—   324   —
Novičar iz slovanskih krajev.
Iz ruske meje konec septembra. V malo letih bodo na Ruskem železnice veliko pomembo dosegle. Vlada jih namerja potegniti: Iz Petrograda v Moskvo, iz Petrograda v Varšavo, iz Varšave v Moskvo, od tod do Cerniga morja, pred kot ne tudi v Odeso; perva kakor je znano, je že dodelana in seže 87 milj dalječ. Za 3 srebeme rublje (4 gold. 40 kr.) se zamoreš zdaj iz Moskve v Petrograd peljati. Gotovo neizrečeno niska cena, ker na miljo se 4 kr, ne pride. Na železnici, ki ima peljati v Varšavo, se kaj marljivo dela. Osebujne društva so sklenile več stranskih železnic napraviti. Sila važna bi bila železnica do Cerniga morja, in sicer na vse strani, ne le, kar sploh kupčije, ampak tudi zavolj tega, ker bi peljala memo izrekljivo bogatih kopač premoga , ki bi se zamogel na vse kraje voziti in bi vse železnjce s kurjavo previdil. Ako bi rueki car na tako vižo Cerno morje z izhodnim zvezal, bo to kmetijstvo, obertnijo in kupčijo neizrečeno povzdignilo in blagostanje velike deržave močno pospešilo.
Iz Dalmatinskega konec septembra. Gotovo je vladi in občinstvu v velik dobiček, ako neha kupovati siciliansko sol in svoje solnice bolj povzdigne. To se bo zdaj, kakor se vidi, zgodilo in govore, da je 80.000 forintov namenjenih, solnice v Stonji z asfaltom dlažiti, da sol ne bo samo bolji in čisteji, ampak da se je bode tudi več pridelalo v bolj kratkem času. Več sto štirj. eežnjev je že popravljenih. To početje bo bogat sad rodilo. Samoprodaja soli nese deržavni denarnici veliko in sicer toliko več, kolikor več in boljši soli se pridela. Benetke , reven ribški otok , se imajo le samoprodaji soli zahvaliti, da so do take slave in mogočnosti dospele; tudi Dubrovniku je ta reč kvišku pomagala. Kako se da sol poboljšati, se vidi na Angleškem, kjer je do leta 1823 nje samoprodajo vlada imela in je je 2 miliona centov na leto pridelala, ktere se je poldrugi milion doma porabilo, ostanek pa se je v druge dežele prodal. Pozneje pa je ta samoprodaja nehala in vlada je je obert-nijstvu izročila, ki se je na čudno vižo dvignila. V letu 1830 se je je že trikrat in v letu 1849 šestkrat* toliko pridelalo. Lahko si zamorete misliti, kak dobiček to da obertnii in kupčii, in pri tem je sol posebno cena, iz česar spet izvira mnogo mnogo dobriga brez razločka za vse stanove. Tudi sodo delajo iz soli, kar je spet obertnii in kupčii v velik prid.
Iz Krajnja 6. oktobra. Ker je že ene dni za-poredama po Gorenskim hudo deževalo, so se vode po vsih krajih tako narasle in nakipele, da so čez bregove vdarile in semtertje tudi veliko škode napravile; med drugimi je Sava v Kraj nji med 3. in 4. dnevam ome-njeniga mesca tri koze mosta poderla in četerto tako razrušila, da je le malo manjkalo, da se ni tudi poderla in po Savi odplavala.
Ravno taka se je tudi Zadraškimu, dve uri nad Kranjem, godila, kteriga je tudi večidel poderla in seboj vzela.
Zato je pa tudi tukajšno okrajno poglavarstva ukazalo poderte mostove neutegama popraviti, da se sedaj od Ljubljane čez Krajnj zaperta cesta, tako hitro, ko bo moč, voznikam in pešcam zopet odpre. In na ta ukaz je naglo toliko tesarjev in druzih za to delo potrebnih delovcev, razrušene mostove popravljat, skupej prišlo, da jih bojo, če kaj hujšiga ne pride, kmali tako popravili, de se bo dalo v enih tednih čez nje hoditi in voziti; do takrat morajo pa ljudje in vozniki, kteri hočejo v Krajnj ali še naprej vozariti, čez Smledniški most pod Šmarno Goro hoditi in svoje reči prepeljavati.
Iz Ljubljane. Po izstopu dosluženega mestniga svetovavca gosp. Kostelna je mestni odbor v seji 30. ki-movca tekočiga leta gospoda Franc Oblaka, asesorja v Kočevji, za druziga mestniga svetovavca zvolil. — Ministerstvo naukov naznani tukajšnimu poglavarstvu, da vložnine ali štipendije se preparandam zdaj še ne morejo deliti, kakor je bilo že drugič prošeno, da je pa ministersto perpravljeno na nasvet deželne šolske uradnije zares ubožnim pripravljancam kako pripomoč podeliti, ako se S5 verno-čednostnim obnašanjem in posebno pridnostjo skažejo. — Včeraj ponoči, kmalo po eni smo čutili v Ljubljani lahek potres.