letnik III, številka 2, oktober 2011 34 Izzivi managementu: www.sam-d.si Informacije V a p r i l u 2 0 1 1 je v z a l o ž b i E k on o m s k e f a k u l t e t e v Ljubljani izšla knjiga Sodobne teorije organizacije avtorjev R u d i j a R o z m a n a , M i r a n a M i h e l č i č a i n J u r e t a K o v a č a v obsegu 255 strani. Vsak od treh navedenih je samostojen a v t o r d v e h a l i v e č p o g l a v i j . K n j i ga je n a m e n je n a predvsem študentom magistrskega študija na fakultetah, k a te r i h p r e d m e t n i k i v k l j u č u je j o v s e b i n e s p o d r o č j a organizacijske znanosti in sorodnih ved. Recenzijo sta o p r a v i l a p r o f e s o r j a C e n e B a v e c i n N a d a Z u p a n , b e s e d i l o p a je l e kt o r i r a l a D a n i je l a Č i b e j . A v t o r j i k n j i g e s i o b m n o ž i c i n a s t a j a n j a n o v i h r a z m i š l j a n j n a p o d r o č j u o r ga n i z a c i je z a s v o j o n a l o g o n i s o z a d a l i p r e g l e d a i n p r i k a z a v s e h r a z l i č n i h o r ga n i z a c i j s k i h t e o r i j , s a j b i b i l o t o n u jn o o b s o je n o n a n e u s p e h . I z m n o ž i c e o r ga n i z a c i j s k i h r a z m i š l j a n j s o i z l u š č i l i l e n e k a j š i r š i h , n a j p o g o s te je o m e n je n i h i n n a j b o l j i z d e l a n i h t e o r i j . O b t e m , k o a v t o r j i r a z u m e j o o r ga n i z a c i j o z d r u ž b e n a s o d o b e n , r a z v i t n a č i n , k i m u je t e m e l je p o s t a v i l p r o f . d r . F i l i p L i p o v e c , s o m o r a l i s p o z n a n j a i n » k o r a k e « , u v e l j a v l je n e v svetovnem merilu, ustrezno in smiselno prilagoditi za uporabo, skladno z razvitim razumevanjem organizacije. K n j i ga o b u v o d n e m p o g l a v j u 1 – p r i p r a v i l ga je R o z m a n – o b s e ga š e o s e m p o g l a v i j p o d n a s l o v i : 2 Teorija s poudarkom na teoriji organizacije (Rozman) 3 Temeljne teorije o organizaciji (Rozman) 4 T r a n s a k c i j s k a te o r i j a ( M i h e l č i č ) 5 S i t u a c i j s k a te o r i j a ( R o z m a n ) 6 U v o d v p o p u l a c i j s k o - e k o l o š k o t e o r i j o ( K o v a č ) 7 I n s t i t u c i on a l n a t e o r i j a ( M i h e l č i č ) 8 Teorija razmerja med upravljanjem in ravnateljevanjem (Rozman) 9 T e o r i j a m r e ž ( K o v a č ) . O b v p r a š a n j u , z a k a j s o n a v e d e n e t e o r i je m e d s o d o bn i m i n a j p o m e m bn e j š e , k a ž e p o v e d a t i , d a s m o v s v e t u p r o u č ev a n j o r ga n i z a c i je p o l e t u 1 9 7 0 p r i č e r a z l i č n i m razlagam tako dotedanjega razvoja organizacijske misli kot nakazovanju in udejanjanju številnih smeri p r i h o d n je ga r a z v o j a t e ga z n a n s t v e n e ga p o d r o č j a . E n a o d b o l j u v e l j a v l je n i h p on a z o r i t ev t e o r e t i č n e ga d o ga j a n j a n a p o d r o č j u je p o d a n a z g e s l o m » r a zš i r j a j i n g r a d i « ( a n g l . expand and construct ) . P on u d n i k t e ga g e s l a W . M c K i n l e y (2006, The intellectual history of organization theory , 1 9 6 0 – 2 0 0 0 , B e r g e n , E G O S , 2 2 . k o l o k v i j ) m e n i , d a s o t e o r e t i k i p r e k o r a č i l i d o t e d a n je » o r ga n i z a c i j s k e « m e je i z l e t a 1 9 8 0 v najmanj petih smereh. Gre za usmeritev v okolje, novo dojemanje ravnateljskih in organizacijskih izzivov, ekonomske transakcije, običaje in vrednote ter za ontološko, epistemološko in etično kritiko. K o t l a h k o r a z b e r e m o i z z a p o r e d j a v M c K i n l e y ev i r a z v r s t i t v i , t a d a je v e č j i p o m e n t e o r i j a m , k i s o u s m e r je n e v okolje (npr. situacijska, populacijsko-ekološka in institucionalna teorija), ravnateljske in organizacijske i z z i v e ( n p r . t e o r i j a m r e ž ) t e r e k on o m s k e t r a n s a k c i je ( n p r . transakcijska teorija ter teorija razmerja med upravljanjem i n r a v n a t e l jev a n je m ) . O b t e m je t r e b a o m e n i t i š e a kt u a l n o s t tako teorij, povezanih z razmerjem med upravljanjem in r a v n a t e l jev a n je m , t e r m r e ž a m i k o t » s t a l n o n a v z o č n o s t « transakcijske in situacijske teorije. Rozman poudarja, da teorijo organizacije postavlja organizacijska znanost, ki razlaga organizacijo ter z njo p o v e z a n e p o j a v e , n je n e v z r o k e i n u č i n k e . Z a d o l o č i t ev v s e b i n e p r o u č ev a n j a p a je t r e b a o r ga n i z a c i j o i n m e t o d o n je n e ga s p r e m i n j a n j a v s a j o k v i r n o d o l o č i t i v n a p r e j . O b š t ev i l n i h m o ž n o s t i h t e ga d o l o č a n j a je z a t o n e m o g o č e trditi, da je neka teorija ustreznejša kot druga, saj v r e s n i č n e m ž i v l je n j u » s o b i v a j o « s k u p a j . Med temeljne teorije o organizaciji Rozman v k l j u č u je tehnično, procesno, sociološko, sistemsko, sociološko-razmernostno in razvito teorijo organizacije k o t n i z a d i n a m i č n i h r a z m e r i j . Pr i z a d n j i o d n a v e d e n i h t e o r i j p r o f . d r . L i p o v c a je o p r e d e l i tev o r ga n i z a c i je z d r u ž b e s e s t a v l je n a i z d v e h d e l o v : s t a t i č n e ga , r a z m e r i j a l i s t r u kt u r , i n d i n a m i č n e ga , p r o c e s o v , k i s s t a l n i m p r e o b l i k o v a n je m razmerij, vlog in sistemov ustarjajo pogoje za namensko d o s e ga n je c i l jev z d r u ž b e . Transakcijska teorija obravnava transakcijski stroške bodisi kot stroške vzpostavljanja, prenosa in ohranjanja l a s t n i n e i n o d g o v o r n o s t i – t r a n s a k c i j a m i n a d o z i r o m a z a d o l o č e n e ( - i m i ) o b l i k e ( - a m i ) p r e m o ž e n j a a l i s r e d s t ev ( a n g l . assets) bodisi kot stroške zagotavljanja sodelovanja drugih in njihovega obvladovanja. Ti stroški se pri organiziranju i n p o s l o v a n j u z m a n j š u je j o , k o z a g o t o v i m o v e č j o r a v e n u je m a n j a m e d s o d e l u j o č i m i d e j a v n i k i o z i r o m a s k l a d n o s t i med sestavami in procesi. Za ujemanje se v okviru organizacije ponujajo vrste koordinacijskih orodij, katerih i z b i r a n a j b i b i l a s c i l je m v e č je u č i n k o v i t o s t i p r i l a g o je n a v r s t a m z d r u ž b . Situacijska teorija, ki jo najdemo poimenovano t u d i k o t k on t i n g e n č n o a l i o d v i s n o s t n o t e o r i j o , i z h a j a iz predpostavke, da ne obstaja ena sama najboljša o r ga n i z a c i j a z a v s e z d r u ž b e . T e o r i j a p r e d p o s t a v l j a , d a b o z d r u ž b a d o b r o d e l o v a l a , k a d a r s o s i t u a c i j s k e spremenljivke, npr. okolje, zaposlenci, tehnologija itn., in o r ga n i z a c i j a z d r u ž b e u s k l a je n i . Populacijsko-ekološka teorija je usmerjena k o p a z o v a n j u p o p u l a c i j z d r u ž b v o k o l j u . S p r e m e m b e v p o p u l a c i j a h z d r u ž b s o o d r a z d e l o v a n j a š t i r i h o s n o v n i h procesov: variacije, selekcije, ohranjanja in doseganja tekmovalne sposobnosti. Pomenu in intenzivnosti teh p r o c e s o v n a j b i s e p r i l a ga j a l a t u d i o r ga n i z a c i j a z d r u ž b e . Institucionalna teorija n a k a z u je , d a je o k o l je z d r u ž b v e č p l a s t n o i n s t a l n o v s p r e m i n j a n j u , z a t o m u m o r a j o z a r a d i Predstavitev knjige "Sodobne organizacijske teorije" letnik III, številka 2, oktober 2011 35 Izzivi managementu: www.sam-d.si Informacije potrebnega prilagajanja slediti tudi organizacijske oblike z d r u ž b . I n s t i t u c i je z a t o n e z a je m a j o l e s i s te m o v s i m b o l o v , a m p a k t u d i p r o c e s e u r e j a n j a – i n s t i t u c i on a l i z a c i j o , k i o b l i k u je d r u ž b e n o v e d e n je i n s t e m t u d i o r ga n i z a c i j o z d r u ž b . T e o r i j a p o u d a r j a , d a m o r a j o k l j u č n e s p r e m e m b e i n s t i t u c i j o z n a č ev a t i p o m e m bn e s p r e m e m b e n j i h o v i h nosilcev. V svoji neoinstitucionalni perspektivi se teorija u k v a r j a z r a z l a g o š i r š e o p a ž e n i h p o d o bn o s t i v o r ga n i z a c i j i z d r u ž b . Teorija razmerja med upravljanjem in ravnateljevanjem izpostavlja kot najbolj tehtno z a s t a v l je n o v p r a š a n je , a l i je o r ga n i z a c i j a z d r u ž b – s t r u kt u r e i n p r o c e s i – p o v e z a n a z r a z m e r j i , k i s o p r i s o t n a v d r u ž b i n a s p l o h , t o r e j t u d i z d r u ž b e n i m n a č i n o m gospodarjenja. V tem okviru so temeljiteje opredeljeni upravljanje, ravnateljevanje ter razmerje med njima. Podana je primerjava angleško-ameriškega in nemškega modela upravljanja s problemi in rešitvami v obeh m o d e l i h . O b r a v n a v a n a je t u d i p o s e bn a p r o b l e m a t i k a upravljanja v slovenskih podjetjih in prikazan splošni r a z v o j u p r a v l j a n j a v s m e r i v e č je v l o g e u d e l e ž e n c ev i n o d g o v o r n o s t i d o d r u ž b e . Teorija mrež je p on u je n a k o t m o ž n a i z b i r a p r i stalnem iskanju optimalnih oblik organizacije procesov, k i p o te k a j o v z d r u ž b i i n m e d z d r u ž b a m i . N a v e d e n a s o t u d i s o d i l a z a r a z v r š č a n je m r e ž n i h o r ga n i z a c i j s k i h p o v e z a v : o b l i k a i n n a č i n n a s t a n k a , r a v e n p o v e z o v a n j a , z n a č i l n o s t i m r e ž , h i e r a r h i j a i n d i n a m i k a t e r z u n a n je in notranje povezave. Posebej so predstavljene tudi r e g i on a l n e m r e ž n e p o v e z a v e ( a n g l . clusters). K v s a k e m u p o g l a v j u – r a z e n k u v o d n e m u – s o dodana pregledna vprašanja in vprašanja za razpravo, ki b r a l c a u s m e r j a j o k p o g l o b l je n e m u p r o u č ev a n j u p on u je n e vsebine. Knjiga precej zapolnjuje veliko praznino v sodobni slovenski organizacijski literaturi, saj postaja naša s l o v e n s k a d r u ž b a t u d i z a r a d i p o m a n j k a n j a t o v r s t n i h znanj vse slabše urejena, to pa nujno vodi do zaostrovanja n a k r i z n i h ž a r i š č i h v n je j . S p o v e č a n i m i n p o s p e š e n i m p r e t o k o m t e h t e r p o d o bn i h t e o r e t i č n i h o r ga n i z a c i j s k i h znanj, kot jih najdemo v knjigi, v organizacijsko prakso d e l o v a n j a n a v s e h r a v n e h b i n a m r e č l a h k o h i t r e je sledili tistim, ki nas danes v tekmovalni sposobnosti gospodarstva in javnega sektorja neusmiljeno prehitevajo. Miran Mihelčič P oročilo o 1 2. zn ans tv enem posv et o v anju o organiza ciji Društvo slovenska akademija za management je 9. junija 2011 v sodelovanju s Fakulteto za organizacijske vede Kranj UM in Ekonomsko fakulteto Ljubljana UL n a B r d u p r i K r a n j u p r i p r a v i l o i z v e d b o 1 2 . z n a n s t v e n e ga posvetovanja o organizaciji z naslovom Ravnanje s spremembami v podjetjih, zavodih in javni upravi. Na posvetovanju je bilo predstavljenih 14 prispevkov, 11 z enim in 3 z dvema avtorjema. V u v o d n e m n a g o v o r u je M i r a n M i h e l č i č k o t e d e n o d s o u r e d n i k o v z b o r n i k a p o s v e t o v a n j a – t a o b s e ga 1 48 s t r a n i – p o u d a r i l , d a je s p o s o bn o s t z a r a v n a n je s s p r e m e m b a m i n e d v o m n o e n a o d z a h t ev a n i h z n a č i l n o s t i u s p e š n e ga ravnateljevanja (angl. management). Z namenom usmeriti p o z o r n o s t u d e l e ž e n c ev n a n a j p o m e m bn e j š e p o u d a r k e s p r e m i n jev a l n e ga p r o c e s a je p r e d s t a v i l o b r a z e c C o l i n a C a r n a l l a o n a č i n u i z r a č u n a e n e r g i je z a s p r e m e m b e (v izvirniku: energy for change - Ec). Ta naj bi bila z m n o ž e k t r e h d e j a v n i k o v , i n s i c e r ( 1 ) r a v n i n e z a d o v o l j s t v a s trenutnim stanjem, (2) obsega predvidenega r a z p o l o ž l j i v e ga z n a n j a , p o t r e bn e ga p r i s p r e m e m b a h ( v k l j u č n o z z a u p a n je m p r i z a d e t i h v z n a n je n a j b o l j o d l o č u j o č i h a l i v p l i v n i h ) , t e r ( 3 ) r a v n i s o g l a s j a s o d e l u j o č i h g l e d e s k u p n e ga v i d e n j a p r i h o d n o s t i . C a r n a l l p o u d a r j a , d a mora biti predhodno ugotovljena energija za spremembe v e č j a o d p r e d p o s t a v l je n i h s t r o š k o v s p r e m e m b ( v i z v i r n i k u o z n a č e n i h z Z). Drago Dubrovski je nato kot prvi predstavil prispevek z naslovom Razvojno spreminjanje in krize . O r ga n i z a c i j s k e i n d r u g e s p r e m e m b e v r a z l i č n i h v r s t a h z d r u ž b s o n a m r e č zelo pogosto povezane s kriznimi razmerami, ko sta n e r e d k o o g r o ž e n a n a d a l jn j i r a z v o j i n c e l o o b s t o j z d r u ž b . Takšne spremembe bo ravnateljstvo uspešno izvedlo t a k r a t , k o b o o b d r u g i h z n a n j i h , s p r e t n o s t i h i n v e š č i n a h razpolagalo še s posebnimi sposobnostmi, potrebnimi