Dobri stari časi.
I, kdaj pašo bili prav za prav tisti stari dobri časi, od kterih se tolikrat govori? Ce naše stare možake slišimo govoriti o njih, si mislimo, da ni ravno tako dolgo, kar so bili oni stari dobri časi, blezo kakih petdeset, sedemdeset ali pa osemdeset let.
Ravno imam pred sabo stare bukve, ki so bile pred dve sto leti natisnjene, tedaj takrat ko je še mojega deda ded živel; in v teh bukvah toži pisatelj, da je živinoreja nekdaj (tedaj ob tačasnih dobrih starih časih) več dobička donašala, čeravno so bile ravno tiste senožeti in njive. Kaj je vsega krivo — pravi omenjeni pisatelj pred 200 leti — sem zvedil popolnoma od nekega kmeta, ki je že veliko skusil na svetu, in je že tudi blizo groba; rekel mi je: „Ne čudite se, gospod, da gre kmetijstvo dan današnji (to je pred 200 leti) tako zlo rakovo pot memo nekdanjih časov. Časi in ljudje niso več tisti, ki so bili v starih časih, in svet je čedalje bolj popačen. Nekdaj se je polje ob pravem času in dobro obdelovalo; oralo se je kakor se spodobi, da se je svet dobro premeta!, in povleklo se je čedno, da je bila zemlja drobna kot prah. Sedanje oranje, naj je za sterno žito ali pa praho, je le nekako derzanje memo nekdanjega oranja.
Nekdaj je pridna majarca in skerbua kmetica živini Tsaki dan pridno nastiljala, drugi dan so pa dekle gnoj z vilami čedno skupaj poderzale in z metlami pomele, po tem ga pa ali na nosilnicah ali pa na samokolnici na gnojnišče spravile, da se je dobro podelal, dokler ga niso na njive zvozili in berž podorali, da je s svojo mastjo polje dobro pognojil in rodovitno napravil. Dandanašnji se hlevi vse drugač opravljajo in živina nemarno derži; hlevi se komaj na tretji dan nastiljejo, in živina se — sram naj nas bo! komaj iz gnoja vidi, ko se na pašo ali na vodo goni.
Po dokončani posetvi so nekdaj kmetje kepe in gruče po svojih njivah na drobno raztolkli in z brano čedno povlekli, tako, da ni bilo poznati, kodar je plug brazdo obračal. Dandanašnji se vidi na marsikteri njivi toliko kep in gruč, kakor da bi jim kmetic kar nobenega zoba od brane ne privošil.
Nekdaj so puste in zapuščene kraje v njive preobračali in prenarejali, kamnje z njih trebili, germovje ruvali, stare in prerašene njive orali in kopali; dandanašnji kmetovavci pa opušajo dostikrat cele tudi dobre njive v ledino in v puščavo.
Nekdaj so naši spredniki po svojih senožetih in travnikih, posebno takih, ki so jih na brežinah ali gričih irneli, grabničke rezali in z višjih hribov vodo va-nje napeljevali in jih tako o suhih spomladih in poletjih z napeljano vodo namakali; gomile in kertine so pridno poravnovali, s se-nožet nesnago grabili, in kar je povodinj na-nje nanesla, do čistega potrebili. Na močiruatih in mokrih travnikih so pokrite odtoke ali pa odperte grabne rezali, razore naprav-ljali in varovali, da ni memo tekočih potokov ali studencov germovje in rastlinstvo zaderževalo in jim pota overalo po travnikih.    Dandanašnji  se  sicer tudi grabni tu in tam na-
hajajo, toda so večidel zasuti in zarašeni, ki se kmali, ko začne le kolikaj deževati, z vodo tako napolnijo, da se začne na vse kraje razlivati in poškodje senožeti, posebno pa travo, ktera se zablati, da manj pridelka, in je tudi dostikrat živini škodljiva, da po taki zablateni klaji zboli in včasih celo pogine.
Dandanašnji dobivajo kmetje od krav dosti manj mleka, ker se po redu ne kermijo in ne napajajo; dekle prene-marne ne pomolzejo krav do zadnjega kauička; zato mleko zastaja v vimenu in napravlja hude ovčce; latvice so nečedne in mlečnica ravno taka; od tod pride slabo mleko, ki ima namesto smetane gnjusnih živalic brez števila v sebi. Teleta odstavljajo nerodno, in ne morejo pričakati, da bi premlade in preslabe junice ne tirali berž k okornemu biku".
Tako je stari kmetic govoril — pred 200 leti. Bukve to spričujejo.
Kdaj tedaj so bili tisti dobri stari časi? — Menda nikoli, pa govorili so ljudje zrn i raj od njih, kakor govorimo tudi mi dandanašnji hvaleči to, kar je neznauo pred nami bilo, — al to, kar mi hvalimo kot dobre stare čase, so grajali naši stari očaki se oziraje nazaj na nekdanje stare čase, in tako je šlo v eno mer naprej. Kar pa mi danes grajamo kot slabe čase, bojo čez 80 let naši nasledniki hvalili za dobre stare čase. Taka je bila na svetu in taka bo na vekomaj.  Živili dobri stari časi!