. Republiški odbor sindikata delavcev prometa in zvez Slovele je imel minuli teden plenarno sejo. V razpravi e resolucijah za 9. kongres Zve*e sindikatov Slovenje so se pogovarjali predvsem o delu samoupravne interesne Topnosti železniškega in luškega prometa. Ugotovili so, da so Uvedli formalno organizacijo te samoupravne skupnosti, niso pa ^ uspeli uresničiti odnosov v taki meri, kot jih sporazum pred- videva. Člani plenuma so sodili, da je treba v delo interesne skupnosti aktivneje vključiti vse dejavnike, ki lahko vplivajo, da bi se le-ta hitreje in predvsem bolj kvalitetno razvijala. Poudarili so, da bi morala predvsem zveza sindikatov bolj sodelovati pri delu te samoupravne interesne skupnosti, prav tako pa tudi Gospodarska zbornica Slovenije. Plenarna seja je prav tako ugodno ocenila dosedanje priprave za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti PTT prometa, ki je že v zaključni fazi. Obravnavali so še osnutek samoupravnega sporazuma za cestni transport in cestno gospodarstvo. Na (denarni seji so izvolili tudi dva delegata v nov republiški svet Zveze sindikatov Slovenije: to sta Breda Vencelj, PTT mehanik iz Nove Gorice in Jože Marcius, sprevodnik železniške postaje Maribor. Foto: A. AGNIČ gam AVSKA ■ncm . im’ UANA POŠIUA NA CEUSkl KONGRES 78 DELEGATOV V J. CTT g p ■ M T> *r jt L/O K! riCNO i Danes se lahko zavedamo, kakšne vrednosti je bil sklep o iji ^°vitvi občinskih svetov zveze sindikatov v ljubljanskih obči-jf ^ •u kako veliko ddo je bilo opravljeno za približanje sindikata jp organizacijam v TOZD, je dejal pred dnevi predsednik ,st ^ ^ga sveta ZS Ljubljane. Venčeslav Verbec. To misel je pove-l| V* Ugotovitvijo, da se iz predkongresnih razprav jasno kaže, da ti'k ^ hočejo razreševati družbena in gospodarska vprašanja na jOjpravnih temeljih ter tako odločilno vplivati na svoj družbeni, i ^abii in socialni Doložai. tXo je pred dnevi mestni sin-svet razpravljal o tem. Poteka predkongresna razlit j? v osnovnih organizacijah, ' uvodna predsednikova indija razkrila tehtnost v^j, ki so jih ljubljanski de-pogosto navajali. In ^ so ta vprašanja? ^ .^emali so se za takojšnje Ivanje sklepov CK ZKJ in CK ZKS v zvezi z gospodarsko stabilizacijo; za temeljito presojo vseh oblik porabe, proizvodno, osebno, skupno in splošno, za njihovo uskladitev z realnimi možnostmi; zaradi boljših delovnih učinkov so se zavzemali za boljšo organizacijo dela, za večje izkoriščanje zmogljivosti dela, znanja, dosež- Nadaljevanje na 6. strani Konec minulega tedna so bOe v Hercegnovem VI. športne igre gradbenih delavcev Jugoslavije, na katerih je sodelovalo blizu 400 najboljših športnikov iz vseh republik. Igre so organizatorji popestrili tudi s ,.proizvodnim tekmovanjem", na katerem so se pomerili predstavniki jugoslovanskih gradbenih podjetij v opravljanju osnovnih gradbenih veščin (na našem posnetku). V športnem delu iger so se letos najbolje odrezali predstavniki Slovenije, ki so nabrali v skupni uvrstitvi največ točk, medtem ko so s proizvodnega tekmovanja" odnesli lovoriko hrvaški gradbinci. Prihodnje, to je VII. športne igre gradbenih delavcev Jugoslavije, bodo v Celju, organizacijo srečanja na najvišji ravni pa so prevzeli športniki Ingrada. — (Foto: A. Ulaga) volni center za samoupravljanje pri republiškem odgovarjalo no anketo, ki jo je izvedel »azisko- svetu ZSS. Vzorec delavcev,-ki so jih anketirali, je izračunan tako, da je zbrane rezultate mogoče posploševati za vse v gospodarstvu zaposlene de- ^edkongresna informativna vti 0EJAVN0ST je bila uspešna N^eiri delu našega vprašalnika smo vprašali člane sindikata o C108** z osnutki sklepov 8. kongresa ZSS, o možnostih vpli-So°blikovanje sklepov ter na njihovo dopolnjevanje. Še ^^ta*3 nas ^ zauuualo, kako in v kakšnih oblikah so se člani Z ^ Seznanili z osnutki sklepov. sklepov je vsaj deloma seznanjenih 41 % članstva, ^9 7° ^ % članstva z osnutki sklepov ni seznanjenih, pre- '1^% otepov je vs ! Oh 9 ~° 50 % članstva ji to st0t™Pase ni opredelilo. Kaj nam ta podatek pove? Menimo, K] formiran os ti lahko bila višja in si višjo tudi želimo J’ Rur so v tem odgovoru upoštevani tudi tisti, ki so le k 1 ijj ^siljeni z osnutki sklepov). Vendar! Upoštevajmo real-°®osti informiranja v TOZD in ovrednotimo problem politično realno. V tem primeru si je potrebno zastaviti vprašanje: „Ali so bili delavci pri nas o kateremkoli pomembnejšem sindikalnem kongresu ali zboru tako množično seznanjeni kot tokrat za kongres ZSS? “ Trdimo, da večje angažiranosti in aktivnosti sindikalnih organov pri obveščanju članov, ki se izraža tudi v visoki stopnji seznanjenosti, pri nas še ni bilo. Upoštevati je treba, da nismo idealna družba in je iluzorno misliti, da brano popolne uspehe lahko dosegli čez noč. Poleg tega so tudi v naši samoupravni družbi ljudje, ki a priori ne kažejo nikakršnega interesa za dogajanja v družbi in v svoji delovni organizaciji, ali pa celo zavestno „ne žele" vedeti ničesar o sindikatu. Pa še na nekaj je treba opozoriti. Anketa je bila izvedena mesec dni pred kongresom, ko se vsi še niso seznanili z osnutki sklepov 8. kongresa ZSS in bodo to v obdobju do kongresa še storili. Vemo namreč, dasta bili do izvedbe ankete opravljeni le dve tretjini napovedanih sestankov. To seveda ni opravičilo za sindikalne organe in organizacije, da puste dogajanja stihiji. Sindikat se danes bolj kot kdajkoli poprej ukvarja s lovce konkretnimi življenjskimi problemi delavcev in zato je potrebno in predvsem možno zbuditi še večji interes pri veliki večini sindikalnega članstva. S tem pa smo že pri naslednjem vprašanju. Kako zbuditi interes pri članstvu oziroma kako obveščati, da bodo informacije učinkovite? Dobljeni rezultati so vsekakor zanimivi. Izkazalo se je namreč, da so najbolj popolno obveščeni tisti člani sindikata, ki so se seznanili z osnutki sklepov 8. kongresa ZSS na članskem sestanku. To ni nova ugotovitev, pomeni pa znova, da so medosebni kontakti, razgovori, debate, boj mnenj, ki so osnova sestankov, tiste oblike, ki tudi vsebinsko bogate seznanjenost naših delavcev. Izkazalo se je tudi, da so tisti, ki se sestanka niso udeležili, slabo obveščeni o osnutkih sklepov 8. kongresa ZSS. Žal v naši raziskavi nismo mogli raziskovati tudi kvalitete sestankov. Slabo organiziran sestanek, slabo vodenje sestanka, neprimeren čas in nezaključena tematika lahko prinese več nezaželenih kot želenih učinkov. To tudi ponazarja grafični prikaz A. Nadaljevanje na 2 strani V SREDIŠČU POZORNOSTI DELAVCI O 8. KONGRESU ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE V akciji sodelujejo skoraj vsi Slani Nadaljevanje s 1. strani Pomembno vlogo je pri seznanjenosti z osnutki sklepov 8. kongresa ZSS imela tudi Delavska enotnost. Visok odstotek vseh anketiranih trdi, da so prebrali predloge v prilogi Delavske enotnosti, vendar pa učinek in popolnost teh informacij še zdaleč ni tako velik kot pri seznanjenosti na sestanku. Resnici na ljubo je treba povedati, da so marsikateri sklepi bliže abstraktnemu modrovanju kot konkremi opredelitvi. Na sestanku je namreč mogoče elemente abstraktnega sproti pojasniti, Delavska enotnost pa kot časopis to stori teže, čeprav tudi to ni izključeno. Druga sredstva obveščanja — radio, televizija in dmgi časopisi — pa v primerjavi s sestankom in prilo--go Delavske enotnosti na seznanjenost niso odločilneje vplivali. je torej tisto načelo, ki bo zagotavljalo, po mnenju anketiranih, zastopanje interesov vseh zaposlenih. Ker menijo to dejansko v večini prav delavci, ki so bili o možnosti vpliva na sklepe 8. kongresa ZSS najbolj kritični (KV in VKV), je to obenem tudi odgovor na vprašanje, kako ta problem rešiti v praksi. POZORNOST DELAVCEV VEUA OSNOVNI ORGANIZACIJI tretjini osnovnih organizacij sindikata, v katerih sta več kot dve tretjini skupnega števila članov sindikata v SRS. S sklepom o sprejemu in razglasitvi statutarnega dogovora, ki ga je objavil RS ZSS, je bil vsem osnovnim organizacijam V nadaljevanju ankete smo ugotovili, da dve tretjini delavcev trdi, da niso imeli možnosti vplivati na sklepe 8. kongresa ZSS. In kateri del sindikalnega članstva je najbolj kritičen do možnosti, ki so mu bile dane pri sooblikovanju sklepov? To skupino predstavljajo pretežno kvalificirani in visokokvalificirani delavci. Rezultati po našem mnenju niso razveseljivi. Že večkrat smo namreč v naših raziskavah poudarjali, da so to tisti delavci, na katerih mora v veliki meri sloneti politika in angažiranost sindikatov. Zato je nerazumljivo, da je njihov odnos do tega problema izražen kot negativna tendenca. Vsekakor je v bodoče potrebno težiti k ustvarjanju pogojev, v katerih bo večinska populacija kvalificiranih delavcev dobila „več besede". TO U5 So 'SO 1.0 ■ ■ » TOUr-At SSUMVitSfcH MiCsviV fceciV* ^ Najmanj znana novost je, da posamezen sindikat nima svojega posebnega statuta. To dokazuje med drugim tudi, da se posamezen sindikat v zavesti ljudi še ni uspel utrditi. Za najbolj bistvene novosti pa imajo delavci uresničevanje nove, z ustavo določene družbene vloge sindikata in delegatski sistem. Podrobnejša analiza odgovorov-kaže, da imajo omenjene novosti za bistvene zlasti bolj izobraženi in vodilni delavci, medtem ko so za manj izobražene oz. delavce v proizvodnji bistvenega pomena predvsem tiste novosti, ki neposredno zadevajo osnovno organizacijo sindikata in v katero so v največji meri usmerjena njihova pričakovanja pri razreševanju njihovih specifičnih problemov. VL l** VETVSA MjCao\.0&»jO v kh »O J hdk % tis kih Prod “Pra, H !°hc % «8 S/; Rc %u •4- 'iBda 'lvmo saaittit 'X fcCAaVPCVU ‘i.ViNJeSoM 7^ H, kri ke Si Si H bh Te novosti so: kaj bolj ve, da bo svoje posebne nost oziroma skupino soro1 interese uresničevala v enem od dejavnosti. To novost bodo ^ devetnajstih sindikatov, usta- rali delavci, kot rečeno, novljenih za posamezno dejav- sprejeti. — da je osnovna organizacija sindikata temelj celotne sindikalne organizacije; fisfe h S %e V ke S ,Qv lL — da se osnovne organizacije sindikata povezujejo v krajevnih skupnostih. OCENE OSNUTKOV SKLEPOV 8. KONGRESA ZSS morali zaslediti razlike v _ liščih vsaj med delavci, ki. ' sindikata predlagan v razpravo ter odločitev sprejem besedila statutarnega dogovora. Odločitev o sprejemu predloženega besedila naj bi sprejele na članskih sestankih najpozneje do 21. oktobra letos. Sprejeto besedilo bo razglasil 8. kongres ZSS, če se bosta zanj izrekli več kot dve Da bi ugotovili, kolikšna je seznanjenost s sklepom o sprejemu in razglasitvi statutarnega dogovora oziroma s tem, da sprejemajo statutarni dogovor osnovne organizacije sindikata, smo delavcem zastavili vprašanje: Po novem bodo delavci v SR Sloveniji organizirani v 19 sindikatih. Da bi ugotovili seznanjenost s to novostjo, smo jih vprašali: „ Koliko bo sindikatov v SR Sloveniji po novem statutarnem dogovoru? “ % odgovorov 6,3 šest štiri devetnajst ne vem; brez odgovora Skupaj 5,2 12,1 76,4 100,0 „Statutami dogovor sprejemajo": - osnovne organizacije sindikata — ,občinske organizacije sindikata — kdo dmg - ne vem, brez odgovora Skupaj % odgovorov 46,0 15,4 2,0 36,6 100,00 Odgovori se glede na delovno mesto in izobrazbo ne razliku- V anketi so bili delavcem predloženi tudi osnutki sklepov. Iz vsakega osnutka sklepa smo izluščili nekaj osrednjih misli (to so bodoče naloge in funkcije sindikata), delavci pa so ocenjevali, kako potrebno se jim zdi, da se sindikat ukvarja prav s tem. Osrednja ugotovitev je, da so delavci nasploh zelo ugodno ocenili predlagane sklepe. Marsikdo med anketiranimi se je s temi materiah seznanil že na sestankih osnovne organizacije sindikata ali prek priloge Delavske enotnosti, mnogi pa so premišljevali in tehtali ob izpolnjevanju ankete. iJ otroke, in tistimi, ki jih ali pa med delavci z osebnimi dohodki in tisOI11j1| h k k n str k K visokimi. To še zlasti te predpostavljamo, da se zavedajo, da omenjena Ai plač nost" temelji na prispe. iz bruto osebnih dohodk0 A ni zagotovljena iz neke diia k1 Magajne. -j*, - - - - - Med predloženimi osnu ^ sklepe 8. kongresa ZSS S^J, I staviti delavci v gospodar?tv ospredje naslednje: i!*t udeležba sindikata rx" In končno, želeli smo slišati mnenja članstva o dejanskem vplivu na politiko sindikata, kar se navezuje na poprejšna vprašanja. Večinsko mnenje se je izoblikovalo pri odgovoru:-„Večji vpliv članstva na dejavnost in politiko sindikata bomo uresničili s sestavo sindikalnih organov, v katerih bo enak delež mladine, žensk in delavcev, kot jih je v sindikatu." Pariteta Iz odgovorov je razvidno, da je seznanjenost z vprašanjem le delna in da je precej delavcev tudi napačno informiranih o tem, kdo sprejema statutarni dogovor. Seznanjenost z vprašanjem je odvisna od vrste delov-nega mesta in izobrazbe. Tako je med neposrednimi proizvajalci takih, ki vedo, da statutarni dogovor sprejema osnovna organizacija sindikata, 41 %, med vodilnimi pa 55 %. Iz grafičnega prikaza B je razvidno, kako narašča seznanjenost z večanjem izobrazbe. ■~N CfcCOCATfcM ViR Uftvoc«. telAmcsn 'I&JO Da bi ugotoviti, ali so in v kolikšni meri so seznanjeni z bistvenimi novostmi statutarnega dogovora, ki izhajajo iz sklepov 4. konference ZSS, iz nove družbene vloge sindikata, kot je opredeljuje ustava in sklepov X. kongresa ZKJ ter VII. kongresa ZKS, smo delavce vprašali: Kako ocenjujete novosti, ki jih vsebuje statutarni dogovor sindikatov in zveze sindikatov v primerjavi z dosedanjo statutarno ureditvijo? 3 ©'Sl&CNvte *oO SO >>o OS*;. %OcE 'iSL.Vvl.OV., 'AVVSS vVi \v> 'iv.sovLa opredelitvi „življenjskega ^lt|tc murna", ki naj delavcu i/1 J & žini zagotavlja zadovolj6' .J;, vsaj minimuma življenjsk1^' ^ treb; soodgovornost ' da se v načrtih za dog(a »(j stanovanj opredeli, kako if?. pd naj jih dobijo delavci, kijltu \ trebujejo; — spremljanje samooP‘^1 % sprejetih meril za delitev pO rtih dohodkov in začenjal1-^;- stopkovproti tistim, ki sf . vorjenega izvajanja ne dfZ^jN. h prizadevanja, da i otrokom najpozneje v tre*1 pi" brezplačno zagotovijo11® ^ trebščine, potrebne v o8 \ šoli; ^;,iv — zagotavljanje ne nega vpliva delavcev manje samoupravnih 70^. zborih delavcev in zagc vpliva prek svojih delegat°^ pij — ,oblikovanje s tališč. ^ jejo toliko, da bi lahko o kateri-' koli skupini delavcev rekli, da % odgovorov Našteli smo nekaj bistvenih novosti, in to: Število anketiranih, ki so dali pozitivne od- Skupno število govore = 100 anketiranih bistvena ni bistvena = 100 % novost novost ne vem — osnovna organizacija sin- dikata je temelj celotne sindikalne organizacije 56,2 43,7 21,3 - delegatski sistem — nova razmerja med sindika- 71,4 28,6 21,0 28,5 ■i ti in zvezo sindikatov — povezovanje osnovnih orga- 59,1 40,9 nizacij sindikata v krajevnih skupnostih 65,2 34,9 25,9 — posamični sindikati nimajo svojih posebnih statutov — uresničevanje nove, žus- 44,7 55,3 40,2 tavo določene družbene vloge sindikata 75,4 24,6 26,2 Za osnutke sklepov, ki so jih, kot kaže, podrobneje obravnavali v predkongresnih razpravah, se je izkazalo, da so jih nižjih osebnih dohodkih ti), kovanje odnosa do naj?18J.c »' — uresnič evanje Pra^‘ v- "r ___________J_ * y \ enakopravnost SlovehceV ^ ^ ocenili ugodneje kot dmgi. Pri sednjih državah. I Raziskava je nespoh^pji^ o sklepih, ki so jih v predkongresnih razpravah obravnavali površno, nismo zaslediti razlik med bolj in manj obveščenimi delavci. Ža primer vzemimo dve nalogi iz osnutkov sklepov (glej grafična prikaza C in D): kongresa prav v predk0 ni, saj se sklepi, ki vsee^ pj »j^ bistvu naloge sindikat-razpravah konkretiziraj11’ ti i1 c r,a Hr.hivi.in V zave fi> s tem pa dobivajo v lavcev svojo osnovi zbranih vrednU3to' rezuU21^ c; ^ Rezultati bržčas dovoljujejo sklep, da se v razpravah šele mogoče predpostavljal j H S.kongr.ZSS.e^^ obsežne akcije, v t % oblikuje stališče, odnos delav- jejo skoraj vsi člani- ^a ^ cev do bistva, ki ga vsebuje liko pomembneje, r3zpfJ'|0 ^ sklep. Zelo verjetno je torej, da drobna in natančna)®^ v predkongresnih razpravah in sestankih niso enako podrobno obravnavali vseh sklepov, sicer bi v primeru zahteve po brezplačnih -šolskih potrebščinah o kongresnem material0 a \ pa je ostalo do 8. kong darle še NADA Ml 8. KONGRESOM ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE • PRED 8. KONGRESOM ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE • PRED 8. KONGRESOM ^ pripravah na VIII. kongres sloven-^ sindikatov sta Center za samouprav-? sporazumevanje o razporejanju do-^ka in osebnih dohodkov ter sektor za ’ynomsko in socialno politiko pri RS ^ minuli torek pripravila v Ljubljani fSovor za okroglo mizo o osnutkih kongresnih sklepov, ki govore o -'>(luktivnosti dela in dohodku, samo-f favni h odnosih pri razporejanju do-^ku in delitvi sredstev za osebne ^'jodke ter o nalogah sindikatov na pod-jčju planiranja in družbenoekonomske-^ Ostema. Razgovor, v katerem so sodelovali "taktiki" iz najrazličnejših delovnih Ionizacij in ustanov, je opozoril, da so ^utki navedenih sklepov v osnovi fo zasnovani, da pa jih bo treba oblikovati in v nekaterih pridih tudi metodološko drugače raz-/editi, da bi postali konkretnejši, Piski in vsebinsko tako jasni, da ne bi V > 'Puščali nobenih dvoumnih razlag. Ker ( udeleženci razgovora osnutke sklepov pstvu ocenili kot sprejemljive, v nada-pnju našega prispevka povzemamo le (fe njihove misli, s katerimi so skušali pSpevati k dopolnjevanju predlogov ^grešnih sklepov v smislu, kot smo P razgovoru za okroglo mizo pa so plavali: Marijan EKART (republiški ptariat za finance), Boža GORIŠEK pod za cene SRS), Pavle GMAJNER S ip°d SRS za planiranje), Danica a PKOVIČ (Zavod SR Slovenije za pro-i pivnost dela), Franc MARKOVIČ CMi center TAM Maribor), Boštjan (S (RTV Ljubljana), Stjepan ŠAU-PT in Majda KOGOJ-BUDA (Center 0 ŽSS za samoupravno sporazumevanje .pporejanju dohodka in sredstev za j pne dohodke), Janez TRŽAN (sekre-‘ / VS ZSS za ekonomsko in socialno !J piko) in Jurij Z/4 VEC (IMP Ljub- INkretna, akcijska in usklajena «ČA ■'fes f't ICA JURKOVIČ: Delovno gradivo za jugoslovanskih sindikatov izrecno po- li Pomen skupnih dogovorov, ki naj bi jih — l l Blede vprašanj s področij, ki jih lil m° za to okroglo mizo - v Jugoslaviji r enotno. Razen tega so zvezni dokumenti ■Pijf) govore tudi o pridobivanju in ne le o ir* eJanju dohodka. Zagovarjajo skratka stali t^aj bi s takim načinom obravnavanja tega ii liij Ja tako delavce kot njihove osnovne sindi-&°rganizacije aktivno vključili v dogovar-51 ^Urejanju vseh pogojev gospodarjenja, torej ii^niame delitve dohodka, cen itd. Gradivo 4 :Ptjt.enski kongres pa, za razliko, govori le o ; ^ Janju dohodka. Kako je s tem? ŠAUBERT: Če govorimo o razporeda u°nodka, govorimo o posledicah nekega ha-ji fc^Podarjenja in torej vsaj posredno tudi o tV* Sospodarjenja. Sicer bi poudarU, daje de-fJ|e-Sradivo za zvezni kongres pisano zelo (’Ves1Vn°’ medtem ko gradivo za slovenski skuša biti kar najbolj konkretno. Zavze--|( U Za to, da bi bilo podobno pripravljeno J | (|0s .v° za VII. kongres ZSJ. Mislim, da je že (Ajill velik korak naprej v teh prizade-»'^.saj smo se dogovorili o dveh skupinah Siji'Najprej o tem, da ne iščemo in dane HivJ. ali enotne jugoslovanske formule za pri-■ % 'l6.in razporejanje dohodka. Drugič pa gre !-1 bi pri oblikovanju politike dohodkov-f’ ^ Heu°Sov izhajali iz celovitega dohodka in ne aierih kategorij tega dohodka. r0šTT ,i A je AN PIRC: Besedilo statutarnega dogo-iiHe’n.a splošno vzeto, dosti bolj konkretno in ) (6je| l.livo“ kot so sklepi, ki naj bi jih kongres ! iNs(yj0rcla imam tak vtis zaradi tega, ker od ifW Prihajajo opozorila, da se moramo bolj rikijj. za višjo produktivnost, ukrepati proti j J1 i)a n.Podobno. Čeprav pa je tak vtis morda (sem trdno prepričan, da morajo II' kongresa veliko bolj akcijski, kot ' OkMjivp tucii napisani morajo biti v bolj lij, iu ^ jeziku. To je pogoj, da bi delavci lopi, 13 od o imeli več, če bodo več in bolje i le>kot °0(lo odnosi v gospodarstvu urejeni zdaj: p PREVEČ O DELITVI, . kemalo O USTVARJANJU ^ c V*N PIRC: Omenil bi še tista poglavja iz IJ? n^Pov, ki govore o produktivnosti. 1 ' če Ornno pomenijo izhodišče delitve do- (J® tako, naj bi sklepi tudi konkret-KStin i? ' smer, kako dosegati večjo produk-’ ^ • p atera so trsfa področja, ki naj jih sin-Princi °bravnavajo z vso pozornostjo, ^ uresničitvi skupnega cilja: !se potem lahko tudi več delili za osebne in skupne potrebe delavcev. MARIJAN EKART: Če kaj, morajo sindikati soustvarjati pogoje za to, da bi sedanjo vsebino družbenoekonomskih odnosov zamenjali z novo. takšno, kot jo predpisuje ustava. Glede tega moram reči, da dokumenti, ki jih obravnavamo, precej „bolehajo“. Veliko govora je o elementih delitve, temelječe na nečem, kar je ali naj bi bilo dano, premalo pa so poudarjeni elementi ustvarjanja dohodka. Ne delitev, ampak ustvarjanje dohodka bi moralo pomeniti temeljno smer vseh naših razmišljanj, obenem pa tudi edino pot, po kateri lahko celotno našo družbeno osnovo dvignemo na višjo raven. Ko govorim o tem, še posebej mislim na zavzetost sindikatov za spodbujanje inovacijske dejavnosti, da bi tudi po tej poti vplivali na večjo sto- je bilo poudarjeno, naj samoupravni sporazumi vseh dejavnosti vsak po svoji metodi in prilagojeno specifičnim razmeram opredelijo tipične poklice, na tej osnovi pa v indeksih določijo razmerja med njimi. V nadaljnjem usklajevalnem postopku bi za vse istovrstne ali sorodne tipične poklice z regionalnimi družbenimi dogovori določili enake izhodiščne osnove osebnega dohodka. Če pogledamo samoupravne sporazume, kakršni so zdaj, vidimo, da naloga ni bila dosledno opravljena. Prav tako komisije za pripravo regionalnih družbenih dogovorov nekako nočejo, ne morejo ali ne znajo ugrizniti v to jabolko, saj - če dosledno pojmujemo funkcijo teh dogovorov — to pomeni, da se morajo zaplesti v zelo ostre razprave s sila raznoterimi dejavnostmi, ki zdaj delajo in živijo v različnih razmerah. Naj omenim samo skrajno relacijo: banke šolstvo! nami na nov sistem družbenega dogovarjanja o cenah. To zahteva, da se družbeni dejavniki, tudi sindikat, na vseh ravneh organiziranosti vključujejo v proces dogovarjanja. Praksa kaže, da ta proces še ni dovolj inteziven, da zlasti v organizacijah-združenega dela sindikat in druge družbenopolitične organizacije premalo vedo, kakšne zahtevke naslavljajo vodstva podjetja na zavod za cene v zvezi z zvišanjem prodajnih cen. Ni tako malo primerov, ko delovnim organizacijam odgovorimo, naj svoje zahtevke ponovno preverijo in naj o njih vsaj obvestijo tudi družbenopolitične organizacije. Vedeti je namreč treba, da vsaka višja cena v končni posledici vpliva na zvišanje cen na drobno in se tako odrazi tudi v indeksu življenjskih stroškov. Kjerkoli so prisluhnili našemu nasvetu, je novi zahtevek terjal nižje zvišanje cen. Torej je razprava v političnih organizacijah ne- OKROGLA MIZA 0 PRODUKTIVNOSTI DELA, DOHODKOVNIH VPRAŠANJIH IN NALOGAH SINDIKATA NA PODROČJU PLANIRANJA IN DRUŽBENOEKONOMSKEGA SISTEMA ______, ______ Zavzetost za Jasne in akeijske odločitve ar največ ob najmanjših stroških, da bi rilnost in na boljše uspehe v naših delovnih skupnostih. Izkušnje kažejo, da smo znali ljudi aktivirati v pofitičnem pomenu besede, da imamo vse več zavzetih samoupravljavcev. Če bomo zdaj znali ustvariti v naši družbi tudi ozračje, ki bo moralno in materialno spodbujalo ustvarjalnost, bomo nedvomno ugotovili, da je pri nas zelo veliko ljudi, ki so sposobni prispevati k boljšim rezultatom. K takemu razpoloženju nedvomno lahko pripomoremo s tem, da bomo v delitvi po delu znali ceniti tudi tovrstne delovne dosežke in če bo sčasoma politika delitve osebnega dohodka v osnovi uveljavila načelo, da je delovni napor in na tej osnovi zaslužek v bistvu osredotočen na 8 ur dela na delovni dan. JURIJ ZAVEC: Res je! V sklepih veliko premalo poudarjamo prizadevanja, katerih rezultat naj bo višja produktivnost dela. To vprašanje ni pomembno le s stališča razreševanja trenutnih problemov, ampak še toliko bolj, če nanj gledamo s stališča prihodnjega razvoja naše družbe. PAVLE GMAJNER: Tudi jaz sodim, da sklepi premalo poudarjajo pomen produktivnosti na rast družbenega proizvoda in da v tem primeru, kot je bilo že povedano, podcenjujemo možnosti, •ki jih še imamo na področju inovacijskegdela vseh vrst. BRUTO OSEBNI DOHODKI SO VSEBINSKA, NE PA TEHNIČNA SPREMEMBA STJEPAN ŠAUBERT: V sindikatih se zavzemamo, da bi v samoupravnih sporazumih in drugih dogovorih uveljavljali spremembe in dopolnitve, ki bodo upoštevale prehod od neto osebnih na sistem bruto osebnih dohodkov, iz katerih delavci skladno z dogovorjeno politiko združujejo sredstva za zadovoljevanje svojih skupnih in splošnih potreb. Ali lahko ta naš sklep oblikujemo bdj konkretno? MARIJAN EKART: Sindikalni kongres bo nedvomno primerna priložnost za oceno o tem, koliko smo tudi v praksi napredovali pri uresničevanju ustavnih načel o dohodku. Ne bom ponavljal, kaj piše v ustavi. Mislim pa, da je še vse preveč razširjeno mnenje,.da prehod na sistem bruto osebnih dohodkov pomeni le spremenjeno tehniko obračuna, ne pa korenite spremembe v družbenoekonomskih odnosih. Zato moramo v ljudeh utrjevati zavest, da glede na novo ustavo nastopajo v bistveno drugačnem odnosu kot poprej, kajti sicer bomo še naprej imeli novo obliko, ohranjali pa v njej staro vsebino. Konkretna naloga naj torej bo, da vse dokumente, od skupščinskih do zadnjega pravilnika in pisanja v sredstvih javnega obveščanja, prilagodimo novim ustavnim odnosom ne le formalno, ampak tudi vsebinsko. Osebno menim, da so glede tega potrebni tudi nekateri sistemski ukrepi. Če smo ob prehodu od starega na novi dinar znali določiti rok, do kdaj bo to storjeno, je to tembolj potrebno tudi v zvezi z vprašanji, ki jih obravnavamo zdaj. TEORIJA IN PRAKSA ENAKIH ZASLUŽKOV ZA ENAKO DELO FRANC MARKOVIČ: V sklepih je rečeno, da bodo sindikati razvijali vlogo tipičnih poklicev oziroma tipičnih delovnih mest, da bodo postala sredstvo, ki naj temeljnim organizacijam združenega dela omogoči primerjalno vrednotenje dela in bolj uspešno uresničevanje načela ,/a enako delo —enak osebni dohodek". Delam v prosveti in me zanima, kako naj dosežemo ta cilj, ki ga v načelu seveda podpiram? ! MAJDA KOGOJ-BUDA: Že v vsebinski zasnovi za delovanje sindikatov pri dograjevanju sistema samoupravnega sporazumevanja o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke v letu 1973 Kako razrešiti problem, o katerem je spregovoril tovariš Markovič, je torej jasno: vsi skupaj moramo težiti k takemu spreminjanju miselnosti, da bomo pripravljeni upoštevati tudi argumente druge strani in na tej podlagi oblikovati kar najbolj enotno metodologijo za urejanje vprašanj, ki jih tudi moramo razreševati v skupnem interesu. „DRUGASTRAN" ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV STJEPAN ŠAUBERT: V osnutku sklepov je tudi rečeno, da bomo zaradi nestabilnih gospodarskih gibanj v svetu terjali pospešeno delo za opredelitev „košarice življenjskih potrebščin" in pri tem delu, ki se — mimogrede povedano — že pet let ne premakne z mrtve točke, tudi sodelovali z namenom, da bi zagotovili sistemsko ter na' rezultatih združenega dela zasnovano doseganje tako ugotovljene spodnje meje delavčevih potreb. Ker je bilo v današnji razpravi že večkrat izrečeno mnenje, da bi morali biti sklepi oblikovani konkretno in nedvoumno, sprašujem, ali je naše stališče takšno, skratka, ali je razumljivo v političnem in ekonomskem pomenu besede ali pa ga je treba dopolniti in kako? DANICA JURKOVIČ: Pojem „košarica življenjskih potrebščin" zame pomeni delovno metodo, ki naj nam pomaga odgovoriti na vprašanje, koliko je vredno enostavno delo. Vemo pa, daje pri nas delo na splošno nizko vrednoteno. Ker v osnutku 7. sklepa, ki govori o utrjevanju socialne varnosti in obvladovanju socialnih razlik v bistveno drugačni vzročni povezavi tudi omenjamo ta pojem, je zame jasno, da je „vrednost“, ki naj jo izraža omenjena košarica, na vsak način .postavljena više, kot pa je ali naj bi bila določena z najnižjim osebnim dohodkom. Zavzemanje za opredelitev pojma „košarica življenjskih potrebščin" praktično torej ne pomeni nič drugega kot eno od sredstev v boju za povečanje dohodka, iz katerega bi potem tudi ekonomsko zagotovili materialno pokritje „košarice življenjskih potrebščin"^ BOŽA GORIŠEK: Politika cen je eno bistvenih vprašanj pridobivanja dohodka. Moti me, da ga' osnutki sklepov obravnavajo le v povezavi s cenami osnovnih življenjskih potrebščin, torej iztrgano iz celotne problematike. Omenila bi še, da zdaj postopoma prehajamo od preživelega, administrativnega nadzora nad ce- dvomno pripomogla k oblikovanju bolj realne zahteve o zvišanju cene. Rekla bi, da to lahko pomeni pot, po kateri bi dosegli tudi spoštovanje sprejetih dogovorov o cenah. DOSLEDNI V DELU, TVORNI V USTVARJANJU VZDUŠJA PROTI INFLACIJI JANEZ TRŠAN: Po sklepih, ki jih bo sprejel VIII. kongres, naj bi se ravnala dejavnost sindh katov v obdobju do naslednjega kongresa, torej v naslednjih štirih letih. Zato soglašam s tovarišem Ekartom, ko je govoril, da je treba prečistiti odnose in tudi v praksi dosledno izpeljati ustavna načela, da delavci odločajo o razporejanju vsega dohodka. To pa med drugim terja, da^e tudi v kongresnih sklepih bolj neposredno izrečemo o cel o vi los ti odnosov in povezav med vsemi vprašanji s področja družbenoekonomskega sistema, ne pa da jih, kot denimo, najnižje osebne dohodke obravnavamo iztrgano iz celote. PAVLE GMAJNER: V kongresnih sklepih bi morala biti bolj poudarjen? '-si članov sindikata za usklajevani; .azvojnih konceptov kot izraz sektorskega in medsektorskega planiranja. Slehernaodločitev pa mora biti podrejena oceni optinHRisti predlaganega projekta z narodnogospodarskega stališča. DANICA JURKOVIČ: Če govorimo o prizadevanjih za stabilizacijo gospodarskih razmer, moramo vedeti, da lahko storimo največ s tem, če se bomo znali boriti proti inflaciji. Zato mislim, da je treba v sklepih kar najbolj konkretno poudariti prizadevanja za pbladovanje inflacije, ker bo to pomenilo najbolj učinkovit boj zajstabilizacijo. Škratka, gre za ustvarjanje razpoloženja proti inflaciji, medtem ko zdaj poudarjamo druge naloge. Boj inflaciji pa bi, po mojem, moral pomeniti tudi bistveni sestavni del prihodnjega družbenega načrtovanja, ki bo učinkovito le pod pogojem, če bo sistemsko raslo iz temeljnih organizacij zdru- ' ženega dela in krajevnih skupnosti. Še to: če dandanes najrazličnejšim rezervam pripisujemo značaj instrumenta solidarnosti, bi jih v bodoče morali obravnavati kot instrument gospodarjenja. Tudi za to bi se sindikati morali zavzemati, ko bodo v naslednjem obdobju uresničevali sklepe svojega kongresa. V SREDIŠČU POZORNOSTI PRED 8. KONGRESOM ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE • PRED 8 . KONGRESOM ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE • PRED 8. KONGRtSOj Kakor povsod po Sloveniji so bile številne predkongresne razprave tudi na obeh bregovih Save od revirjev navzdol. Vseh se seveda niti približno nismo mogli udeležiti, bili pa smo na pogovoru v krškem Agrokombinatu, ki je zaradi „narave dela“ posvetil pozornost predvsem tistim vprašanjem oziroma tistim delom osnutkov kongresnih dokumentov, ki posredno ali neposredno zadevajo ob kmetijsko problematiko. Tako smo na primer slišali vprašanje, ki nikakor ni „zna-čilno“ samo za Krško ali za kmetijce. Glasilo se je nekako takole: „Zakai moramo biti kmetijci in živilci skupaj? V istem sindikatu? “ Kaj lahko je bilo razumeti iz vprašanja, da se je porodilo predvsem zaradi izkušenj iz dosedanjega dela in seveda iz bojazni, da tudi v prihodnje‘ne bo šlo „po starem“. Kmetijci so namreč večkrat imeli občutek, da se v njihovem sindikatu govori predvsem o „industrijskih problemih11, torej o živilcih, nanje pa pozablja. Nehote, temveč iz povsem preprostega dejstva, da dva ne moreta govoriti hkrati, o povsem različnih stvareh. Lahko da je taka kritika prestroga, da preveč poudarja samo eno od značilnosti sindikalnega življenja kmetijcev in živilcev v dvoje, vendar je le res, da so take kritike prihajale pravzaprav z obeh strani. Seveda je treba stvari ocenjevati realno in tudi priznati, da ob ..decentralizaciji" sindikalne organiziranosti nikakor ne smemo zaiti predaleč. Navsezadnje bi se nam lahko primerilo, da bi kar naenkrat imeli blizu 50 ali celo več sindikatov. Če bi namreč vzeli za edino osnovo ,.naravo dela“ in podobne sestavine. No, tudi v krškem Agrokombinatu je razprava sama - če je to hotela ali ne — opozorila prav na dejstvo, da živilci in kmetijci še kako sodijo skupaj. Seveda ne samo v sindikatu, temveč tudi v sindikatu! Niti ni treba, da bi bilo razmišljanje pretirano poglobljeno, pa smo že pri nujnosti trdnejše gospodarske in družbenopolitične povezave med kmetijci in živilci. Tudi za njih velja, da je treba napraviti trden in urejen „niz“ od proizvodnje KRŠKO Kmetijci (kar naprej) o povezovanju surovine (kmetijskih pridelkov) preko industrije (živilske) do potrošnika. Velikega in majhnega ... Preden gremo od tu naprej, naj poudarimo misel, ki smo si jo iz Krškega dobro zapomnili: ,.Navsezadnje je pa le najbolj pomembno, da bomo lahko znotraj novega kmetijsko živilskega sindikata dobro delali. Če bo šlo za reševanje specifičnih nalog, se bomo pa tako ali tako sestajali v okviru konferenc ...“ Integracije. Povezave med kmetijstvom in industrijo. To je bila osnovna tema, ki se je vedno znova pojavljala v predkongresnem pogovoru v krškem Agrokombinatu. Prav zanimivo je bilo poslušati razpravljavce, ki so, ne glede na to, v kakšno plovbo so se spustili, vedno znova pristajali v integracijskih razmišljanjih. Treba je seveda pripomniti, da kombinatovci iz dosedanjih načinov in oblik sporazumevanja ali samo poskusov za sporazumevanje niso „odnesli“ pretirano dobrih izkušenj, tako da njihova razmišljanja zaenkrat pomenijo predvsem opozarjanja, kaj vse bi bilo treba storiti, da bi bilo samoupravno sporazumevanje pošteno in računi znotraj integriranih teles čisti. ,.Kmetijstvo je v dokaj težkem položaju," smo slišali, „ker ima praktično že lep čas zamrznjene cene, živilska industrija ima pa bistveno bolj proste roke." Ne bi bilo prav, če bi bralec dobil vtis, kako so v Krškem govorili samo d odnosu med kmetijstvom in živilsko industrijo. Sploh ne! Veliko poudarjanja je bilo, da se „pesem“ sploh ne neha pri industriji, temveč da si tiste prave in harmonične gospodarske povezave brez trgovine sploh ni možno zamišljati. Sicer je treba priznati, da ne gre za prav nikakršna „nova“ ali ..izvirna" spoznanja, vendar je vsekakor značilno, da kmetijci zaenkrat o takih gospodarskih in proizvodnih ter poslovnih in razvojnih povezavah, v katerih bi se pojavljali kot enakovreden partne^ in ne nekakšen deseti brat, lahko samo upajoče razmišljajo in se pogovarjajo, kaj prida oprijemljivih vzpodbud pa nimajo. Prav zato je izzvenela zelo hrabrilno — in seveda naletela na polno podporo — kongresna obljuba sindikata, da bodo' dosledno podpirali take integracijske procese, ki ne bodo „šli mimo" ustavnih načel in ki bodo imeli osnovo v volji delavcev v TOZD, da z integracijami dosežejo smotrno združevanje dela in sredstev in boljše družbenoekonomske rezultate ter se bodo zoperstavili vsem težnjam, ki bi pod pretvezo integracij skušale ustvarjati nove centre odtujene ekonomske in družbene moči. Resnici na ljubo je treba priznati, da se je pogovor v Agrokombinatu spomnil tudi na ..povezavo navzdol" in se ni ubadal samo z odnosi med kmetijstvom, industrijo in trgovino. Poudarjeno je bilo, da bodo morala v odnosih med kombinatom in kmeti kooperanti veljati enaka načela in ..razumevanje", kot ga kombinat na drugi strani pričakuje od svojih velikih odjemalcev pridelkov, to je industrije in trgovine. Saj je očitno, da ne morejo izboljšani odnosi veljati samo v delu, čeprav dobršnem, neke gospodarske verige, temveč kar lepo za celoto. In seveda ne samo takrat, ko smo se namenili žeti, temveč že prej, med oranjem in setvijo .... I. T. INFORMACIJA - KDC JO DAJE IN KAKO? Za okroglo mizo o obveščanju in o moči, ki jo zagotavlja obveščenost • Nekaj tudi o delavski ^ troli in interesnih skupnostih________________________________ Med predkongresnimi „okro-gjimi mizami", ki so imele poudarjen namen, koncentrirano svetlobo reflektorjev usmeriti na določeno manjše število načrtovanih kongresnih sklepov, smo naleteli tudi na „republi-ško“, ki seveda to ni bila zato, ker hi bila že vnaprej izbrana za ..najpametnejšo" ali bi bila zaradi ravni razprave in poglobljenosti ugotovitev „višja“ od tistih, ki so se razvijale znotraj ožjih okvirov te ali one organizacije združenega dela. Ta „re-publiški" naziv smo ji pritaknili kar mi, ker je imela zelo pester in ne nazadnje tudi posrečen sestav udeležencev. V klubu poslancev so sedli skupaj predstavniki jeseniške železarne, ljubljanske Emone, novomeškega Laboda, celjske gimnazije, kliničnih bolnišnic iz Ljubljane ..,. Vsem vprašanjem, ki so prišla na okroglo mizo, seveda ne moremo niti ne bi kazalo odmerjati približno enakega prostora, ker bi tako lahko zanimiva razmišljanja pravzaprav le omenjali in nikakor ne predstavili v pravi luči. Zdelo se nam je, da bi bila prava škoda, če bi nekatere „teme“ pustili zgolj na ravni informacije. To predvsem velja za razpravo o informiranju v samoupravljanju JESENIŠKA ISKAN JA GORE PAPIRJA Začelo se je pravzaprav z ugotovitvijo, da delegati „na vseh ravneh" dobivajo pred razpravami, torej v pripravljalnem obdobju, v roke prave gore papirjev — „materialov“, kakor imamo navado reči - veliko vprašanje pa je, kakšen je resničen in še posebej praktičen učinek tako razumljenega obveščanja. Dejstvo je, da si le ta ali oni ..izbranec" lahko privošči razkošje, da se s primerno koncentracijo in razumevanjem pre-žre skozi papirnato goro. Vendar, kakor je res, da osamljeni izbranci še nikoli niso delali zgodovine, to pravilo lahko še manj velja za tako množično gibanje, kakor je naše samoupravljanje. In — ne gre samo za daleč preobsežna informativna gradiva, temveč tudi za obvezen spremljajoč pojav, da delegati in ..aktivisti" dobesedno tekajo s sestanka na sestanek. Posledice so kajpada vse prej kot nepričakovane: splošna ugo- tovitev je, da prvi koraki delegatskega sistema bolehajo za premajhno učinkovitostjo in konkretnostjo (pri sklepih), čeprav je količinskega dela več kot preveč. Kritiki takih razmer vse bolj glasno opozarjajo, da se osnovni razlog opisanega stanja skriva v pomanjkljivo pripravljenem in izpolnjenem obveščanju. „Kdo pravzaprav v resnici - in s polno pozornostjo — skrbi za velikansko armado delegatov? “ se vprašujejo. ..Informacije, s katerimi jih zalagamo, so ne le pomanjkljive, ampak komajda delno uporabne v praktičnem odločanju." Kot odmev na taka kritična razmišljanja se seveda pojavljajo trditve, da je prav sindikat tista organizacija, ki lahko zaradi moči, izvirajoče iz moožičnega zaledja članstva, in s pdno angažiranostjo vpliva na bistven napredek v sistemu in predvsem kvaliteti obveščanja. Zaradi sistematičnega dela na tem področju - tudi v Delavski Enotnosti smo ga že večkrat osvetljevali — so si v jeseniški železarni pridobili bogate izkušnje. Zdaj so prišli že tako daleč, da ugotavljajo, kako bodo morali ustanoviti informacijski center kot nekakšen zbirni center in posredovalec vseh samoupravnih in upravljavskih informacij. Center? In to v železarni, ki je imela že zdaj kar dobro razvit in utečen sistem pretoka informacij - vsaj če ga primerjamo z razmerami v drugih večjih organizacijah združenega dela pri nas — in to s pomočjo samoupravnih delovnih skupin. Pokazalo se je namreč, da razvejano informiranje, še posebej, če hoče biti kvalitetno, hitro in učinkovito, mora imeti svoj zbirni center. Svojega organizatorja .. . Seveda se pa ob tem zastavlja sila pomembno vprašanje, ki ga v praksi ni lahko rešiti na zadovoljiv način. Če smo prej govorili o gorah papirja, smo hoteli samo poudariti resnico, da je količinsko preobsežna informacija vse prej kot učinkovita. Torej mora biti bistveno krajša, razumljivejša, bolj pregledna . ,. In zdaj smo tam! Kdo bo tisti, ki bo ta delal? Krajšal in prirejal? Kdo ima pravico delati selekcijo? Prav gotovo se lahko strinjamo z mnenjem, daje preslabo usposobljen ..selektor informacij" naenkrat lahko tam, da ga bodo obsodih kot nasprotnika demokracije. Seveda, saj ne gre samo za informacije zaradi informiranosti, Če že trdimo in se zavedamo, da je v informaciji moč, potem ni nobenega dvoma, da ima delavec v resnici oblast v rokah le takrat, če „drži“ informacijo. Če jo razume in jo vzame za svojo . .,. EMONA IN LABOD Tudi v ljubljanski Emoni vse bolj spoznavajo, kako je organizacija pretoka informacij izredno zapleten in odgovoren „po-sel". Lahko jim verjamemo, da je 6.000 delavcev nemogoče zbrati dvakrat na mesec na zborih delavcev. Zbor je vsekakor prevelika gmota, da bi lahko bila učinkovita kot osnovna informacijska (in tudi odločujoča!) celica. Imajo sicer tudi interni glasnik, vendar samokritično priznavajo njegovo precejšnjo pomanjkljivost, ker informacije „od zgoraj navzdol" še nekako gredo, v obratni smeri pa skorajda ne. Seveda je v precej tesni zvezi s tako realnostjo način, kako večina delavcev sodeluje v samoupravnem odločanju. Najbolj razširjeno mnenje je, kako ,,oni“ že vedo, kaj je najbolj prav . .. V novomeškem Labodu so se odločili za dokaj samosvojo pot. In videti je, da so imeli srečno roko. Odločih so se za ,.mesečne tribune", kakor pravijo informativnim sestankom skupin delavcev (praviloma te skupine štejejo le po nekaj desetin), kjer se sprašuje, odgovarja, pojasnjuje. Novomeščani trdijo, da so prav zaradi takega dela dosegli, da je pretok informacij znotraj kolektiva na kar zavidljivi ravni in da so precej zmanjšali moč ,,tihe večine". čutljivo" področje v upravljanju. Prav zato s« ^ kor ne sme primeriti, da ^ clirrlv* kako dajanje informacij P3^ več njihova dolžnost. tem že ukvarja nekdo df® j primer informacijska V zvezi s tem je prav go^ jL; nimiva tudi ugotovi^ mformacijska služba /Lf k sme biti podrejena direK ker je prav on tisti, ki je3 upravnim organom najb0!^ ^ govoren za strokovnost macij in ima prav got°v razvoj stanovanjskega j (Marstva in problematiko |fj]in rekreacije delavcev, j kolega so razpravljali tudi o /'ianju kulturne in razisko-|ve dejavnosti ter o preobrazil kZ^0je in izobraževanja na sa-^Pfavnih osnovah. »jd vprašanja, čeprav ne go-^ dc 0 neposrednih odnosih de-P dv v proizovdnji niso nič d. pomembna od drugih, s P>ni se morajo ukvarjati ■A,.ati in kot so,denimo, raz-Janje aru 'eni cilji, opredeljeni na dohodka, planiranje ^ j,^uga. Dejstvo je, da prav »f jPodrocjih, tisti, ki so za do-0rn kot temeljem gospo- -d \ itjj“ ^ vnja, pomenijo resničen in-f ^ delavcev. ' tj sakakor pa je nujno potrebni L “a sindikati ta vprašanja i , Jlavaj0 in zanje iščejo pra-•5 jd.itodišča le tako, da jih 0»j1 opredeljujejo v vsej nji-il* L celovitosti, v medsebojni Jj^osti z materialno osnovo Vene8a dela ter v skladu z * tli^irtimi cilji samoupravne \ klitje poudaril v uvodni be-f ^ anez Tršan, sekretar sek-(£ ekonomsko in socialno pri republiškem svetu . sindikatov Slovenije. Lah-lili^ zatrdimo, da je v tem I |ll{j|a1I\v duhu uvodnega pripo-'4 v’ deš da oblikovalci osnut-V^.gresnih sklepov želijo v | i(|6p'd slišati oceno osnutka I 'it^0v in predloge za more-I \ .dopolnitve, razprava za |j k|a mizo tudi potekala. I ^Prostoru, ki nam je soraz-“"10° skoPo odmerjen, ne mo-^ Povzeti vseh misli, pri-■ predlogov, ki jih je na-0 ^^riurna razprava; zato jj^kušali v bolj ali manj te-slogu povzeti najpo-lev nejae misli in predloge, ki osnutke 7., 8., 9. in ?ekauePa osmega kongresa. ^ Ni n rnoranio najprej opo-< } a> lahko bi dejali, enot-h e,ri° vseh sodelujočih: dobro Pa jih bo treba tudi °vrednotiti — kratko- iV-Oof uvrei uročno. Na koncu it, ^ Rjavci podprli predlog, jOl Pon^P0 kongresu spet sešli t Vuvno preverili iglo na j A VARNOST j) Ob t„ LIaLNE RAZLIKE zt.hSnutku sklePa se Je ■!l9Lllekaiahina.razPrava’ ki ic \iSli P?vljaVr^0nstnih pripomb. JV da n ,Cl so predvsem s-A’da» oga sindikatov ni S? za ,o,d, bi bi! 1 * f J —> -■*-.»». w, ekonomska kate- jV da so predvsem so- , „ ^ kol dohodek „tudi“ 3ra lJ. kategorija, temveč, ,•1- C? W Zvr-v-» flr 1 So"; Poživil. Sedanji si-nega popravljanja i aovni' .‘"-»nomsKa Kaie-a^ko J visoka, da se dela- najnižjih osebnih dohodkov razvrednoti delo samo. Najnižji osebni dohodek je minimalna cena za normalno delo in kot takšen naj bo očiščen vseh socialnih in drugih primesi, ki naj bodo uveljavljene, če so potrebne, pod drugim naslovom. Socialna politika naj se torej ne meša v sistem delitve v delovni organizaciji. Kritiko je doživel tudi sklep, da bodo sindikati kritični do vseh družbenih instrumentov, ki uravnavajo obvladovanje socialnih razlik. Premalo je samo takšno stališče, so sodili razpravljavci, potrebno je bolj konkretno delo ne le za obvladovanje, pač pa predvsem za preprečevanje socialnih razlik, ki nastajajo deloma tudi zaradi različno ovrednotenega dela, še bolj pa zaradi pobiranja sadov, ki ne izvirajo iz dela. Najprej je treba torej socialne razlike odpraviti — do naši socialistični družbi ustrezne ravni — in šele potem skrbeti, da na tej ravni ostanejo. Eden od instrumentov za preprečevanje socialnih razlik je tudi davčna politika. Sindikati bi se moiali zavzemati za to, da bo davčna politika takšna, da bo zagotovila družbi vpogled v celotne prejemke posameznika, a da bi tako tudi lahko ugotavljali, kdo je res potreben socialne pomoči. Nekateri, ki imajo sicer nizke osebne dohodke, namreč v popoldanskem času „šušmarijo“ ter si tako izboljšujejo standard. DELOVNE IN ŽIVLJENJSKE RAZMERE Težko je iz množice predlogov izbrati tiste, ki so res najpomembnejši. Nemara velja omeniti pripombo na sklep o vlogi sindikatov pri odpiranju novih delovnih mest in v zvezi z zaposlovanjem. Sindikati se zavzemajo za razvoj takšnih gospodarskih panog, ki ne zahtevajo prekomernega zaposlovanja novih delavcev, 's tem da bi bilo treba razvoj takšnih dejavnosti podpirati v krajih, kjer je delovna sila še na voljo. Hkrati bi veljalo v sklepe s sindikalnega kongresa zapisati, da se sindikati zavzemajo za takšno gibljivost delavcev, ki bo dala v določenem prostoru in času ustrezne gospodarske rezultate.' Veliko je bilo izrečenih besed tudi v zvezi z varstvom pri delu. Očitno je, da na tem področju nimamo ustrezne doktrine, kot je dejal eden izmed diskutantov in zato tudi nimamo usmeritve, cilja, ki bi ga na tem področju morali doseči. Zato so tudi v predlogu sklepa stvari bolj napaberkovane, sklep sam pa podroben in preveč nejasen. Zbrani za okroglo mizo so načeli tudi problem nadomestil za čas bolezni ali nezmožnosti za delo. Ne smemo dopustiti, so sodili, da bi bila nadomestila prenizka, saj v takem primeru delavec ne bi hotel na zdravljenje oziroma bi šel šele potem, ko bi bil skrajni čas. Prav tako pa bi bilo prav, da bi tistim podjetjem, ki zaposlujejo invalide, priznali določene olajšave, saj je zaposlovati invalide pogosto težko, zaradi pomanjkanja ustreznih delovnih mes‘, pa tudi zaradi zmanjšane storilnosti takšnih delavcev. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO V sklepih, ki zadevajo to področje delovanja sindikatov, so sodelujoči na okrogli mizi pogrešali pomen družbenega dogovarjanja na tem področju, sodili so, da bi to veljalo vnesti v gradivo. Opredeliti bi se veljalo tudi do soudeležbe občanov pri pridobivanju družbenih stanovanj. Kongres bi o tem moral sprejeti sklep. Odločno bi bilo tudi treba poudariti, da so sredstva za gradnjo stanovanj strogo namenska in da bi takšna tudi morala ostati. Sindikati bi morali oblikovati svoje stališče tudi do najemnine, njenega očiščevanja vseh drugih pritiklin. Slišali smo tudi mnenje, da bi morali hkrati z razvojem industrije na področjih, kjer je še delovna sila, reševati tudi stanovanjska vprašanja v mestih. Na deželi namreč ljudje — sedanji in bodoči delavci - v sorazmerno velikem številu živijo še v svojem prvotnem okolju. Stroški za vzdrževanje teh hiš pa so seveda znatno nižji kot gradnja hiš v mestih ... Vsekakor pa se bodo morali sindikati zavzeti za hitrejšo dinamiko izgradnje stanovanj, saj tempo ponekod nikakor ne ustreza in ob koncu sedanjega petletnega obdobja primanjkljaj Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti Družbeni dogovor o štipendiranju podpisan V prostorih Gospodarske zbornice Slovenije je bil v sredo, 23. oktobra, prvi zbor delegatov podpisnikov družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji. Pred slovesnim podpisovanjem družbenega dogovora je predsednik zbora združenega dela skupščine SR Slovenije Stefan Nemec spregovoril o združenem delu nosilca kadrovske in štipendijske politike. Odbor udeležencev dogovarjanja o štipendiranju je podal obširnejše poročilo o svojem delu in dosedanjem uresničevanju dogovora. K družbenemu dogovoru je razen 1'2 organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti na ravni republike pristopilo še 54 občin, 4 občine pa bodo to storile do konca oktobra. V 35 občinah so že tudi podpisani samoupravni sporazumi v TOZD. Družbeni dogovor je podpisala tudi gospodarska zbornica z veljavnostjo od 1.7. 1974. leta.- Zbor delegatov podpisnikov družbenega dogovora je izvolil 21 -članski odbor podpisnikov za spremljanje uresničevanja dogovora, ki ga bo kot predsednik vodil Dušan Kompare, delegat republiškega zavoda za zaposlovanje. MARIBORSKA TEKSTILNA TOVARNA stanovanj ne bo manjši,’ kot je bil na začetku, torej v letu 1971. K pospeševanju gradnje stanovanj pa sodi tudi drugačna politika obdavčevanja gradbenega materiala ... ODDIH IN REKREACIJA Razpravljavci so ugotavljali, da oddih in rekreacija še nista sestavni del družbene reprodukcije. Velike so razlike med kolektivi v skrbi za oddih in rekreacijo. Podprli so tudi predlog republiškega sekretariata za' delo, naj bi organizacije združenega dela ne gradile lastnih počitniških domov, pač pa naj bi sredstva raje vlagale v gradnjo normalnih turistično-gostinskih objektov skupaj s turističnimi in goostinskimi podjetji. Za svoje potrebe bi potem v času sezone najele ustrezno število ležišč. Govorili so tudi o deljenem dopustu kot o koristni rešitvi za stalnost proizvodnje in tudi za zdravje zaposlenih, vendar so poudarili, da v naših razmerah ta zamisel, žal, še dolgo ne bo uresničljiva. Razpravo o rekreaciji in športu pa so sklenili z ugotovitvijo, naj bo sindikat le nosilec politike, izvajalec pa postanejo ustrezne strokovne službe. V sindikatih bi morali kot eno najbližjih nalog sprejeti izdelavo programov širjenja športne rekreacije v življenjsko okolje delavcev. R. B. Izobraževanje ob delu naj se prilagodi proizvodnemu ciklusu Osnutki sklepov, ki zadevajo vzgojno-izobraževalno področje, kulturo in raziskovalno dejavnost, so bili v javni razpravi deležni dokajšnje pozornosti. Tako so tudi člani osnovne sindikalne organizacije v Mariborski tekstilni tovarni zelo kritično in zavzeto razpravljali o predlogu 10. sklepa in ob njem predvsem zaostrili dve vprašanji: zakaj se tako počasi ure- POHIŠTVO jajo že mnogokrat povedane in jasno oblikovane zahteve gospodarstva glede usmerjenega izobraževanja in kako zagoto.viti, da se namensko opredeljena in zbrana sredstva v različnih skladih in skupnostih za izobraževanje in otroško varstvo ne bodo prelivala oziroma uporabljala za druge namene, kot je bilo predvideno v programih. pripravljenih osnut- °v, kot so tokrat, sin- KV. l (k® niso pripravili. V njih že nakazana smer ,3 L%e a Politike sindikatov, PoseK -i.35110 začrtane in vsa-;f'bej je zelo pomembna. F! ’ Za delegate skupnosti volimo sposobne delavce Velik del razprave za okroglo mizo, ki je obravnavala predloge sklepov s področja ekonomske in socialne politike, je bil posvečen področju vzgoje in izobraževanja, kulture in znanstveno-raziskovalnega dela. Razpravljavci so povezovali vsa ta področja z nadaljnjim razvojem ekonomske in socialne politike, ker je naš nadaljnji družbenoekonomski razvoj mogoč le ob sočasnem in skladnem razvoju vseh njegovih delov. Neposredno so vsa ta vprašanja vezana na načrtovanje razvoja tako TOZD kot vseh družbenopolitičnih skupnosti. Zato je soodvisnost ekonomskega in socialnega razvoja pogoj za hi: trejši napredek in premagovanje problemov in neskladij, ki jih sedanja nepovezanost teh področij povzroča v naši družbi. Večina razpravljavcev je tudi na tem razgovoru zaostrila vprašanje: koliko sredstev bomo v bodoče odmeijali za skupne — vzajemne in solidarnostne potrebe vzgoje in izobraževanja, kaj za ta sredstva pričakujemo in zahtevamo od vzgojno-iz-obraževalnih organizacij in kakšen vpliv ima tisti, ki sredstva daje, na namensko uporabo le-teh. Zelo odločna je bila zlasti razprava predsednika sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja, da se mora zveza sindikatov zavzemati v svobodni menjavi dela (v samoupravnih interesnih skupnostih) za dosledno sprejemanje programov in ovrednotenje le-teh, pri čemer se mora zavzemati, da bodo delavci na področju vzgoje in izobraževanja enakovredno nagrajevani — odvisno od vloženega dela in doseženih uspehov. Le tako bo možno tudi preveijati, ali so bili programi uresničeni oziroma ali so sredstva, ki so bila zanje namenjena, tudi smotrno uporabljena. Mnogi razpravljavci so se zavzemali za še bolj jasno opredeljeno zahtevo sindikatov, da se enako vrednoti in razvija tako strokovno, družbeno kot tudi splošno izobraževanje. Saj bo le vsestransko razgledan in usposobljen delavec uspešen v poklicu, samoupravljanju in osebnem življenju. V zvezi s tem je več razpravljavcev opozorilo na podcenjevanje družbenega izobraževanja in razvoja kulturnega življenja delavcev. Poudarili so zahtevo, da se sin- dikati v večji meri angažirajo pri izvajanju kulturne akcije, pri čemer morajo načrtneje nadaljevati delo tam, kjer so že doseženi določeni uspehi, in bolj pogumno zastaviti akcijo povsod, kjer na kulturno akcijo še ni odziva. Iz vseh razprav je bilo možno razbrati tudi zavzetost za to, da bodo nove samoupravne interesne skupnosti za izobraževanje, znanost in kulturo lahko uspešno premostile prepad med „uporabniki“ in „izvajalci“ na teh področjih, če bomo vanje izvolili sposobne in zavzete delavce. Pri tem pa se bodo morale neposredno angažirati vse osnovne organizacije sindikatov. T. B Menili so, da mora biti sindikat v svojih sklepih še bolj konkreten in v akcijah bolj odločen ter da mora terjati od vseh dejavnikov na tem področju večjo odgovornost in uresničevanje dogovorjenih sklepov in stališč. Zato naj v sklepih jasneje napišemo, za katere rešitve se bodo sindikati zavzemali pri nadaljnji graditvi vzgojno-izobraževal-nega sistema. Izpeljava večstopenjskega izobraževanja na srednjih in visokošolskih izobraževalnih organizacijah, zaklju-čenost vseh stopenj izobraževanja ter možnost prehajanja oziroma napredovanja v višje stopnje izobraževanja je eno od temeljnih načel, za katera se morajo zavzemati sindikati. Izobraževanju ob delu je treba zagotoviti ne le enakopravno mesto, temveč temu prilagoditi tudi sistem in organizacijo izobraževanja. Ne more se proizvodnja prilagajati času in organizaciji izobraževanja, temveč morajo vzgojno-izobraževalne organizacije v večji meri upoštevati proizvodni ciklus ter 'izobraževanje prilagoditi prostemu času delavcev. Precej razprav je bilo tudi na račun tistega dela sklepov, ki opredeljujejo obveznost za materialno izenačevanje možnosti za vzgojo in izobraževanje otrok in mladine. Opozarjali so zlasti na tisti del sklepa, ki predlaga postopno uvajanje celodnevne osnovne šole. Temu se upirajo ponekod ne le prosvetni delavci, temveč tudi starši, predvsem tisti, ki so že doslej mnogo časa posvečali otrokom. Kako pa je s tistimi starši, ki tega časa niso* imeli, in otroki, ki so bili doslej prepuščeni sami sebi, s kmečkimi otroki, ki morajo v prostem času delati doma? Glas teh staršev pa tudi otrok je bil doslej verjetno prešibak in so ga preglasili tisti, ki se boje, da bodo njihovi otroci ob uvajanju celodnevne osnovne šole prikrajšani,za družinsko toplino, miren kotiček in dodatno skrb ter pomoč staršev za njihovo vzgojo in napredovanje. Opozarjali pa so tudi na veliko pomanjkanje usposobljenih pedagoških kadrov in na to, da jih bo potrebno za delo v celodnevni osnovni šoh tudi ustrezno nagraditi. T. B. | IPRED 8. KONGRESOM ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE # PRED 8. KONGRESOM ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE # PRED sTKONGRESOjjj Članstvo je bilo kritično Nadaljevanje s 1. strani kov sodobne tehnike in tehnologije, za manjše stroške poslovanja, boljšo delovno disciplino vseh, za racionalnejše zaposlovanje, za usklajen nastop v mednarodni delitvi dela; odločno so terjali odpravljanje vzrokov nelikvidnosti. Na razpravah v osnovnih organizacijah opozarjajo tudi na pojav razraščanja najrazličnejših ,,šefovskih mest“. Terjali so, da naredimo konec barantanju s sistemizacijo delovnih mest, da jo res dograjujemo le zaradi delovnih in strokovnih razlogov. Zaskrbljujoča je tudi uravnilovka v nagrajevanju strokovnega kadra, ki so jo sedanji sporazumi uzakonili, kolektivi pa se tako po poti najmanjšega odpora izognili nalogam pri oblikovanju meril za. vrednotenje intelektualnega dela. Med številnimi kritičnimi pripombami do kongresnega gradiva je sodba, da življenjski standard ni zadovoljivo obravnavan, da ni povsem jasen odgovor na vprašanje, kakšna bodo prizadevanja osrednjih sindikalnih organov glede stalnega naraščanja cen življenjskim dobrinam. Opozorili so tudi na premajhno povezanost delegatov z delegacijo, na preskromno uveljavljanje zbora delovnih ljudi kot neposredne oblike upravljanja in odločanja. In tudi mladi delavci so spregovorili o odnosu starejših do mlade generacije, o prepočasnem uvajanju mladih v delo sindikata, o vzgoji učencev v gospodarstvu, življenjskih razmerah mladih delavcev-v samskih domovih itd. DELLGA1I NAJ BI KONGRES OPOZORILI NA NEKATERE SKUPNE PROBLEME DELOVNIH LJUDI Dogovorili so se, da bodo sklicali na skupen razgovor vseh 78 delegatov iz Ljubljane, kolikor jih bo odšlo na kongres, da bi se z njimi dogovorili, kako bi kongresu prikazali v razpravi nekatere skupne probleme in stališča sindikalnega članstva iz Ljubljane. Sicer pa so ob analizi pred-kongresnih razprav v osnovnih organizacijah ugotavljali, da je bila kvaliteta teh razprav v mnogo če m odvisna od tega, kako so vodstva te konference pripravila. Če so se ponekod le seznanjali z vsebino kongresnih dokumentov — in to včasih zelo na kratko — ker je bil odmerjen za sestanek izijedno kratek čas, so bili drugod zelo kritični, tako do problemov v lastnem delovnem okolju kot do vsebi- ne, zapisane v predlogih kongresnih dokumentov. Veliko jim je bilo do tega, da bodo kongresni dokumenti razumljivi, akcijski, sprejeti sklepi pa taki, da jih bo mogoče uresničevati v praksi. Delegati občinskih sindikalnih konferenc so ugotavljali, da je ta čas v sindikalnih izvršnih odborih v marsikaterih delovni organizaciji ^eč pobud za politično akcijo kot pa v osnovnih organizacijah ZK. Seveda pa je sindikat še marsikje odsoten, zlasti tam, kjer so organizacije brez svojih politično-opera-tivnih programov. Zato bo za uresničevanje vsebine kongresnih dokumentov potrebno, da si bo tak politično-opera-tivni program dela izoblikovala in ga tudi uresničevala sleherna osnovna sindikalna organizacija. Zanimivo je, da so ponekod, kjer programirajo svoje delo, s predkongresno razpravo sindikati združili tudi že razpravo o sklepih ZK v zvezi s stabilizacijskimi ukrepi. Pozitivna je tudi ugotovitev, da je predkongresna razprava bila dobro , usmerjena tam, kjer so jo pripravili delegati, ki so se udeležili seminarja v organizaciji mestnega sindikalnega sveta. To izkušnjo bo torej treba še razširjati. s. g. ZAKAJ TAKO? O novi vlogi na star \s • način Še dopolnitev dokumentov V teh dneh gredo h kraju predkongresne razprave v kolektivih. Na vrsti je sedaj natančna analiza vseh pripomb h gradivu in ponovna obdelava osnutkov kongresnih dokumentov. Tudi izvoljenim delegatom ne bo v teh dneh ničesar prihranjenega - veliko gradiva bodo morali predelati, če se bodo hoteli pripraviti za kongres tako, kakor to pričakujejo njihovi volivci. Pri njih gre še za posebej veliko moralno odgovornost, ki so jo sprejeli, saj bodo s svojim aktivnim sodelovanjem na kongresu načrtovali usmeritev delovanja sindikatov Slovenije v prihodnjih letih. Ne smemo namreč prezreti, da so bile v resnici vse razprave na predkongresnih sestankih kolektivov zelo občutene in večina se jih je začela in tudi končala z obravnavanjem vprašanj o vlogi in nalogah sindikalne organizacije in o tem, kako bomo kongresne sklepe uresničevali. Ljudje so se v razpravah res ustavljali pri posameznih formulacijah predlaganih osnutkov dokumentov, toda sprejemali so jih kot svoje. To pa je že lahko tudi kar natančna napoved, da bodo člani sindikatov zahtevali uresničevanje dogovorov, ki jih bo kongres sprejel. S tem si lahko razlagamo dejstvo, da skoraj . povsod načete razprave o odgovornosti niso bile naključne. Tudi v razpravah o članstvu v sindikatih in sploh o včlanjevanju je bilo opozorjenega na marsikaj. Oglejmo si tri povsem različne poglede na to vprašanje: prvo je vprašanje vključevanja kmetov kooperantov v sindikat. To je sicer že rešeno. Nov statutarni dogovor pa bo o tem imel še bolj natančna določila. V Brežicah so opozorili na približno naslednjo - rekel bi - resignirano in večkrat izrečeno izjavo prizadetih: „Vi delavci imate sindikat, mi pa ničesar". Kmetje kooperanti torej želijo sodelovati v sindikalni organizaciji. V aktivnem sodelovanju vidijo ustrezno reševanje svojih življenjskih in delovnih vprašanj. V nekaterih osnovnih organizacijah pa so ugotavljali nasprotne primere (tudi Brežice, Ljubljana itd.), ko se „višji“ - s tem mislijo na vodilne delavce v svoji delovni organizaciji — sploh ne zmenijo za delovanje sindikata, kot da sindikata ni, ne sodelujejo na sestankih sindikalne organizacije, kakor da ne bi bili člani kolektiva. In šlednjič, v nekaterih osnovnih organizacijah so govorih o včlanjevanju v sindikat brez pristanka, češ da ob mesečnem izplačilu osebnih dohodkov računovodstva kratko malo odtegnejo sindikalno članarino ne glede na to, ali je nekdo pristal na to ali ne in čeprav je v dokumentih zapisano, da je članstvo v sindikatih prostovoljno (Murska Sobota, Izola itd.). - Zagotovo bo moral tudi o teh vprašanjih kongres povedati svoje. Poseben problem včlanjevanja v sindikat pa so zaposleni v storitvenih dejavnostih, natančneje delavci iz zasebne obrti. Gre za to, da med njimi res ni možno oblikovati pravih kolektivov, saj zasebniki lahko po predpisih zaposlujejo največ do pet delavcev. V sindikatu je približno petina teh delavečv, ki najbrž tudi čutijo, kako hudo je biti osamljen in si sam bolj ali manj uspešno urejati stvari, ki bi jih združeni v organizaciji morda niti ne čutili. Prav to je bilo povod v razpravi o kongresnih dokumentih na republiški sindikalni konferenci v obrti, da je bilo sprejetih več predlogov za dopolnitev poročila republiškega sveta in predlogov za dopolnitev statutarnega dogovora ter osnutkov sklepov. Kako pomemben je osnutek sklepa 10 ..preobrazba vzgoje in izobraževanja na samoupravnih osnovah", kažejo razprave v kolektivih. Skoraj nikjer ne morejo mimo tega sklepa. V resnici gre za velike odločitve in spremembe v vzgoji in izobraževanju, ko želimo posodobiti vsebinski del te dejavnosti za oblikovanje vsakega posameznika iz naše mlade generacije v vsestransko razvite osebnosti za aktivno življenje v res-, nični socialistični samoupravni družbi, ko želimo uresničiti nnačela enotne šole, celodnevno bivanje šolarjev v šoli itd. Enotna osnovna šola dejansko pomeni različno osnovno šolo, če želimo bodočim generacijam zagotoviti enake startne možnosti v svet odrashh, kajti prav v možnostih za izobraževanje nastajajo tiste naj večje in najbolj boleče socialne razlike. Zato je k temu osnutku sklepa predloženih veliko dopolnitev in marsikatero bo treba upoštevati. Za enotno in celodnevno osnovno šolo bo seveda treba najprej uresničiti še več vmesnih ciljev: odprava večizmenskega puka, kar spet pomeni gradnjo novih prostorov, novih telovadnic, opremo kabinetov itd.; člani so' upravičeno opozarjali, da bo na področju izdajanja učbenikov potrebno zagotoviti več reda; pa predšolsko varstvo in mala šola; v mnogih osnovnih sindikalnih organizacijah so opozarjali ob tem, da bodo morali sindikati odločneje zahtevati pravilnejše vrednotenje učiteljskega in vzgojiteljskega dela in tudi načrtnejše reševanje stano-vahjskih problemov prosvetnih de- lavcev - v tem vidijo vzrok za po-jnanjkanje, tega kadra, ki neredko beži v druge poklice. Kaže, da bo treba kongresu predložiti močno predelano formulacijo tega sklepa, tako, ki bo bolj realno ocenila naše zmogljivosti za urejanje vseh perečih vprašanj na tem področju. J. R. V marsikaterem statutu organizacije združenega dela še ni opredeljena nova vloga sindikata kot tiste najbolj množične družbenopolitične organizacije delavcev, ki naj s svojimi pobudami uveljavlja izvirne interese svojega članstva. Zato se tudi ne smemo čuditi, če nekatere vodilne strukture v delovnih organizacijah v praksi še vedno porivajo sindikat na stranski ali celo slepi tir, čeprav sc navidez prilagajajo temu, kar smo zapisali v ustavi. Kako bi si sicer drugače razlagali „potek predkongresne razprave" v eni od ljubljanskih delovnih organizacij. Uro pred iztekom delovne izmene je bil v proizvodnih prostorih sklican sestanek kakih 500 delavcev, na katerem naj bi razpravljali o kongresnem gradivu. Kaki dve tretjini delavcev jc bilo skritih za stroji, sicer pa je bilo za sindikalni sestanek na voljo polnih dvajset minut, kajti v eni uri je moral biti opravljen tudi še zbor delavcev. Tako so si zamislili organizatorji. Kako bi se bilo mogoče v takih razmerah karkoli pametnega dogovoriti! Komentar sploh ni potreben. Je pa dogodek primeren, da se o njem zamislijo povsod tam, kjer se nove vloge sindikata še lotevajo na star način. Komu in čemu lahko služi zgolj formalen sindikalni sestanek? s. g. DELEGATI GOVORE Uresničimo, kar sifl{ že sklenili MARIJA BOLE. OSNOVNjJt! ŠOLA »BRATOV LETONJ'11 ŠMARTNO OB PAKI jemu poklicu, moramo biti na strokovnem, družbenop^11 pa na kulturnem področju- vzgoja in izobraževanje učitelja, da je najbolj pop0 kovana osebnost. Ce vsega ,y ^ čutijo posledice otroci. Otf01 |; j|( nas vseh, zato je naša dolž^ ^ i vsi veliko prispevamo,* da sf.dr stvari uredile," razmišlja Ma* J i II, letova. In brž dodaja: ..Delovni 1,1" pripravljeni dajati in tudi daf? takne se nekje drugje. Šolc*"tji|‘t ne dobivajo toliko denarja potrebovale, ampak sam0 } tjj p vz u v. v u i v, criiif/urv . .i£t kolikor ga je na voljo. Zen J uresničimo ustavno načelo Med sedmimi delegati, ki bodo zastopali članstvo iz Šaleške doline na bližnjem Vlil. kongresu Zveze sindikatov Slovenije, je tudi MARIJA BOLE, učiteljica na osnovni šoli ,,Bratov Letonja" v Šmartnem ob Paki. Tovarišica' Boletova ima več pomembnih dolžnosti; med drugim je predsednica osnovne organizacije sindikata na osnovni šoli ..Bratov Letonja", podpredsednica občinske konference sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja Velenje ter predsednica občinske delegacije za samoupravno sporazumevanje. V Šaleški dolini sc za zdaj še niso dokončno dogovorili, kateri delegati bodo posegli v razpravo na Vlil. kongresu Zveze sindikatov Slovenije. Tako tudi tov. Boletova še ne ve, če bo med razpravljalen ,,Če pa bom razpravljala, bom zagotovo spregovorila o problemih financiranja v šolstvu. O tem sem spregovorila tudi na predkongresni konferenci velenjskih sindikatov," pravi. ,,Naša družba želi urejeno šolstvo, nismo pa še primerno rešili financiranja šolstva," pripoveduje. ,,Šoli nalagamo zahtevne naloge učenci se morajo izobraževati na nov način, dati jim moramo boljšo vzgojo, zato moramo biti učitelji predani svo- bodni menjavi dela. Želim0 KS ^ ceno izobraževanja. ElcmcM^ pa ne more biti ura, ne Pcfl jate ne delovna, temveč sc m0' 'izobraževanja oblikovati nanif«. enote, ki ji pravimo dcloV" j p gram. Ta naj govori o k vaj .1 kvantiteti . vzgojno-,zobra^, storitev, ki jih šola nudi natr svobodni menjavi dela." . .At Marija Bole dodaja, da si u j ^ mo na noben način dovolih ^ te bi odtegovali otrokom dobr0 A in izobrazbo. ..Dolžnost da uredimo te stvari. Vsi slf da kljub akciji, ki je z3’, ja rešeno še precej vprašanj-akcijo zavirajo. Misbn1 nodajo o gradnji, ki niti s jo ni dovolj usklajena. in\K ANICA ZEMLJIČ, ,| mesni industriji, Mesok°n v j rutnina Ptuj: „Nujno je> družbi ražvijemo otroško v# zagotovimo boljšo in usp ^^0 ^ otrok, nemoteno ‘n^go iy večjc M zdravstveno varstvo. hitrCJ C1 MARJAN OSTROŠKO, eko- nejšo gradnjo stanovanj,^ »hornist. Trgovsko podjetje* Merkur, Ptuj: ,.Reševanje stanovanjskega problema je eno najpomembnejših vprašanj na področju standarda ter socialne varnosti delavca. Prav je, da je v sklepih kongresa temu vprašanju nos ti za dnevno rekrcal^0 od Kj oddih. Delavci pričakuj6'11^ nizacije s6 -- s ■< sindikalne organi*.*»~M , ,eIno" devanj za reševanje pr° .et)11 j ‘v: terimi se srečujemo. še P jclt' delavska družina in mati EELlKS KORAK NAPREJ Ih" ■ Med vsemi republiškimi sindikalnimi konferencami je konferen-' klavcev lesne industrije in gozdarstva doslej edina, ki se organi-^lisko, strokovno in metodološko izpopolnjuje tudi tako, da že IpUčuje komisije za posamezna vsebinska področja delovanja Ference. Tako zelo aktivno že, deluje komisija za samoupravljali'komisijo za oddih in rekreacijo prav zdaj ustanavljajo, predla pa je še ustanovitev nekaterih drugih. Pobuda je nedvomno zanimiva. Zato smo sekretaija republiške “kalne konference delavcev lesne industrije in gozdarstva Emila itaija zaprosili, da bi pojasnil namene in hotenja, ki jih želijo ličiti s tovrstnim izpopolnjevanjem organiziranosti. '.Položaj gozdarstva in delno 1 ksne industrije je v primer-1 z večino drugih dejavnosti specifičen, da problemov !< [Jdveh panog ni možno razre-po receptih, če tako re-■k ki so se sicer v praksi iz-, - kot dobri in uporabni/1 ejal tovariš Šuštar. „Torej že "Sotovitev sama po sebi ter-^ značaju in posebnostim '0§e. prilagodimo tudi me-e delovanja. Ne bom po-k preveč, če rečem, daje to zksti potrebno v sedanjem ko si prizadevamo za uve-r!(kv novih ustavnih odnosov ■: jr v lesni industriji in gozdar-najj konferenci pa smo ^ L^Ui, da lahko proces še naj-I 'J Pospešimo tako, če ustano-tlj,0 komisijo za samouprav-|P6, Vanjo smo vključili druž-A politične in strokovne si^ce, ki se s temi problemi j, kcvarjajo v svojih delovnih | Jpiizacijah. Tako komisija, jiAajoč iz znanih načelnih i in izhodišč, sicer pa upo-«5 Jaje izkušnje prakse, pomaga (J Arjati in graditi tisto, kar je »Aeljavljanju ustave nemara i d ®že _ most in vez med ( An im in konkretnim. Ker je j^tQma bo na podoben način J A°vano tudi delo drugih ko-to pomeni, da bo naša Aerenca lahko ne le načelno, tudi zelo konkretno ™kdelila svoje naloge pri ražnju najrazličnejših prodov lesne industrije in .varstva. zadnjem času smo priče Aim pobudam za kar naj- tesnejšo navpično povezanost lesne industrije in gozdarstva po posameznih območjih. Ali tudi s tem povezana vprašanja sodijo v delovno področje komisije za samoupravljanje? “ „Tudi, čeprav na videz ni prave povezave. Gre preprosto za to, da regionalno povezovanje lesne industrije in gozdarstva mnogi ocenjujejo kot poskus zapiranja v lokalne okvire. Ni mogoče trditi, da bi bilo nekaj takega povsem izključeno. Dejstvo je tudi, da pri kakršnihkoli tesnejših oblikah povezovanja nastajajo najrazličnejši novi odnosi, v katefih so lahko bistveno kršene pravice delavcev tistih kolektivov, ki se povezujejo, ah pa pride do drugačnih negativnih posledic. Zato, da bi ta vprašanja razčistili, je komisija za samoupravljanje pri naši sindikalni konferenci pred dnevi pripravila posvet v Slovenj Gradcu. Problematiko smo obdelali, če tako rečem, na dveh konkretnih primerih: povezovanja lesne industrije in gozdarstva v koroški oziroma v zgornjesavinjski regji.“ „Kakšne bi bile najvažnejše ugotovitve? “ „Oba primera, če tako rečem, se med seboj precej razlikujeta, saj je v koroški regiji v sestavljeno organizacijo povezanih 19 TOZD lesne industrije in gozdarstva, medtem ko sta ti dve dejavnosti v zgornji savinjski regiji za zdaj povezani vsaka v svoj in očitno prevelik TOZD. Vendar pa je možno govoriti o mnogih skupnih značilnostih. Nikjer, denimo, niso omejih dobav tretjim, torej zunanjim kupcem. Ce še ni tako dolgo tega, ko je med lesarji in gozdarji potekal dialog na relaciji mi-vi,. se zdaj razmere bistveno spreminjajo. V obeh dejavnostih so sicer še vedno, to je tudi normalno, zainteresirani za to, da bi ustvarjali kar najvišji dohodek. Toda če so pot do tega cilja poprej videli le vsak skozi lastne interese, jo zdaj iščejo v skupnem interesu: doma predelati kar največ surovine v končne izdelke, sporazumno pa drug drugemu nadomeščati dohodek, ki bi ga — kratkoročno gledano — zdaj gozdarstvo zdaj pa lesna industrija laže ustvarjala, če bi svoj proizvod prodajala tja, kjer trenutno lahko največ iztržita. Mislim, da je v tej zvezi možno govoriti o kvalitetnem premiku in velikem napredku tako v pojmovanjih kot tudi v konkretnem ravnanju kolektivov lesne industrije in gozdarstva. Ker se v teh skupnih hotenjih že izraža tudi interes za obojestransko sprejemljive razvojne načrte, za vlaganja v surovinsko osnovo in modernizacijo proizvodnje, to 7 DNI V SINDIKATIH FOTO KRONIKA • FOTO KRONIKA • FOTO pomeni, da morajo biti v osnovi razščiščeni ne le ekonomski, temveč tudi samoupravni odnosi med kolektivi, ki so se združili ah kako drugače povezah, da bi skupne interese tudi uresničevali s skupnimi močmi. Ne mislim trditi, da so ti odnosi že razčiščeni ah da so idealno urejeni, res pa je, da se razčiščujojejo tudi v takih razgovorih, kakršnega je pred kratkim v Slovenj Gradcu pripravila naša komisija za samoupravlja-nje.“ —mG V četrtek, 23. oktobra, je imela republiška sindikalna konferenca delavcev lesne industrije in gozdarstva svojo 2. plenarno sejo. Na njej so sprejeli operativni delovni program konference za obdobje september—december 1974. Obravnavali so dokumente za 8. kongres ZSS in jih tudi sprejeli, nato pa so še izvolili svoje delegate za republiški svet ZSS. Konferenca je razpravljala tudi o temeljih skupne politike dolgoročnega razvoja SFRJ do leta 1985 in o dograjevanju samoupravnih sporazumov ter o beneficiranju delovne dobe v gozdarstvu. S SEJE REPUBLIŠKE SINDIKALNE KONFERENCE DELAVCEV GRAFIČNE IN PAPIRNE INDUSTRIJE__ SKLEPE URESNIČITI! Na dnevnem redu seje konference dokumenti Vlil. kongresa ZSS in naloge sindikata pri nadaljnjem uresničevanju ustave Republiška sindikalna konferenca delavcev grafične in papirne industrije Slovenije je pred dnevi soglasno sprejela Statutarni dogovor o organiziranosti in delovanju sindikatov in Zveze sindikatov v SR Sloveniji. Tudi za osnutke sklepov 8. kongresa ZSS je bilo ugotovljeno, da predstavljajo neposredno napotilo za našo akcijo v naslednjem obdobju. Izražena je bila enotna ocena, da je tokrat kongresno gradivo vsebinsko zelo bogato in celovito zajema problematiko ter naloge, s katerimi se bodo morale sindikalne organizacije soočiti na vseh ravneh. Da bi uresničili sprejete naloge, pa je treba opredeliti nosilce nalog. Republiška sindikalna konferenca je v razpravi o uresničevanju ustave na podlagi gradiva, ki ga je pripravila komisija predsedstva CK ZKS z naslovom „Ocena uresničevanja samo- nVEZAVA med SINDIKATI NA GORENJSKEM ZA USKLAJENO AKCIJO oA Gorenjskem je sindikalna H^iizacija dobila trdnejšo vez Sve,. občindcimi sindikalnimi ^ njihovimi organi. Nji-in 0 delo bo odslej povezoval Ive Neval medobčinski svet A6 sindikatov, ki so ga pred O ustanovili v Kranju na At nc' delegatov občinskih Letalnih svetov z Jesenic, iz iji Af Radovljice, Škoije Loke Kot je zapisano v ustanovnem aktu, bo novi organ spodbujal in omogočal ustanavljanje medobčinskih sindikalnih konferenc ter usklajeval njihovo delo, priprave občinskih sindikalnih svetov na splošni ljudski odpor, sodeloval z medobčinskim svetom SZDL pri usklajevanju kadrovskih dogovorov za volitev delegatov in delegacij v organe regije, republike in federacije, sodeloval z organizacijami sindikata zunaj regije, obravnaval vprašanja, ki VELENJE Za boljšo obveščenost U dni je izšla prva števil-»Obveščevalca11 Občin-A§a sveta Zveze sindikatov genije Velenje. Izdajati so žačeli z namenom, da do-ih c0 večj0 povezanost ob*- jšo obveščenost med dij, lnskim svetom zveze sin-nAA ter osnovnimi orga-ve*acijarni sindikata. „Ob-s]^0Cevalec“ bo izhajal teden-kal ’ Prejemal ga bo sindi-Dj ‘ ^tiv občine Velenje, v ce /\Pa bodo objavljali skli-toVa j’ konferenc in posve-’ sPrejete sklepe in sta-sindikatov v občini Velenje ter drugo gradivo, ki naj bi bilo osnovnim organizacijam v pomoč pri delu. V prvi številki „Obvešče-valca“, ki je izšla 18. oktobra, je objavljeno poročilo o dejavnosti pred Vlil. kongresom Zveze sindikatov Slovenije in VII. kongresom Zveze sindikatov Jugoslavije, spisek delegatov za oba sindikalna kongresa ter pregled dosedanjega dela predsedstva Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje. (vš) jih predlaga republiški svet ZSS in zadevajo uresničevanje interesov članov sindikata na Gorenjskem ter druga vprašanja. Medobčinski svet bo obravnaval tudi tista ekonomska in družbenopolitična vprašanja, ki so skupna ali podobna v gorenjskih občinah. Predlog okvirnih programskih nalog nakazuje več konkretnih vprašanj, kijih bo moral obravnavati ta organ. To velja še zlasti za povezovanje v gospodarstvu, kjer se bo morala angažirati tudi sindikalna organizacija. Pri zaposlovanju, ki je na Gorenjskem še vse preveč ekstenzivno, kar povzroča nove težave zaradi pomanjkanja stanovanj, prostora v šolah in vrtcih ter drugega, bodo morala biti prizadevanja sindikatov usmerjena v intenzivnejše zaposlovanje. Tudi kar zadeva skrb za življenj- sko raven zaposlenih, bo imel medobčinski svet zveze sindikatov pomembno vlogo pri usklajevanju skupnih interesov. Pri sporazumih o delitvi dohodka in osebnih dohodkov bodo morali upoštevati in uveljaviti tiste okoliščine in posebnosti, ki so značilne za to področje in ki vplivajo na delo in življenje delavcev. Novi organ bo štel 25 delegatov, po 5 iz vsake občine, njihov mandat pa bo trajal 4 leta. Za predsednika medobčinskega sveta so izvolili Viktorja Eržena, predsednika občinskega sindikalnega sveta v Kranju, za podpredsednika Franca Nemca, predsednika občinskega sindikalnega sveta v Tržiču, za sekretarja, ki bo svoje delo opravljal poklicno, pa Zvoneta Laburo iz jeseniške železarne. . -ik upravnega organiziranja delavcev v temeljne in druge organizacije združenega dela" in gradiva sektorja za samoupravljanje RS ZSS „Pregled izvajanja akcijskih napotkov predsedstva RS ZSS o nalogah sindikatov pri nadaljnjem uveljavljanju samoupravljanja delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela" sprejela pomembne sklepe za nadaljnjo aktivnost na tem področju. Med drugim ti sklepi določajo: Vsaka osnovna organizacija sindikata - če tega že ni storila v zadnjem času - mora takoj oceniti vsebinsko uresničevanje ustave v TOZD in OZD ter sprejeti konkretne ukrepe za razreševanje problemov, ki ovirajo hitrejše uveljavljanje ustave v praksi. Pri tem je potrebno konkretno ugotoviti vzroke in nosilce, ki zavirajo hitrejše uveljavljanje samoupravnih odnosov, treba je zaostriti tudi politično odgovornost do teh vprašanj. Občinske sindikalne konference so zato dolžne, da v mesecu novembru pregledajo in ocenijo uspešnost te aktivnosti. Nemudoma je potrebno preučiti samoupravni sporazum v vseh OZD ne glede na to ali so bili že predloženi oziroma vpisani v register. Posebno pozorno pa je treba analizirati dejansko samoupravno prakso. Pri tem je treba zagotoviti trajno in ažurno spremljanje tega procesa, o ugotovljenih slabostih pa je potrebno takoj obvestiti okrožno gospodarsko sodišče. Hkrati s temi nalogami morajo občinske sindikalne konference zagotoviti organizirano družbenopolitično kontrolo nad izvajanjem sprejetih samoupravnih sporazumov in statutov ter druge samoupravne za- konodaje, saj se že pojavljajo primeri kršitev. Povsod tam, kjer pa še ni opravljena niti predzaznamba za vpis v sodni register ali pa še niso predloženi vsi potrebni dokumenti za registracijo in kjer zaradi odporov in nesposobnosti oziroma neznanja posameznikov očitno zavlačujejo z urejanjem celovite samoupravne zakonodaje na novih osnovah, je potrebno zaostriti politično odgovornost ter se poslužiti tudi nezaupnice vodilnim kadrom. Občinske sindikalne konference so dolžne zagotoviti vsem osnovnim organizacijam sindikata na svojem območju neposredno pomoč tako, da sklicujejo skupne seje sindikalnih vodstev in skupaj obravnavajo probleme in jih tudi rešujejo. Kjer bo potrebno, naj konference zagotove pomoč strokovnih sodelavcev, ki bodo pomagali sooblikovati samoupravno zakonodajo. Do konca tega leta morajo izvršni odbori osnovnih organizacij in občinske sindikalne konference oceniti vsebino delovanja samoupravne delavske kontrole. Izvršni odbori OOS pa morajo zahtevati, da samoupravna delavska kontrola v vseh TOZD in OZD izdela konkretne delovne programe, sindikati in ustrezne službe pa morajo zagotoviti pogoje za njeno nemoteno delovanje. Republiška sindikalna konferenca je tudi sklenila, da bo aktivno sodelovala in spremljala integracijski proces časopisne, založniške in grafične dejavnosti v SlovenijL Vsi razpravljavci so izhajali iz temeljne ugotovitve, da moramo biti pri izvajanju sklepov dosledni. MILAN DEISINGER Prsiviia posvetovalnica IIK VPRAŠANJE: Poročila sem se in rodila kot dijakinja; približno mesec dni po porodu sem se oglasila v podjetju, ki me je štipendiralo, ker sem medtem končala tudi šolanje. Po pogodbi sem bila namreč dolžna, da po končancnvšolanju nastopim delo. V podjetju so mi rekli, da lahko takoj nastopim delo, vendar s polnim delovnim časom, češ da porodniški dopust oziroma skrajšani čas po porodu ne pride v poštev. x Prosim, da mi odgovorite, ali imam pravico do porodniškega dopusta in skrajšanega delovnega časa ali ne? M. R. - Slovenj Gradec ODGOVOR: Kot sami pravite, ste rodili v času, ko ste bili še dijakinja, torej niste imeli še lastnosti delavca v združenem delu. Pravičo do porodniškega dopusta in skrajšanega delovnega časa štiri ure po porodu ima po zakonu delavka, torej oseba, ki že ima lastnost delavca v združenem delu. Ker vi, kot ste povedali, še niste bili delavka, te pravice nimate oziroma si je niste pridobili. Čeprav ste bili vezani s pogodbo za nastop dela po končani šoli, bi delovni organizaciji lahko sporočili, da iz navedenih razlogov dela ne morete takoj nastopiti in delovna organizacija prav gotovo ne bi mogla izvajati nobenih sankcij proti vam; kajti šlo je za objektiven razlog, zaradi katerega bi nastop dela odložili. Če bi rodili po tem, ko bi si pridobili lastnost delavca v združenem delu, pa je povsem jasno, da bi vam delovna organizacija morala omogočiti izrabo porodniškega dopusta in štiriurno delo po določilih zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. M. Lipužič ____ _ PO JUGOSLAVIJI OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV BREŽICE ČESTITA VSEM OBČANOM BREŽIŠKE OBČINE ZA OBČINSKI PRAZNIK IN JIM ŽELI ŠE VELIKO DELOVNIH USPEHOV! Zakaj omejitev zaslužkov za nadpoprečno delo? Znano je, da v Jugoslaviji še vedno nismo uveljavili enotnega sistema delitve dohodka, ker nismo dovolj resno ukvarjali s to proble- matiko. Z družbenimi dogovori o delitvi dohodka smo uspeli odpraviti le glavne nepravilnosti pri delitvi, da bi tako vsaj malo zmanjšali velike socialne razlike. Družbeni dogovori pa ne spodbujajo delavcev za večjo proizvodnjo, produktivnost, smotrnejše poslovanje itd Toda ustava - obvezuje sindikate, da morajo poiskati nove rešitve v sistemu delitve, razumljivo, ob sodelovanju z združenim delom. V novem sistemu de- . litve bi bilo treba ljudem omogočiti, da bi lahko več zaslužili, kar naj bi vplivalo na to, da bi delavci ne zapuščali tovarn samo zato, ker je v drugih delovnih organizacijah trenutno možnost večjega zaslužka z lažjim delom. Raziskovanja kažejo, da je pri delitvi osebnih dohodkov čutiti vse večjo težnjo po uravnilovki Razponi med najvišjimi in najnižjimi plačami se zmanjšujejo in znašajo skoraj v polovici vseh TOZD 1:2, kar povzroča že ekonomsko in družbeno škodo. Hkrati z vse večjo uravnilovko jpa se na posameznih področjih, ki živijo od dohodkov gospodarstva, kot so zavarovanje, zunanja trgovina, banke itd, povečujejo osebni dohodki hitreje kot v gospodarstvu. S samoupravnimi sporazumi smo sicer odpravili nedopustne razlike v osebnih dohodkih, ki niso bile zasnovane na rezultatih dela, marveč na monopolnem položaju posamezne dejavnosti, a hkrati skoraj povsem opustili kriterije za resnično vrednotenje dela. Najmanjši napredek pri delitvi osebnih dohodkov je čutiti v samih delovnih kolektivih. Sporazumi o delitvi dohodka so v kolektivih največkrat le prepisi republiških sporazumov o delitvi. Zato ni čudno, če so osebni dohodki vse premalo odvisni od učinka in kakovosti dela ter od doseženega poslovnega rezultata Razumljivo torej, zakaj v gospodarstvu dobiva vse večjo podporo predlog, naj bi prihodnje leto z združenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ne določali več zgornje meje osebnih dohodkov delavcev v proizvodnji. To naj bi pomenilo, da bi v prihodnjem letu dobri delavci in drugi zaposleni, ki bodo znali prispevati in ki bodo lahko prispevali svoj delež k povečanju storilnosti v svoji organizaciji, na mesec lahko zaslužili celo več, kot zasluži denimo, direktor. V prihodnje naj bi bolj kot doslej spodbujali povečanje storilnosti in tisto delo, Id prinaša uspehe, ter se čimbolj izognili splošnemu družbenemu izenačenju dohodkov. Ta predlog je slišati prav v času, ko predvsem industrijski delavci zaradi inflacije in drugih nadlog že nekaj časa močno zategujejo pas. Zato res ne bi bilo prav, če bi od njih še naprej zahtevali, naj delajo bolje in naj še več prispevajo od svojega standarda ne glede na to, kolikšno je plačilo za nji hovo delo. V. R ŠEFE11' podpredsednik ZIS, na ^ rovanju delavcev kolek®* Ra^ rovanju tovarne motorjev v vici; j, Jugoslavija zaostaja v las tehnično-tehnoloških rešitv*’ zlasti na področju s troje g1 -jj, motorjev in drugih podr°c) predelave kovin, in to pt®* (■ zato, ker kovinski sektor ni10 seboj povezan. Znano je, ^ vlaganja v to področje znan5 . no-tehnološkega napredka nf ^ in da jih ne morejo finan0' posamezni proizvajalci. TaP tehnično in tehnološko janje industrije je še posebej ; bo v času, ko se v svetu bij® za pravičnejšo delitev dela in hodka. Razvoj kovinske industrij6J, bil zelo hiter, vendar je tem' predvsem na spontanosu ■ voU1 1 ekstenzivnosti. Brez zadov in ^ delitve dela, specializacije - (( raZvl 1 operacije, brez dovolj proizvodnje delov in agregat ^ proizvodnja ostala precej obrtniška, zelo odvisna ^ za, gospodarsko nezadovo) . ■ a a rentabilna in draga. Kot - * se ni mogla bistveno uveli niti kot dejavnik našega pr' ( v svet, niti kot dejavnik, od „ takš'1* od6'* rega je bistveno odvisna tek* ! Pri »skupni skledi« Od 600 tisoč zaposlenih v industriji Srbije jih tretjina dela v skupnih službah, ki se z izgovorom, da gre za uresničevanje ustave, še naprej širijo. Zato je sindikat industrije in rudarstva Srbije svoj plenum, ki so mu prisostvovali tudi predstavniki dvajsetih kolektivov, posvetil skupnim službam. Omenili so primer „Viskoze“, kjer delo nekdanjih šestih referentov sedaj opravlja 18 ljudi. Vsaka TOZD želi imeti svojo administracijo. Na plenumu je bilo tudi slišati, da nekateri napačno razumejo status skupnih služb, da jih imenujejo „birokrati“ in „tehnokrati“, razprava o tem, ali so „samoupravljavci“ ali „ljudje drugega razreda", pa zavlačuje rešitev statusa skupnih služb. Na zborovanju so se jasno izrekli za to, da brez skupnih služb ne morejo biti, ker so v njih združeni najboljši strokovnjaki, vendar je potrebno njihov status opredeliti v duhu ustave. Razgovor ni dal mnogo konkretnih rešitev. Slišati pa je bilo predlog, naj bi se skupne službe konstituirale kot TOZD, zlasti v orodjarnah, obratih za vzdrževanje, v transportnih službah, računskih centrih, družbeni prehrani in podobnih oddelkih, kot delovne skupnosti pa v službah planiranja in financ, v pravnih in splošnih poslih ter v analitičnih in drugih službah. Zakaj slab posluh? Beograjske banke, ki zaposlujejo 1500 ljudi, imajo komaj nekaj boljšo kvalifikacijsko strukturo kot gospodarstvo, prejemki v bankah pa so za 28 % večji, v poslovnih skladih imajo za 42 % več sredstev, v skladih skupne porabe pa 2,5-krat več denarja kot gospodarstvo. Morda pa vsebujejo prav ti podatki odgovor na vprašanje, zakaj ponekod tudi odpor proti uveljavljanju ustavnih načel v bankah. B 9 B a loška raven vsega gospodar* Jugoslavija je zdaj do' iSf# takšno stopnjo razvitosti’ v takšen način razvoja prinaJ j, B a ■ a B I 10^ nostmi in potrebami, da t* ^ učinkoviteje razvijali. Irrtjjiji odgovornost delavskega raZ » je, da se zavzame za dogov ^ ekonomsko racionalni d ^ dela v vsem gospodarstvu ' ^ na sektorju proizvodnje i11 ® delave kovin. B B JAKOV BLAŽEVIČ, sednik predsedstva SR ^ ške, v intervjuju ..Ekon0 ske politike14. . ju Povezovanje proizvodni6 ,, trgovine je lahko uspešno s3*! , irgovinc je luns-o ubpconvz y sklopu skupnega prizadevali B ■ hlkiUjJ U MVU jjjuc.ua p HZ-c*—- družbi, da bi to povezovanj6 demizirali. racionalizirali zaV 1 učinkovitega in hitrega g® ^ darskega razvoja. Da pa bit0 jt \ uaisKcga lazvuja. ua ob®6 segli, niso dovolj samo * “j- * _ 0*0 HRVAŠKA i s „od zgoraj" niti krojitev ^ zacijskih shem o tem, ^ s kom združil. Treba je, izvajalec tako v proizvodni v trgovini postane osnovn* ^ Metalurgi na skupnem tiru Na Hrvaškem bodo do konca novembra izdelali prvi skupni koncept razvoja črne metalurgije, nosilec te naloge pa bo poleg splitske železarne, Jugo-turbine iz Karlovca in Industro- montaže iz Zagreba — metalurški kombinat železarne Sisak. To so sklenili na sestanku v 1K predsedstva CK ZKH in sprejeli tudi sklep, da bodo v tej panogi ustanovili stalno in občasno konferenco ZK, ki naj spodbudi akcijo. V razpravi so poudarili, da so za sedanje stanje v črni metalurgiji tako na Hrvaškem kot v Jugoslaviji značilne majhne zmogljivosti, delni interesi in podobno. Čeprav se- danji investicijski načrti predvidevajo, da bo Jugoslavija leta 1985 proizvedla 15 milijonov ton jekla — danes kakih 2,6 milijona, realne prognoze pa govorijo o porabi 10 milijonov — vsi trmasto vztrajajo pri svojih načrtih. Med republikami mora zato priti čim hitreje do sklenitve družbenega dogovora 6 razvoju črne metalurgije v Jugoslaviji, ZK pa mora biti na čelu te akcije. a 3 m i B i I s i ¥ UgUVlUl JJUaiclllC UMivz’- ^ nik razvoja, integriranja zevanja proizvodnje in j < Prodajalci in drugi d®* m trgovini lahko odločajo 0 čem, so celo v težjem P°' ti < kot delavci v proizvodnji, z* je-velikih organizacijah. Zat° meljni problem, kako rati trgovino, da bo vsak ® ' v trgovini zainteresiran za Čanje prometa in za boljš® P vanje oziroma kako ustvari®^ g i si i m B 1 sistem samoupravljanja v vini, ki bo sedanje odnos« $ no spremenil. Vsak delave ‘jtuj6 z lastnimi sredstvi zgradil iti ^^rstveni zavod za otroke *, elavcev, in to v neposredni RS MCe’ 1 , * Mraz nam ga s ■ . ****«, nalit ga je pri- taji6 Povedala upravnica vrtca j „To je bilo prav gotovo ^ilo za naše naj mlaj še in lV:Jza starše." ^varstveni zavod Klinični ga imenujejo, so odprli ' NfoT letos- Veljal je nekaj nad 6 dinarjev. Od tega je dal Klinični center 3,8 milijona, 800.000 dinarjev pa je posodila republiška skupnost otroškega varstva. Vrtec se pravzaprav v ničemer ne razlikuje od ostalih, zunanjih. Vzgojiteljski kader plačuje TIS, prav tako so cene za varstvo enake kot drugod. Razlika je predvsem v tem, da otroke sprejema komisija Kliničnega centra in da je vrtec uradno ena izmed TOZD Kliničnega centra. „lmamo pa resda določene prednosti, ki bodo najbrž delno zmanjšale ekonomsko ceno na otroka. To Kadar je zunaj slabo vreme, morajo ostati otroci v igralnicah. Večino časa porabijo za igranje. Med drugim pa tudi rišejo. In •• Meti urugiiu pa lUUl ločju, m je seveda tudi največ dela, saj se še ne znajo igrati kot dan^b«1^™31* zgodbico o so predvsem nekatere usluge, ki nam jih opravljajo centralne službe centra. Predvsem mislim tu na pranje in na hrano, ki jo dobivamo iz centralne kuhinje." Ob otvoritvi so v vrtec sprejeli 120 otrok, v dva oddelka za dojenčke in v 4 za predšolske otroke. Jeseni so jih sprejeli že 135. S tem seveda niso mogli ustreči vsem prošnjam in potrebam. Izbrali so le najnujnejše primere. Kar 79 prošenj so morali odkloniti. *Naš vrtec je za starše res dragocena pridobitev, saj so morali prej reševati vprašanje varstva na vse mogoče načine. Od starih mam, tet v domačem kraju širom Slovenije, do dragega privatnega varstva v Ljubljani. Nekaj otrok smo dobili tudi takih, ki so bili prej v reji „Kaj pa vaš delovni čas? “ „Začnemo ob pol šestih zjutraj in ti otroci ostanejo najdlje do štirih popoldne. Druga izmena pride ob enajstih in so v varstvu do pol devetih zvečer, vendar je teh zelo malo." „Kaj pa nočno varstvo? Saj je znano, da je mnogo predvsem medicinskih sester, ki delajo tudi ponoči? “ „Na to zaenkrat še nismo mislili. Tudi ni posebnega zanimanja za nočno varstvo. Pa tudi vrtec ni zgrajen za ta namen. Kot vsi ostali, imamo tudi pri nas le zasilna ležišča za opoldanski počitek, kar pa seveda za nočno spanje ni primerno." „Povedali ste, da ste morali 79 prošenj odkloniti. Ali kaj mislite na to, kako bi tudi tem zagotovili varstvo? “ „Najprej moramo povedati, da si Pravzaprav niti ni naključje, da pride po otroka oče. Kar v večini so, so mi povedali v vrtcu. Tudi malo Ireno Kavčič pride vedno iskat očka. „Žena, ki je zdravnica v porodnišnici, konča službo že prej, tako da naju bo, ko prideva domov, že čakalo kosilo. To je najina druga hči, ki je od začetka v tem vrtcu. S prvo sva imela precej težav. Tu mislim na varstvo. Ženi, ki jo je čuvala, sva plačevala po 700 dinarjev mesečno in ko je prišla še Irena, sva resno razmišljala, da se ženi kot zdravnici ne splača v službo, ampak bi bilo skoraj ceneje, če bi bila doma pri otrocih.“ je Klinični center s finančnim prispevkom v VVZ Litostroj zagotovil 20 do 25 mest za otroke svojih delavcev. Kar pa zadeva naš vrtec, je treba povedati, da smo ga zgradili s prispevki le nekaterih TOZD Kliničnega centra. Prav sedaj se dogovarjamo s preostalimi TOZD, da bi dogradili oziroma povečali sedanje površine še za enkrat. Ugotovili smo namreč, da bi potrebovali trenutno vsaj še 150 mest." „Kaj pa sredstva? “ „Od TOZD, ki doslej še niso bile vključene v našem vrtcu, bi dobili 1,5 milijona dinarjev. Za prav takšno vsoto pa smo prosili republiško skupnost otroškega varstva. Izračunali smo, da bi s tremi milijoni, če bi jih dobili do konca letošnjega leta oziroma če bi do takrat lahko sklenili pogodbo z ,,Marlesom", stavbo lahko zgradili in opremili še posebej zato, ker smo že pri dosedanji gradnji načrtovali takšno povečanje." Klinični center je torej v Ljubljani zastavil reševanje varstva prvi in to zelo uspešno. Z načrti pa, ki jih mislijo v kratkem uresničiti, bodo vsaj v doglednem času rešili vse probleme varstva otrok svojih delavcev. To in pa gradnja nove stanovanjske stolpnice na Taboru, ki jo Kliničnemu centru nujno narekuje ' potreba, da a zagotovi še kako potrebne delavce, je eden od konkretnih dokazov, da resnično skrbijo za družbeni standard svojih zaposlenih. A ENOTNOST - ŠT. 42 - 26. OKTOBRA 1974 STRAN 9 I IZ NAŠE DRUŽBE ■ALJCm UUHVJI ¥ IWI--- S klofuto nad nerod Trnuljčica je potrebovala poljub lepega princa, da se je zbudila iz 'stoletne dremavice, osnovna sindikalna organizacija v hotelu Adria v Ankaranu in obalni sindikalni svet pa klofuto, da sta začela ukrepati, kot bi že zdavnaj morala. Klofuto je sicer dobil vajenec v hotelu Adria, primazal pa mu jo je bivši direktor hotela, sedaj strokovni svetovalec v. d. direktorja, JOŽE KONIC. „Klofuta“ omenjenima organizacijama, pa tudi Komiteju obalne konference ZKS, pa so dogodki v omenjenem hotelu, ki so se, kot kaže, do nedavnega dogajali tako rekoč pred njihovimi „očmi“, ne da bi storile karkoli. Neki sindikalni delavec nam je dejal: ,,Že dolgo vemo za nepravilnosti, ki se dogajajo v hotelu Adria in čakamo prave priložnosti, da bomo ukrepali ...“ tepen, na glas povedali svojo sodbo o ravnanju vodstva v podjetju in prišli po pomoč na Kraško obalni sindikalni svet in tudi na komite obalne konference ZKS. REVOLT Revolt bolj osveščenih članov kolektiva je dobil svojo obliko na seji izvršilnega odbora osnovne sindikalne organizacije hotela Adria: neposredni povod kot so lenuhi, tatovi, krokarji, pijanci itd., so menda normalni sestavni del komuniciranja vodstva podjetja z delavci. Pred vsemi pa po zatrjevanju nekaterih delavcev pri tem prednjači Jože Konič, bivši direktor in sedaj svetovalec v. d. direktorja. O vzdušju v podjetju govorita po svoje tudi naslednja podatka: na omenjeni seji 10 osnovne sindikalne organizacije ni bilo nikogar od vodstva pod- hotela Adna-neposredni povoa odbor besedah UoS Hbatfs^ »veda orne* , abTnTfH? njali tudi druge nepravilnosti, ki Fekonje, n vabil mti v. d diši se v podjetju dogajale - od rektorja, sicer računovodlanje nepravilnega razmeščanja delav- podjetja, Trude Pucar, ntinje-cev na delo do nepravilnih oseb- "ega svetovalca in „glavnega SINDIKAT V ILEGALI Priložnosti pa so bile že pred omenjeno klofuto. Naj samo omenimo, da se je osnovna sin- nih odnosov do redno zaposle nih delavcev in do sezonskih delavcev, pa do tega, da vodstvo podjetja ne upošteva pri svojih odločitvah samoupravnih aktov. Iz zapisnika z omenjene seje ter kasneje iz razgovorov z nekaterimi člani kolektiva povzemamo nekatere očitke na račun vodstva podjetja in strokovnega svetovalca v. d. direktorja. . Medtem ko kvalificirani de- svetovalca in obtoženca11, Jožeta Koniča, ker bi si pred njimi, zlasti pa pred Koničem, malokateri član kolektiva upal povedati, kar mu leži na duši. Ko pa smo se med obiskom v Adrii pogovarjali z nekaterimi člani kolektiva, so le-ti predlagali, naj bi se umaknili kam drugam, češ če bo Konič kaj ujel na ušesa, bo za njih potem dokaj nerodno ... prva in ne edina — sodi med poskuse kraje, po prepričanju Koniča in drugih vodilnih delavcev podjetja). Na zadnjem delavskem svetu pred revoltom da je Jože Konič opozoril kolektiv na vrsto nepravilnosti pri delu in poslovanju ter pozval delavce, naj predlagajo rešitve. Odgovora - vsaj neposrednega - ni bilo, posredni odgovor pa naj bi bila omenjena seja 10 sindikalne organizacije, ker da se je s svojimi nastopi zoper nepravilnosti, tako sodi vodstvo, Konič zameril mnogim članom kolektiva . .. Vodilni v podjetju vedo torej povedati na račun delavcev marsikatero pikro in delavci o vodstvu tudi. Vtis z razgovorov v tem kolektivu je, da za lastne slabosti eni in drugi hitro najdejo utemeljene vzroke. Omenimo, ua »e je uaiiuvna oui- — — —;----------, : . . dikalna organizacija po približ- lavci gostinske stroke sodelujejo no dveh letih popolne „ilegale“ 1 « KRIVI SO DELAVCI Pogovarjali smo se tudi letos spomladi nanovo konstituirala oziroma izvohla svoje organe. Mar popoln molk ene izmed osnovnih organizacij na njenem področju ni dovolj tehten razlog za občinski sindikalni svet, da se vpraša, zakaj neki sindikat ne dela in skuša izvrtati vzroke. V kolektivu, ki šteje okroglo 60 članov, je le en član Zveze komunistov. Pa ne gre za osip. Dejansko je tako, da je edini član ZK Če iavt;i guollliatvc owavx«jvjv/ * d —j — pri komunalnem urejanju oko- vodstvom podjetja. Iz tega raz- lice hotela, je vodstvo zaposlilo govora povzemamo, da odnosi v v točilnicah vajenke. Te pa, kaj- kolektivu drugačni skorajda ne pak, ne morejo biti materialno morejo biti, ker da so preneka-odgovorne za urejeno poslova- teri člani te delovne skupnosti nje in niti ne smejo samostojno hudo neredni pri delu, da med voditi lokalov. Materialni knji- delovnim časom poskušajo pi-govodja je v času, ko je bil s jančevati, medsebojno obraču- svojim delom v zaostanku za tri navajo, pojavili pa so se tudi mesece (!), opravljal delo šo- primeri poskusa kraje (tudi pn-feija in nabavnega referenta, mer, ko je padla klofuta — po Hkrati so šoferji delali pri ko- mnenju Jožeta Koniča prva in munalnem urejanju okolice edina, po mnenju drugih pa ne SKLEP 10 OOS Seja izvršilnega odbora osnovne organizacije sindikata v hotelu Adria se je končala z naslednjim sklepom v zvezi s pritožbo vajenca Kosiča, da ga je strokovni svetovalec Konič udaril in v zvezi z drugimi naštetimi nepravilnostmi vodstva podjetja: Jožetu Koniču je 10 sindikalne organizacije izrekel popolno nezaupnico na katerokoli delovno mesto v hotelu Adria zaradi samovolje in nepravilnega odnosa do delavcev. Sklep izvršnega odbora sindikalne organizacije so takole komentirali. Jože Konič: „Človeku je lahko vzeti dobro ime. V hotelu, od spomladi letos sem sil V * 5 S s s * n s s * N * s * N * H * N N 5 5 ! S S * * ■i Posvetovanje i pred volitvamili v SIS Sekretarji občinskih svetov Zveze sindikatov in izvinih odborov občinskih konferenc Socialistične zveze delovnih ljudi iz koroških občin Dravograd, Radlje Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec, so se ponedeljek, 21. oktobra, posvetovali v Dravogradu opr> pravah na voUtve delegatov v samoupravne organe noVU> samoupravnih interesnih skupnosti, oblikovane na d čelih nove ustave. Dogovorili so se, da bodo v DravsK1’ uenii uuvc ustava. * —------ g ^ Mežiški in Mislinjski dolini takoj začeli s pripravami d V volitve delegatov. Kot je bilo poudarjeno na ponedeljkovem posvejv vanju predstavnikov občinskih vodstev Zveze sindika 0 in Socialistične zveze se na Koroškem zavzemajo za t ’ da bi bile delegacije temeljnih organizacij združenega de in krajevnih skupnosti splošne, se pravi, za vse sadi upravne interesne skupnosti iste, štele pa naj bi najmadJ 10 članov. ^ .............. upokojen, sem ostal na zahtevo kolektiva.*1 Truda Pucar, računovodkinja in v. d. direktorja: „Funkcijo v. d. direktorja sem prevzela le pod pogojem, da tovariš Konič ostane v podjetju kot strokovni svetovalec. Ce bo zaradi teh dogodkov zapustil podjetje, sama ostanem že naslednji dan doma...“ činske sindikalne konfer^j^^ zveze sindikatov občine k. „Sindikati se bodo zavzeh za to, da se razn* ir hotelu Adria v Ankaran0 li;^ dijo.* Pravna služba obal110 jk0v škega sindikalnega sveta)e da Jožeta Koniča, na P° Andrej Tavšič, v času našega obiska v podjetju v. d. sekretarja podjetja, ker je sekretar maloprej odšel na daljše orožne vaje: „Tako je. Če odide Konič, bomo tudi mi (mislil je ostale vodilne delavce) odšli.“ Branko Babič, sekretar ob- izjave vajenca Kosiča »** *.j| nih izjav prič, prijavila so j Prepričani pa smo, da naštetih nesoglasij in težav hotela kolektivom hotela Adri* W podjetju ne bi prišlo, & IjvM f smo omenih, družbenop0 jjjtilt, organizacije ne čakale na ji tehtne materialne dokaz6’ je klofuta. o f S hotela. Jemetič Savo, ki je v podjetju, če se prav spominjamo, že tri leta, pred njim pa že lep čas ni bilo nobenega člana te organizacije v podjetju. Domnevamo lahko, seveda pa ni nujno, daje naša domneva pravilna, da bi se posamezni člani kolektiva, ki so čutili, da odnosi niso urejeni, ojunačili in kaj povedali o tem, če bi se družbenopolitične organizacije - njihovi občinski organi, že prej oglasili in povprašali, zakaj delo teh organizacij v Adrii ne zaživi. Tako pa so nekateri člani kolektiva, ki je vse preslabo organiziran, šele potem, ko je bil vajenec Anto Kosič ŽALITVE Hotel bojda zelo težko dobi delavce, tako za redno, zlasti pa 'za sezonsko zaposlitev. Nekateri člani kolektiva se nagibajo k sodbi, da vodstvo podjetja sezonske delavce (pa tudi redne) ob koncu sezone — ta traja vsega 4 mesece - maltretira, žali... V pravilniku o delitvi osebnih dohodkov piše, da je moč plače izplačevati od 1. do 25. v mesecu - bojda zato, da lahko z zavlačevanjem izplačila na koncu sezone še malo zadržijo sezonske delavce, če jih še potrebujejo (!?). Izrazi za delavce - redne in sezonske - ZA AKCIJO MED LJUDMI VEDNO ZMANJKUJE ČASA :S 3 1% Ljubljanski mestni svet Zveze sindikatov opozarja na to, da bo ostalo za akcijo med Ijudm' v , fl z ustanavljanjem samoupravnih interesnih skupnosti zopet zelo malo časa • Kratko odmen terjajo tudi od sindikatov toliko resnejše delo pri izbiranju kandidatov za delegate m ^ Mestni sindikalni svet Ljubljana je na svoji zadnji seji, žal, v zelo okrnjenem sestavu delegatov iz občinskih sindikalnih konferenc, poslušal in- REFERENDUM ZA SAMOPRISPEVEK ZA SOLE IN VRTCE NA OBALI OB VEČJIH TOVARNAH - VRTCI? Zaradi prepočasnega tempa gradnje šol in vrtcev ter presuhega izvira sredstev za ta namen bodo družbenopolitične organizacije na obali predlagale občanom, da s samoprispevkom aktivno pomagajo reševati ta problem V obalnih slovenskih občinah bodo, kot kaže, še pred koncem letošnjega leta občani odločali, ali bodo prispevali v obliki samoprispevka dodatna sredstva za izgradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih ustanov. Poleg stanovanjskih problemov, ki so na obali številni in v naslednjih nekaj letih praktično nerešljivi, tudi izgradnja vzgojno-varstvenih ustanov in šol ne gre s tempom, ki bi zagotavljal skorajšnjo rešitev teh problemov. Iz sredstev, ki se nabirajo za gradnjo teh ustanov na račun potrebe, pa bi potrebovali kar okroglih 140 milijonov dinarjev. Zategadelj bodo družbenopolitične organizacije na slovenski obali predlagale občanom tamkajšnjih treh občin, da se odločijo za uvedbo samoprispevka za izgradnjo otroških vrtcev in osnovnih šol. V dosedanjih razpravah o položaju in o problemih je na tem področju bilo moč slišati številne predloge za hitrejše reševanje teh vprašanj in za čimbolj smotrno uporabo sredstev, ki se nabirajo in ki se bodo še nabrala za ta namen. Sam po opremi ne sme biti govora. Razumljivo pa je, da pri tem ne bodo smeli pretiravati niti v nasprotni smeri, da bi ti vrtci ne bili zgrajeni funkcionalno in da ne bi imeli vse potrebne opreme in prostorov. Sindikat v Delamarisu pa, na primer, predlaga (informacijo smo slišali kot neuradm predlog na neki seji, ki jo je organizirala osnovna sindikalna organizacija v Delamarisu), da bi veljalo proučiti in nemara tudi uporabiti način reševanja prostorske stiske za varstvo otrok tako, da bi večja podjetja prispevala po- formacijo o pripravah za organi-ziraje samoupravnih interesnih skupnosti na območju mesta Ljubljana. Gre za stališča in priporočila, ki jih je v tej zvezi pripravila' mestna koordinacijska komisija za spremljanje uresničevanja ustave pri Komiteju mestne konference ZKS Ljubljana in ki se nanašajo na tiste samoupravne interesne skupnosti, ki se vključujejo v skupščinski sistem in ki morajo biti organizirane do konca letošnjega leta. Časa je malo in žal tudi zakonodaja s tega področja še ni sprejeta. Doslej izoblikovana stališča so taka, naj bi vsa tista področja, ki se vključujejo v skupščinski sistem, imela na ravni občin s samoupravnimi sporazumi ustanovljene samoupravne interesne skupnosti. Te skupnosti naj bi s samoupravnimi sporazumi del svojih pristojnosti prenesle na mestne interesne skupnosti (ne zveze skupnosti), tako na primer kulturne skupnosti oziroma izobraževalne. Tudi samoupravne interesne skupnosti za območje regije (zdravstvo, zaposlovanje) ali republike (pokojninsko — invalidsko zavarovanje, raziskovalna dejavnost) naj bi po občinah imele svoje temeljne interesne skupnosti ali enote. Mestna in občinske skupščine pa naj bi z dopol Seveda pa čaka prav sindikate odgovorna naloga v zvezi z evidentiranjem možnih kandidatov, sposobnih in zavzetih delavcev, ki bodo znali v interesnih skupnostih predstaviti in zagovarjati specifične in skupne interese zaposlenih. Druga posebna skrb sindikatov ob usta- 'V vsf1 "tg mamu se piavuea**— . Pij, čemer naj bi odločal Jj) ^ čem odločali, imajo ^ seznaniti se pravočasno mezni delegati so ugota ‘J ^ so sindikati že sporni^ s1 Hj, resni opozarjali na Pra^e lej mujanja v Ljubljani, saj J A [ViN pri sklepanju sarn°u^iti L scena smu ^ sporazumov o pr0§raskDR!i navijanju samoupravnih interes- sredstvih za splošno i° nih skupnosti pa bo, da bodo v porabo v letu 1974 bi ^ delovnih kolektivih zagotovili polagp za obravnavo pravočasno in kvalitetno obrav- tivih bore malo časa. ^Jj)! navo delovnih in finančnih pro- da se stare napake P° aK gramov interesnih skupnosti za Na vprašanje, ali s° LA leto 1975. Časa seveda ni dosti. Ijeni predlogi sanl0%vl| vo- sporazumov za ustanovit; saj naj bi bile neposredne vu- sporazumov za usLa"”lA,pi' litve delegatov iz TOZD in kra- sameznih interesnih so delegati slišah zagot° VK jevnih skupnosti med 2. in 8. decembrom, volitve pa je treba _________, _ , „ je to delo v glavnem °r ^ razpisati trideset dni poprej. Podprli so tudi stališč opisali iiiuGdci um ruupiu su iuui uK Na seji mestnega sindikalnega koordinacijske komisiL jP1 sveta so poudarih, da spričo strokovne službe za • 1 zelo tesnih rokov še posebej občinske sindikalne konference in občinski sindikalni odbori ne bodo smeli stati ob strani, pač pa se morajo v to politično akcijo takoj vključiti. Kaže, da je akcija v Ljubljani časovno usklajena v vseh občinah, kar je tokrat vendarle določena prednost. siroKovne muzuc o • nosti v mestu organi21^ ^ bolj racionalno, enot^0čj^ 1: mezna interesna poCl fg/ d. čim bolj racionalno zf cijo strokovnih služb V*, majo tudi delovni ko \ jim ni vseeno, kako s® združeni denar. fji Glede evidentiranj3 deleg3te »st. kandidatov za a Lapu3« Mnogi delegati pa so bili zelo upravnih interesnih itični do prakse v mestu treba opozoriti tudi n3 , g t®5" o 5 eradmo ten ustanov na račun naoraia ta ia namen, ^ r—j--j- r, r..r, 1 _ obveznega prispevka od investi- sebi je razumljiv predlog, naj bi tr.ebne prostore ob svojih totar' odloki omogočile čimprejšnje cij, se nabere letno le okrog 2,2 vzgojno-varstvene ustanove pn- niških obratih in plačevala tudi vkliučevanje interesnih kritični do prakse _______^ _ Ljubljana, ko se posamezne potrebno ponovno akcije pravočasno ne uskladijo tudi tiste predloge, k) ^ 'L po občinah (tokrat vsaj to ne izoblikovani sporni30 ^ t Skupščine pa naj ui t uupui- bo primer, bil pa je npr. pri vah. Sicer pa so deleg^pC j t nitvami skupščinskih poslovni- podpisovanju družbenega dogo- skih sindikalnih kov ali posebnimi statutarnimi vora o štipendiranju!) oziroma seji mestnega sveta ;; ” ' ' -------x;1~ se akcije v mestnem merilu tako sindikat in SZDL ^ ajccijf j CIJ, 5c Iiaucic 1CU1U ic UIVlUg ---------------;---r- milijona dinarjev. Samo za sani- lagodili sedanji pereči potrebi ranje stanja, kakršno je sedaj, se po čimvečjem številu teh usta-pravi za obnovo dotrajanih nov, se pravi: potrebno bo objektov in izgradnjo tohko skrajno smotrno potrošiti vsak objektov, da bi pokrili sedanje dinar, o kakršnikoli bogatejši potrebno režijo za te vrtce. Pri tem pa seveda ne bi smeh prezreti širšega družbenega interesa. rb skup- vključevanje nosti v svoje delo. Nosilec nalog v zvezi z volitvami delegatov v interesne skupnosti je Socialistična zveza. „ --------------------------------------- . dolgo snujejo na vrhu, da za no koordinirata svojo ................... si kakršnekoli neusk^D akcijo med ljudmi zmanjkuje časa. Samoupravljanje pa ni improviziranje, samoupravljanje terja, da ljudje, ki bodo o ne- si KaKisiieicim m'- S[i tej časovni stiski ne privoščiti. imsi IZOBRAŽEVANJE IN KULTURA fel LETA RADOVLJIŠKE KULTURNE AKCIJE Iz akcije za delavce akcija delavcev i £a skupino organizatoijev, ki v radovljiških sindikatih zadnja ^ skrbe za kulturo, šport in rekreacijo v delovnih kolektivih, je Usar značilno, da z organiziranjem svojih akcij skoraj nikoli ne Najo. Tako je bilo tudi s pravočasnimi pripravami na letošnjo j torno akcijo, ta pa velja za najbolj množično vsakoletno akcijo Pjkatov, kulturne skupnosti, zveze kultumoprosvetnih orgam-K in organizacij združenega dela v tej občini. Ena redkih to-j>ih kulturnih manifestacij na Gorenjskem, namenjena predvsem %stvu, je v zadnjih treh letih, kolikor traja, naletela na izredno Hm odmev. V občini, v regiji in v širšem slovenskem prostoru. .Konec septembra je komisija J kulturo Dri občinskem sin- iro pri občinskem, sin-,tonem svetu ocenila dose-I i> razvoj in rezultate kul-Jto akcije. Ugotovili so, da so i & RVi i o rzorl zsvroni Q CltlHl- skupna prizadevanja sindi-kulturne skupnosti in IjHske ZKPO v minulih treh usmeijena v širjenje in r^oljanje kulture med de-in da so dosegla pravi na-To najbolj potrjuje vse 'Uile število obiskovalcev gle-|IFkih in drugih kulturnih | Peditev, povečano število. Hrskih kulturnih skupin, VCev, glasbenikov, igralcev in 'Vznikov, njihovo delo. Ob V pa je najbolj razveseljivo, Prihajaj o pobude za razšir-kulturne akcije v občini ‘pje čase prav iz delovnih ^khvov in da večino ama-Ljkih skupin sestavljajo ravno UUlt Je riružbeni dogovor o Kriri akciji s programom gle-. ‘n drugih predstav izpisalo 52 delovnih organi-(vP ~ vse večje organizacije Rženega dela v občini, z iz-podjetja Vezenina Bled, ki Vj Š50 zaposlenih. Kolekti-|iy! So po dogovom ustrezale (J oblike zbiranja sredstev i^topevek 4 din na zaposle-saj so denar za stroške 'Jtoliških predstav in ostalih ijpditev lahko zbrali v vseh ^Etotjih, ki so se vključila v J lumo akcijo. Jk urii pristopanje k dmžbe-u dogovoru je potekalo po L QUpravni poti. Dogovore so ' % tovali delavski sveti, potem dobili soglasje osnovnih Jalnih organizacij. Oba pj pfi3 sta vsako leto tudi podli.1 dogovora o numenskem l>tecai?ju sredstev, ki je bil lani 0 i tl^.U različen glede na fi-nf l([0Cne možnosti posameznih A it orsanizaC1} pTu°,d ^ L C(istva neposredno odobnh delavski sveti, drugod pa so jih iz svojih proračunov zagotovile osnovne sindikalne organizacije. Letos so začeli razmišljati o tem, da bi se v bodoče o kulturni akciji, njeni programski zasnovi, izrekli vsi zaposleni na zborih delavcev. Podobno kot pred letom, je bil ' tudi lani program radovoljiške kulturne akcije gledališko obarvan. Več kot 9000 delavcev si je ogledalo 19 -predstav Mestnega gledališča ljubljanskega, Prešernovega gledališča iz Kranja in gledališča Tone Čufar z Jesenic. Ansambli teh gledaliških hiš so bili najpogosteje v gosteh pri kolektivih. In s kakšnim veseljem so vedno prihajali mednje. Kako tudi ne, ko so bile vse njihove predstave razprodane že vnaprej. Povsod kjer so gostovali, v Radovljici, na Bledu, v Bohinjski Bistrici, v Podnartu, •-Kropi in drugod, so bili deležni velikih priznanj, delavci so-bili in ostajajo njihovo najbolj hvaležno občinstvo. Nič drugače kot lani ni bilo tudi letos, ko poteka kulturna akcija že četrto leto. Njeni organizatorji so želeli, da bi dobila nove razsežnosti, saj je že prerastla dosedanje okvire in postaja resnično kulturna akcija delavcev. Skupno z ostalimi organizatorji so že spomladi poslali predlog letošnjega družbenega dogovora vsem organizacijam združenega dela v občini. Z njim so želeli članom delovnih skupnosti zagotoviti bolj vsestransko kulturno življenje. Tako letošnji program akcije poleg 25 gl c dah škili predstav v vseh večjih krajih obsega tudi 4 razstave v delovnih kolektivih. Do konca junija so poklicna in amaterska gledališča, ki sta se jim letos pridružila tudi Drama SNG iz Ljubljane in Glej 73, uprizorila 15 predstav. Dve domači gledališki skupini nameravata to sezono predstaviti delavcem kar več dramskih uprizoritev. V petih ali šestih delovnih organizacijah, kjer imajo ustrezne prostore, bodo do konca leta priredili še eno ali dve razstavi. Razveseljivo je, da bodo delavci v štirih večjih delovnih organizacijah imeli prvič priložnost slišati neka- tere znane slovenske umetnike, ki bodo nastopili na samostojnih koncertih opernih arij. V letošnjem programu kulturne akcije v občini pa niso upoštevane prireditve amaterskih skupin, ki bodo nastale znotraj programov kulturnih društev ali programa ZKPO. Enajst kulturnih prireditev v okviru kulturne akcije si je doslej letos ogledalo več kot 4300 obiskovalcev predstav, do konca leta pa bo število teh gotovo najmanj štirikrat večje. Kljub temu, da bo letos podpisalo družbeni dogovor o kulturni akciji 54 delovnih organizacij, tako vsaj pričakujejo, pa bodo morali kulturno akcijo njeni organizatorji uveljaviti in negovati med radovljiškim delavstvom še bolj kot doslej. V tem spoznanju je vse podpore vredna pobuda, da bi odločitve o repertoarni politiki kulturne akcije prepustili delovnim kolektivom, podpisnicam družbenega dogovora, ki bodo delegirale svoje člane v samoupravni organ sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti v delovnih skupnostih. Ta organ naj .bi v prihodnje odločal ne samo o sredstvih, ampak tudi o vsebinski zasnovi kulturne akcije. Po izkušnjah sodeč, v radovljiški občini to ne bo težko uresničiti. IVAN VIRNIK Sta našli, kar iščeta? Foto: A. AGNIC ZA PRAVI OBRAZ KULTURE . .. Vprašanje, kaj' je resnična avantgarda v umetnosti, je postalo pri nas dokaj sporno. Od osvoboditve do danes je v slovenski književnosti nastopala že vrsta skupin in posameznikov, ki so si prilaščali ta' naziv. Naravnost ganljivo smešno je, kako so si posamezne skupine domišljale, da so odkrile Ameriko, v resnici pa so le ponavljale že zdavnaj odkrite literarne izume in novosti iz preteklosti. Po večini so bile skupine avantgardne le v oblikovnem smislu, izmišljale so si raznovrstne grafične načine pisave pesmi in proze, a vsebinsko niso prinašale nič novega. Niti nove ideje niti nove morale niti nove estetike. Kajti prava avantgarda je samo tista, ki prinaša novo in napredno v vsebinsko idejnem smislu. Taka avantgarda je resnično predhodnica novega napredka. Taka avantgarda hodi resnično spredaj, v prvi vrsti, ne kot tista naša sodobna „avantgarda“, ki jo je opisal Matej Bor, ki hodi zadaj, za narodom in mu kaže osle . .. * DUŠAN MEVLJA (N. dnevnik 13. okt.) ... Če bi jaz postavljal teme kongresa ali pogovora med književniki in umetniki sploh, bi bila to snov o smislu in naravi umetnosti. Zakaj danes se svet, kolikor lahko sodim po tistem, kar se dogaja, veliko bolj ukvarja z artističnimi, tehničnimi vprašanji, kot pa s tistimi vprašanji. Ki so za umetnost in zlasti literaturo bistvena ... JOSIP VIDMAR (Komunist, 21. okt.) ... Ne verjamem v prozo, ki nastaja brez naslonitve na doživeto. Jaz takšnega pisanja ne občutim niti ga ne morem čitati. Pravi pisatelj piše zategadelj, ker v sebi doživeto občuti nekaj, kar je drugim še neznano. To doživljanje, ta izkušnja ni v nikakršnem nasprotju s tistim, čemur pravimo ustvarjalna domišljija. Ta ni od boga dana, ni niti z neba niti iz prstov., izsesana, je rezultat izkušnje, stopnja spoznanja, zato je težko in nemara celo nepotrebno razlikovati - vsaj pisatelju to ni potrebno - čemu kaj pripada.. . MIHAILO LALIČ (Rad, 24. okt.) KOPER Visoko šolstvo tudi na obali Z letošnjo jesenjo začenjajo delovati v Kopru dislocirani oddelki fakultete za strojništvo, ekonomske fakultete in pedagoške akademije v Ljubljani. Ob otvoritveni svečanosti so izročili indekse prvim 42 študentom, ki pa niso zadnji, ker je interes za tovrstni študij med mladino na obali zelo velik, saj je šolanje v domačem kraju zagotovo najcenejše. Za šolanje na visokih šolah na obali pa so zainteresirane tudi delovne organizacije, ki jim strokovnega kadra zelo primanjkuje. FRANC OBOLNAR • VELENJE Že druga razstava V prostorih likovnega salona velenjske knjižnice je te dni že druga razstava v letošnji sezoni. Razstavlja akad. slikar Lojze Zavolovšek, ki je tudi tokrat v glavnem zvest motivom iz Šaleške doline in njene okolice. V tej sezoni programirajo še najmanj 8 razstav. Računajo na ponovno predstavitev del članov kluba likovnih ustvarjalcev Šaleške doline. S posebno razstavo pa naj bi predstavili tudi dosedanjo rast in razvojna hotenja posameznih organizacij združenega dela iz občine Velenje. SZ OBČINE V OBČINO, OD TU S N TAM RUDARJI OBISKUJEJO GLEDALIŠČE V h S> v Hrastniku se lahko z marsičem pohva-86111 prav Židane volje, ko sem slišal na 1 Vf,.1. Konferenci, koliko so že postorili in kaj še j Hvc H. Zlasti še zato, ker so mnogo storili za Hvofk največkrat njihove pobude in zamisli z , H istvom sprejemajo. H me skoraj ni presenetil podatek, daje etlimo letns snnmladi kar 300 delavcev r, 'Ml r errimo letos spomladi kar 300 delavcev -'■ut arrih na predstave poklicnih gledališč, pred-a So n . B1 hi člani njihbvih družin. Že takrat >%ačrtovali, da bo potrebno najbrž že jeseni Hje še drugi abonma, saj je bilo zani-j Hvto1 ikšno, da vseh, ki bi želeli, niso mogli H Prv' abonma. H ponekod, da ,,navadni“ ljudje ni- triotin ? Za kulturno življenje. Navadna iz-,j a je, da se delavci ne zanimajo za kul-tNj a ne razumejo umetnosti ali pa, da so za-taiHm ZTiVsem’ kar jim nudimo, celo z najbolj “es je, da je med delavci tudi še veliko jHcin •|lni za kulturo ni mar (pa ne samo med j n0: s pa še ni rečeno, da nekje v nji-' Niti jnan.i°sti ni vzgibov, ki bi jih bilo treba 11 Pravilno usmeriti. In rezultat bo slej ko prej za marsikoga presenetljiv! Seveda pa delavci niso enako zadovoljni z vsako predstavo, z vsako razstavo, z vsakršnim delom. Želijo gledati na primer predvsem take gledališke predstave, v katerih vidijo tudi sebe, del svojega lastnega vsakdanjika, svojih problemov in svojih dilem. To pa ne pomeni, da ne bi mogli delavcem bolj približati tudi marsikatero težje dojemljivo umetniško izpovedno delo. Morali bi se z njimi ob predstavah pogovarjati, kako so oni sprejeli in razumeli neko delo, jim pojasnjevati vsebino in način, zakaj je neko odrsko delo tako prikazano. Odkar imamo kulturne skupnosti, so marsikje število gostovanj poklicnih kulturnih ustanov zelo razširili, zlasti še gostovanja gledališč. To je pohvalno, saj so tako marsikje zapolnili tako imenovane bele lise, kjer ljudje celih območij leta dolgo niso imeli priložnosti videti kakšno prireditev poklicnih kulturnih delavcev. Res. pa je tudi, da so ob tem skoraj praviloma zanernarih kultur-no-estetsko vzgojo, ki mora postati sestavni del sleherne predstave, organizirana na najrazličnejše načine, ne nazadnje tudi kot pogovor med ustvar jalci in gledalci oziroma poslušalci. V marsikateri občini smo tudi opazili, daje ob naraščajočem številu gostovanj začelo upadati aktivno kulturno življenje delovnih ljudi in občanov. Ta pojav ni razveseljiv, z organizirano kulturno akcijo se mu moramo postaviti po robu, kajti predstave poklicnih kulturnih ustanov niso in ne morejo biti nadomestilo za lastno aktivno kulturno tvornost delovnih ljudi. ŠE EDINI ZBOR SO ZAPRAVILI Pa se preselimo spet v Slovenske gorice. V lenarško občino. Občina Lenart je bila nekoč daleč naokoli znana po razgibanem kulturnem življenju. V zadnjem času pa kulturno delovanje vidno nazaduje. Zal, predvsem po ,,zaslugi“ najbolj odgovornih v ZKPO občine Lenart. Čudno se sliši, da je nedolgo tega nehal z delom edini pevski zbor odraslih v občini, ki je vključeval predvsem zaposlene in je deloval v okviru lenarškega kulturnega društva. Kulturniki se niso mogli sporazumeti o monimalnem hono-rariu za zborovodjo, ki bi ga s skupnimi močmi seveda lahko zagotovili. Posledice takega oklevanja so zdaj tu. Ce izvzamemo šole, deluje zdaj v občini le nekaj gledaliških skupin in seveda slikarska kolonija samorastnikov Zavrh (upajmo, da bo še veliko časa živela) ter kolonija učencev osnovnih šol „Maksa Kavčiča14 v Cerkvenjaku. Obe koloniji delujeta že več let. Pomembna je tudi prireditev, ki jo vsako leto pripravljata KPD Gradišče in tamkajšnja mladinska organizacija, srečanje nepoklicnih literatov. Problem je torej predvsem v tem, da ne deluje občinska ZKPO. A prav ta naj bi povezovala in (usmerjala društveno dejavnost in ji pomagala z zamislimi, kako poživiti kulturno življenje. Tako pa društva životarijo, saj se zanje več ali manj nihče ne zmeni. Najbrž bo treba v prihodnje hitreje napredovati tudi v knjižničarstvu, saj bi morali v skladu s sprejetim programom že zdavnaj urediti nekaj izposojevališč tudi v odločnejših krajih, ki zaradi oddaljenosti od matične knjižnice v Lenartu nanjo niso navezani. Marsikaj bi gotovo že lahko štorih, če bi bilo dovolj denarja, pa tudi hotenja. Prepričan sem, da se bodo tudi v Lenartu raz--inere slej ko prej spremenile. Že danes je delovna zlasti kulturna skupnost, ki se lahko z marsičem pohvali. Najbrž pa se bo morala Socialistična zveza v občini bolj odločno zavzeti za to, da bo v občini ponovno zaživela tudi ZKPO in povezala vse tiste številne za kulturo zavzete ljudi, ki so še kako pripravljeni delati, le da jih je pri tem delu potrebno spodbujati, jim dajati pomoč in priznanje. JONE ŠTEFANEC Prihodnjič: MED DELAVCI „MEBLA“ TOKOVI GOSPODARJENJA Komentatorjev stolpec Varčevanje najučinkovitejši lek proti inflaciji Med politiki in gospodarstveniki so še dokaj deljena mnenja o tem, ali lahko spet govorimo o akutnem poslabšanju likvidnosti v gospodarstvu oziroma kdaj sploh lahko govorimo o pojavu nelikvidnosti in njegovem razraščanju. Nekateri namreč menijo, da je poslabševanje dolžniško-upniških odnosov trenutno še zmerom počasnejše od rasti družbenega proizvoda ter da zategadelj še ne moremo govoriti o povečevanju nelikvidnosti. Drugi spet trdijo, da gre, če že ne za ponovno razraščanje nelikvidnosti, pa vsaj za prve znake tega pojava, Id bo zagotovo zavzel večji obseg, če ne bomo upoštevah ustreznih ukrepov za zajezitev medsebojnega zadolževanja v gospodarstvu. Na voljo so nekateri statistični podatki, ki očitno govore v prid teniu drugemu naziranju, da se je likvidnost gospodarstva v zadnjih mesecih ne le poslabšala, temveč da se še nadalje poslabšuje. Tako je npr. neizpodbitno dejstvo, da vse bolj nazaduje obseg sredstev na žiro računih organizacij združenega dela, na katerih je bilo ob koncu lanskega leta še 18 milijard, a ob koncu letošnjega prvega polletja komaj okrog 15,9 milijarde din, pri čemer se je situacija v naslednjih letošnjih mesecih očitno še poslabšala. S temi podatki je neposredno povezan pregled izpolnjevanja obveznosti Organizacij združenega dela, ki kaže, da so neizpolnjene obveznosti OZD, ki so v začetku lanskega decembra znašale skupno 3,4 milijarde, maja letos nazadovale na 1,7 milijarde, v obdobju junij-avgust pa so spet naraščale, tako da so se v avgustu letos povzpele že na nekaj manj kot 2,5 milijarde din. Vzrokov za zaskrbljenost je tem več, ker je delež neporavnanih terjatev v celotnem dohodku letos junija narasel do ravni, ki je ni dosegel v zadnjih petih ali šestih letih. Medtem ko je namreč ta delež v letu 1969 znašal 21,2 %, se je v letu 1971 dvignil na 32 %, kar je bilo največ vse do letošnjega leta, ko se je v juniju delež neporavnanih terjatev v celotnem dohodku povzpel kar na 36,3! Tudi druga' znamenja, kot npr. prekomerno naraščanje zalog gotovih izdelkov (te so letos narasle za 38 %), kažejo, da se s hitrimi koraki bližamo ponovnemu močnemu valu nelikvidnosti, toliko bolj, ker zaradi inflacije stroškov gospodarstvu začenja že akutno primanjkovati razpoložljivih tekočih sredstev. S tem je najožje povezano kritično nazadovanje ekonomičnosti poslovanja v gospodarstvu. Porabljena sredstva so v letošnjem prvem polletju znašala skupno 443,7 milijarde din in so bila skoraj za polovico večja kot lani. Povedano drugače, stroški gospodarstva rastejo nominalno za dva odstotka bolj kot celotni dohodek, a realno celo za 8 % bolj. Če se poglobimo v strukturo teh stroškov, bomo ugotovili, da se je delež mnogih postavk nebistveno spremenil ali pa sploh ni doživel sprememb. To velja npr. za izplačila za proizvodne in neproizvodne storitve, za dnevnice, terenske dodatke, reklamo itd., medtem ko so osnovne spremembe nastale pri izdatkih za porabljeni material. Ti stroški so v letošnjem prvem polletju znašali skupno 158,3 milijarde din in so bili za 54 % večji kbt v istem lanskem obdobju. Njihov delež v skupnih stroških je v letošnjem prvem polletju narasel od 33,7 % na 34,9 % ter se še nadalje povečuje. Potemtakem ni dvoma, da se v organizacijah združenega dela niso zvišali stroški, na katere le-te lahko neposredno ali tudi posredno vplivajo. Nevšečnosti zastran ekonomičnosti poslovanja nastajajo predvsem pri tistih stroških, ki jih je sicer res mogoče znižati z ustreznejšim izkoriščanjem materiala, zmanjševanjem izmečka in podobno, vendar pa kljub temu produktivnosti in splošne učinkovitosti dela na ta račun dejansko ni mogoče tako izboljšati, da bi z njima lahko nadomestili rast cen materiala. Posredi je torej visoka stopnja inflacije, ki v največji meri zmanjšuje poslovno učinkovitost delovnih organizacij in jim odtujuje z delom pridobljena sredstva. Zategadelj mora biti boj proti inflaciji v ospredju prizadevanj ne le delovnih kolektivov, marveč celotne družbene skupnosti. Žal, ni splošnih učinkovitih receptov, kako se spopasti s tem sodobnim zlom, ki tare ves svet. Eno najbolj učinkovitih sredstev, ki so-že znana, je varčevanje na vseh področjih, h kateremu se bomo morah očitno zateči tudi Jugoslovani, pa čeprav nam ukrepi v tej smeri vsaj za zdaj ne gredo najbolje od rok. J NANDE ŽUŽEK POVEZOVANJE PLETILSTVA V SLOVENIJI Odločen nastop sindikatovs Sindikati te dejavnosti spodbujajo povezujoča se podjetja, da pospešijo, hkrati pa temeljito op priprave na povezovanje, zraven pa vabijo tudi preostale pletilce - V pletilstvu 17 podjetij m 86 poslenih, ki so lani skupno ustvarili prek milijardo dinarjev celotnega dohodka Republiška sindikalna konferenca delavcev tekstilne in usnjarske industrije, ki je že doslej zelo tvorno sodelovala pri akciji za povezovanje slovenske tekstilne industrije, je „razpravljala“ tudi o dogovarjanju šestih pletilskih podjetij, ki se že več kot leto dni menijo, da bi se povezala v sestavljeno organizacijo združenega dela. Na eni svojih zadnjih sej je predsedstvo konference pohvalilo prizadevanja šesterice, hkrati pa je pozvalo tudi ostala podjetja te stroke, naj se pridružijo, he glede na to, da je šest podjetij, ki se dogovarjajo, tehnološko skorajda povsem zaključena celota. Nedavno tega je sindikalna konferenca na- vanje akcije in na njen začetek tudi v tistih podjetjih, ki se do-sedaj še niso vključila v konkretne-pogovore. Akcija šestih pletilskih podjetij je. med združevalnimi načrti slovenske tekstilne industrije najbolj dozorela, čeprav je seveda do referenduma med kolektivi še dolga pot. Podjetja Almira, Angora, Beltinka, Rašica, Tovarna pletenin iz Sežane in Trikon iz Kočevja se dogovarjajo, da bi združila svoja sredstva in delo v sestavljeni organizaciji združenega dela „Združerie tovarne modernih pletenin". Združuje se okrog 3000 delavcev, ki so lani skupno ustvarili okrog 326,5 milijona dinarjev celotnega dohod-. •-------------------------v 5a J'-' ------------------------J _ ^ redila še korak dlje. Povabila je ka. V vsej pletilski dejavnosti predsednike osnovnih sindikal- naši republiki pa je zaposlenih nih organizacij vseh 17 slovenskih pletilskih podjetij na pogovor o dosedanjem poteku akcije za povezovanje, na katerem pa so seveda glavno pozornost usmerili na pospeše- okrog 8600 delavcev, ki so lani ustvarili za preko milijardo dinarjev celotnega dohodka. Združujoča se podjetja predstavljajo torej tako po številu zaposlenih, kot po vrednosti V ZASAVJU SE ČEDALJE BOLJ OTEPAJO NELIKVIDNOSTI Več dolžnikov in večje zaloge celotnega dohodka okroglo tretjino vse pletilske stroke v Sloveniji. Razumljivo je, da so se sindikati zavzeli, da se o povezovanju v združeno podjetje pletilstva začno dogovarjati tudi v ostalih slovenskih pletilskih podjetjih, čeprav je omenjena šesterica glede na tehnologijo zaključena celota. Ne glede na to bi se v združenem podjetju tudi ostala pletilska podjetja lahko dogovarjala o skupnih poslih pri prodaji izdelkov in nakupu surovin, O skupnem nastopu pred finančnimi institucijami, ter o združevanju sredstev, ki bi jih posamezna podjetja namenila za razvoj. Tako so sindikati vzpobudili dve akciji, ki naj pripeljeta - ni pa najbrž nujno, da ob istem času — k istemu rezultatu: združitvi slovenske pletilske dejavnosti v sestavljeno organizacijo združenega dela. Republiška konferenca je spodbodla sindikate v omenjenih šestih podjetjih, ki se dogovarjajo za združitev. Akcija, kot kaže, teče še nekolikanj prepočasi. Doslej se je namreč sestal le politični aktiv v Almiri in razpravljal o pripravljenem osnutku gradiva za javno razpravo v kolektivih o združitvi. Ocenil ga je kritično. V teh dneh so o bilo — sukala se je le na vodilnega kadra v p°djetJ^ Prav v nobeni tovarni pa veda še ni začela javna razpr — kar pa je glede na rečene kritične ocene ogra tudi nekje razumljivo. . Razprava o združevanju 1 gradivu o združevanju se po mnenju sindikatov pr6813'*1':, - podjetjih 11 omenjenih šestih ,—j . . , vodilnih krogov na družb6^ politične organizacije in 83,1 o. upravne organe. To pa 116 Ih meni, sodijo sindikati, da morali sedaj hiteti s prlPrh slabe javne razprave v k°le.j vib in potem na hitro org11111^ rati referendume. NasprotIjfl pohiteti je treba s temeljih obravnavo perspektiv zdr vanja in pripravljenega gra^0 za javno razpravo - to Pa ‘ jj navsezadnje pomeni tudi) bosta tako javna razprava tudi referendum organih3 kasneje, kot je bilo prv0 predvideno. ff Hkrati naj bi se začela v ostalih enajstih podjetjih pobudo sindikata akcija za vezovanje vsega pletilstva J bodisi na poslovno tehnj6 I Poč jetj: da Pro »eč Priš Zac del; liči ia val; vp, bel Pta Več skl; Ptc Skl; ko; Pr< 1 nivoju, ali pa nemara tu Ije povezave, združitve dela 1 tak« pa’ >1 sredstev. Vsekakor poudarjajo v sindikatih, - y. biti akcija povezovanja PrlP biti atccija povezovanja , njem razpravljali tudi v Bel- Ijena temeljito in kolektivi ^ ................................... rajo zelo natanko vedeti, ^ Klešče plačilne nesposobnosti v revirjih vse bolj stiskajo delovne organizacije, tem težavam pa se pridružujejo še porast zalog gotovih izdelkov in nedokončane proizvodnje in še večje prelivanje denarja iz gospodarstva v negospodarstvo tinki; v ostalih štirih podjetjih pa razprav o gradivu v organih družbenopolitičnih organizacij in v samoupravnih organih še ni tilske dejavnosti se združujejo in kaj je naj združiti z ostalimi podjetji P Pred kratkim so v Zasavju objavili podatke o nelikvidnosti, stanju zalog, obveznostih zasavskega gospodarstva in drugih dajatvah. Podatki kažejo, kako naglo pada reprodukcijska sposobnost zasavskega gospodarstva in s kolikšnimi težavami se utegnejo delovni kolektivi v prihodnje srečevati, če ne bomo čimprej odpravili nekaterih prevelikih dajatev in jih spravili v realnejše okvire. Tako so znašale zaloge v zasavskem gospodarstvu konec prvega polletja 340 milijonov din, kar je za 23 % več kot ob začetku letošnjega januarja. Zasavskemu gospodarstvu dolgujejo kupci 310 milijonov din, njegove obveznosti pa znašajo 161 milijonov, enkrat manj kot terjatve. Terjatve so za 92 % večje kot ob koncu minulega leta, obveznosti pa za 83 %. To so podatki za prvo polletje, ni nobenega dvoma, da se je Podpisan dogovof o času poslovanja v trgovini dl V občini Velenje so imele trgovske organizacije združenega različno urejen popoldanski zapiralni čas ob sobotah in ^ pred prazniki — nekaj časa zavzemali t-a i«, ua m pa nobenega dvoma, da se je poldan ob sobotah in dnevih pred prazniki v popoldansken stanje konec septembra poslab- Sindikat delavcev storitvenih dejavnosti občine Velenje J /-s -/1 neti rrl^rlp n pl iWi Htl HSt 1 u l • _____1_____ jen popoiaansKi zapiraim uu ' 0$e' i. Delavci v trgovskih delovnih organizacijah 8 pi avzemali za to, da bi enotno uredili čas zapn^nhjsi ’ . ... vi „1rZ>tTT v J * - Aha Pepe se je že vključil v intenzivno varčevanje z energijo ...! I. Antič ^ šalo, zlasti glede nelikvidnosti, znatno večje pa so tudi zapadle terjatve. Zakonske obveznosti revirskega gospodarstva so se letos menda povečale več kot za 180%, zato ima negospodarstvo več prostih sredstev, kot jih je imelo kdajkoli doslej. Poraba, pravijo v Zasavju, splošna in skupna, je presegla vse meje in če je- ne bomo zaustavili, se bo gospodarstvo znašlo na dnu svojih možnosti za nadaljnje poslovanje. Ostanek dohodka bi moral letos porasti vsaj za 28 % v primerjavi z lanskim letom. Ponekod pa ugotavljajo, daje ostanek dohodka / manjši kot leto prej. Še celo večje delovne organizacije, ki so zadnja leta uspešno poslovale, danes ugotavljajo, da so jim visoki proizvodni in drugi stroški onemogočili kakršenkoli pomembnejši ostanek dohodka in se že danes vprašujejo, kaj bodo imeli za sklad skupne porabe? Zasavsko gospodarstvo seveda ne bo moglo več kreditirati svojih odjemalcev in v marsikaterih kolektivih so že sprejeli ukrepe za zmanjšanje prodaje izdelkov kupcem, ki zamujajo s plačiji. —m- predlagal sprejem posebnega družbenega dogovora. sindikata delavcev stori Pri pripravi dogovora o poslovnem času v trgovini so izhajali zlasti s stališča, da je treba tudi zaposlenim v trgovskih organizacijah združenega dela omogočiti 42-urni delovni teden. To je bilo potrebno ne samo zaradi številnih žensk, zlasti mater, ki so zaposlene v trgovini, temveč tudi zaradi drugih zaposlenih, ki so vse češče iskali delo v drugih organizacijah združenega dela. Na odločitev pa je vplivalo tudi dejstvo, da imajo skorajda vsa gospodinjstva v občini hladilnike in zmrzovalnike, se pravi, da lahko shranijo tudi hitro pokvarljivo blago, če ga kupijo za nedeljo in za praznične dni nekoliko prej, kot so ga doslej. Konferenca sindikata delavcev v trgovini je potrdila predlog družbenega dogovora o . popoldanskem poslovnem času v trgovini ob sobotah in dnevnih pred prazniki na območju občine Velenje, ki so ga te dni že podpisali predstavniki trgovskih organizacij združenega dela, Občinske konference socialistične zveze delovnih ljudi Velenje in Občinskega odbora Htvri1 dejavnosti Velenje. Poslovalnice vseh °r^mf združenega dela, ki opra ^3' občini Velenje trgovsko f nost. bodo od 26. okto ( nost, bodo od 26. prej ob sobotah in dnevllV„o prej ou suuuiaji in j.ftS6.! enodnevnimi prazniki 15. ure naprej. Pred pfaZ -trajajo dva dni, pa bodo jalne odprte, kot so b» IG UGJ/llG, -- Jjlč. Ce pa bodo prosti tflj6 „ bodo tretji praznični .^ prte prodajalne z zl ^ cvetličarne in časopi^^ot;. bodo poslovni čas ob in dnevih pred prazni čile organizacije z.d dela same. Tista organizacija yjiL\o^ ga dela, ki bo kršila opa j družbenega dogovora v danskem poslovnem. ^ trgovini ob sobotah pred prazniki naJ)b^ap|^ čine Velenje, bo m01 y - A 5.000 din kazni, Velenje. Sicer kršitev družbenega^ skupnih čine smatrali tudi kot jalne konkurence. Svojevrstna pobuda delavcev Iz koprskega Tomosa, P^jetja, ki jma med podaji ha slovenski obali men- da največje stanovanjske Domače cene za polovico pod najnižjimi vsvetu Koko iz težav v Elektromehaniki, če bo stal telefonski aparat toliko kot kravata? Pfobleme — pravijo, da celo Vedje kot Luka Koper — je PtiŠa svojevrstna pobuda. Jadevo so najprej sprožili ^lavci, potem pa jo je pre-I fla sindikalna organizacija J1 jo podprla ter izobliko-,a*a kot svoj predlog samo-K^avnim organom podjetja, flavti v Tomosu so prijavljeni delati eno ali pa •^ prostih sobot za to, da izkupiček teh delovnih , namenili v stanovanjski 5*ad podjetja. Od dela ene ™ste sobote bi se v tem ^adu dodatno nabralo 330 ^očakov. Ni malo, vendar ^vsežadnje tudi ne več kot a eno poprečno stano-pje.., . Joda, če bi v vseh obalnih Aktivih delavci delaU, jf110 en prost dan za hitrej-reševanje stanovanjskih j°blemov, bi zbrali bruto j^r°g 4 milijone dinar- r. b. V največji Iskrini tovarni Elektromehaniki imajo ob vseh proizvodnih in prodajnih rezultatih ta čas tudi precejšnje težave, ki jih povečujeta inflacija in nelikvidnost. Največja stiska je zaradi pomanjkanja tekočih finančnih sredstev. To jih ovira . pri nabavi reprodukcijskega materiala, s katerim niso več dobro oskrbljeni, zato delo v proizvodnji ne teče povsem po načrtih in prihaja do zastojev. Te težave niso le zaradi sedanjih razmer v našem gospodarstvu in ekonomski politiki, marveč imajo izvor v poslovni politiki Iskre v preteklosti. Podjetje se je namreč naglo širilo z graditvijo novih tovarn in obratov po vsej Sloveniji, večino sredstev za nova vlaganja pa je dalo iz svoje akumulacije. Zaradi tega je zmanjkalo denarja za nova obratna sredstva. To slabo stran svojega razvoja še posebno občutijo v zadnjem času ob naraščajoči nelikvidnosti, ko se veča razlika med terjatvami in dolgovi v njihovo škodo. Veliko jim pobere tudi inflacija, saj so lani še lahko pokrivali zaloge z lastnimi sredstvi, letos pa jih že ne morejo več. V Elektromehaniki se pritožujejo tudi zaradi cen, ker so med njimi taka nesorazmerja in niso usklajene s svetovnimi cenami. Ali je to še razumno, sprašujejo, da stane pri nas kravata skoraj toliko kot telefonski aparat. Doma izgubijo največ pri prodaji klasičnih telefonskih central. Kot zatrjujejo, so njihove cene najnižje na svetu in kar za polovico manjše od najnižjih drugje na svetu. Iskra pri svojih centralah dosega ceno 90 do 100 dolarjev za telefonski priključek, medtem ko velja ta na svetovnem tržišču več kot 200 dolarjev. Že če bi tu prodajah po realnejših cenah, pravijo, ne bi imeli zadrege z obratnimi sredstvi. V takem položaju v Elektromehaniki iščejo rešitev v večji prodaji na tuja tržišča, kjer dosegajo dobre cene. Števce na primer v ZRN prodajajo celo dražje kot doma. Izvoz zato povečujejo letno za 40 do 60 odstotkov, tako da bo letos dosegel že vrednost 22 milijonov dinarjev, to je 30 odstotkov vrednosti celotne proizvodnje. Kako najti izhod iz sedanjih težav? V Elektromehaniki menijo, da bi jim morala družba bolj pomagati, če je v njenem interesu, da se elektroindustrija pri nas tako naglo razvija. Opozarjajo tudi na to, da je nesmotrno, če morajo uvažati toliko reprodukcijskega materiala vključno z najenostavnejšim, kot je navadna pločevina ali kovinski profili. Doma bi morali bolj načrtno razvijati tako industrijo, da bi zmanjšali uvoz. Član IK predsedstva CK ZKS Miran Potrč, ki se je pred dnevi udeležil pogovora s političnim aktivom Elektromeha-nike, je pritrdil očitkom na račun cen. Dejal je, daje mogoče sprejeti primerjavo s svetovnimi cenami, vendar ne povsem, ker so te cene lahko le eden izmed faktorjev. Prav tako pomemben dejavnik je stopnja družbene produktivnosti. V dogovore o cenah bo treba vključiti več elementov kot doslej. Vanje bo treba zajeti tudi širši krog tistih, ki so vključeni v proizvodno verigo, ne pa reševati vsakega posebej. Kar zadeva nadaljnji razmah Iskre in sredstva, ki jih podjetje za to potrebuje, je Potrč poudaril, da bi moral biti tako nagel razvoj v prihodnje začrtan po dogovoru z združenim delom v naši republiki, ki bi moralo tudi zagotoviti sredstva za tak razvoj. Dejal je tudi, da bo treba v prihodnje s smotrnejšim planiranjem odpraviti sedanja strukturna neskladja v našem gospodarstvu. Nosilci tega planiranja bodo morale biti zlasti večje delovne organizacije, kot na primer Iskra, zato bodo morali v njih takoj začeti proučevati, kje seje možno povezovati in združevati sredstva za skupne naložbe. —ik SPECIALIZACIJA PROIZVODNJE KOLEKTIVA RIKO - RIBNICA KAŽE DOBRE REZULTATE OPREMA TEDI ZA LETALIŠČA k y,\ v i Ena izmed najpomembnejših delovnih organizacij v ribniški občini je prav gotovo RIKO, saj je po šte-vilu zaposlenih ter ustvarjenem celotnem dohodku na drugem mestu. Se poseben pomen pa daje temu 2lS-članskemu kolektivu njegova Proizvodna usmeritev, saj je speciah-?han in že tudi znan kot proizva-Mec opreme za gozdarstvo, za ^drževanje cest ter letališke oprede. Po predvidevanjih bo ta kolektiv letos ustvaril nekaj čez 40 milijonov dinarjev celotnega dohodka, kar po-frjujejo vsaj petletna prizadevanja kolektiva, ki čedalje bolj razširja obseg proizvodnje ter povečuje iz ‘eta v leto celotni dohodek. SODELOVANJE S TUJIMI PARTNERJI Najbrže je ta tovarna ena izmed Ustih redkih naših tovarn, kije pred Preusmeritvijo dobro preštudirala Potrebe na' trgu in se nato tudi odlomila za tako vrsto izdelkov, ki jih da-Oes ^ nihče drug ne proizvaja. Ne-koč je bila to tudi tovarna športnega °rodja, danes pa je v sodelovanju z ^hodnonemškim partnerjem, kakor ordi z belgijskim in nizozemskim po-stala pomemben proizvajalec opre-1116 za. gozdarstvo, letališča in za pZdrževanje cest na našem tržišču. vtav je, če povemo, da pri proiz-, °dnji letališke opreme sodelujejo z Jogijsko firmo Aero Group, ki je oi svetovno znan proizvajalec te 0Prerne. je ^°delovanje s tujimi proizvajalci teuZe}0 tesno. Gre predvsem za ko^0. k° sodelovanje, ki prinaša let St* kolektivu RIKO, ki šele nekaj rt|U Pro>zvaja to opremo. Nedvomno hjtrtako sodelovanje omogoča tudi 'Zvort • razv°j ter kvalitetnejšo pro-tia k? si vse bolj utira pot tudi DOBRI REZULTATI KLJUB NEUGODNIM GOSPODARSKIM RAZMERAM Ko smo povprašali v RIKO o pogojih gospodarjenja ter težavah, s katerimi se v tem procesu srečujejo, so nam kaj kmalu zelo jasno povedali, da je največja težava reprodukcijski material in predvsem pomanjkanje nekaterih vrst reprodukcijskega materiala na tržišču. K temu dodajmo še cene surovin in reprodukcijskega materiala, ki strmo naraščajo, pa naj je blago domačega izvora ali iz uvoza in smo v sredini spleta težav kolektiva Riko, ki se počuti v razmerah inflacije in nelikvidnosti kot na premikajočem se pesku, saj njihove kvalitete ne morejo odtehtati neurejenih razmer na tržišču. V RIKO ugotavljajo, da so porabljena sredstva v prvem poletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani narasla za 18 odstotkov in da so se4 materialni stroški povečali za 9 odstotkov. Kljub vsemu pa poletni poslovni rezultati pričajo o zelo dobrem gospodarjenju tega kolektiva, saj se je ostanek dohodka močno povečal. V PROIZVODNJO ŠE VEČ SODOBNIH STROJEV Seveda je v RIKO to posledica dobre organizacije, zvišanja produktivnosti ter investicijskih naložb v zadnjih letih. Že samo to, da so zgradili 3000 kvadratnih metrov novih proizvodnih hal, lasten transformator in nekatere zgradbe za spremljajoče dejavnosti, govori o veliki investicijski aktivnosti tega kolektiva, ki se zelo dobro zaveda, kaj pomeni sodobna tehnologija proizvodnje, - pravilen izbor proizvodnega programa ter odgovorno gospodarjenje. Izhodišča nadaljnjega razvoja RIKO iz Ribnice so bila začrtana praktično že 1968. leta, ko je kolek- tiv začel s proizvodnjo v uvodu naštete opreme. V bodoče bodo v investicijski politiki posvečali predvsem skrb nabavi nove strojne opreme, ki bo omogočala doseganje še boljših proizvodnih učinkov, kot so dosedanji. Načrtujejo sicer, da bodo kmalu zgradili še eno novo proizvodno halo, vendar mora to teči vzporedno s povpraševanjem na tržišču, novimi dosežki v proizvodnji, kakor tudi z dogovori o sodelovanju z inozemskimi partnerji, ki so zainteresirani za povečevanje proizvodnje. DELOVNI POGOJI Ob veliki investicijski dejavnosti v RIKO ne pozabljajo tudi na delovne pogoje ter skrb za človeka. Če so nekoč bili delovni pogoji v takšni in podobni industriji skorajda nemogoči, danes to več ne drži. V tej delovni organizaciji želijo ustvariti take pogoje, da bo delo v kovinskopredelovalni industriji, kakor tudi v strojegradnji manj težko ali pa sploh ne več težaško, kot je to za to proizvodnjo veljalo do sedaj. Povprečni osebni dohodki v RIKO so bili doslej 2300 dinarjev na zaposlenega, vendar sojih pred kratkim povečali. Delavcem z najnižjimi osebnimi dohodki so se zvišali za 12 odstotkov, z najvišjimi pa za 8 odstotkov. V kolektivu prav tako dajejo precej sredstev za stanovanjsko gradnjo, vendar pa kljub temu še obstajajo problemi in pomanjkanje stanovanj. Računajo, da bodo v nekaj letih tudi to rešili ih s tem še bolj stabilizirali zaposlenost. LE SEZNANJEN DELAVEC JE LAHKO SAMOUPRAVLJAVEC RIKO je danes enotna organizacija združenega dela brez temeljnih organizacij. Kljub temu pa niso pozabili na uveljavljanje nove ustave. Jasno jim je, da je le dobro obveščen delavec, usposobljen in zainteresiran samoupravljavec, lahko nosilec nadaljnjega razvoja delovne organizacije. Zato informiranju posvečajo mnogo skrbi, izdajajo posebno tovarniško glasilo, poleg tega pa tudi najpomembnejše stvari, katere mora kolektiv zelo hitro zvedeti, objavljajo prek zvočnika ter oglasnih desk. Kolektiv se zaveda tudi pomembnosti večjega povezovanja v slovenskem gospodarstvu, saj se je priključil prizadevanjem za povezovanje in sodeluje pri ustanavljanju združenega podjetja strojegradnje na Slovenskem. Od te povezave mnogo pričakujejo, saj se bodo lahko dogovarjali o politiki nadaljnjega razvoja vsake delovne organizacije in slovenske strojegradnje kot celote, o delitvi proizvodnje in kooperaciji ter skupnih naložbah v surovinske in predelovalne zmogljivosti. Ta proces, ki se je začel pred dvema letoma, je potrebno nadaljevati ter prek dogovarjanja ustvariti takšno politiko v strojegradnji, ki bo omogočila, da bo ta industrija dobila večjo veljavo v narodnem gospodarstvu in da bo lahko dosegala boljše gospodarske učinke skupaj namesto, da tikati sile za nepotrebno in škodljivo konkurenco. Za prihodnje leto načrtujejo v RIKO povečanje celotnega dohodka na 60 milijonov, kar je precejšen skok od sedanjih 40 milijonov. To povečanje jim bodo omogočile nove naložbe v proizvodne zmogljivosti, kakor tudi usposobljen kader, ki mu v RIKO posvečajo mnogo pozornosti. V tej delovni organizaciji je namreč oddelek za praktični pouk kočevske tehnične šole, kar je tudi osnova za pridobivanje kvalificiranih kadrov za RIKO. Štipendijska politika in stalna skrb za izobraževanje pa je investicija, ki je do sedaj vedno dala dobre rezultate. KOLEKTIV TOVARNE ENERG0INVEST-VARN0ST V ZAGORJU OB SAVI JE UTESNJEN S PROSTORI Prodali bi, kolikor bi naredili Pred energetsko krizo, domačo in svetovno, so imele naše tovarne, proizvajalke rudarske in druge opreme v veliki večini težave, ker ni bilo naročil. Danes je povpraševanje po nekaterih vrstah opreme tolikšno, da mu proizvajalci niso kos. Eden od primerov za to je tudi zagorska Varnost, ki izdeluje eksplozijsko varne elektromotorje, vrtalna kladiva in drugo tovrstno blago. Že danes imajo razprodano skoraj vso proizvodnjo za leto 1975. Zato resno razmišljajo, da bi zaradi pomanjkanja te opreme in zaradi vse večjih naročil začeli redno delati tudi ob sobotah ali nedeljah ali pa v podaljšanem delovnem času. Drugih možnosti za povečanje proizvodnje skorajda ni, ker imajo v tovarni premalo strojev pa tudi utesnjeni so. Še letos ali najkasneje januarja bodo nabavili nekaj najsodobnejših strojev v vrednosti 5 milijonov din, ki bodo omogočili povečanje proizvodnje posameznih vrst izdelkov. Kolektiv Varnosti bo letos naredil okoli 4000 eksplozijsko varnih električnih motorjev v raznih izvedbah, prodali pa bi jih lahko še enkrat več doma in v tujini. Letos so že prodali 600 motorjev v Romunijo, te dni pa so dobili ponudbo za enako količino prodaje teh izdelkov za leto 1975. Letošnja vrednost izvoza bo presegla ( 12 milijonov din, prihodnje leto pa bo še večja. Zanimanje za njihove motorje je tudi v Bolgariji, konec leta 1975 pa bo Varnost začela izvažati motorje tudi v Sovjetsko zvezo, ker je Ener-goinvest podpisal dolgoročno pogodbo s sovjetskimi partnerji za izvoz raznih vrst izdelkov od leta 1975 ido leta 1980. Seveda pa v zagorski Varnosti ne bodo kos povečani proizvodnji, če se ne bodo razširili. To je tudi vzrok, da skušajo čimprej uresničiti nov proizvodni program, ki pa se ne nanaša zgolj na razširitev sedanjih proizvodnih zmogljivosti, pač pa tudi na osvajanje izdelovanja novih vrst izdelkov. Energoinvest-Var-nost v Zagorju ob Savi želi te načrte s čimprej uresničiti, ker gre za pomembne naložbe, od katerih si obetajo več kot podvojitev obsega proizvodnje in dohodka. fcNOTNOST - ŠT. 42 - 26. €‘< 3RA 1974 KRITIKA NALOŽB Po oceni aktiva komunistov neposrednih proizvajalcev Maribora se v Mariboru sedaj preveč vlaga v negospodarske objekte, kot so nova zgradba mariborske banke, letališče^ in drugo. Komuniste med drugim moti, da mariborska občina lahko zagotovi za letališče, ki ga ne potrebuje tako nujno, 10 milijonov dinarjev, po drugi strani pa zbirajo star papir za izgradnjo bolnišnice, ki jo nujno potrebujejo. Opozarjali so na težaven položaj v svojih delovnih organizacijah: v TAM, livarni ih na železnici. Na železnici so ob enaki zaposlenosti dosegli za 28 % večji promet in za 9 % večjo produktivnost, pa bo kljub temu izguba za republiko znašala okrog 650 milijonov dinarjev. V livarni niso mogli prodati dvomesečne proizvodnje, na tujem trgu pa sploh ne morejo konkurirati, kel morajo plačevati za kilogram domačega bakra kar po 10 din več, kot je cena tujega. Komunisti so se izrekli tudi proti dodatnemu obremenjevanju gospodarstva. vk STRAN 13 IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV V SATURNUSU OSTAJA KLJUB VSEM PRIZADEVANJEM KOLEKTIVA SE PROBLEM: Primanjkuje delavcev Poslovanje kolektiva Satur-. nus v letošnjem poletju je uspešno. Z gospodarskim načrtom so si začrtali visoko fizično povečanje proizvodnje (v obratu konzerviranih doz 23 %, avtoopremi 13%, ostali embalaži 6 %), ki je bilo tudi doseženo s 101 %. V produktivnosti dela so torej napravili korak naprej. Dobra oskrbljenost s potrebnimi surovinami ter dovolj ali pa celo preveč naročil so omogočili nemoteno izvajanje gospodarskega načrta. Premajhno število sodelavcev je pravzaprav edina trajna in še nepremagana težava na poti k še boljšim gospodarskim dosežkom. Začasno urejene cene izdelkov kolektiva Saturnus so seveda ob doseganju ostalih normativov morale dati ugoden finančni rezultat poslovanja. Dosegli so 270 milijonov dinarjev celotnega dohodka (leta 1973 samo 167) in 76,6 milijona dinarjev dohodka (lani 47,4 milijona dinarjev). Visoko povečanje dohodka je rezultat ne samo povečanega obsega dela, ampak tudi zmanjšanih porabljenih -sredstev. Stroški poslovanja so se namreč gibali v predvidenih okvirih ali pa so bili celo nižji. Visok ustvarjeni dohodek je kolektivu omogočil seveda tudi ustrezno nagrajevanje in oblikovanje skladov podjetja. Čeprav so pogodbene in zakonske obveznosti kar za 42 % večje, kot so jih predvideli z gospodarskim načrtom, so lahko zagotovili izplačila OD v začrtani višini in ob tem dosegli visok ostanek dohodka 236 milijonov dinarjev. Gospodarski načrt je vseboval določila, da se bodo osebni dohodki v letošnjem letu gibali ustrezno s samoupravnim sporazumom o višini OD, vendar tako, da bi zagotovili 3 % stopnjo rasti realnih osebnih dohodkov. Rezultati nagrajevanja v I. polletju kažejo, da se je poprečni OD v I. polletju 1974 dvignil na 2460 dinarjev, v zadnjih mesecih izplačani pa že presega 2600 din. Torej tudi tu kolektiv Bili bi bolj uspešni, če.. V litijski Lesni industriji bi letos ustvarili znatno večji dohodek in ostanek dohodka, če ne bi tako skokovito porasle zakonske pa tudi pogodbene obveznosti • Vse večja nelikvidnost in višje cene surovin in reprodukcijskega! materiala Saturnusa izpolnjuje gospodarski načrt. Ugodno gibanje proizvodnje se v delovni organizaciji Saturnus nadaljuje. Večjih slabi z zagotovitvijo potrebnih surovin za nemoteno delo nimajo in tudi predvidevanja za naročila njihovih izdelkov so dobra. Število sodelavcev pa je prvič po vrsti let preseglo 1800. Vse to pa še ne pomeni, da se prav sedaj ne srečujejo s težavami. Visoka cena vseh potrebnih materialov za njihovo proizvodnjo jim veže več denarja, kupci počasneje poravnavajo račune za prodano blago. Vse to povzroča, da jim vse bolj primanjkuje denarja, s katerim bi realizirali nakup novih strojev in opreme. Visoke cene surovin seveda tudi slabšajo finančne rezultate. Ne glede na visoko proizvodnjo dosegajo iz meseca v mesec manjši dohodek. Zato bo še kako potrebno v vseh naslednjih mesecih skrbno ravnanje in korišča-nje vseh notranjih rezerv. Naloga, ki si jo je letos zadal kolektiv Saturnusa, je tudi graditev nove tovarne. Danes se gradnja odvija po začrtanem programu in tako pričakujejo, da bo kmalu nared nov proizvodni obrat „SATURNUSA“, ki bo pripomogel k izboljšanju delovnih razmer v vseh sedanjih obratih. \x glasila delovnega kolektiva „Glas Saturnusa" , Zakaj zaostajanje? Te dni so na zborih delovnih ■ ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela litijske Lesne industrije pregledovali devetmesečno gospodarjenje. Bilanca izkazuje sicer pozitivni saldo, vendar je danes že očitno^ da v podjetju ne bodo ustvarili predvidenega ostanka dohodka, čeprav so naredili veliko več izdelkov in povečali storilnost. Vzrok za to je v porastu zakonskih obveznosti. Lani v tem času so za te namene vplačali 960.000 din, letos pa že 3 milijone 670.000 din. Lani v tem času skorajda niso poznali nelikvidnosti, letos jim kupci dolgujejo 22 milijonov din, od tega je že 15 milijonov din zapadlih terjatev, njihove obveznosti pa ne presegajo 12 milijonov din. Vse manjša plačilna sposobnost že hromi vsakdanje poslovanje, obračanje denarja je počasnejše, čeprav so lani dosegli na tem področju resnične uspehe. Prelivanje denarja iz gospodarstva v negospodarstvo je tolikšno, kot ga zlepa ne pomnijo in zato se tudi v litijski Lesni industriji zavzemajo za temeljito oceno dosedanjega gospodarjenja in učinkovitosti sedanjega gospodarskega sistema v duhu stališč nedavnih sej predsedstva ZKJ in republiškega sveta zveze sindikatov. Če bi dovolili nadaljnje upadanje reprodukcijske moči gospodarstva, bo rast proizvodnje v letu 1975 enaka ničli, to pa bi bilo v očitnem nasprotju z našimi stališči in predvidevanji. Sicer v litijski Lesni industriji računajo na izdaten porast proizvodnje, ker končujejo graditev nekaterih novih obratov in modernizacijo dosedanjih. Kljub temu, da računajo na to, da bi že leta 1975 dosegli 150 do 160 milijonov din celotnega dohodka, za polovico več, kot ga bodo dosegli letos, so v skrbeh, ali bodo imeli dovolj obratnih sredstev in če jim bodo kupci hitreje plačevali izdelke. Če to ne bo doseženo, lesna industrija ne bo 'imela denarja za poravnavanje svojih obveznosti. 'm' Na zadnji seji komiteja ZKS Murska Sobota so ugotovili, da je bila gospodarska rast v prvem pol-letju počasnejša kot v republiki. Tako je bil v občini celotni dohodek večji za 32%, v Sloveniji pa za 43 %, družbeni proizvod za 28 %, republiško poprečje pa za 37 %. Zaskrbljujoč je podatek o ostanku dohodka, ki je v občini večji le za; 1 %, v republiki pa za 43 %. To vse samo še povečuje razlike med razvitimi in nerazvitimi. Letos so bili rezultati gospodarjenja prvič slabši od republiškega poprečja. Vzroki za to v glavnem izhajajo iz strukture soboškega gospodarstva, ki temelji na tekstilni industriji ter kmetijski proizvodnji z živilsko predelovalno industrijo, te panoge pa so v težavnem položaju. Zato so na seji predlagali vrsto ukrepov, med drugim nadaljevanje integracije gospodarstva, ustanovitev več TOZD, kjer je to mogoče (Pomurka, Konstruktor), reševanje problematike dislociranih obratov, opozorili pa so tudi na nujnost izdelave srednjeročrtega , programa razvoja, ki je pred vrati. vk - - - -............................................... . ,, Delavci GIF Gradis TOZD Jesenice grade na Bledu novo umetno drsališče. Turistično društvo, I Zavod za turizem, hoteU in drugi, ki so pristopili k združenju za financiranje te gradnje, so se I odločili za zgraditev tega objekta zaradi tega, da blejski zimski tunzem ne bo odvisen od v i • i_j_? i._______:i~ TWoi;č/to Krt nampnipnn rpkrpaciiskemu drsaniu domačinov odločili za zgraditev tega objekta zaradi tega, da blejski zimski tunzem ne do ouvisen ou čakanja, kdaj bo zamrznilo jezero. Drsališče bo namenjeno rekreacijskemu drsanju domačinov m gostOT, uporabljaU pa ga bodo hidjjiok^isti. saj bodo meretolikaie, kot jji zahtfr in gostov, uporabljali pa ga bodo tudi nokejisn, saj douo njegove mere j- —— vajo pravila za tekmovanja v hokeju. Predvidevajo, da bo umetno drsališče nared sredi decembra letos. - Tekst in foto: B. Blenkuš Rezultati take usmeritve so zelo dobri. \ ' bo tekstilna tovarna MOTVOZ IN PLA1 ^to,- Ni UVJ -------- ---------------- (jC ^ "(ji ustvarila 100 milijonov dinarjev celotnega hodka. Računajo, da bodo kljub nihanjerh polipropilena, kar je posledica naftne * ^ Pred šestimi leti je bila tekstilna tovarna MOTVOZ IN PLATNO Grosuplje v zelo težkem položaju. Poslovala je z izgubo. Zaradi prenizkih osebnih dohodkov, ki so bili v poprečju le 590 dinarjev na zaposlenega ter neurejenih r ■ - —K razmer je zapustilo delovno organizacijo precej dosegli najmanj 20 % stopnjo akumulacij > delavcev. Tisti, ki so ostali, bilo jih je kljub je glede na dejstvo, da pohpropilen uvazJ vsemu večina, so pod novim vodstvom ter z zelo dobra akumulacija. Se, posebej, c e up ^ izvajanjem nove proizvodne in poslovne varno nekatcreskoke cenza surovine ^ usmeritve, s samoodpovedovanjem ter čvrstejšo na svetovnem tržišču. v 1969 letu je bila delovno in tehnološko disciplino uspeli kaj za tono pdipropdena^OO dolanev kmalu stabilizirati poslovanje podjetja. Usmeri* surovine je celo v 1972-letu bda^ -tev na nove surovine, večja produktivnost ter dolarjev, vendar pa je poskočila SP° vet boljša organizacija proizvodnje so omogočile ze na lOOO dolarjev, kar je prav go le^ dobro akumulacijo. To pa je bila tudi osnova ne zalogaj v procesu gospodarjenja. Sam 1 samo večjih osebnih dohodkov, ampak pred- konOD!ie za 56 odstotkov, „ vsem čedalje obsežnejših vlaganj v modernizacijo in razširitev proizvodnje MOTVOZA IN PLATNA. govorimo posebej o povišanju cen eneI®J)i DOLGA TRADICIJA IN PRISPEVEK KOLEKTIVA ZA SVOBODO Zametki tekstilne tovarne v Grosupljem segajo že v leto 1920, ko so tukaj začeli s proizvodnjo vrvi v privatni tovarni. Že tri leta po ustanovitvi pa je podjetje prešlo v last ljubljanske delniške družbe, ki je zgradila novo tkalnico, predilnico konoplje, barvarno in nekatere druge pomožne dejavnosti. S tem je tekstilna tovarna v Grosupljem dobila zaokro večjih zakonskih in pogodbenih obvezn°s itd. NESTABILNI POGOJI GOSPODARJEM^ V takih pogojih gospodari torej daILj 450-članski kolektiv tovarne MOTVOZ .j PLATNO. Toda danes ni več nobenih dl ..1 okrog nadaljnjega razvoja, kajti usmerit6'' k jasna. Predvsem krepiti proizvodnjo na °srff sintetičnih vlaken ter razširjati svojo Pr vodnjo predvsem na osnovi lastnih sredstev. c^‘ Tudi cene njihovih izdelkov so bile neji Ng) časa problematične. Letos so jih povišali tolikšne podražitve surovin, vendar so z nj ,.i žen proizvodni proces ter je relativno dobro v f—’ V"”- Vr.iTvaj3'1'^ poslovala vse do začetka druge svetovne vojne. zadovol!m kl,ub. t®mu’ , F P io šeV$eft Kot večini tovarn v naši domovini tudi tej pcrdobmh dl pa ^ tovarni in kolektivu ni bilo med vojno priza- cene- Pohtrka tekstrlne tovar gl ialC' n# sr.“irboraS^in0sis ^««-»j do tal porušena. Od 450 aaposlenih jih je de- J «b JLIS' ££ STOS: A**? i^tSeVStnd^ S lahko upravičeno ponosen na prispevek svojih vaJ° Se bolJ zato, ker je pot fje ■ ju .. L" i. F ' f f ^ j števatl razmere na tujih trgih, kjer cena ' ye predhodnikov. ODLOČNO IZ KRIZE Po osvoboditvi in obnovi tovarne jč kolektiv , rr_ ...---------e,- števati razmere na tujih trgih, kjer cena a ve pada in bi bilo nesmiselno sedaj tudi za «Ja ^ izdelke dvigovati cene, kajti takoj bi sp jjji % kdo, ki bi te izdelke uvažal. To pa m . Po osvoDoartvi in oonovi lovanieje nuicivuv Kl D1 te 1ZaeiKe uvazai. ro pa m ‘.“.v ^ prehodil trnovo pot. To velja predvsem za leta interesu tega kolektiva niti drugih, še manj r f rlrt 1Q£Q -7?» len smo V našem nomHnAocj arvinnHarstva ,, 1 od 1965 do 1969, torej za čas, ko smo v našem gospodarstvu uveljavili nova tržna načela. V tem času so se seveda delovne organizacije mo- interesu narodnega gospodarstva. ^ k. Letos se bo povišal celotni dohodek . z J lektiva MOTVOZ IN PLATNO v primeh2 rj program, ki je omogočal rentabilno poslovanje. ijjonov dinarjev. Vzroki za takšno PoVLe2i) ^ V tovarni MOTVOZ IN PLATNO so doživeli ceiotnega dohodka so v povečanem 0 jjf 7 najhujšo kriz,o ravno v 1968. letu. Vzrokov za proizvodnje zaradi montaže novega str0UT# to je več in nedvomno je eden izmed najpo- p0večane zmogljivosti tkalnice. Velik P° sti membnejših v premajhni pozornosti uvajanju jma sevecja tukaj tudi povišanje produkti .j v'e novih surovin v proizvodnjo, ki so že v svetu deja in b0ljša organizacija proizvodnje, ^ ^ ^ dobile primarno vlogo. V tem letu je postalo tekstilni tovarni MOTVOZ IN PLATNu kolektivu popolnoma jasno, da s proizvodnjo na svečaj0 sta]no pozornost. )fi iciu ^aou ov, -----------p-----—J ICKllVa iVIVJIVVJ^ HM y ^ kh rale prilagoditi novim zahtevam ter tako orga- letom za 40 milijonov dinarjev, 0 nizirati proizvodnjo in izbrati takšen proizvodni bodo jetos imeij celotnega dohodka za J /■»forvi LH rtmnortrjil rentabilno noslovanie. i-_______ ai—-zo foVSnn nOV^ "bj ~ r -------~ J ' * v ^ avCCaj.U OLOHH_» M' osnovi konoplje in lanu ne bo mogel vec uspe- Povečevanje proizvodnje, predvsem P*fj vati. Deloma zaradi pomanjkanja te^surovin na 'J iz sintetičnih vlaken bo' v Imh cen in tudi zavoljo tehno- nalog2 ^ loške zastarelosti proizvodnih naprav in postopkov. Ze uvodoma smo omenili težak položaj, v katerem se je znašel pred 6 leti kolektiv, nizke osebne dohodke in tudi odhod precejšnjega števila delavcev v druge tovarne. Vsem, ki so ostali in tudi novemu vodstvu tovarne je bilo jasno, da je potreben revolucionaren preobrat v tej tovarni. Leta 1969 so rekonstruirali tkalnico, konfekcijo in zgradili nov obrat ekstruzije. Za ta obrat so nabavili nove stroje, ki predelujejo plastiko, to je proizvodnja sintetičnih barvnih tkanin, ki nadomeščajo konopljo in lan. j f prihodnjem letu bo kolektiv investir^ ^ cejšnja sredstva za izgradnjo novega obi j t(i tetike. S to izgradnjo bodo odpravili t ^ H izmensko delo. Poleg gradnje novega jjje' posvečajo tudi zelo veliko'pozornost .hO V posvečajo luui zeiu vciuvu vanju pogojev dela v starih obratih. Let0 kolektiv zgradil tudi nove vzdrževalne ter obrat za družbeno prehrano. Seveda ne zanemarjajo v tekstilni toVoV3# Grosupljem tudi drugih vprašanj- U s#' orubupijem iuui uiu^m : ».j*' razpolaga z 18 lastnimi stanovanji, štev pa vlagajo tudi v individualno lZ£i9F barvnih tkanin, kr naaomescaj o Konoprj o m ran. srev pa viagaju iuui v mu.v.uuj...- . l7 Ta proces preusmeritve se je v razvitih deželah stanovanjskih hiš. Računajo, da bod0 . e p rrtr'r>i -7p mnnon Jpt nrpi in končno se ie tudi leta rešili vse naiboli kritične stanovanj začel že mnogo let prej in končno se je tudi leta rešili vse najbolj kritične stanovanj tekstilna tovarna MOTVOZ IN PLATNO mo- bleme. iep rala odločiti za te surovine v svoji proizvodnji. Nekaj misli, ki smo jih zapisali y ^ Preusmeritev na nove surovine, rekonstruk- tovarni MOTVOZ IN PLATNO, kaz ’spoa^ cije ter zgraditev novega obrata so se kaj kmalu naša družba v tem kolektivu dobrega g ^jog1! ____i_ rtrt+ovo in nmivvaialpa nvaianin sodobne .jiOp j# ‘o s 'ill cije ter zgraditev novega oorara so se Kaj Kinaiu naša uiuzua v rem ^Y'''D reunOlvlsC s pokazale kot zelo pametna poslovna poteza in proizvajalca, ki uvajanju sodobne kolektiva. Akumulacija je začela iz leta v leto ter organizacije proizvodnje PoSve° naraščati in na osnovi nje je lahko kolektiv raz- skrbi. Novi samoupravni sistem širjal obseg proizvodnje ter moderniziral tehno- tej delovni organizaciji doseganje b°V ^eV2™ ^—- predstavlja proizvodnja embalaže tatov, vključevanje v integracijska P . ktivL lovi polipropilena že polovico od pa bo obrodilo sadove tako za ta . . • - • za celotno tekstilno industrijo. Seveda^' ta prizadevanja biti na jasnih goSP° logijo. Danes in vrvi na osnovi t celotnega obsega proizvodnje, kar je v šestih letih prav 'gotovo Velik razvojni korak. Nedvomno se bo ta proizvodnja še bolj krepila, saj je akumulativnejša in tudi pogoji dela so boljši, kot pa so bili v stari proizvodnji. jo te. političnih osnovah ter omogočati boljše gospodarske rezultate za vse gospodarjenja. Vl5 P' L SJ01 \ ŠPORT IN REKREACIJA ^ORTNE IGRE GRADBENIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE \n svidenje v Celju r9nnizatorji iger so letos povezali tovariško športno srečanje na zvezni ravni s tekmovanjem v stroki, ki je lepo uspelo in bo postalo tradicionalno..._ V Ptiij Sončnem Črnogorskem L®1ju so bile konec minu-že VI. športne igre 'Ijj.lih delavcev Jugoslavije. so se jih najuspešnejše brstih gradbenih podjetij, ti/osvojile najvišje lovorike VePubliških tekmovanjih. Ut1 so merili svoje moči v HtJ* nogometu, odbojki, tenisu, kegljanju, rj^ju in šahu, ženske pa le v tenisu in streljanju. , jsj^tno srečanje gradbincev j i(|s tePublik je bilo ob morju v ’ C?11' Hercegnovem. Organi-»čJi s° se za to mestece od-1 jv v fto, ker ima od vseh kra-ofni gori še najboljše po- Poleg blizu 400 udeležencev iger in gostov so ji prisostvovali tudi številni domačini in turisti, ki jih je v Črnogorskem primorju kljub hladni jeseni še vedno veliko. „Zelo smo zadovoljni, da smo predstavniki Gradbenega podjetja „Prvo-borac“, to je največje delovne organizacije v Hercegnovem, gostitelji najboljših športnikov — gradbincev naše domovine. Želimo, da bi se v tem lepem jadranskem mestu počutili kot doma, mi pa bomo storili vse, da boste odnesli od tu kar najlepše spomine. Prepričani smo, da bodo VI. športne igre gradbenih delavcev Jugoslavije do- Ne glede na to. da so zmagali slovenski športniki s trenri točkami prednosti, je bil boj za najvišja mesta zelo izenačen, kar dokazujejo tudi rezultati v posameznih panogah. Z malo več, in v nekaterih primerih z malo manj športne sreče, bi bil namreč končni vrstni red nastopajočih lahko drugačen, saj se je večina ekip na igre zelo solidno pripravila. Sicer pa je bila prav izenačenost nastopajočih tista, ki je največ prispevala k mikavnosti velikega športnega srečanja jugoslovanskih gradbincev v Hercegnovem. In rezultati v posameznih panogah? Najbolje so se seveda M"' Z/ s " , ' ,,-s. s A’ ......... .... ... V malem nogometu so pokazali največ znanja športniki „Dalmacijacementa j 'irj^ Tinožično športno sre-Hw.. Ima izredne hotelske iri^°sti in vrhu tega tudi 1 er0r, j'Ve športne objekte, je bilo le to, da je bilo n ,-u tudi kegljanje, ker je bližje kegljišče v več kot ^ MALIČ, vodja sek-)q za telesno kulturo, e rekreacijo pri RS ^ sindikatov Slovenije: C* . na P°Soje za or-% množičnih šport-yeditev v Črni gori, so ^%t}°rtne igre gradbenih Jugoslavije res lepo Orgunizatorji so se l%'l° Potrudili in dali od % ^Se» kar je bilo v njiho-%ččeh. Res je, športnih XQv V Hercegnovem ni \a’ ^ar pa ni1710rilo do-‘'e/j razPoloženja. Ocena 'ekUfeležcncev iger je, da organizatorjev, pa lJU delali v izredno %Ql Pogojih, lepo obre-Ju še to: v Herceg-S *° se športniki do-% p l' da bodo prihodnje \enj!eliu’ to je pri nas v \ll 1,1 Igre bodo organi--L?/edstavniki Ingrada. en° je, da bodo v % V da b SePtembru, kar po-?° potrebno orga-H/e SlG Slovenije že iSih ^seca junija Na športnih igrah gradil b. delav vcev ■ ^ —v-cf Jugoslavije fnhodnje leto tek-ekipe Vojvodine leta. j [Od_____________________ n11 AItletrov oddaljenem Spitat Tlt0gradu- iv M :ator letošnjih VI. i\J%sif.r gradbenih delavec!' sitiri ,1]e ie bil Republiški i bir ^rnn ata gradbenih de- PHa fe'”PrVoboraG.‘a-be^ega P°d' ura<- tz Hercegno- estu naa0T0ritev rger je bila ‘rgu maršala Tita. fes prinesle k razvoju in nadaljnjemu poglabljanju prijateljskih odnosov med gradbinci naše domovine in s tem tudi k intenzivnejšemu sodelovanju številnih naših delovnih organizacij ...“, je na otvoritveni slovesnosti poudaril Jovo Niki-novič, predsednik organizacijskega odbora VI. športnih iger gradbenih delavcev Jugoslavije. Vsa tekmovanja so bila na „terenih" Hercegnovega, razen v kegljanju, kot smo že povedali, ki je bilo v Titogradu. Moški so tekmovali v šestih športnih panogah, ženske pa le v dveh, to je v namiznem tenisu in v streljanju. Celotno tekmovanje je potekalo po predvidenem urniku, čeprav organizatorji niso imeli lahkega dela. Močno deževje je namreč še dan pred tekmovanjem popolnoma zalilo mnoge športne terene, katerih v Hercegnovem že tako ali tako ni kdbve kako veliko. No ..., ne glede na to je veliko tekmovanje v zadovoljstvo vseh res lepo uspelo, za kar gre zasluga v prvi vrsti prizadevnim organizatorjem, to je Republiškemu odboru sindikata gradbenih delavcev Črne gore in delavcem Gradbenega podjetja „Prvoborac‘‘. POKAL ŠPORTNIKOM SLOVENIJE Končni rezultati VI. športnih iger gradbenih delavcev Jugoslavije niso kdove kako presenetljivi. V skupni uvrstitvi so namreč zmagali predstavniki SR Slovenije, ki so bili pred petimi leti pobudniki prvega športnega srečanja jugoslovanskih gradbenih delavcev in ki se organizirano ukvarjajo s športno rekreacijo že več kot dve desetletji. Torej pokal za skupnega zmagovalca v vseh disciplinah so v Hercegnovem zasluženo osvojili predstavniki slovenskih gradbenih podjetij. Zbrali so namreč 43 točk in s tem pustili za seboj ekipo Hrvaške (40 točk), Srbije (40), Bosne in Hercegovine (38), Makedonije (18) in Črne Gore (8). odrezali slovenski športniki, ki so v vseh panogah, razen v malem nogometu, osvojili eno izmed prvih treh mest. V tej športni panogi so namreč pokazali največ znanja predstavniki ,,Dalmacijacementa“, ki so osvojili kar 9 točk. Slede: 2. „Tehnograd“ (Tuzla) 8 točk, 3. „Beograd“ 7, 4. IMP Ljubljana 4, 5. Kombinat ,,Spuž“ 2 in 6. „Kiro Čučak“ 0 točk. V odbojki se je uvrstila na najvišje mesto ekipa „Uindena“ iz Skopja, ki je osvojila 8 točk. Na drugem mestu je pristala ekipa „Salonita“ Anhovo, na tretjem pa odbojkarji ,,Kozare“ iz Banjaluke. Četrto mesto je pripadlo ekipi gradbenega podjetja ,,Grad“, zadnje, to je peto mesto, pa športnikom G1K „Medimuije“. S tremi in pol točke naskoka je v šahu zmagala ekipa „Kom-grad“ iz Beograda. Slede: 2. LOJZE CEPUZ, predsednik RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije: „Pri oceni letošnjih iger v Hercegnovem je vsekakor potrebno upoštevati, da so naši prijatelji v Črni gori prvič organizirali igre na tako visoki ravni in da na tem področju nimajo tolikšnih izkušenj, kot jih imamo denimo mi v Sloveniji Organizacijo je tudi otež-kočalo dejstvo, da mesto nima kegljišča. Kljub tem in drugim okoliščinam je veliko športno srečanje predstavnikov vseh republik v Hercegnovem v celoti uspelo. Znova smo se srečali, spet smo se pogovorili in preverili, kako smo napredovali na vseh področjih svoje dejavnosti, seveda tudi na športnem. Strokovno tekmovanje gradbincev mi je bilo zelo všeč, čeprav osebno menim, da bi ga kazalo ločiti od športnih iger, saj gre v bistvu za dve stvari: po eni plati za našo osnovno dejavnost in po drugi za našo rekreacijo, za naš aktiven oddih. Vsekakor bi bilo tudi bolj smiselno, če bi imeli tekmovalci bolj konkretno delo, če bi napravili nekaj, kar bi pozneje ostalo in bilo seveda tudi koristno ...“ „Ingrad“ Celje 19,5, 3. „Tehno-grad“ Tuzla 18, 4. „Industro-gradnja" Zagreb 14, 5. Mavrovo Skopje 9,5 in 6. „Cma Gora“ Nikšič s šestimi točkami. V namiznem tenisu so tekmovale moške in ženske ekipe. Moški: 1. Gradis Ljubljana 10 S strokovnega tekmovanja: nalogo je bilo potrebno opraviti kvalitetno in seveda kar najhitreje! točk, 2. ,,Banat" Zrenjanin 8, 3. „Kozara“ Banjaluka 6, 4. „Jugomont — Jugobeton" Zagreb 4, 5. „Mavrovo“ Skopje 2 in 6. „Titograd“ 0 točk. Ženske: 1. ,,Juvent“ Zagreb 6, 2. „Banat“ Zrenjanin 4, 3. Ingrad Celje 2 in 4. „Kozara“ Banjaluka 0 točk, V kegljanju so se najbolje odrezali predstavniki ,,Makar-ske“, ki so podrli 839 kegljev. Slede: 2. ,,Unionivest“ Sarajevo 796, 3. ,.Stavbenik" Koper 735,4. OGP ..Titograd" 635,5. ,,Konstruktor" Pančevo 576 in 6. „Pelagonij“ Skopje 555 keg-Ijev. Tudi v streljanju so nastopile moške in ženske ekipe. Moški: 1. „Unioninvest“ Sarajevo 792 krogov, 2. Gradis Ljubljana 788, 3. „Zagorka“ Bedekovčina 722, 4. Fabrika cementa Beo-čin 666, 5. „.Karpoš“ Skopje 646 in 6. OGP „Crna Gora" Nikšič 592 krogov. Ženske: GIK Kanjiža 461 krogov, 2. „Pionir“ Novo mesto 451, 3. ,,Dalmacijacement“ Solin 396 krogov, 4. GIK „Kozara“ Banjaluka 364 in 5. ,,Pelagonij“ Skopje 313 krogov. Kot smo že zapisali, bodo VII. igre v Sloveniji. Na svidenje torej septembra meseca prihodnje leto v Celju! Tekst in foto: A. Ul. Športne igre »Bratstvo — jedinstvo« Končane so VII. športne igre BRATSTVO-JEDINSTVO, ki jih organizira občinski svet Zveze sindikatov Kraljevo v okviru OKTOBARSKIH SVEČANOSTI. Letošnjih kome-morativnih srečanj so se udeležili tudi športniki iz ljubljanskih organizacij združenega dela. Ljubljano je zastopala mešana šestčlanska ekipa VIATORJA v kegljanju in tričlanska ekipa ELME v namiznem tenisu. Stroške potovanja in bivanja v Kra-Ijevu je kril mestni svet Zveze sindikatov Ljubljana. Kot je že znano, komisija za šport in rekreacijo pri mestnem svetu v Ljubljani ne izvaja izbirnih tekmovanj za sestavo ljubljanske ekipe, temveč pošlje vsako leto drugo ekipo in to iz tiste organizacije združenega dela, ki ima na področju športne rekreacije že določene organizacijske uspehe. Komisijaje mnenja, da na ta način izkazuje priznanje tistim sindikalnim organizacijam, ki zavestno in načrtno skrbijo za rekreacijo svojih članov, posameznikom pa je to lepa nagrada. Obe ekipi sta uspešno zastopali Ljubljano na sedmih športnih srečanjih ,,BRATSTVO-J E DIN ST V O". Kegljači so s 445 podrtimi keglji zasedli sedmo mesto med 14 ekipami, ekipa, ki je tekmovala v namiznem tenisu, pa se je uvrstila na deveto mesto med 16 ekipami. Na športnih igrah je nastopilo blizu 800 predstavnikov , iz 21 večjih jugoslovanskih -mest. Pokrovitelj VII. športnih srečanj ..BRATSTVO - JEDINSTVO" je bil predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije tov. Mika Špiljak, ki je priredil sprejem za vse udeležence letošnjih srečanj v Kraljevu. Množične komemoracije so se udeležili vsi, ki so prišli na VII. športno srečanje ,,BRATSTVO-JEDIN-STVO" JŠ REKORDNA UDELEŽBA ŽELEZARJEV NA NOGOMETNEM PRVENSTVU Komisija za šport in rekreacijo v jeseniški železarni pridno skrbi za aktivno udejstvovanje delavcev na športnem področju. Letošnje leto so se zvrstila že številna športna srečanja, ki so ponovno potrdila, da je program komisije prilagojen vsem zaposlenim. V železarni je že tradicija, daje vsako leto najbolj množično in hkrati tudi razburljivo prvenstvo v nogometu. Na letošnjem prvenstvu, ki je bilo septembra in oktobra, je tekmovalo 28 ekip iz posameznih obratov in oddelkov. Na vseh tekmah je med ekipami prevladovalo borbeno vzdušje, saj se je vsaka ekipa športno borila za čim višji naslov. Prvak železarne Jesenice za leto 1974 je postala ekipa Strojnega vzdrževanja, sledijo pa ekipe Plavža, Marti-narne, Valjarne žice itd. J. RABIČ PRVENSTVO SLOVENSKIH ŽELEZARJEV V KEGLJANJU NA ASFALTU Pred nedavnim je bilo na Jesenicah letošnje prvenstvo združenega podjetja Slovenske železarne v kegljanju na asfaltu. Nastopilo je več kot petdeset tekmovalcev iz sedmih delovnih kolektivov združenja. V moški konkurenci je prvo mesto osvojila ekipa železarne Jesenice. Pri ženskah je bila najboljša ekipa železarne Štore pred ekipo Žične Celje in ekipo železarne Ravne. J. RABIČ Z otvoritve letošnjih športnih iger ..Bratstvo - Jedinstvo" v Kraljevu. (Foto: J. Šmon) A ENOTNOST - ŠT. 42 - 26. OKTOBRA 1974 , STRAN 15 MAŠČUJEJO SE LETA, KO SO NAM BILE SLOVENSKE CESTE DEVETA BRIGA Denarja je malo, pot do kreditov pa trnova Dejstvo, da je naša druzoa dolga leta zapostavljala ceste, se nam danes hudo otepa. Velika večina naših cest je neurejenih, zato iz leta v leto manj ustrezajo hitro naraščajočemu prometu. V Sloveniji smo imeli konec minulega leta 852 kilometrov magistralnih cest in skoraj 4000 kilometrov regionalnih cest. Več kot 40 odstotkov regionalnih cest je še vedno makadamskih! Res je sicer, da smo samo v minulih dveh letih modernizirali 234 kilometrov regionalnih cest in 14,5 kilometra magistralnih cest, kar sicer ni malo, toda kljub vsemu še vedno premalo, kajti promet narašča precej hitreje, kot smo pričakovali. Krepko se nam torej maščujejo leta, ko so nam bile slovenske ceste deveta briga in smo letno modernizirali le po 20 kilometrov regionalnih cest! nared dvopasovnica Hoče - Alja vas v dolžini 51 kilometrov, medtem ko bo do leta 1977 izgotovljena tudi avtocesta Razdrto — Senožeče. Avtocesta Hoče — Arja vas bo zgrajena sedaj do tako imenovane prve etape, in sicer bosta zgrajena dva vozna pasova, po eden na vsaki strani dvopasovne ceste. Načrti predvidevajo, da bo cesta zgrajena do septembra prihodnjega leta. Nova avtocesta bo skrajšala razdaljo od Hoč do izteka na magistralno cesto Ljubljana — Celje za celih 8 kilometrov. NEZAVIDLJIVA FINANČNA SITUACIJA V skladu z zastavljenim programom razvoja cestnega omrežja naj bi do leta 1985 modernizirali vse regionalne ceste, kar z drugimi besedami pomeni, da jih moramo letno modernizirati kar 155 kilometrov. To se vsekakor sliši na moč lepo, vprašanje pa je, če bomo kos zastavljeni nalogi. Skupnost za ceste SR Slovenije namreč ne dosega realno planiranih dohodkov in če k. temu dodamo še cene za storitve, ki na račun inflacije naraščajo iz meseca v mesec, potlej smo lahko upravičeno zaskrbljeni. Vsi uporabniki cest sicer plačujejo sredstva za cestno gospodarstvo, vendar o prometnem davku in prispevku na bencin in goriva še vedno odločajo državni organi. Potrebovali pa bi sistem medsebojnega sporazumevanja, da bi zbrana sredstva od potrošnje goriv, seveda brez normalnega prometnega davka, pripadla Skupnosti za ceste. Sedanja nezavidljiva finančna situacija zahteva torej temeljite sistemske spremembe v financiranju cestnega gospodarstva Slovenije. V nasprotnem primeru bo bolj malo z modernizacijo naših regionalnih oziroma z gradnjo novih cest! Sest kilometrov dolg odsek avto ceste Razdrto — Senožeče bo veljal po sedanjih predračunih 240 milijonov dinarjev,"gradili pa bi ga naj v dveh etapah. Za prvo je že pripravljen investicijski program izgradnje ceste v dolžini 3,2 kilometra, s predorom do asfaltne baze Cestnega podjetja Koper. Samo za prvo etapo bo potreboval investitor kakih 170 milijonov dinarjev. Večji del sredstev je že zagotovljen. .. DOKONČNA USODA V ROKAH BANKE NOVI KILOMETRI. Kljub omenjenim in drugim težavam smo v minulih letih storili na področju cestnega gospodarstva korak naprej. Posebno z izgradnjo 41 kilometrov dolge ceste Vrhnika — Razdrto. Že prihodnje leto bo tudi Neugodna finančna situacija postavlja pred Skupnost za ceste SRS vrsto nepredvidenih težav pri uresničevanju sprejetega programa. Denarja je vedno premalo, pot do kreditov pa je vse prej kot lahka. No, ne glede na vse to je že sedaj skoraj jasno, da bomo v kratkem pričeli z gradnjo ceste Vrhnika — Ljubljana, dolga bo malo manj kot 13 kilometrov. Strokovnjaki Mednarodne banke so projekt ugodno ocenili, zato konkurira Skupnost za ceste za dodehtev sredstev v okviru Vil. mednarodnega posojila za ceste. Za omenjeni odsek bo po-' trebno zagotoviti' blizu 600 milijonov dinarjev, saj gre za drago gradnjo preko izrazito barjanskega terena. Če bo odločitev Mednarodne banke ugodna, bi pričeli z gradnjo^ že v drugi polovici prihodnjega leta. I Skoraj dokončna je tudi odločitev glede severozahodnega dela ljubljanske obvoznice od Črnuč prek Šentvida do Dolgega mostu. Odsek bo veljal blizu 650 milijonov dinarjev. Skupnost za ceste pa bo skušala dobiti mednarodno posojilo v okviru VIII. razpisa. Če bo steklo vse po predvidenih načrtih, naj bi pričeli z gradnjo tega odseka v drugi polovici leta 1976. -a . ' ’ Dela na cesti Hoče - Arja vas napredujejo po predvidenih načrtih - Foto: A. Ul. »eajjo naj delavci Sindikati odgovorni za to, da bodo v javni razpravi sodelovali in odločali delavci, ne pa v njihovem imenu vodstva samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij Kraško obalni sindikalni svet se je ob javni razpravi o ustanovitvi Obalne samoupravne stanovanjske skupnosti poslužil dobrega, vendar doslej še neuporabljenega načina za spodbuditev čimvečjega števila de- V ŠALEŠKI DOLINI SO VSE TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA IN ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA SPREJELE PROGRAM STANOVANJSKE IZGRADNJE ,____________________ Letos nad 700 novih stanovanj Občina Velenje se je kar najbolj prizadevno vključila v repu-Miško akcijo „26.000 stanovanj do leta 1976“. Vse temeljne organizacije združenega dela in organizacije združenega dela so izdelale in sprejele programe stanovanjske izgradnje, odločile pa so se tudi, da bodo namenile za gradnjo stanovanj kar 9 % od bruto osebnih dohodkov. Srednjeročni program stanovanjske izgradnje je sprejela tudi Skupščina občine Vdenje in hkrati s tem vrsto ukrepov, da bi lahko uresničili sprejete naloge. Podobno kot že lani bodo tudi letos zgradili v Šaleški dolini več novih stanovanj, kot določa srednjeročni program stanovanjske izgradnje. Po zadnjih podatkih bo zgrajenih in vseljivih v tem letu kar 616 družbenih najemnih stanovanj ter 87 zasebnih stanovanjskih hiš. Letos bodo v občini Velenje zgradili tudi prvih 40 stanovanj, katerih gradnjo financira sohdarnostni stanovanjski sklad. Prihodnje leto pa bo zgrajenih s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada najmanj 60 stanovanj. Sicer pa napovedujejo, da bodo v letu 1975 zgradili, po prvih napovedih, najmanj 560 družbenih najemnih stanovanj ter 94 zasebnih stanovanjskih hiš. Torej bodo v dveh letih zgradili v Šaleški dolini skupaj kar blizu 1.400 družbenih najemnih stanovanj ter zasebnih stanovanjskih hiš. Pomembno je tudi, da solidarnostni stanovanjski sklad občine Velenje sofinancira gradnjo doma za organizirano varstvo ostarelih, v katerem bo 120 postelj, klubski prostori in ambulanta, stanovalcem pa bodo nudili popolno oskrbo. Dom naj bi bil zgrajen v letu dni, to je do oktobra 1975. Te dni so v temeljnih organizacijah združenega dela v Šaleški dolini sklenili javno, razpravo o samoupravnem sporazumu in statutu samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje. Tako je mogoče pričakovati, da se bo že v kratkem konstituirala samoupravna stanovanjska skupnost na novih, delegatskih načelih. Tako bodo naposled tudi v Šaleški dolini začeli ustvarjati pogoje, da bo delavec, ki ustvarja denar za gradnjo stanovanj, tudi odločal o porabi teh sredstev, o gospodarjenju s stanovanjskim fondom ter o samoupravljanju v stanovanjskih hišah. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Velenje bo tako lahko postala resnična oblika samoupravljanja na celotnem področju stanovanjske izgradnje. (vš) lavcev in občanov obalnih slovenskih občin k aktivni udeležbi v javni razpravi o samoupravni stanovanjski skupnosti. Sklical je tiskovno konferenco, na katero je povabil poleg „običajnih“ sredstev javnega obveščanja tudi predstavnike tovarniških glasil. Zelo skromna udeležba le-teh kaže na dvoje: ali v podjetjih, od koder predstavnika ni bilo, vedo o gradivu za javno razpravo in o sami javni razpravi dovolj. Nemara so o tem že razpravljali? Ali pa kaže odsotnost na to, da bo pri njih javna razprava formalnost, opravljena na nivoju izvršnih odborov sindikata in samoupravnih organov — v imenu kolektiva. V javni razpravi, ki bo morala biti opravljena, oziroma bo morala dati pripombe in predloge dopolnitev ter sprememb najkasneje do 20. novembra, je vrsta aktov: predlog samo- upravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne obalne stanovanjske skupnosti, osnutek pravilnika o upravljanju in gospoodaijenju z združenimi sredstvi za usmeijeno in organizirano stanovanjsko gradnjo, predlog pravilnika o pogojih in merilih za določanje vrstnega reda za dodeljevanje najemnih stanovanj v družbeni lastnini. Obravnavali pa bodo tudi predloge za spremembe pravilnika o pogojih za pridobitev in odplačilo posojil za investitorje namenskih najemnih stanovanj v družbeni lastnini. Na obali sicer že imajo samoupravno stanovanjsko skupnost. Ustanovili so jo konec lanskega leta na podlagi odloka Obalnega sveta Koper. Vendar le-ta ni bila niti organizirana niti ni delovala povsem v skladu z vsebino nove ustave in zakona, ki ureja to področje. Spremembe, predvsem tiste, ki. bodo zagotavljale čimbolj neposreden vpliv dajalcev sredstev — delavcev — na uporabo teh sredstev, so torej nujne. Hkrati, ko bodo na obali skušali pritegniti k javni razpravi o stanovanjski skupnosti vse delavce in dati ustanavljanju le-te pečat resničnega samoupravnega odločanja, bodo skušali v kandidacijskem postopku zajeti čimveč takšnih, delavcev, ki doslej niso bili preveč obremenjeni z raznimi družbenopolitičnimi in samoupravnimi funkcijami in s tem skušali kar najbolj razširiti krog aktivnih udeležencev v družbeni samoupravi. Na Kraško obalnem sindikalnem svetu poudaijajo, da se bodo določenih rokov za potek javne razprave zanesljivo držali, dodajajo pa tudi, da so sindikati na vseh ravneh odgovorni,, da bodo v javni razpravi res sodelovali vsi delavci, ne pa le vodstva samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v podjetjih, ki bi v imenu delavcev predlagala dopolnitve in spremembe. R. B. Ob občinsk*111 prazniku, 20. oktobrUi iskreno čestitamo vsem / delovnim ljudem občine Novo mest0* k s OBČINSKI SINDIKALNI SVft NOVO MESTO DELAVSKA ENOTNOST GlasUo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v --- ..^.riništva nc-K72 123-554 316-695 in 319-033. Naročninsai , v . Ljunuani. List je bil ustanovljen at. novembra 1942. Ureja ga uredniška odbor. DireKtor, a n#v£*ni ni-fvrliii n 1 vt. tplpfrm uredništva 316-672. 323-554, 316-635 in 310-033. Naročni ..i,« S&.-či Va. ciala: Ljubljana Sekma^tfzinn^ma^riSSirs^tV^ri^^ Sne Tl/januar ja “iTlj oprošeeno pbižila temeljnega davka od prometa proizvodov Naročnina je četrtletna 25,00 din — polletna 50,00 din in letna 100,00 din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini g',-