— 78 — Letni zbor slovenskiga družtva v Ljubijani. Drugi dan t. m. je bil po družbinih postavah letni zbor slovenskima družtva, kteriga namen je povzdiga domorodniga slovstva (literature). Družtva dozdanji predsednik je začel zbor z na-govoram , v kterim je zbrane ude pozdravil in jih povabil , da naj odkritoserčno danes svoje misli razode-nejo in predloge store , kterih del naj bi se družtvo v prihodnje poprijelo, da bo svoj častni obstoj po koristni delavnosti v prid slovenšine razodevalo. Potem je družtva odbornik in tajnik, gosp. Dra-gotin De ž man naznanil opravila, ki jih je družtvo preteklo leto doveršilo. Da družtva udje in prijatli očitno zvedo, kaj je odbor po izročenim opravilstvu skozi leto počel, damo iz tega naznanila nektere važ-niši reči na znanje. „Kakor Vam je, častiti gospodje! znano" — je začel naš izverstni pisatelj in govornik — „se je slovensko družtvo že v letu 1848 prestavljanja avstrijanskih postavnih knjig lotilo. Dva odbora sta bila za to delo postavljena. V enim odboru je gospod Mažgon prestavek avstrijanske deržavljan-ske pravde, v drugim pa gosp. Cigale prestavek kaznovavne pravde vodil. Gospod Mažgon je ravno polovico svojiga dela dokončal, kar ga je nemila smert iz naše srede pograbila. Naša dolžnost je tukaj očitno izreči, da ste slovenska dežela z rajnkim Mažgon a m gorečiga rodoljuba, naša družba pa neutrud-ljivo delavniga uda in odbornika zgubile. Tudi drugi odbor je prestavek perviga dela kaznovavne pravde doveršil. Potem se je gosp. Cigale — od minister-stva na Dunaj poklican, de bi zanaprej tam deržavni zakonik vredoval — tje preselil, in mi smemo tudi za naprej od njegoviga rodoljubja pričakovati, da bo kakor do zdaj slovenščino zvesto podpiral." „Potem, ko se je na Dunaju deržavni zakonik izdajati začel, se je odboru nepotrebno zdelo, se s prestavljanjem postav dalje pečati, p er vi č zato, ker le to, kar jena Dunaju v deržavnim zakoniku izdano, postavno veljavnost ima, drugič, ker smo bili od gosp. prestavljaveov na Du-naji naprošeni, jih pri njih delu z nabero pravdoznan-skih in drugih nenavadnih besed in z drugimi sveti zastran jezika ali slovstva podpirati. K temu ni bilo več posebniga odbora potrebno, in mi smo po svoji moči večkrat gospodam prestavljavcam na Dunaju vstreči skušali. To pa, kar se je od postavnih knjig v tem odboru prestavilo, je bilo v raznih listih ^Slovenije" natisnjeno. Slovensko družtvo zamore reči, da se je za prestavljanje postav v slovensino zvesto in krepko poganjalo. Zdaj ko je vlada to reč prevzela, in gorečim ter učenim možem to delo izročila, znamo upati, de se bo v ti zadevi veliko za omiko našiga jezika storilo. Le eno je, kar živo želimo, da bi se namreč naši rojaki in gospodje uradniki za te prestavke v slovenščino bolj kakor dozdaj pečali. Vsi gospodje udje so naprošeni se z vso močjo poganjati, de bojo naši kmetje postave slovenskima zakonika bolj pridno prebirali, de slovenski zakonik ne bo, kar mu naši protivniki očitajo, le vaja posamesniga jezikoslovca, kako bi se ta ali una postava posloveniti dala, temuč da bojo v njem zapopadene postave v resnici kri vstavnih deržavljanov postale. Zraven pa tudi prosimo vse ude slov. družtva, da bi nam svoje želje in misli, svoje opombe v ti ali uni reči deržavniga zakonika, ktere bi se morebiti po njih misli zboljšati dale, na znanje dali. Slovensko družtvo bo te opazke učenih in rodoljubnih mož pre-stavljavcam na Dunaji na znanje dalo, in skerbelo , da se tudi v tem občnim željam SJovencov zadovoli." „Odbor slovenskima bala na Dunaju nam je50gold. podaril s tem namenam, da če bi se slovensko glediše vstanovilo, in se nam ta naprava obstojna in važna zdela, jo s 5 akcijami, ki so naša lastnina, podpirali, scer pa to darilo za slovenski besednik obernili. Ker se kaže, da se bo ta naprava na noge spravila, je družtvo namenilo prejetih 50 guld. domorodnimu gledisu." ^Častiti gospod Miroslav Vilhar, goreči slovenski rodoljub je našimu družtvu čast skazal, de mu je svojo izvirno igro ?JJamska Ivanka" posvetil. Zraven tega je pa tudi družtvu na znanje dal, da mu če 500 iztisov svoje ^Jamske Ivanke" z napevi vred podariti s tem pogojem, da naj bo to, kar čez stroške za natis teh knjig ostane, za dve darili porabljeno. Ena darilo bi bilo za nar boljši popis domače zgodovine v slov. jeziku, drugo pa za 2 nar boljši lirički pesmi. Knjiga z napevi vred bi se za 45 krajcarjev prodajati imela. Družtvo bo po svoji moči podpiralo hvale vredne načine častitiga rodoljuba." „Za izdelovanje slovenskiga besednjaka smo velik pripomoček zadobili. Naš častiti odbornik g. baron Dragotin Kodeli — kteriga smo le s težkim ser-cam iz svoje srede pustili — si je prizadjal dovoljenje zadobiti, da bi tudi g. bogoslovci en oddelk našiga besednjaka izdelovati smeli. Milostljivi g. knezoškof so dovolili to pripomoč. Zdaj to važno delo v dveh razdelkih napreduje. En razdelek besede pervih čerk pre-tresuje in je svoje delo že do čerke K „Kanzelei" dognal, drugi razdelk pa je svoje delo pri čerki Q začel in bo skoraj nar obsirniši čerko S končal. V enim letu mislimo to delo končati. Zdaj imamo od besednjaka 900 pol čedno spisanih, in z imenitnimi opombami g. pregledovavcov pomnoženih. Vsi g. pregledovavci so pri tem delu prav pridni. Mi te rodoljube gospode prosimo, da bi tudi za naprej pri tem trudapolnim pa tako potrebnim opravilu si. družtva z vso svojo učenostjo podpirali, Vsa hvala in čast gre njim, gospodam bo-goslovcam in drugim delavcam pri tem trudnim delu za njih podporo." ,.Se druziga dela moramo opomniti, kteriga se je slovensko družtvo lotilo. G. Dr. Kleeman, začasni vodja c. k. Ljubljanskiga gimnazija je v dopisu od 27. listopada 1849 si. družtu razodel, slovensko berilo za pervi klas gimnazija zložiti, in se v tem delu po raznih predmetih razdeliti. Učeni g. Dr. Kleeman je prav pripraven načert napravil, po kterim naj bi se to važno delo izdelovala. Od štirih udov za to delo zbranih je vsak en oddelk prevzel. Skoraj vsi slovenski pisatelji so sostavke za berilo poslali, eni izvirne, eni iz raznih jezikov prestavljene. To delo bo ob kratkim ministerstvu položeno, in mi smemo upati, de bojo njegovi mnogoverstni sostavki razun učencov tudi drugih bravcov dokaj imeli. Hvala tistim gospodam, ki so nas v tem delu podpirali, pa tudi za naprej jih prosimo, če se bojo zaporedoma drugi zvezki berila izdelovali, nam svojiga peresa in svoje učenosti ne od-tegnuti." „Časti vredni g. M. Kaste lic je družtvu jsvojo — 79 — lepo knjižnico s tem pogojem v rabo prepustil, da si gospodje udje knjige v bravnici prebirati znajo.r „Tretji zvezik „slovenske gerlice", ktera si ni le na Slovenskim, temuč tudi v nemških mestih dokaj prijatlov pridobila, bo kmalo gotov, in bo v kratkim v veci obliki kakor dozdaj na svitlo prišel." „Ker je nas sostavljanje berila nekoliko mudilo, ni bilo mogoče do zdaj letopisa slovenskiga družtva do-gotoviti. Berž ko ne bomo mogli do konca velikiga serpana to delice g. deležnikam poslati, in le še prošnjo pristavimo, de bi tajisti si. pisatelji, ki so morebiti kakšen sostavek za letopis namenili, nam ga v kratkim poslali." „Za spominek rajnkiga Prešerna smo dosihmal 190 goldinarjev nabrali. Nadjamo se veliko veci skup-šine. Vsi domorodci so tedaj prošeni, kolikor je mogoče, se kaj nabrati, de se bo zamogel rajnkimu spominek staviti, ki bi bil živa priča, da slovenski narod svoje slavne može ceni, in da ni bil pozabil na grobu neumerjočimu Prešernu vredin spominek svoje hvaležnost ipostaviti." (Konec sledi.) _ 83 - Letni zbor slovenskiga družtva v Ljubljani. (Konec.) Po razloženih opravilih pretečeniga leta je dal - 84 - družtvini denarničar gosp. Brus dohodke in stroške I. 1. in prevdark dohodkov in stroškov t. 1* na znanje. Čeravno je družtvo po tem, de se učenci ne smejo nikakoršniga, tedaj tudi ne slovenskima družtva vdeležiti, nekoliko udov in po njih zraven lepe pripomoči v pevoigrah (Concert u. Theater) tudi denarnih dohodkov letasnje leto zgubilo, jevunderti denarni zgubi nekoliko s tem pomagalo, de je najeto drago sta-niše zapustilo in si tako najemnino prihranilo. Družbiui predsednik je potem zbrane ude poprašal: kterih del naj bi se družtvo vprihodnje lotilo, de pokaže svoj obstoj v koristni delavnosti. V tem se je po mnogim prav živim pomenkovanju sledeče sklenilo: 1) Letopis družtva naj se tudi za to leto na svitlo da. 2) Izdelovanje velikiga slov. besednika naj krepko napreduje; za stroške prepisovanja i. t. d. je nek rodoljub, ki je bil v zboru pričijoč, 20 gold. podaril in obljubil, v ta namen, vsako leto dokler ne bo besednik gotov, tolikšni pripomoček podariti; glasno hvalo mu je za to lepo darilo zbor na znanje dal. 3) Po izdanim 3. zvezku naj se pripravljati začne 4. zvezek gerlice slovenske. 4) Ker v slovenskim jeziku napravljenih zemljo vid o v (Landkarteif) še clo nimamo razun Evrope, ki so sedanji knezoškof Lavantinski bukvicam ^Življenja srečna pot" doložili, je bilo sklenjeno, de naj družtvo pervi potrebi vstreči, narpoprej zemljo vi d vesolniga dozdaj znaniga sveta v obliki dveh krogel (Planiglobien) na svitlo da. To tudi ljudskim šolam v poznanje sveta potrebno delo se bo lahko prodalo, in ker se sme misliti, de se bo tacih zemljovidov veliko spečalo, se bo tudi dala cena prav nizka postaviti. Poseben odbor je bil v dognanje tega dela odločen. #) 5) V vsih jezikih se dobe bukve, v kterih se najdejo izgledi, kako naj se se vsacimu človeku potrebne pisma, plačilni listi, dolžne, ženitvanske, izročilne (^čezdajanske) pisma, prošnje, pogodbe (kontrakti), poslednja volja (testament) in druge v življenju navadne pisma napravijo; le Slovenci nimamo v tem nič, razun tega, kar je v „B laže tu in Nežici" in v :,Drob ti ne ah" lepo vkup spravljeniga. Gosp. Ambrož se je že pred dvema letama tega dela lotil in je v zboru ponudil svoje dosihmal doveršeno delo občnimi! pridu, kar je zbor z veliko hvalo sprejel, in tudi v dognanje tega na vse strani koristniga dela posebin odbor izvolil. • Dalje je bilo na predlog, ki sta ga dva g. uda zastran abcednika v novim pravopisu zboru naznanila, sklenjeno, v ti reči prošnjo deželnimu poglavarju vložiti. — Zastran nabere za Prešernov spominek je bilo sklenjeno, darila, ki so se v ta namen že nabrale in se še bojo, po časopisih očitno razglasiti, in v posamesnih krajih nektere rodoljube naprositi, de bojo naberanje prevzeli. Poslednjič je bila nova volitev predsednika in odbornikov slov. družtva. Izvoljeni so bili za predsednika Dr. Bleiweis, — odborniki pa gospodje: Miha Kastelic, Dr. Dežman, Mih. Ambrož, Dr. žl. Lehman, fajm. Potočnik, Dr. Strupi. S pomočjo rodoljubnih udov, ki bojo, kakor do- *) Hvale vredni predlog častitigagosp. Podlipskiga v ravno tem obziru je slov. družtvo še le popoldne prejelo, ko je bil zbor dokončan; ga bomo tedaj še le v pervi odborni seji v pomen vzeli. sihmal odbor v njegovih delih podpirali, se bojo dali vsi storjeni sklepi v prid slovenskima slovstva in ljudstva lepo izpeljati. Po delih naj se tudi prihodnjič blagi namen tega domorodniga in v povzdigo sloven-skiga slovstva tako potrebniga družtva spozna!