NOVICE
Dolenjske Novice izhajajo vsak petok; ako : : je ta (ian praznik, dan poitrcj. : :
Oeiia jim je celo leto (od a]irila do aprila) -t K, za pol leta 1*50 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno iti drugo evropske države znaia ;i'50 K, za Ameriko +*50 K. Jjist in oslasi so ])Iaiu,jiiJo naprej.
Vse (lopisflj iiuťoúiiiuo in nziuiiiilii si»-ejeina tiskarna J. Krajec nasi.
Stari gumijevi trakovi za zeleno cepljenje trt.
Letos jc pi'av težko doliiti giiitiijevilt vezi, katero se rabijo m vežnjo iiri ze-letieiii cepljenju trt. Gumijevi trakovi vrsto „Trisin" se k iiaiti uvažajo i/ Ttalije. Ker je letos italijanska vlada izvoz teh vezi prepovedala, jili ni dobiti. Ta tudi največje domacie tvornice gumija lotos gumijevih vezi niso izdelovale, ker je ves kavčuk, ki je zato neobhodno potreben, zaplenila vojna oblast v svrlio izdelovanja gumijevih obroěev za avtomobile. Zato bo tega blaga zelo zmanjkovalo iu treba bo porabiti vse staro blago, ki je ostalo od lanskega leta.
Gumijevi trakovi postanejo, čo dolgo ležijo, radi trdi ali krhki, posebno če ležijo na suhem in svetlem prostoru, Rdeei trakovi so v tem oziru slabši kot črni. Ůe nai.u tedaj gumijeve vezi preostanejo, spravljajmo jili vedno v kaki škatlji n:i temnem, ne presuhem kraju, tedaj najbolje v kleti. Zmrzniti pa tudi ne smejo, ker se potem hitro razpadejo, zato jih ne smemo spj'aviti v taki kleti, kjer zuirzuje.
Ako imanio stare gumijeve trakove, ki so že nekoliko trdi postali, tedaj jih dkušajmo osvežiti.
To se zgodi na ta način, da jih položimo v nilaćnti vodo (20 do stopinj R toplote), kateri smo pridejali 5 odstotkov salmiakovega cveta ali anionijaka, ki ga dobimo v vsaki drogeriji ali lekarni.
Tako petcfilstotno ainonijakovo vodo si pripj-avimo na ta način, da pridenenio devetnajstim delom fn. pr. žlieam ali kozarčkom) vode, en del (eno žlico oziroma en kozarček) amonijaka.
l'o preteku enega ali dveh dni postanejo trakovi bolj voljni in prožni, (Je se to ne zgodi, potem ni več pomagati in jih moramo preč vreči.
Ker stari trakovi. Čeprav so še prožtii, na trti radi prej razpokajo kot novi, storimo dobro, ako jih zavarujemo zlasti pred učinkom solnca in dežja, kajti če sc vrstita dež in solnco, gumij najhitreje razpoka.
Zato je dobro, da pri cepljenju, kadar trto ocepimo iu povežemo, povijemo gumijevo vez še s koščkom jiapirja, ii. ]ir. s eigaretuim popirjem. Še boljše je, če jo povijemo 7. ralijo ali pa staniolem, to je s svinčenim popirjem, kakor se ga rabi na pr, za zavijanje boljših vrst mila i. t. d.
Da bi pa vezali samo z ratijo ali s pavolo ne gre, kajti cepič, ki se rabi i)ri zelenem cepljenju zelen, svež, se nekoliko usuši, voz postane rahla in cepič sc ne tišči zadosti močno na podlago, da bi se mogel prirasti.
Zato je postalo zeleno cepljenje .še-le od tega časa uspešno, odkar smo pričeli rabiti za vožnjo gumijeve fi'akove.
li. Skalický,
Gospodarske drobtine.
Plačilo mlinarjem. Vprašanje: V naši fari je več mlinarjev, dosedaj jo vsak jeiiial drugačno plačilo. Kako je pravzaprav po pravici? Odgovor: Glasom njinistrskega uka/,a z dne 2. api'ila 1915, drž, zak. št. 92, ^ 10 a, tj-etji odstavek, velja glede odškodnine za mletje žita v mlinih, ki za
plačilo meljejo, to-le: mlinih, ki za plačilo moljejo od žitnih pridelovalcev přinošeno lastno žito, se sme terjati, oziroma dajati za plačilo za niletov za 100 kg, in sicer pšenice največ 3 K, rži, ječmena in ovsa 2 K 50 v in koruze največ 2 kroni. Mlinarjevo plačilo se mora dajati brez izjeme v deiiarju; mlinarja plačevati z merico, to je z žitotii, moko in otrobmi, je prepovedano.
Teleta za vzrejo, Da bi se zabranilo, da se teleta i'adl pomanjkanja hlevskih prostorov in krmil odprodajo mesarjem, je zaukazalo c. kr. štajersko namestniŠtvo občinam o priliki štetja živine mesca nmrca, naj mu javijo one živinorojco, kateri imajo dovolj hlevskih prostorov in krmil ter bi prevzeli teleta za vzrejo. Prijavilo se jo čez 200 iz različnih obČin, ki bi sprejeli teleta v vzrejo.
Uravnava žita v mariborskem okraju.
Zadnji „Slov. Gospodar" piše ; I 'ravnava žita in moke se v posameznih občinah laliko vrši na sledeči Jiačiii : Ako se je v občini [lokazalo, da je po uradnem izkazu bilo dne 28. i'obruarja pri nekaterih posestnikih več žita Čez določeno mero, pri di'iigih pa zopet jiremalo, sme župan na lastno roko z dovoljenjem okrajnega glavarstva za občino po uradno določenih cenah nakupiti odvisno žito jiri posestnikih in dati isto v mlin, ter moko jiotcm prodati za določeno ceno med ono občane, ki imajo i)renialo zaloge. Priporoča se, da občine preskrbijo dotičnim posestnikom, pi'i katerih so nakupile za občino žito, Čc ne prod, pa vsaj po izvKoni kupčiji, uradno dovoljenje za prodajo odvisnega žita. Posestnik naj dotično potrdilo dobro shrani, da so zamore pri slučajnem poznejšem uradno določenem poizvedovanju ali rekviriranju izkazati, kam je prodal žito. Seveda mora župan s pomočjo občinskih svetovalcev ali članov žetvene komisije uravnavo žita in moke tako izvršiti, (ia dobijo od nakupljenoga žita oziroma moke vsi tisti občani, ki jim primanjkuje živeža, za določeno ceno dol moke od nakupljenoga žita. Priporočamo, da župani jtosebno v občinah, kjer se je splošno pokazalo, da je premalo žita in moke za prehrano prebivalstva, takoj izvi-šijo naku]i žita na lastno roko na korist domačega prebivalstva. — Velja tudi pri nas.
Zagotovitev krme In paše. kr. korespondenčni nrad poroča; Danes, 8. t. m. se razglasi odlok poljedelskega ministrstva o zagotovitvi ki'ine in paše in da se izrabijo vsi travniki v korist preživljanja prebivalstvu. V vojnem letu, tako izvaja odlok, jo vsak posestnik dolžan, da izrabi vse travnike, pašnike in planine s košnjo ali pa s pašo, Ivakor pri Jijivah, tako nastane lahko pri pašnikih in travnikih sila, ker so gospodarji morebiti pozvani pod orožje. 1'otrehno pomoč more preskrbeti žetvena komisija. Da se ne izgubi paša in krma, je oblast upravičena, da, če gospodar v gotovem roku ne poskrbi za uporabo, sc mora prepustili brezplačno občini. Občine naj ali same izrabijo ki'nio ali pašo, ali naj jo pa izroče drugim. Čim jasnejše so zaveda vsak iiosestnik dolžnosti nasproti sku|)nosti v največjih )»o-drobnostih, z večjim veseljem stori, kar se zahteva, da se v tem velikem letu ne izgubi nili ena travna bilka, ki bi lahko služila vzdi'žavanjn naše živine.
Dopusti za kmečko delo. Če se hoče zagotoviti vsem potrebna mora kruha, se mora kmetu pustiti toliko delavne sile in prijjrege, kolikor je neizogibno i)otrebuje, da se poljsko delo v določenem času in dobi'0 opravi, lîadi tega jiopolnoma upravičeno pise „Mlencr Landw, Zeituiig" v št. 15, t. 1. do.slovno; „Kakoi" se sliši, namerava vojaška uprava dovoliti dopust samo takim v vojni se nahajajočim posestnikom, ki so bili pozvani k vojnim delom (stražcnju železnic, postrežbi v bolnišnicah) in je dopust za take, ki so na bojnem polju, izločen. Vsak tovarnar, ki dela za erar, dobi svojo ljudi, ravnotako so tudi za poštno službo mnoge odpustili; samo pri poljedelstvu imajo težkočc. Ali ni tudi kmet ravno tako važen zalagatelj države kot tovarnar? Od kmeta se pač zaliteva veČ dela kot prejšn]a leta. Toda kako naj kmet vse to delo dovi-ši, ko ima ])a sedaj veliko manj delavnih sil na razpolago kot prejšnja leta z nmnjŠim delom V Tn Če se ne bi moglo obdelati vse žitno polje, odkod naj jemlje kmet, ta najvažnejši zalagatelj s kruhom, žito ?
kipa
Obletnica blagoslovljenja sv. Urbana na Trški gori.
Na binkoštni pondeljek bode obletnica, kar smo postavili krasen kip sv. TTrbana v prijazni cerkvici Matere Tiožjo na Trški gori, ki ga je slovesno blagoslovil mil. gospod dr. Seb. Elbert z asistenco prcč. g. župnika Vovko in frančiškana P. Akvina ob navzočnosti mnogo občinstva od blizu in daleč, — V spominu je še natn takratni govor mil. g. prošta, s katerim je nam opisal življiiuje sv. Urbana in nam prijio-1'očal češčenje do njega.
Obletnica se bodo praznovala skupno z običajno službo Božjo na binkoštni pondeljek ob 10. uri dopoludne. Da pa sv. Urban ne bode brez častilcev na svoj praznik, to je na binkoštni torek 25. maja, pride iz žnpne cerkve sv. Petra prosilna procesija za mir in bode potem na Trški gori ob 7, uri sv. maša v čast sv. Urbanu. Povabljeni ste tedaj na binkoštni pondeljek in v torek vsi novomeški in okoliški vinogradniki, da se udeležite obletnice ter znovega priporočite sobe in svoje trto blagoslovu Božjem in priprosnji Device Marije in sv. Urbana,
Zakaj se je postavil kip sv. 1'rbana na Trški gori, vsak, posebno vinogra<hiik dobro ve. Sv. cerkev je postavila tega svetnika za varuha vinskim goricam in za priprošnjika pri Bogu za srečno in dobro vinsko letino. 1'okazal je pa sv. Urban takoj v prvem lotu, da je zaros varuh vinogradov, saj je bila vinska letina splošno zadovoljiva, četudi je napravilo- hudourje dokaj škode i)o vinogradih. Vkljub temu je prinesla prav letošnja jesen viiu)grad-nikom le]) dobiček, ker je vino dobi'o in ima tudi izvanredno visoko ceno. Zahvalitno lîoga za to dobroto in častimo sv. Url)ana Se z večjim zanjianjcm in iivaležnitn srcem, da izt)rosi vsikdar našim goricam blagoslova Božjega in obilno rodovitnosti! — Zato pa človeka tembolj zaboli v srce, Če sliši si'aniotenjo in norčevanje nekaterili brezbožnožev iz kii)a sv. Urbana, čeŠ, ila jo bil ta svetnik vzi'ok lanskemu hudourju. To jt; nesmisel, ki se zamore roditi le v puhlih glavicah in jo vredna vse obsodbe!
To so ljudje, ki imajo najmanj vzroka za zabavljanje, ki niti vinarja niso prispevali za kip, ali, katerim nevihta ni prav nič škodovala, ker niti goric nimajo, ali, ki zidajo na lastno moč in ne potrebujejo ]>ri obdelovanju goric in polja ponuiči od zgoraj.
Ilvala Bogu, je pa pretežna večina dobrih ljudi, ki se zavedajo mogočne pri-prošnje sv. Urbana, ki ga radi častč in so mu prisrčno hvaležni. Pripovedovala mi je neka zelo spoštovana oseba na Trški gori, kakó čudovito je bila uslišana po priprosnji sv. Urbana v neki kočljivi kletarski zadevi, ko jo že mislila, da je vse zgubljeno. Toda s ti'dnim zaupanjem je molila k sv. Urbanu in ga prosila rešitve in bila je zares uslišana v njeno največjo zadovoljnost.
S trdnim zaupanjem so zatekajnio tedaj tudi v prihodnje k sv. Urbanu v vseh vinskih zadevah! On nam bodo gotovo pomagal, če ga boum prosili s Čistim in treznim srcem. Pijančevanje in brezpotrebno popivanje tudi on sovraži, nikakor pa ]ie pametnega vživanja vinske kapljice, ki je zdravim v razvedrilo in bolnim v zdravje, f^aj je Kristus sam posvetil vinsko trto in jo visoko odlikoval. Dokaz tenui Vam naj bode naslednja pesmica, ki sem jo Čital s svojima prijateljema v spominski knjigi v gostoljubni zidanici nadučitelja v p. gosp. Fr. Dularja v Straži in ki jo je zapisal nepozabni pokojni prcč, gosp. dull, svetnik ,T. Podboj 17. aprila 1904. leta,
Vin.ski trti!
O, ti prcžlahtna vitiRka trta.
Kako naj pesem moja te očrta? —
Ustvaril te je dobri Bog,
da sladki svoj nam dajcš sok,
zcmljanoni v razvedrilo
in bohiim za zdravilo. —
Zveličar .sam te odlikuje
in sebe tebi prilikuje:
Jaz trta sem in vi ndadike,
brez mene vele ste sadike. —
In ko je Najsvetejši Zakrament nam dal,
je trte sok za snov si zbral,
visoko čast mu je namenil
in v svojo kri ga jo spremenil. —
Zatorej trta rasti, rasti,
ostaneš nam v veČni Časti 1
Pozdravljena iskreno bodi,
obilen sad nam vedno rúdi!
K sklepu se obračam s ponižno prošnjo na vsa blaga srca iz mesta in okolice in posebno še na one, katerim je prinesla lanska vinska letina dokaj novcev in lepega dobička, naj bi priskočili na pomoč s kakšnim večjim ali manjšim darom za pokritje stroškov za kip. Izrekam jim žo najjrej toplo zahvalo. Darove sprejema župniSče v Řt. Petru, ali pa tiskarna .1, Krajec nasi, v Novem mestu.
ilelini odkritosrčno vsem vinogradnikom iz mesta. Trške gore in okolice njihovim goi'icam prav obilo blagoslova in nniogo rodovitnih vinskih let po pri-prošnji sv. Urbana.	Crbau.
Dopusti zaradi košnje!
Potrebni kosci. Ueios bo manjkalo liovsod koscev. Že sedaj je premalo moških, do košnje jih bo pa še manj, kar odhajajo naprej in iiapi'ej nove moči na bojno polje. Kako bomo v ti h razmerah opi'avili letošnjo košnjo, sam Bog vedi. V najugod-
iiejšeiii slučaju, če bo vreme skrajno ugodno, se bo zavlekla vsa košnja. Ob slabem vremenu bo pa Škoda neiiregledna.
Kjer jc dosti travščine, tam ne bo tnogoče izhajati s sedajnimi silami in naj se lotimo košnje tudi s podvojeno jiiidnostjo. Po takib občinah je skrbeti, da dobimo poti'ehno iioiiioč od zunaj in imajo žetvene komisije sedaj hvaležno nalogo, da skrbe za ])otrebnc delavce in gredo prizadetim gospodarjetii in gospodinjaui na roko.
Največ bo zaleglo, če se nam posreči dobiti naSc sinove in može, ki so sedaj p]'i vojakih, seveda le tiste, ki so zadaj za fronto in ki se lahko pogrešajo za časa košnje v vojaški službi. Š tenu bi se dalo največ doseči. Domači poznajo naše delo, naše težnje in potrebe in nam laliko največ potnagajo. Želeti pa je, da se pošiljajo domu j'cs le kmečki sinovi in možje, in da jih dobimo po najkrajši ])oti brez dolgotrajnih iirošenj. Kdor je doma potreben i[i se nahaja v ozadju troute, naj pi'osi za dopust nai'avnost pri svojem poveljniku in naj izpriča puti'ebo dopusta z izkaznico, ki naj ju izda žetvena koitdsija in ki bodi jiotrjena od županstva in okrajnega glavarstva.
Če se bodo ti dopusti dovoljevali in ne bodo prošnje zastonj, potem naiu bodo ti dopusti v sedanjih razmerah največ zalegli.
To občinah, kjer je toliko travniščine in tudi toliko mož in ndadcničev na bojišču, da ni upati, da bi se z vojaškimi dopusti izhajalo, tam naj se zaprosijo, da kosijo potom okrajnega glavarstva vojaški oddelki, ki štejejo jm ÍÍO mož in sieer takih, ki so vajeni košnje. Županstvo v Božjakovem v Belokrajini je dobilo na primer letos za spoiidadno, kop v vinogradilt 20 takih vojakov in je bilo z njimi prav zadovoljno. Poleg svoje gažc so dobili ti vojaki prosto oskrbo in po eno krono na dan in so bili tudi prav zadovoljni. Začetek je toi'aj storjen in dobava takih oddelkov od strani županstev mogoča.
Razen te pomoči, ki obeta največ vspeha, bi se dala dobiti pa še ena pomoč. To so gališki delavci, ki jih razpošilja „Delavski urad c. kr. kmetijske družbe na Dunaju" (Arbeitsamt, W'ien I, Sehantler-gasse (i). Tam se dajo dobiti tudi kosci in je sedaj likrajiii čas, da se za nje oglasimo. Seveda nas ti delavci več stanejo. Za posredovanje in za dobavo je iilačati od delavca po 5 K, razen tega je potrebni denar za pot naprej poslati. Pri vsem tem pa lic prevzame delavski urad nobene odgovornosti za to, če bi delavec prelomil svojo zavezo in če bi delo zapustil. Poleg proste pi'ehrane je treba tem gališkim delavcem plačati po 1-50 Ji do 1'80 K. Navadno zalitevajo stanovanje in i)otrebna živila, da si sami kuhajo, vendar jib je mogoče tudi lu'aniti kakor je pri nas običajno. Bolj pidkladni so ti delavci za večje kmetije in sploh velika i)osestva. Seveda je sedaj zadnji čas, da se tudi za nje zglasimo, Če jih hočemo dobiti, ker jih v zadnjem trenutku spioh ne dobimo,
Uohrman.
„LusitaIlija" potopljena.
Kakor se nradno jioroča, je 7. maja, nekoliko po 2. uri itopoldne na višini Kitisale ob južiu irski obali neki nemški l)odmorski čoln torpediral veliki potniški l)ariuk „ljusitanijo", družbe (■unard, in ga potopil, ilazlična poročila se vjemajo le v toliko, da je bilo na „Lusitauiji" krog 2000 oseb (posadke in ])otnikov) in od telt je rešeniii krog GOO. Človeške žrtve bi torej znašale krog 1400 oseb.
(ilasom Keuterjevega poročila 7. t. m. je bila „Lusitanija" kakor najnovejši angleški trgovinski parniki, opreiuljena s topovi. Uazen tega je imela po tem lioročilu med svojim tovorom precejšnjo količino streliva in vojnega orodja.
WoltTov urad poroča iz zanesljive strani, da se je nahajalo na krovu „Bu-sitanije" 5400 zabojev streliva. „Lusita-
nija" je vozila večinoma tiliotapsko blago.
Po raznih poročilih je „Liisitanija" vozila razno blago v vrednosti 11 milijonov mark, razen tega pa 400 milijonov mark v zlatu, ki so bili iz Kanade poslani „Angleški banki" v Londoini, Kar se tiče vojnega blaga, ki ga je vozila „Busitanija", zadene vsa škoda Anglijo, ker je morala blago plačati, ju'edno je bilo spravljeno na parnik,
Strašni prizori ob potopu Lusitanije.
Renter poroča po obvestilih rešencev z „Busitanije" : -lasno, mirno, solučno popoldne je bilo, ko je bila ladja toi'pedirana. VeČina pojiotnikov je po zajtrku stala na krovu, ko so neiiadoma zagledali na morju belo črto, ki se je skozi modro vodo približavala ladji. Sledil je strašen jtok, ladja se je iireti'esla in se je pi'ičela obračati upajoč, da privozi na obrežje, a zadel jo je drugi torpedo. Ladja se je hitro nagnila na sti'an, potopila se je v 20. do 25. minutah po i)rvi eksploziji. Čolnov na levi strani ladje niso mogli izpustiti v morje, ker je parnik ležal na strani. Nekateri mornarji so en bip videli podmorski čoln, ki jo pa hitro izginil pod vodo in se ni več pokazal. Vsi rešcnci pričajo, da so se potniki in moi'iiai'ji pri vkrcavanju v čolne obnašali izredno mirno. Ženske iti otroke so pustili prve v čolne. Ko se je potopil parnik, je potegnil za seboj v vrtinec pet čolnov. LVedno se je parnik potopil, jili je veliko poskakalo v vodo, a vi'tinec jih je potegnil za seboj, izvzemši tistih, ki so se oiuijeli razbitili kosov ladje. V yueenstowjui si videl prizore, ki so morali ti'gati srce: žene so iskale svoje može, matere svoje otroke. A^tis je še povečalo, ker so izkrcali 12G mrličev, med njimi več žena in otrok. Neki mornar je pripovedoval, da je neki torpedo vdid v prostor, kjer so kurili kotle. Ko so izpuSčali čolne v morje, so se zmedle vrvi več čolnov. 10 čolnov „Lusitanije" je ]'ešilo približno 500 ljudi, neka ladja je rešila iz čolnov MiO ljudi, V najhujši sili je klicala „Lusitanija" na pomoč.
v
Vojska z Rusi.
Nemški sunek proti Rigi. iz rétrograda poročajo: V sredo, t. j. 11, t, m,, ponoči se je i)oročalo iz Rige, da se je pojavila nemška kavalerija iiri Šavle, nemške tor-pedovke so pa piiplule v zaliv pri Rigi. To poročilo je vse kroge, ki so do zdaj zaupali v zmago, zelo pobilo. Uradni krogi izjavljajo, da gre le za nevažno demonstracijo. Kesui vojaški krogi si pa ne prikrivajo, da je pač nastop nemške kavalerije v siiieri ])i'oti Libavi v zvezi z dogodki na Ruskem Poljskem. Nemške torpedovke so priplule v zaliv [iri îiigi najbrže zato, da poiščejo primeren kraj, kjer bi izkrcali nemške čete. Nemci nameravajo s svojim sunkom porušiti važne železniške proge, ki so za arnuado na Poljskem velike važnosti. Armadno vodstvo je že ukreiulo, kar je potrebno,
Jaslo, Duklo naše Čete zasedle. Uradno se razglaša ii. maja: Na bojni fronti v zahodni tialiciji prodirajo zavezniki nspešno dalje, ňe intaktne sovražnikove čete poizkušajo v ugodidh obrambnih pozicijah hitro umikanje kriti. Močne ruske sile so v Beskidih po sunku zmagepolne armade v njihov bok tudi v nevarnosti. Ozendje .rasla in Didtle je že priboreno. Boji, ki so v teku, bodo uničenje tretje ruske ai'tiiaiie izpopolnili, Število ujetnikov je narasllo na TjO.GííO. Ostali itoložaj je neizpremenjen, V dolini Orawe smo močan ruski napad ]ia višino Ostrý krvavo odbili in ujeli 700 Rusov.
Tarnov zopet avstrijski, I radno se razglaša (j, maja: Tudi zadnje ruske i)0-zicije na višinah Dinmjca in lia Biali so naše Čete v bojih zavzele. Od 10, ure dopoldne je Tarnov zopet v naših rokaii, Rusi se na črto Riga-Vilna umaknili, Petrograjska brzojavna agentura poroča 7, maja: Armadno višje i)oveljstvo je
ukazalo, naj se utuakne ruska obmejna obrambna armada na črto Riga-Vilna. Poštne zveze in železnice v Bviiisk in v liigo so na povelje najvišjega poveljnika zaprte zasebneuni prometu.
Prelaz Dukla v našiti rokati. „Pester Lloyd" t>oroča iz Eperjesa z dne 7, t. m.: Včeraj poimldne ob polu G. ui'i je prešel v našo posest prelaz Dukla, Za ta prelaz so Rusi svoječasno žrtvovali tisoče in tisoče ljudi. Na tem oddelku se med drugimi hrabro bore naše slovenske čete.
Črta Jaslo-Pilzno prekoračena. — Uspehi naših čet v vzhodnih Karpatih. 1'radno se razglaša 7, maja: ^led nadalj-niiiu zasledovalnimi boji so združene avsti'ij-sko-ogrske in nemške sile s prednjiitu četami prekoračile črto Pilzno-Jaslo ob Wisloki. .Južno od dasla so na prostoi'ti Dukla-Rymanov zaprle močne naše Čete karpatske ceste, jio katerih se umikajo Rusi v polnem neredu jn'oti severu in severovzhodu. Tem sovražnim kolonam sledi za petami naša Čez Beskide prodirajoča aruuula, s katero v zvezi se bore tudi nemške sile.
Število ujetnikov in vojni plen nadalje narašča. Posebno naš X. armadni zbor je včeraj sam zaplenil b težkih in IG lahkih topov. Naše Čete v vzhodnih oddelkih karpatske fronte so med tem odbile obupne ruske napade z najtežjimi izgubami za sovražnika. Tako je bil včeraj nov siinek proti Višini Ostrv odbit po zelo učinku-jočem artiljerijskem ognju; 11-100 Rusov ujetih; veČ oddelkov z ognjem od strani ■mučenih. Tudi na fronti v jugovzhodni Galiciji so se izjalovili vsi poizkusi sovražnika, da hi osvojil posamezna opirališča.
Boroevičeva armada že v Galiciji. „Az Kst" poroča iz Uperjesa 7, maja: BoroeviČeva armada, ki zasleduje iz stolic Sarosa in Zemi)litui umikajoče Uuse, je že jirišla čez ogrsko mejo in sledi sedaj na gališkem pobočju sovražniku. Na ogrskem ozendju ni uobonili rednih iiiskih čet veĚ. Samo tuintam po dolinah in skritih stezah tavajo ruski vojaki, ki hočejo bežati, pa jiii naše straže po vrsti love.
Nemški uspehi na severnem Poljskem. Boji južno od Szadowa in vzhodno od Rossieuie so se končali z izrectum porazom Rusov, ki so imeli težke izgube, izgubili so tudi 1500 ujetnikov in se splošJio unukajo, .lugozahodno od Kalvarije, južno od Avgustova in zaimdiio od Przasznysza, smo krvavo odbili delne ruske napade, V teh bojih so Rusi izgubili skupno 520 ujetnikov.
Uničenje III. ruske armade zagotovljeno. Dunaj, H. maja. Zavezniki so dosegli višino pri Pilzno, 20 km vzhodno od Tarnova. Uničenje H, ruke armade je zagotovljeno. Cesta Gorlice-Zmigrod-Dukla je v naši posesti. Nemci so že dosegli kotlino pri Krosnem.
10. armadni zbor je ujel cele ruske čete, več tisoč mož s topovi in trenom, 70.000 ujetnikov, — Tudi vzhodno op Lupkowa se čuti zmaga. — Krosno osvojeno. Uradno se poroča med drugim S, maja: Nasledki bitke pri Tarnown in Gorlicah prenesli so se sedaj tudi na karpatsko fi'onto vzhodno od Lupkowa. Naše Čete, ki so tudi tu prešle k napadu, so osvojile ponoči obmejni greben sevenio od iz zadnjili srditih bojev znanih krajev 1'elepocz, Cello, Nagypolany, Severno in na obeh straneh uzoSkega prelaza so Rusi izgubili vse priborjeno ozemlje sedaj v par dneh. Z velikimi izgubami je sovražnik zaiHistil košček ogrske zemlje, ki si jo je s toliko težavo priboi'il.
V zahodni Galiciji se boji na celi froidi dalje uspešno razvijajo. Včeraj so naše čete osvojile Krosno. Kako velika je zmešnjava pi'i aruuuli Radko Dimitri-jeva, ki se iia celi fronti hitro umika, dokazujejo v boju pri Kraju Brzostek njeti ujetniki, ki so vojaki šestili ruskili divizij štev, 5, 21, HI, 52, (j3 in 81.
Deli iz Beskidov se uiidkajočih ruskiii čet so bili na več krajih olikoljein in
ujeti. Skupno število ujetnikov od 2, maja dalje znaša sedaj 70.000, Zasledovanje soviažnika nadaljujcitm.
Ogrska prosta Rusov. — Sovražnik se umika na 200 km dolgi fronti. — Uspeh naših čet pri Zaleszcykih. Uradno se poroča i), maja: V zasledovanju iz njegovih višinskih postojank vrženega sovi'ažnika so naše čete ju'ekoračile obmejni gi'cben Karpatov. Ogi'ska je prosta Rusov. Na gališkili tleh traja bitka dalje. Ka nad 200 km dolgi fronti — od Visle do jirelaza Užok — se sovražnik umika. Zvezne Čete so med zmagovitimi boji ]u'e-koračile približno črto prelaz Užok-Ko-manca - Krosno - Dembiea - Szcucin.
V	karpatském odseku vzhodno od uzoškega prelaza in na fronti v jugo-vzliodni Galiciji so se tudi j'azviii siluejsi boji. Naše čete so osvojile več ruskih postojank. Močue sovražne sile so napadle naše čete na višinah severovzhodno od Ottynije, boj je Še v teku. Močno utrjeno mestno utj'dbo jiri Zaleszczykih, katero je sovražnik v tedne dolgih obupnih bojih skušal držati, so naše čete z naskokom osvojile, Ruse zasledovale čez Dnjester in jih 3500 ujele,
Libava v nemških rokah. — Železnica Vilna — Szawie zrušena. Uradno s, in [). maja: Naše proti Libavi prodirajoče Čete so zasedle to mesto. Pri tem smo ujeli lOOO Rusov ter zaplenili 12 topov in 4 sti'ojne puške.
V	Libavi smo zaplenili velike zaloge vojnega materijala. Pj'ed močnimi silami vsakovrstnega orožja, katei'e je sovražnik zbral v Mitavi, so se naši proti teiini mestu iiotisnjeni oddelki počasi umaknili.
Severovzhodno oil Kovna smo potem, ko smo uničili en ruski bataljon, temeljito porušili železnico Vilna-Szawie. Ob Nje-menu smo pri Srednikili na])adli ostanke štirih ruskih bataljonov% ki so skoro gotovo pripadali dne (J, in 7. tnaja jiri Rossieuie poraženih Cet. Nove i'nsko napade proti našim postojankam ob Pilici smo zavrnili z velikimi izgubami sovražnika,
Tupska vojska.
Angleški bataljon uničen. Turški glavni stan objavlja G, maja naslednji komunike: Na dardanelski irotiti je bil včeraj vsled nai)ada, ki smo ga izvedli proti sovražnenui levemu krilu pri Aribuj'nu, en sovražni bataljon uničen in del njegovih močno utrjenih oko])ov osvojen; uplenili smo nad 200 pušk in strojno puško. Ravno tako včeraj zvečer je naša akcija proti Sedil Bahru imela posledico zelo težke izgube na angleški strani. Ob tej priliki smo uplenili tri nadaljne strojne puške in obilo municije. Doslej je jiadlo vsega vkup 10 strojiuh pušk v naše roke.
DomaČe in tuje novice.
Iz šolske službe. Kot okrajnošolski nadzornik pride v Ljubljano naduČitelj Íii začasni okrajnošolski nadzornik v Novem mestu g. Lavtižar. V Novo mesto })a pride kot začasni okrajnošolski nadzornik naduČitelj g, danko Grad iz Most pri Jjjubljani.
Darovali so v bolnico v Kandiji: podružnica Rdeč, križa v Rudoli'oveiti D.) Ko, „Maggija" in 1000 cigaret. C. kr. okrožno sodišče, Rudolfovo, 20 Ko. šarpije. Gospod dr. Ažman nemške knjige, Gosp. ravnatelj Hobrman veliko lepih slovenskih knjig. KmeMjska^ šola na Grmu 2 lonca povidla. ^u])nija Št. Vid pri ZatiČini 100 jajce. Krajec nasi, Rudolfovo netuške koledarje. Glavna tobačna tratika, Rudolfovo, cigarete, cigare in tobak, — Velikodušnim dobrotnikom najprisrčnejša zahvala in ndano priporočilo.
V	cesarice Elizabete bolnico Rudečega Križa je 8. maja dospel večji oddelek vojakov, med iijimi so Slovenci: Sukovic Alojzij, Mirna peČ. Jordan -lanez, Vrh pri Št. Jerneju. Miklavčič danez, Gornja Bre-
zovica pri Št, Jei-neju. JurgliĆ Ignacij, Pi'cksje pj i Mokronogu. JCaslelic JaiiiiZ, Žvirče pri Žiižeinljei'kLi. Atuiolšok Jaiioz, Dobro poljci. Ivobé Leopold, Metlika. ŠMipar Fi'anc, Koineiiila. Hifiilj Fi'aiic, Zalog pri Šijiai'jeLi. Travnik Pj'iiiiož, Sele pri Bo-vovljali. Veiicer Kari, Sv. Ejiia na fttajei-skeru. Some Jožtíf, Sv. Krišloť pi'i Laškem trgu. Nosé Franc, liiimenja vas. ;Mavcr Stetaii, Boljuiis, Istiija. IColar Viktor, Pel-steiii iia ňtajersketii. Moćnik Jožef, Kncža. Makšc Jožef, Jordan kal. Majde Anton, 1'oljane i)ri Mirni peii. Pust Alojzij, (ikibo-(lol. Katic Janez, Dobova, Štajersko. Rož-man Jožef, ArtiČe, Štajersko. Černe Jožef, Žužemberk. Slak Janez, Globodol. Pra/Jiik Kai'1, Št. Vid jiri Zatièini. SrŠiĆ Anl.on, émai'jeta. Duijava Albin, Poreií, Primorsko. Kafevle Ani,on, Trebnje. Vodiiik Jgnae, Mirna i)CČ. Ludvigcr Friderik, Novo mesto. (Ťasperšič Janez, Straža. Pleško Jlihael, Brezovica pri Ljubljani. Košiček Anton, Novo mesto. PapcŽ Janko, Černomelj. Ahiin Ignac, Novo mesto. Lesar Franc, Ribnica, lias Franc, lUiČka; njegov brat Ivan pa je ujetnik v Moskvi in je že parkrat pi^sal domov.
Mornariška vest. Novomeški rojak t g. Anton .Jarc je imenovan župnikom nioj'nariške bolnice v Puli.
Vojaška vest. Terezija MirtiC z Dvora ])yi Žužemberku je poslala na bojno polje tri sinove. Eden je padel na južnem bojišču, drugi leži v bolnici, tretji rložef je korporal 27. dombr. pp.
iz ruskega ujetništva je pisal Franc Pintar, Črkostavec iz Novega uiesta. — Zdrav — v ruskem ujetništvu. Ne vem, kam nas nastajiejo. Vam bom že pisal. Vas vse skupaj pozdravlja Vaš France, — Njegov starejši brat Janko Pintar, trgovec se Jiabaja pa že od J 3. decembra v srbskem ujetništvu.
Prostovoljni strelci v Novem mestu. V nedeljo dne 9. t. m. se je vršila tudi zaprisega novomeških prostovoljnih strelcev. S kraja je sicer še število bolj pičlo, a se bo gotovo v kratkem ijovet^alo.
Radi prodaje z vodo zmešanega mleka obsojene so bile dne 8. jnajnika I>ri tukajšnem okrajnem sodišču Ana Redek na lUK, Urša Željko, Frančiška lUažiČ in Ivana Lde na 24 ur zapora, Terezija Bele, Marija ITrovat in ;Marija (lodec, ker so priznale in kazale, da se kesajo, vsaka na 5 K oziroma 12 ur zapora. Za prvič niso velike kazni, ako bi se ponovilo tako goljufivo početje, se bi tudi kazen zelo zvišala. Torej — poštenost je povsod najboljša pot do blagostanja in sreče!
Iz ruskega ujetništva se je oglasil g. .Tožko Pii'c iz Novega mesta. Septembra mescca je šel v Galicijo i]i je od tam samo enkrat jiisal. Stariši so zelo žalovali za njim, ker so se bali, da je že mrtev. Dne 21. marca je jia pisal do))isnico, da je bil na bojnem polju ranjen in potem ujet od Rusov. Na vojni doi)isnici pišc, da je že popolnoma zdrav in da upa, da z božjo pomočjo se še vidijo zdi'avi in si'ečni ; ob enem tudi ćestita roditeljem za god.
Govedina in golobje meso. Govedina je zelo di'aga. V Novem mestu gojita dva gospoda golobe najbolje ])asme. Odkar se je govedina podražila, zmanjkujejo golobje, Ako preleti le več kot domače dvorišče, se ne vrne več. Tisto družino, ki lovi take golobe, opozarjamo, da je to tatvina, pa naj jih tudi morebiti strelja; tisti kdor pa tako ukradeno meso použije, je soudeležen te tatvine. Za sedaj zamolčimo imena, ali če se to kmalo ne opusti, se bodo imena bi'ala kmalu pri sodišču.
Ujetnik v Rusiji. Ivan Rus, ])oscstnikov sin iz Gorenje Lokvice, je Jia posledicah vojne nnii'1 v daljni Rusiji. Ker je dospelo uradno jiaznanilo, so mu zvonovi na Lokvici jieli zadnje slovo.
Iz ruskega ujetništva je pisal že dvakrat odlikovani četovodja Janez lienčina iz linkovice pri Ribnici. Nahaja se v Skobelcvu v Turkestanu, Tam je tudi Josi]» Hočevar iz Zagorice pri Ribnici;
sedem mesecev ni btlo glasu o njem, sedaj je pisal zdiav in nuranjen. — Mati Terezija v Veliki Pjučni vasi št. 4, občiua PreČina je s posi'edovanjcm Rudečega križa še le S, nuija prejela naznanilo, (la je njen sin, posestnik Fi'anc Ivastrevec 27. domobr. pp. ujet že 17, oktobra 1914 pri Molod-ki\v-u, a se uts ve za kraj njegovega bivanja.
Vojaško. V armado je aktiviran za to vojno dobo naš dolenjski rojak i)od-marsal v ji. Ivan Lavrič pl. Zaplaz.
Slovenski častniki imenovani: polkov^ nik Ivan Trampuš 7.^. jip., Ludvik Pengov 1. trdn. topu. bataljon. — Podpolkovnik Milan vitez lîleiweiss-Trsteniski, 7, polj. topn. p. ■— Major Anton Kovačič 45. pp., Ludvik Kuralt 22. pp,, Fran Kočinski 17. pp. — Stotnik Kmil Kuitic 17. pp., Albert Lang 17. pp., Viktor Kovačič 97. pp., Alojzij Korže 17. pp. — Nadporočnik Henrik Majcen 24, pp., Herman Potočnik železu, p., Bratdío vitez Pogačnik 4. bos.-herc, p., Ivan Cvenkl 87. pp., iiogoiiiir Zgaga 4, bos.-berc, p,, -Josip Hočevar 7. pp,, Herman Krall 17, pp., Fran Poljak 2G. pp,, Viktor Gogala R7. pp. — Poročnik Franc Komar 84. pp., Karel Kompare 73. pp. —
Stotnik v 1'ez. Kališnik Ivan 92, pp, — Nadporočnik v l'cz. dr. Maks Obersuel 97. pp., Viljem Lavrenčak 17, pp., Franc Ivralj I 7, pp., Izidor Modic 2. bos.-herc. j)., Karel Tribnik 87. pp., Kai'cl Glaser 17. pp., Franc Pavlic 79. pp., ŠontaEduvai d 47. pp., Ant. Purgar 87. pp., Zupančič Gilbert in dr. H, Schreiner 4, bos.-herc. pp., Gebauer Karel 1 7. pp., Osvald Fuchs 17. pp., Strasak Rudolf 17. pp., Bajnk Marko 22, pp., Vei-hovnik Franc 47. ]ip., Likar Anton 97. pp., Ropas Laiiislaj 87, i)p., Salamon Ferdo 97. pp., Petriti Anton 97. pp., Fraii pi. Premerstein 2. bos.-licrc. pp., Vičar Leop. 22. pp., Zidanšek .Tos. 97, pp., BratoS Fran 97. pp., MarsičEmil 97. pp, — Poročniki V rez. Volčič Ivan, 2, bos.-herc, p., Řimni<; Konrad 17, pp., BiteticJos., 17. pp., "Mirnik Franc 77. pp,, MikliČ iMilan 92, pp., Bremec Ale.Ibijor, avtomb. odd., Petriček Fi'vin 77. pp., Jankovič Fran 17. p])., ijalt Andrej 97. pp., (ioli Ijudvik 97. pp., Šinkovec Viktor 2. bos.-herc. p., Loss Karel 27, pp., Izop Ivan 7. pp., HraŠovec Ivan 27. pp., BadaliČ Jos. 87. pp., Pj-ettner 17. i»)),, BosniČ Ant. 97. pp., Kolene Vinko 27. pp.. Pecník Fran, Lederlias Rajko 27. pp., Vreser Ivan 97. pp.. Kepic Aut. 79. pp.. Sire Fran 27. pp., Turk Štefan 2. bos.-herc. p. — Nadporocniki TomSe pi- Savski-dol 2. havb. div,, Stiihec Gusl.av 4. jiolj. havb. p, — Nadporočnik v rez. Fric dr. Lukman 7. p. toi», p.. Franc Locniker 7. p. t. p.. Dostal Viljem 7. p. t, p,, Kubelka Emil 8, p. t, p., Berbuč lîogomil 8. p. t. p. Kotnik Ignai; 7. p. t, p. — Poročniki v rez. Smerekar Oskar 1 L p. t. p,, Berlisg -los, 13. p, t. p., dr. Fran Pavlin in Pelikan Pavel 7. p, t. p., Polednjak Karel 14. p. t. p., Fran Tavčar 7.^]). t. p. — Nad-poi'očniki v rez. Fran Šenk 2. trdnj. t. p., Švab Ivan in Novak Ivan oba trd. t. p. Poročnik je: Dekleva AHadimir 4. trd. |). Nadporočnik : proviantní častnik Anton Kline 22. lov. b. Nadzdravnik v rez. di", Fran Virant. — Za Časa vojske aktiviran je nadporočnik Adolf Mahorčič. Nadzdrav-nik v rez. dr. Jos. Pogačnik. — I\lorna-1'iški linijsko-ladijski zdravnik je postal dr, Viktor Slamnik,
Dopusti za obdelovanje polja. Kures-pondenčni nrad jioroča: Vojno itiinistrslvo jc odredilo, da veljajo določila odloka o ])odcljevanju dopustov za obdelovanje polja tudi za vse črnovojnike, ki bivajo v zaledju in za vse po jmstavi o vojtiib dajatvah vporabljeue delavce.
Odlikovani, Vojaški zaslužni križec 3, vrste z vojno dekoracijo polkovnik Ivan Neubacher ] 7. jip. in major Jurij Pichler. Polkovnik j'Vau Drenik 10. pp. Ponovno najvišjo polivalo nadporočnik Emil Klun 9, pp. Najvišje ])riziuinje stotnik 17. pt». Karel Gressel. Asp. zdi'avnik 2, drag. )i. dr. Pavel Parma, [joročnik 27. jip. Alt,
Kovač, nadporočiiik Fran Kral 27. ]}\h Pi'oviant, častnik nadpoi'očnik Anton Kline-. Zlato hrabr, svetinjo prapoi'ščak !Ki. pp. Anton Mihelčič. Srebi'no 2. vrste poddeset, 1. bos.-herc. p. Kilip Škulj. Srebi iio I. vrste stražni vodja bos.-herc, oiožiiikov .îos. Kožuh. Bronasto pa narednik Kolarič Jos. in četovoilja Ivan Zoreč L"), pijon. baf.
Podpora po v boju padlem vojaku. v. kr. domobransko ministrstvo je izdalo ju-ed kratkim ]ia politične oblasti važen odiok. Na podlagi točke (j zakona z dne 2(;. decembra 1912 smejo ui'adi izplačevati i)odi)oro še Šest mesecev po smrti vojaka, ki je padel na bojišču. Oe se je družinam, ki so dobivale podporo, po šestih mescih, odkar je unui vojak, ustavila podpora, naj zopet vložijo prošnjo za podporo na oki'ajno glavarstvo.
Vpoklicanje superarbitriranih k oddelkom za rekonvalescente. „Freniden-blatt" reproducira članek lista „Ost]'auer Zcitung", v katerem ])ravi: Kakor uradno poročajo, bodo od zdaj naprej, dokler traja vojna, vse vojake, ki jili je vojaški zdravnik klasificiral kot točasno nesposobne in ki imajo pravice do invalidske pokojnine brez supei'arbiti'acije, ne glede na dobo službene nesposobnosti, uvrščali v oddelke za rekonvalescente, ki obstoje pri nadomestnih bataljonih. Ta odredba vojnega ministrstva velja tudi za nazaj. Vsi tisti, ki so jih bili od pričetka vojne potom superarbitracije kot točasno nesposobne lioslali na dopust in ki nimajo pravice do invalidne pokojnine, bodo vsled te odredbe tudi takoj vpoklicani. Vpoklicanci imajo prosto vožnjo na železnicah in parnikih monarhije, in siccr le iz bivališča do kraja, kamor so bili vjjoklicaiii. Pri blagajnicah železnic In paroplovnih družb sc morajo izkazati s svojimi vojaškimi papirji in, če nimajo nobenega teli papirjev, s potrdilom občinskega predstojnika. Ta dokument mora itueti uradni pečat.
Pregledovanje drugega crnovojni-škega poziva. Kakor javlja „N, \Vr. Tag-blatt", se bo pregleiiovanje za črnovojnike drugegapoziva(l 7 letne in 43- do 50 letne) vršilo v mesecih juniju in avgustu. Za sposobne spoznani bodo poklicani pod orožje končeni avgusta, ozir. začetkom septembra. Starejši letniki sc bodo uporabljali za lokalne službe, v nadomeščenje onih čet, ki odidejo na fronto.
Przemyselski ujetniki so se oglasili: Iz ruskega ujetništva iz Samai'kanda v Aziji so brzojavili Čriiovojniki topničarji korporal .lanez Kerin, Franc Hiibar, Anton Kodrič, Franc Vidtc. Vsi so doma od Sv. Križa pri Kostanjevici. — Toi)ničar Ivan Rejec, ki je bil ves čas vojne v Przemyslu, je iz Taškcnta pisal svoji ženi, da se že If) dni iu noči vozi, pa Še ne ve, kam ga bodo poslali. — .Tosip Ravnikar, načelnik cestnega odbora v Radečah pri Zid. mostu, je 14. aprila pisal svoji ženi, da je že prestopil azijsko mejo. — Alojzij Hude, posestnik iz Mirne peči je i)isal ob vožnji v azijsko Rusijo; kam ga bodo poslali, še ne ve.
Podpisovanje drugega vojnega posojila. Ob priliki podpisovanja prvega vojtiega posojila sc je izkazalo kot zelo neprilično, da so vlagatelji hranilnic, posojilnic in drugili denarnih zavodov podpisovali vojno posojilo s tem, da so za poravnavo podpisanega zneska izročili svojo vložno knjižico. K<lor se misli udeležiti jiodpisovanja pri drugem vojnem posojilu, stoii najboljše, če ga podjjiŠe pri tistetii zavodu, kjer iuui naložen svoj denar. S teju se prilii'ani zatmidno pošiljanje vložnih knjižic od zavoda do zavoda, kar povzroči obilo nepotrebnega dela, pod-pisovateljti pa prizadene precejšnje stroške. Tudi iiride vlagatelj potem veliko poprej v posest svoje vložne knjižice.
Nov drobiž. (!. kr. korespondenčni urad poroča: Ker se je jiokazalo, da v prometu se nahajajoči nikclnasti drobiž ne zadošča in ker se kaže osobito vindusti'ij-skih oki'ajih močna })ot!'(îba po njetii, je
vlada sporazumno s kraljevsko ogrsko vlado sklenila, da s pridržkom naknadne jjostavne potrditve te odredbe pusti kovati in izdajati drobiž po ]0 viiurrjev, za vsak slučaj tuili po 20 vinarjev iz novega srebra (zmes 50 odstotkov bakra, 40 odstotkov cinka in 10 odstotkov ni-keljna). Izdajati se prične ta denar in sicer 10 vitiarski novčič dne 10. nuijnika, in sicer po neobhodni i)otrebi in kolikor ga potrebuje promet do najvišje vsote 20 milijonov kron. Denar bo po velikosti in teži nikel-nastenui denarju popolnoma enak in se bo razločeval le po kovinski barvi in po kovanju reverzne strani.
Cena petroleju. Vojno ministrstvo je naročilo vsem avstro-ogi'skimČistilnicam mineralnega olja, naj svoje odjemalce pri sklepih za nakup petroleja pogodbeno takoj obvežejo, da cena petroleja v prodaji na di'obno v mestih ne bo višja nego (Í2 vinarjev, na deželi pa (54 vinarjev. Prestopki te odredbe naj se sporoče vojnemu ministerstvu.
Opozarjamo, da loterija „Slovetiske Straže" ni v nobeni zvezi s srečkami „Srečkovnega zastopstva v Ljubljani." Srečke „Slovenske Straže" se naročajo edino-le v pisarni „Slovenske Straže" v Ljubljaiii. — „Slovenska Straža".
Slovenska županstva so v prvi vrsti poklicana, da namene „Slovenske Straže" ki jih ima s svojo veliko loterijo, podpro v kolikor mogoče največji meri, Upamo da v.sak slovenski župan, vsak slovenski občinski svetovalec, ki bo te vrstice bral, takoj v svoji občini vse potrebno ukrene, da bo njegova občina se v prvi vrsti za-bliščala med onimi, ki razumejo sedanji položaj.
Generali se odkrivajo pred slovenskimi junaki. A'incenc, Polak, doma iz ormoške okolice na Štajerskem, stražmoj-ster pri oddelku strojnih imšk 5. dragon-skega polka, piše svojemu bi'atu Ludoviku s severnega bojišča naslednje pismo, v katerem pravi med drugim: „Otnenim tudi, da uživamo Slovenci na bojišču splošen sloves, da smo junaki od prvega do zadnjega. Nemški in mažarskt generali se odkrivajo pred polki, kjer služijo Slovenci," Zopet potres v Avezzanu. Glasom poročil iz Avezzana so čutili ondi v pon-deljck zvečer, t. j. 3, t. m. ob 9. uri 55 minut zopet zelo močan potres. Tudi' iz drugih krajev se poroča o potresu ob istem času.
„Glavo kvišku ! Kmalu bo vse dobro !" O priliki svojega obiska v Kolomeji je prestolonaslednik nadvojvoda Kari Franc Jožef končal nek svoj nagovor z besedami: „Sedaj pa glavo kvišku! Kmalu bo vse dobro!"
Loterijske številke. Gradec, 12. maja 57 81 83 38 14
Najnovejša poročila.
Prodiranje v Galiciji se nadaljuje.
Uradno se razglaša 11. maja: V bojih zadnja dva dni so prodrle naše Čete rusko bojno Črto pri Dembici, Močne ruske sile, ki so se vojskovale južuo od Visle, so bile jjrisiljene vsled tega, da so se hitro umaknile za spodnjo Wisloko. Sovražnik je izpoznal, da ne more držati močno utrjene bojne črte ob Nidi in jo hitro izpraznuje. Kakor se je prenesel usi)eh pri Gorlicalt in pri Jaslu na bojno črto v Karpatih, tako vpliva vspeh armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda pri Tarnovu in pri Debici na položaj v Ruski Poljski. V srednji Galiciji pritiskajo našo in nemške čete med neprestanimi vspcšnitiii boji za ostanki poraženih ruskih zborov proli odseku ob Sani. Število ujetnikov in jden luiraŠČa vsak dan, Oete, ki so prodrle z gozdnih Karpatov, so vrgle pri Baligrodu tiiočnega sovražnika nazaj in so prekoračile s prednjimi četami pri Dvernikti reko San. líuska 8. armada, ki se je vojskovala splošno med Liipkovom in Pžokotn, je zdaj z znatnimi deli tudi zapleteiui v poraz.
Dopisi.
Iz Mirne peči. Dne 1. maja t. 1., to jo v soboto i)onoii ob polu dvaiiiijstih, je i/bi'uliiiil iz iic/jiaiiega vzroka oj^enj v Češnjicali iiii pusestiiikti JMartiiiu Gognjavec; zaido je goreti v skednju oziroma v šupi. Vslcd siiiiega vremena je bilo v ki'atkeni ("íasn vse gospodarsko poslopje v oj^njii, ki je ilo tal pogorelo; živino so vso rešili, zgorel je pa ves živež, kakor: žito, mast in (Iclotiia tudi obleka. í^alibog, da jiri tej nesret'i ni bilo brez rloveškib žrtev; 81 letni stari o6e je nanirei v gorečem poslopju naš(;l smrt, ker ga je dim zadušil, in so ga na polovico opečenega potegnili iz goreče sobe. Ker ni bilo slučajno nobenega vetra in so ljudje še jtravočasno i)ribiteli na pogorišče, je bilo mogoče ogenj pred sosednjimi poslopji obvarovali. Veliko požrtvovalnost pri gasenjii je kazal tukajšnji g. kaplan, pa tudi domaia požarna bramba s svojo brizgalno je v polni meri spolnila svojo dolžnost. Pogorelea prav tojilo priporočamo usmiljenim srcem iii to tembolj, ker je bil posestnik zavarovan za tiiajlino svoto 2800 K, škode je pa okrog 15.000 K, in ker v sedanjih hudih Časih pogorelec še mnogo bolj potrebuje hitre in izdatne pomoči, kakor kedaj popřeje. Darila sprejema tudi župtii urad. — Stavbena dela jiri tukajšnji novi cerkvi so v polnem tekli, v kratkem se prične z ohokanjem cerkvcne ladje. C. stavbeni podjetnik Ogrin je izjavil, da bode stavba do jeseni gotova, te ne nastopijo še kaki izvanredni dogodki in če bo mogel do jeseni preživljati svoje delavce s potrebno brano, katero sedaj kupuje od tukajšnjih domačinov. Bog daj, da bi že v jeseni obhajali službo božjo v novi cerkvi! — V trdnjavi Przcmj-sel je bilo tudi nekaj naših laranov; doscdaj se je oglasil satiio g. Hude i/ ujetništva in sicer iz Azije; piŠe, da je zdrav.
Št. Peter. Mirutlo nedeljo 2. maja so oznanili zvonovi naših cerkva svojim žnpljanotu tužno vest, da je nekdo izjned tukajšnjih vpoklicancev daroval svoje življenje za cesaija in domovino. Ta ])rva žrtev nase žujtnije — o mnogih pogrešan(íiL ne vemo nič gotovega — je 22 letni Franc liecele, edini otrok ugledne Beceletove hiše z Gorenjega vrha. Pokojni jo služil pri topničarjih. Nesreča ga je zalotila na severnem bojišču. Kako, se danes prav natanko še ne ve. Kolikor je mogel razbrati oče iz besedi ugašajočega sina, je zadel slednjega šrapnel. Razmesaril mu je levo roko in levo nogo ter hrbet. V takem stanju je ležal še dva dni v snegii. Svojo dušo jo izdihni! v cesarja Franc Jožeta bolnišnici na Dunaju dne 30. api'ila t. 1. Pokojni je bil miniega značaja in blagega srca. Bil jo splošno priljubljen. Več let jo bil odbornik domačega izobraževalnega društva. Naj {loČiva mirno v tuji zemlji.— Pri Tratnikoviii na Lutrškcm selu je bila več mesecev globoka žalost, liako t[tdi ne! Od IG. avgusta lanskega leta ni bilo nobenega glasu več o siiui Francetu. Jlnogi so že sodili, da ga pokriva gališka zemlja. Zadnji dan meseca aprila pa je prišlo iz Bijska, gubernija Omsk, veselo obvestilo, češ, da je France sicer v ujetništvu, a živ in iiopolnoma zdrav. — Na gradu OtoČce so ae oglasili pred kratkim predrzni tatovi, i'onoči so ukradli prašiča, ga jji'ed svinjaki zaklali ter odnesli. Za priboljsek so si privoščili 15 kokoši. Manj srcČe so imeli pi'i cerkvi v Liačkovcu. Tu so sicer deloma ulomili vrata, a pravega uspeha ni bilo. Tudi tu se nienda kaže vojska v svojih ]josledicali. — VtJrčevjuje pogorel Matijev pod. (Je je ljudska sodba prava, je zanetila ogenj otj'oška roka. V kratkem easu v istem kraju že drugi požar, ])ovzi'očen po otj'ocili. l îo treba žo več previdnosti ! — Vino 8 Trške goro in z Gi'Cevja je letos ]U'ivabilo veliko odjemalcev. Zadnje čase so se piav pi'idno oglašali kupci. Prepričali so se, da je kapljica izvrstna, a cene p]-imerne. Tako so se zopet obnovile kn[i-čijske zvezti, ki so se bile zadnjili [tar let
lualo zrahlale, deloma vsled kakovosti blaga, deloma vsled pretiranih cen.
!z Ajdovca. Požar. Dne 7. t. m. je požar vpepelil štirim gospodarjem v Srednjem Lipovcu, župnije Ajdovec pri Žužemberku, skoi'aj vsa gos])odarska i)oslupja. Nesreča je toliko hujša, ker ni gospodarjev donui. Dva sta v vojski, eden mora oditi te dni, eden pa je v Ameriki. Novinec je preteklo leto napravil nektera nova poslopja, zdaj pa nni jih je požar uničil. Tako bo prisiljen vdrngiČ se zadolžiti, ako ne dobi izdatne pomoči. Zavarovani so bili le za majhtie svote. Kako naj poslojija popravijo V Ni gospodarjev doma, ni delavcev, vsak ima sam dela črez glavo. 1'ogoriŠče vsako je strašno, ob vojski pa še strašnejše. Milodari dobrotnih, usjtii-Ijenih src se iiaj blagovolijo pošiljati za liogoj'elce jiotoin žnjinega urada ali potom županstva v Ajdovcu,
Velika svota denarja
se zamore nakjjučiti vsakoinur, ki postane naš naročnik. — Brezplačna pojasnila pošilja;
Srečkovno zastopstvo 13, Ljubljana.
Podajanja med Japonsko in Kitajsko.
Razni listi poročajo, da je 7. t. m. izročila Japonska Kitajski ultimat, ki je potekel dne 9. t. ]n. ob 6. uri zvečer.
Petrograjski list „Nowoe Wremja" î)oroéa 7. tnaja iz I'okinga: lviíajska vlada je izročila japonskemu poslaniku noto, s katero odklanja japonski ultimat.
Co Kitajska pred rokont, ki ga določa japonski ultimat, ne sprejine japonske pogoje, bo japonski poslanik zapustil Peking. Armada in brodovje sta dobila povelje, naj boste pripravljeni, da se lahko takoj podaste na vsak kraj, ki se jim bo določil.
l'ričakujejo, da bo vojska med Kitajsko in Japonsko izbruhnila še pred koncem tega ted]ia, tembolj, ker Kitajska ne more ugoditi nadaljuiiu zahtevam Jaiionske, ker bi sicer nastal upor v državi. Japonci upajo, da bodo vojsko na podlagi svojih vojaških odredb lahko ktiialu končali.
Japonsko poslaništvo je izdalo poziv o splošni mobilizaciji na vse japonske državne podanike.
Vkiealo se jo 70.000 Japoncev. 20.000 mož se mora izkrcati v išantungu, ostali čakajo v kitajskih vodah nadaljnih povelj.
Po najnovejših poročilih pa je Kitajska japonskim zahtevam ugodila.
Artiljerijski dvoboj.
Fr. Jerina, enoletni prostovoljec, opisuje prav živo boj med našo in sovražno artiljerijo in sicer (po Slovencu) :
Bilo je 22. jnarca. Prekrasno pomladansko jutro, prvo, ki sem je doživel v svojem enomesečnem bivanju na bojnem polju, Zdelo se mi je to jutro podobno onim, ko sem še brezskrbno hodil po Mo-čilniku, zatopljen v krasoto naravo, in občudoval stvarstvo Vsemogočnega, ki je v svoji neskončni dobrolljivosti obdaril Človeka s tako krasno jnirodo. Taki in enaki spomini so za človeka, ki so je ]ia bojnem ^ polju že kar udomačil, hujši nogo smrt ^ od sovi'ažne krogle.	^
Radi sovražne premoči smo morali ^ menjati naše postojanke. Izbrali smo si ^ prostor, ki so nam je zdel po svoji na- ^ ravni legi kakor izbran za naše luivbice. ^ Začeli smo takoj z ognjetii. Kakor v po- ^ letnih dnevih, ko se převleče nebo s tem- ^ nimi oblaki, iz katerih švigajo bliski, ki ^ jim sleili gromenje in temu toča, ki j)otolčo ^ ponosno proti nebu ki|»eče zlato klasje na 0 polju, tako smo bili tudi mi naenkrat obdani ^ od oblaka ditiia, ki jc nastal vsled hitrega " streljanja, in svinčena toča granat in šrapnel, m ki se je vsipala iz naših havbic, je ne- ^ usmiljeno razsajala med vojaki sovražnih čet. Govorilo se ni nič, znamenja so so A
(lajala samo z rokami. Vsak izmed nas je delal z naporotii vseh sil, da nas je oblival i>ot, kajti vsi smo vedeli, da je izid današnjo ljute bitke odvisen skoraj samo od naših havbic.
Skoraj celo uro je tiajalo gromciije topov, ne da bi bili sovražniki izsledili naše postojanke. Sovražne granate in šrapnele smo videli padati kilometer v stran. Bili smo prepričani, da nas ne iz-slede; v tej misli nas je zlasti utrdilo dejstvo, da se je sovražni ogenj vedno bolj oddaljeval od nas, mesto da bi se nam bližal. Toda naenkrat zaslišimo tik za našimi hrbti strašen pok : udarila in razletela se jc sovi'ažiia gi'anata. Tej je sledila druga, ti'etja, itd. Ker je po prvi trajalo celih pet miinit, predno je priletela druga, smo si žo mislili, da so sovražniki samo slučajno namerili semkaj. A ko je priletela druga granata in so ji Cimdaljc hitreje sledile nadaljne, smo uvideli, da so nas izsledili.
Sovražnik je dobro meril: razen treli prvih so vse naslednje eksplodiralo v neposredni bližini. Sto korakov vstran smo iineii siiravljene konje. Človek bi mislil, da se bodo vsled strašnega, neprestanega pokanja iztrgali in razbežali na vse strani, A tako so že vajeni bojnega hrunia, da se niti ne ganejo, pa naj še tako grme naši in sovražni topovi v njihovi neposredni bližini. Seveda so taki le konji, ki so žo dalj časa na bojišču.
Najprej so padale sovražne krogle za nami, potem so udarjalo v prostor med baterijo in konji in padale tudi sredi med konje. Pretresljiv je bil pogled na težko ranjene konje, ki so se borili s smrtjo; težko so liroi)li, iz gobca in nosnic jim je pritekla kri, pogledi so se \ižigali in ugašali, udje so se za trenotek zganili in zopet obstali — vse to je pričalo, da smrt ni daleč. Hotel sem jim skrajšati strašno trpljenje ~ bili so trije — ter jim iz revolverja iioslati odrešilno kroglo. Toiia tisti ti'enotck so začele granate in šrapneli padati naravnost med Jias, da sem pustil konje in mislil na drugo. Kakor bi kdo s palico sunil v si-šenovo gnezdo in bi se vanj zakadili vsi sršeni naenkrat, tako smo sedaj tudi mi začeli delati s podvojeno silo. Kar zdivjali smo, Gromenje na,ših topov, razpokavanje ruskih granat in šrapnel je povzročilo, da nisem mogel voČ ločiti posameznih strelov med seboj, ampak sem čul samo dolgo, dolgo gromenje, katerega ni hotelo biti konca ter se mi jo zdelo, da traja (',elo večnost.
l'o (;elem telesu sem čutil nu'zel pot in nemo som gledal, kako je tu pa tam udarila granata v gručo moštva, ki ga je močni pritisk granate razmetal na vse strani. Vsenaokrog so ležali smrtno ranjeni; slišal sem njihove mile vzdihe, videl njl-liove umirajoče jioglede, Njihova kri se je mešala z deževnico in jo popolnoma pordečila — vsepovsod sam kri, sama kri. Vedel sem, da se vsak hip lahko tudi moja kri zmeša s krvjo ostalih, toda vse to me ni nap]'avilo obupanega ali t)restra-
Šenega, marveč sem le popolnoma «topel. JÍO sem i)i'eje včasih bral opise bojnih pi'izorov, sem ves trepetal iii sočustvoval z žrtvami; toda če se Človek sam udeležuje boja, [lostane pojjolnoma otopel. Ko sem pi'eju včasih bj'al opise l)ojnih prizorov, sem ves trejjetal in sočustvoval z žrtvami; toda če se človek sam udeležuje boja, postane pOj)olnoma nesposoben za kakoršetikoli človeškoblag občutek.
Polagoma sem zgubil ves i'aznm Iji nisem mogel več trezno misliti. Ko sem se ozrl po bojnih tovarišili, se mi je zdelo, da se, sam zver, nahajam med divjimi zvermi, Se vedno žejnimi krvi, dasi se jim iz gobcov kadi preobilo zavžite krvi bogatega plena. V očeh vsakogar sem bral, da ne mi.sli na smrt, marveč samo na to, da bi so prelilo citii več sovražnikove krvi. In ta strašni ))rizor je trajal dolgo, dolgo, celo vočnost. Óe se sedaj spomnim na to borbo, zatrepetam, kakoi- je zatrepetalo srce ubogih staršev, ko so nenadoma zvedeli, da jitii je padel edini sin, njihova edina nada na stara leta.
Granatam so iïledili Šraptieli. Sicer je učinek teh veliko večji, če ne eksplodirajo pi'cvisoko, a moralični učinek graimt veliko večji. ňraj)neli nam niso povzročili veliko škode. Potem so se začele juenja-vati granate in šrapneli in divja godba se je nadaljevala.
Poveljnik naših baterij je začel i'esno misliti, da bi menjali postojanke, a dokler ne pride povelje,, tega ni mogoče storiti. In povelja ni bilo, ker je opazovalec javil, da naše granate in si'apneli strašno obdelujejo sovražno artiljerijo, ki je na tem, da menja svoje iiostojanko. In še z večjo hitrostjo in navdušenostjo smo začeli streljati. Res pravi artiljerijski d\'oboj, Veli-ČaslJio divjih strahot takega dvoboja ne more opisati nobeno pero.
Končno je sovražni ogenj ponehal. Takoj smo vedeli, kaj to pomeni. In res jo opazovalec javil, »la 3o nniřííno tri ruske baterije, katerih ostanki se hitro umikajo, Jiili smo zmagovalci. Pet minut na to smo tudi mi preneliali z ognjem. Še-le sedaj smo zo])ct postali ljudje in se zavedli človeških dolžnosti: pomagali smo ranjencetn, kolikor je bilo mogoče.
Tudi mene je ranil di'obec granate, ki se je razletela v neposredni moji bližini, na čelu. Rano sem si sam obvezal in je sedaj že zaceljena. Brazgotina nad desnim očesom jia me bo vedno spominjala na 22. marec, na dan, kakršnega ne bom, tako upam nikdar več doživel.
Orožbeni oMic.
E 80/15 11
Dne 7. junija (915 predpoludne ob 9. uri, bo pri
(!. ki. oltiožnom sodiSiiu, t iabi it 32 na jioiíkUití b tem odobrenih	dražba Blecieiib nuprciniiitiiu:
ZeiiiljiikFt knjiga .iiirknvas, vi. ít- 38fi, oznaûba nejiTOmilenili ; liiSa, jroBiiodnTsko poslopje, liozolw i« njiva. Coniluii vrednost 2110 K, nsjmanjši pouiidck 1412 K. 1Í ncpriiiiifniui KCiiiljiíka knjiga Jurkavas vi, Kt, MG upadajo sledeřo pritiklitiG: nauko, 2 zaboja m žito in dvokoloica v rutiiliii vrednosti 7 K.
1'od uajmaiij.iini potuidkoin se ne jirodajo.
C, kr, okrajtio sodišče v Rudollovem, odd. IV., dno 17. aprila 1915,
• •
PopDlnamQ uarno noložen lienar.
leiNILNlMie POSOJILfIlGâ
za Kiuidijo lil okolico, rej?, /adr. / iieoiu. /avo/o = V lastnem domu v Kandijl
BprejeiJia hranihie vlof^e oú vaaccffa, če je njen nd ali ne, ter obreatuje po

1-0-7
na leto brez odbitka rentnoga davka, katerega sama iz svojega plačuje.