Bodi uljuden
| ek pastir je poeival proti veueru v senci košatega drevosa ob cesti in piskal
hia pišcalko večerno pesenco. Njegova čreda se je mirno pasla na zelenem travniku blizu njega.
Po cesti pride mlad rokodelčič ter jo lneni tebi nič naprej maha niti da bi pozdravil veselega pastirja.
Kmalu po tem vstane pastir, zbere čredo ter jo žene proti domu. Gredoč po eesti vidi nekaj svetlega na tleh ležati. Sklone se in pobcre. Bila je listnica. Ko jo odpre, uajde v njej več bankovcev in jeden državni list za 300 goldinarjev.
—¦< oi >¦•—
Tudi še drugi listi so bili v Iistnici. Ker je pastir znal brati, videl je iz papirjev, da je vse to svojina nekega Franceta Šipeka, rokodelskega pomočnika.
Pastir si precej misli, da gospodar najdene listnice niliče drugi ni nego oni mladenič, ki je malo prej tako moško mimo njega korakal. Vže je hotel čredi psa za varaha postaviti, a on sam hiteti za otišlim popopotnikom, ko mu ta naproti prisopiha ter vpraša, je li on našel kako listnieo? Pastir ga prosi, naj rau pove svoje ime in priimek. Popotni rokodelčič rau reče, da se piše Fran Šipek. Nato mu pastir poinoli listnieo, rekoč: ,,Jaz sem našel vašo listnico; tukaj jo imate!" Kokodelčie pogleda v listnieo, in ko vidi, da nič ne raanjka v njej, razveseli se, sname svoj prstan z roke in ga hoče podariti poštenemu pastuju. Ali pastir ne vzame p:-stana ter reče: BLe imejte svoj prstan, saj ste vže tako veliko strahu prestali in se na potu tudi zamudili. Mi pastirji si štejemo v dolžnost, popotuikom postreči, že le moremo. In za to, kar nam je dolžnost storiti, plačila tirjati ne smemo. A strah, ki ste ga prestali, bodi vam nauk, da vsakega človeka, mimo katerega vas pot nanese, uljudno pozdravite, ker ne veste, ako vam ta ali oni v potrebi ne bode morda še kdaj poraagal."
Eokodelčič osramocen poda pastirju roko in ga prosi odpuščenja. Pastir pa mu pokaže še bližnji pot, po katerem še pred nočjo lahko pride do prenočišča.
Eokodoltič se je večkrat spominal poštenega pastirja ter z uekim vidnim ve-seljem pripovedoval svojim tovarišem o njem.
(Po »Kath, SchuMatt" prevel P. G.)