiramo vam pa, da boste dobro blago kupili po znižanih cenah.
Posebnost so: Deške vrhnje suknje z klobukom, mere 3 do 10-$7.05.
Deške obleke z dolgimi hlačami; vse-volnene. Mer 6 do 16 — $9*50.
Zanesljiv
ki je bil v duši še vedno pristaš ivoje nekdanje oportunistične stranke in za Munka nikakor ni maral, se je zdaj znašel na istem stališču kakor njegov nasprotnik. Drugi odborniki so pritrjevali zdaj .enemu, zdaj drugemu.
Kazalo je, da bo zakrknjeni Kupljen pogorel, toda tisti, ki so mislili, da so ga že ugnali, so se grdo motili. Znova je zazijala njegova brezzoba čeljust: "Naj pa država popravi most, ker nas je za toliko ociganila."
(Nadaljevavif^ sleai)
RAKETIRSKI KRALJ AL CAPONE NA SMRTNI POSTELJI
MIAMI, Fla., 21. jan.—Bivši kralj čikaškega podzemlja Al Capone iz prohibioijske dobe se nahaja v težki borbi za svoje življenje. Blizu 16 ur se je bivši gangster nahajal na robu smrti in je celo sprejel poslednje zakramente.
Zdravniki pravijo, da bi navzlic kritičnemu položaju Al Capone utegnil preživeti na;)ad paralize (kapi).
zakonski par, srednjih let, želi dobiti kje stalno službo oskrbnika in oskrbnice v kakšnemu poslopju. Prosi se, da se ponudbe pošlje na naslov "Oskrbnik" % Enakopravnost, 6231 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
DOBILI SMO VELIKO ZALOGO
K02 IN USNM
ZA POŠILJANJE V STARI KRAJ ZA NOVE ČEVLJE IN ZA POPRAVLJANJE
MARTIN JAKULIN
12520 Shaw Avenue
Vzemite poulično karo St. Clair Ave. do E. 125 St., od tam je tretja trgovina na vzhodni strani.
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934
TOOL & DIE MAKERS
40 ur, 5 dni v tednu Dobra plača od ure
Stalno «delo Dobri delovni pogoji
Bishop & Babcock Mfg. Co.
1285 EAST 49th ST.
ŽENSKE
ZA SNAŽENJE URADOV V POSLOPJU Stalno delo.
Dobra plača od ure Z bonusom.
Zglasite se pri preddelavki ob večerih. HIPPODROME BLDG. 12. nadstropje
®®(sXSX®®(SX!Xj)(!X!)S)(^^
POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM
Delajte v čistem, prijetnem ozračju.
Morate liiti vešči angleščine
Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 35 lel se naj priglasijo.
Plača $29 za 40 ur dela. Dobi se obede in uniforme.
JOHN MOČNIK
772 E. 185 St.--KE 7116
Prostor za parkanje avtov se nahaja poleg trgovine.
Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Soba 901
700 Prospect Ave.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem. da je umrl naš ljubljeni in nepozabni sin in brat
Alois SteSančič
Zatisnil je svoje mile oči dne 5. januarja 1947, star 39 let. Rojen, je bil v Lorain. O.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem onim, ki so položili tako krasne vence h krsti dragega pokojnika.
Hvala tudi onim, ki so darovali v gotovini ter dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu.
Srčna hvala tudi onim. ki so se prišli poslovit od pokojnika ko je ležal na mrtvaškemu odru, kakor tudi vsem, ki so ga spre j mili na njegovi zadnji poti na pokopališče.
Hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele za vzorno voden pogreb in vsestransko najboljšo poslugo.
Končana je Tvoja pot, ljubljeni sin in brat. Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo v naših srcih do konca naših dni!
ŽALUJOČA MATI IN BRATJE
Cleveland, Ohio, 23. januarja 1947
g
m
Domače naloge so lažje z pravilno razsvetljavo
I
Starši lahko pripomorejo, da so doniače naloge njih cirok lažje ... in da je vse čitanje zanje bolj razveseljivo ... s tem. da preskrbijo vsakemu dečku in deklici Vid-ohranju!oč6 svetilko.
Napenjanje oči tekom let v šoli in kolegiju, povzroči mnogim neprilike z očmi . . . faktično, ima 20 odstotkov šolske dece v Zedinjenih državah pokvarjen vid. Navzlic temu je dober vid nujno potreben napredku vsakterega, v šoli in pozneje.
Zadostna Vid ohranjujoča razsvetljava pomaga slehernemu biti na pažnji proti napenjanju oči . .
torej pomaga preprečiti utrujenost, glavobol in druge bolezni, izvirajoče od napenjanja očL
Poleg tega, je Vid-ohranjujoča razsvetljava tako zelo poceni, da boste komaj opazili kako spremembo v stroških. Pomnite, vid je neprecenljiv . . . razsvetljava je poceni!
always