SI. Številka.
I Ljobljiii, i sobota, Z. mana 1912.
m. leto.
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto....... K 24*—
pol leta....... , 12*—
četrt leta »    6*—
na mesec...... »   2*—
v upravništvu prejema«:
celo leto.......K 22*—
pol leta......., li—
četrt leta    ......   , 5*50
tta mesec   . .      .... 1*90
Dopisi naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št S (v pritličja levo), telefon št 34.
Ubolo oonk ion sveder lsrsoaodi nedelfe ln
Inscrati veljajo: peterostopna netit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkat po 10 viti  Parte m zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari.
- Posamezna številna volja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira, „Narodna tiskarna" telefon št 85.
.Slovenski Narod" velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo lete.......K 25*—
pol leta . 13*—
četrt leta.......650
na mesec   ......   . 2*30
za Nemčijo: celo leto.......K 36*—
za Ameriko in vse d filtre dežele:
celo leto......K 30*—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Upravništvo: Knaflova ulica št. 5 (spodaj, dvorišče levo), toleion št 8
Vabilo na naročbo.
Slavno p. r. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa. katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
JLU! flAfiOD"
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto... K 24-— I Četrt leta ... K 6*—
Pol leta .
12'
En mesec .
2__
V epravništvu prejemati na mesec S 1*90. Sposiljanjem po pošti v Avstriji veUa: Vse leto ... S 25*— j Četrt leta . . K 6-59 Pol leta ... „ 13-— I En mesec . . „ 2<30
Za Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 S.
Naroča se lahko z vsakim dnevom, a bratu *c mora postati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
~;y*ir List se ustavlja 10. dan po potekli nare
čnini brez ozira vsakemu, Kdor je nc vpošljc o
praven čas*i.
Upravništvo ..Slovenskega iiareia"
Pred spomladanskim zasedanjem državnega zbora.
Dunaj. 1. marca.
V torek se sestane državni zbor. 7A\ se, da se poslanci ne vračajo preveč delastrastni s počitnic. Kar smo sedaj videli so le slaba znamenja. Odseki so slabo obiskani, debate t njih ee gibljejo v jako omejenih strugah in včeraj se je že zopet pokazala .-tara parlamentarna lenoba takozvanih majoritetnih strank, ki so pred sem dolžne skrbeti za vzdržavanje varlarnentarnega »obrata«. K pod-uredsedniku Pcrnorstorferju je bil sklican subkomite poslovniškega odseka, ki naj bi se posvetoval o modu procedendi v zadevi poslovniške re-torme. Stranke večine so poslale k temu sestanku »državnika« nemškega Nationalvcrbanda edinega posl. Hummerja; seveda je morala konferenca o zadevi, katero so Nemci, Poljaki, krščanski   ^ocijalci proglašali
za eno najnujnejših, izostati. V socijalno - političnem odseku se je posebni subkomite za vprašanja indu-strijalnega in obrtnega delavstva pečal s soc. demokratičnim predlogom, naj se vendar enkrat odpravijo takozvane »delavske bukvice«, ki nimajo skoraj drugega praktičnega pomena, kakor da vzdržujejo za delavske sloje nekaki >^passzwang«. Predlagatelji upravičeno poudarjajo, da se ta dedŠeina absolutistične dobe tudi pri nas lahko odpravi, ako so jo odpravile Anglija, Francija, Nemčija in druge moderne države. Pa niti v tem precej enostavnem predmetu se odsek ni mogel zediniti — seja je bila preložena. V odseku za državne nastavljence so ostala ostra nasprotja med vlado in strankami glede službene pragmatike za državne nastavljence neizravnaua, včerajšna zaupna posvetovanja posebnega pododseka I notranjim ministrom niso situacije skoraj prav nič razbistrila; vlada je sicer pripravljena doprinesti še nekatere žrtve v smislu onih uradniških zahtev, ki presegajo tozadevna določila uradniške predloge, toda tudi to le tedaj, ee bo finančni minister »mogel najti potrebna sredstva«. Glede pragmatičnih načel nove uradniške predlog-e vztraja vlada na svojem stališču ter izjavlja, da glede službenega razmerja svojega nradništva. trlede kvalifikačnih komisij, disciplinarnega postopanja, koaličnega prava ne umakne niti za las. Včerajšna posvetovanja so torej nasprotja bolj poostrila, kakor ublažila, nadaljne konference so bile odložene in kot edini rezultat je treba zabeležiti dejstvo, da bo poteklo še precej časa, predno pride uradniška predloga v piennmu zbornice v razpravo .. .
Navzlic temu, da se je vlada v zadnjem času ogibala poudarjati jnnktim med novimi davčnimi predlogami in uradniško zadevo, ta jnnktim fakiieno obstoja. Kakor uradniško vprašanje tako so tudi ostale gospodarske akcije odvisne od uvedbe novih davkov reso. finančno reforme. Površni vpogled v delovanje finančnega odseka pa kaže. da se tam skoraj nikdo ne upa pričeti z resnim delom in da obstoja v nazir;nju na predležeče finančne predloge skoraj toliko nasprotstev, kolikor je članov v odseku. Najznačilnejše je i>ač dejstvo, da vsi ravno stranke večine niso na jasnem in da si niti   ena izmed
njih ni znala določiti gotovega programa, po katerem bi se njeni člani v tem velevažnem vprašanju ravnali. Kar hoče g. A. od Nationalver-banda to uoče gospod B. in g. C. zopet hoče, kar nočeta gg. A. in B. Le v enem so si morda vsi edini, vladnih predlogov v celoti, torej vseh ne akceptira niti eden. Da bi se ta nesoglasja finančnega odseka, ki vodijo direktno k njega delanezmožnosti, pokrila s plaščem krščanskega usmiljenja, je iznašel posl. vit. Abraha-movicz idejo pododsekov, katerim se je odkazalo gradivo, da se fin. odsek izogne — generalni debati!
Proračunski odsek se nahaja pravzaprav še vedno in obstmetione. V razpravi je italijanska fakultetna predloga in ministrski predsednik se dosedaj zaman trudi, pridobiti od Italijanov dovoljenje, da se fakultetna predloga izroči posebnemu podod-seku ter tako napravi prostor za razpravljanje letošnjega proračuna.
V ponedeljek je sklican draginj-ski odsek, v katerem naj pride na dnevni red kartelno vprašanje. Baš včeraj je bila zaključena enketa o sladkornih kartelih in njen rezultat je le dokaz, da vodijo gotovi ljudski osrečevalei potrebni boj proti izrod-kom kapitalistične organizacije z naravnost velikansko naiviteto, nezna-lcstjo in neinformovanostjo o naj-kompliciranejših fjmnrodno - gospodarskih vprašanjih. Uspeh enkete o sladkornih kartelih je tak, da pravi dunajski list, v katerem je naš domači socijalni politik razvijal svoje an-tikartelarske i teorije«: »Nekateri zlobneži so na koncu enkete trdili, da bi bilo moralo predsedništvo zaključiti razprave pravzaprav s trikratnim »Živeli karteli i »c Lahko si na prste izračunamo, na kakem nivoju se bodo gibale tozadevne razprave draginjskega odseka . . .
Nova zbornica pa ne pogreša le strokovnjaških, temveč tudi političnih osebnosti, ki bi prevzele vodstvo strank in parlamenta. Desorganizaci-ja strank oči vidno napreduje. V poljskem klnbn, ki je še najbolj enoten po odstopu Bilinskega, ne bodo nastopile boljše razmere, notranja na-sprotstva se bodo, kakor vse kaže, poostrila in dr. Loo bo imel kot načelnik težavne čase. Nemški National-verband je le ime za skupino takozvanih nacijonalnih nemških poslancev, združenih takorekoč na popolnoma negativnem programu boja proti
slovanskim težnjam. Pri pozitivnem delu se je ta največji parlamentarni klub vedno slabo obnesel in torej je njegova delovna vrednost prav skromna. Kriza grozi tudi Enotnemu češkemu klubu. V trenutku, ko je leta sklenil, glasovati za budgetni provizorij ter dokumentiral svojo pripravljenost, vstopiti v parlamentarno večino, so se morale ojačiti stare diference med positivistič. Mlado-čehi in agrarci na eni strani in prin-cipijalno opozicijonalnimi narodnimi socijalisti na drugi straui. V parlamentarnih počitnicah so se nasprot-stva še pomnožila, češko - nemška spravna pogajanja so k temu mnogo pripomogla in danes se v čeških parlamentarnih krogih kar najresneje računa z razporom Enotnega češkega kluba . . .
Tako žive baš one stranke, ki pridejo kot bistvene sestavine trdne parlamenta me večine predvsem v j>oštev v jako neurejenih in za pro-s peš n ost pomladanskega parlamen-tarnegagdeia malo tolažljivih razmerah.
Tem notranjim parlamentarnim težkočam pa grozijo resne komplikacije tudi od zunaj. Še v prvi polovici meseca marca naj bi se v avstrijskem parlamentu izvršilo prvo branje novih vojaških predlog. Khuenove izjave v odrskem parlamentu pa so situacijo popolnoma zamotale. Danes skoraj nikdo ne ve. kaj je usojeno brambni reformi. Govori se že o novih eventnalnostih, o triletnem brambnem provizorija, ki bi »ga naj dosegel v ogrskem parlamentu novi kabinet pod vodstvom Lukacza in s pomočjo Justhovo. Vršijo se nova pogajanja in pogovori — toda mi avstrijski državni zbor se *iikdo ne ozira; celo težišče važne politične situacije se zopet enkrat nahaja v Budimpešti, za mnenje dunajskega parlamenta nikdo ne vpraša. Našo zbornico smatrajo zopet enkrat za quan-tite. negligeable. preko avstrijskih poslancev bo morda spremenjena že dogovorjena predloga in ko pride kot fait aecompli pred naš državni zbor, se bo kratkomalo reklo: »Friss Hund oder stirb . . .«
To mora ozlovoljiti tudi najkrot-kejše ter ustvariti razpoloženje, ki bo vse kaj drugega, kakor pa veselje do svežega, čvrstega dela, «
Slika, ki smo jo v zgorajšnjih vrstah naslikali o parlamentarnem položaju, ni razveseljiva, toda je res-
nična. V veliki večini so oni, ki pravijo, da zopet ne ho šlo in ki trdijo, da je ministrski predsednik zamudil v počitnicah mnogo časa in priložnosti. Ni res, da bi se v parlamentu n<; moglo najti izhoda iz zaprek in težav, ki se pojavljajo na vseh koncih in krajih. Toda treba je moža. Nai* parlament bo šele takrat zdrav, kadar pride državnik, ki bo združeval v sebi voljo, zmožnosti in dejanja pravega avstrijskega ministrskega predsednika. _
CerhBv in ljudstvo.
V davnih časih temne preteklosti je bila katoliška cerkev zatočišče preganjanih, zaščitniea slabih, zagovornica ubogih.
Ti časi so minili v tistem tre-notkn, ko je cerkev stopila v zakonsko zvezo z državno oblastjo in ko j« postal katolicizem državna vera.
Od tistih dni je cerkev prenehala biti pribežališče preganjanih in zatiranih. zavetišče revnih in slabih, postala pa je pomočnica in so-trudnica vseh tistih, ki izrabljajo ljudske mass in žive na stroške širokih slojev delovnega ljudstva ter kakor zajedalci sesajo toplo kri iz narodovega telesa.
Danes stopa cerkev v eni bojni vrsti s takozvanimi zgornjimi deset-tisočmi ter stori vse, da bi tem mogotcem ustvarila že na tem svetu raj, ne da bi se pri tem ozirala na dejstvo, da je ta pozemeljski raj sad tisočerih solza, plod krvavega potu in znoja, ki ga morajo preliti milijoni in milijoni ubogega ljudstva samo za to, da more visoka gospoda udobno, dobro, brezskrbno in razkošm* živeti.
Ljudstvo, masa naj strada, naj se muči in trudi, naj trpi, saj bo dobila bogato pločilo onkraj — groba!
Torej izvoljencem, bogatinom in mogotcem nebesa že tukaj na zemlji, siromakom pa obljuba za boljše življenje na onem svetu, to je geslo tistih, ki imajo v rokah krmilo »matere« katoliške cerkve!
Stoletja in stoletja jo že starti to načelo. Razmere se menjajo, načela se spreminjajo, povsodi se kaže razvoj in napredek, samo cerkev stoji sredi valovajočega življenja kot graniten stolp sive preteklosti, miint* katerega je šel neopaženo val modernega življenja.
LISTEK.
Menzi, zadnji tribunnv.
Zgodovinski roman.
Spisal Edward Lytton - Bulwer.
H. knjiga. (Dalje.)
»Osvoboditelj Rima!« je rekel Kienzi. »Rojaki, ne spreminjajte tega mojega naslova! Preveč sem častihlepen, da bi hotel biti kralj. Ohranite pokornost papeža, udanost cesarju, a ostanite zvesti svoji lastni >vobodi. Pravico imate do svoje starodavne ustavo, toda ta ustava ni potrebovala nobenega kralja. Zcleč posnemati Bmta se čatim vzvišenega nad naslovi kakega Tarkvina. Rimljani — predramite se, vzbudite se! Naj vas navduši plemenitejše svobodoljubne, kakor je tisto, ki pahne danes enega tirana s prestola, jutri pobe blazno izpostavi nevarnosti novega tirana. Rim potrebuje še vedno osvoboditelja in ne uzurpatorja! *— Opustite vse, kar je le ničeven sijaj!« Nastala je tihota; množica je bila globoko ginjena. A zdaj ni izražala svojih misli hrupno, nego je plaho čakala, kaj poreko mestni svetovalci in ljudski voditelji.
»Gospod,« je rekel Pandulfo di
Guido, eden ljudskih voditeljev, »vaš odgovor je vreden Vaše slave. Ali da izpolnimo zakon, je potrebno, da Vam da Rim postaven naslov — oe nečete biti kralj, izvolite sprejeti naslov diktatorja ali konzula.«
»Živio konzul Rienzi,« je zakričalo več glasov. Rienzi je z roko dal znamenje, naj umolknejo.
»Pandulfo di Guido m vi, častiti rimski svetovalci — tak naslov je prevzvišen za moje zasluge in ni primeren mojim dolžnostim. Jaz izhajam iz ljudstva in ljudstvo je tisti zaklad, ki je meni zaupan. Plemeni-taši se lahko sami ščitijo. Diktator in konzul — to sta imenovanji za patricije.«
Po kratki pavzi jo potoni nadaljeval :
»Ce se Vam zdi za ohranitev reda potrebno, podeliti svojemu someščanu poseben naslov in pripoznano oblast, naj se to zgodi; a ta naslov naj bo tak, da se bodo iz njega spoznali: značaj novih razmer in naše ustave, ljudska modrost in zmernost ljudskih voditeljev. Nekoč, rojaki moji, si je ljudstvo izvolilo za čuvarje svojih pravic in svoje svobode posebne, ljudstvu odgovorne uradnike, ki so morali biti iz ljudstva in so skrbeli za ljudstvo. Imeli so moč, a ta jim je bila zaupana, imeli so dostojanstvo, ki pa se jim je tudi lahko vzelo. Te uradnike so imenovali tribune. To je naslov, ki ga bom hvaležno sprejel, če mi bo podeljen, a ne
I vzklikom, nego od polnega ljudskega parlamenta, da bom podpiran od tega parlamenta in bom s tem parlamentom vladal.«
Navzlic vsi svoji propadlosti in izpridenosti so bili po zmernosti njihovega voditelja vsi očarani.
»Živio rimski tribun,« so klicali, a to že ni bilo tako viharno, kakor so prej klicali »Živio rimski kralj!« Ljudstvo je smatralo uprizorjeno revolucijo za ne popolnoma izvršeno, ker Rienzi ni sprejel vzvišenega naslova rimskega kralja. Pokvarjenemu in propadlemu ljudstvu je svoboda nekaj preveč preprostega, če ni okrašena s sijajem ravno tistega de-spotizma, ki ga je hotelo s prestola pahniti. Ljudstvo hrepeni bolj po maščevanju, kakor po olajšavah in čira večja je nova oblast, ki jo je ustvarilo, toliko večje sc mu zdi maščevanje stari oblasti.
Vsi razumnejši, veljavnejši in nvidevnejši možje med zbranim ljudstvom, pa 6o bili veseli Rienzijeve zmernosti, ki je obvarovala Rim pred tisoč nevarnostimi tako od strani cesarja, kakor od strani papeža. Njihovo veselje je še naraslo, ko je Rienzi, čim je zopet nastal mir, rekel:
»Ker smo vsi za isto stvar enako delali, naj se vsaka, meni namenjena čast podeli tudi papeževemu namestniku orvietskemu škofu Raj-mondu. Živio prvi papeški vikarij, ki je obenem tudi osvoboditelj države!«
Naj je Rienziju to zmernost in previdnost že narekovalo edino in izključno le njegovo rodoljubje, ali ne, vsekako je njegovo postopanje pokazalo, da ni bila njegova bistroumnost nič manjša od njegove kreposti. Nič ni moglo uspeha revolucije bolje utrditi in zagotoviti, kakor da je postal papežev namestnik Rienzijev nradni tovariš. S tem je papež sank-cijoniral revolucijo in je prevzel zanjo odgovornost, ne da bi bila državna oblast prešla s tem v njegove roke.
Med tem, ko je množica vriskajo pritrjevala Rienzijeverau predlogu, med tem, ko je začudeni škof z znamenji poskušal izraziti svojo hvaležnost in svojo ponižnost, so pogledi izvoljenega tribuna zapazili med množico marsikoga, ki ga je samo radovednost pripeljala semkaj in ki bi jih bilo zaradi njih veljave pridobiti. Cim je Raimondo končal svoj kratki govor, s katerim je sprejel ponuđeno mu dostojanstvo, pa na komičen način poskušal papeža in sebe obvarovati vseh posledic, je Rienzi poklical na oder dva glasnika. Eden je stopil v ospredje in je oznanil:
»Ker je želeti, da vsi tisti, ki so doslej ostali nevtralni, pokažejo, ali so prijatelji, ali sovražniki ljudstva, jih poživljamo, naj postavi prisežejo pokornost in naj sc s svojim podpisom pridružijo novi državi.«
Ljudska vnema je bila tako velika, da je prevzela tudi najbolj rav-
nodušne; nihče ni hotel zaostati. Prvi, ki je 6toril prisego, je bil gospod di Roselli, oče lepe Mine. Drugi izmed nižjega plemstva so mu sledili.
Navzočnost papeževega vikarija je vplivala na aristokrate; strah pred ljudstvom je odločil pri samo-pridnežih; navdušenje ljudstva in čestitke so premagale nečimernike. Prostor med Adrianom in med Rien-zijem se je izpraznil. Naenkrat je začutil mladi plemič, da počivajo tribunovi pogledi na njem. Čutil je, da so ga ti pogledi spoznali in mu pošiljajo poziv — zardel je in sapa mu je zastajala. Rienzijeva plemenita zmernost je ganila njegovo srce; sijaj tega prizora — občno navdušenje in vriskanje ga je opijanjalo. Dvignil je svoj pogled in zagledal tribuno vo sestro -— damo svojega srca! Še je molčal, še se ni odločil, ko ga je zagledal škof Raimondo in je na nekaj Rienzijevih opomenj zvijačno za-klical:
»Naredite prostor za gospod;* Adriana di Castello! En Colonna — en Colonna!«
Mehanično, kakor v sanjah, jo šel Adrian na oder; da bi bil tribu-nov triumf popoln, je zahajajočo solnce videlo najlepši cvet rodu Co-lonnov, najboljšega in najhrabrejše-ga rimskih baronov, pripoznati tri-bnnovo moč in oblast in podpisati njegove postave.
(Dalje prihodnji«.)
V možganih cerkvenih krmilar-jev tiče še isti nazori, ki so jih imeli nekoč njihovi predniki v temnem srednjem vekn: »Misera contri-buens plebs« — ljudska masa naj gara kot črna živina, naj gine pod pezo življenja, samo da imajo izvoljenci in izbranci nebesa in raj že na tej zemlji.
SocijaTno razumevanje, pojmovanje modernih družabnih razmer, za takšna heretična vprašanja okosteneli možgani cerkvenih dostojanstvenikov seveda niso vsprejemljivi.
V takšnih razmerah se potem ♦udi ni čuditi, ako je v večnem Rimu zagledal luč belega dne papežev dekret, s katerim se z eno potezo gosjega peresa odpravlja eelo vrsto do-sedaj veljavnih praznikov.
In kako se zagovarja in utemeljuje ta naredba?
»Sveti oče so razmišljali, kako bi se dalo ublažiti sedaj vladajočo draginjo in so prišli do prepričanja, da je najboljši pripomoček proti draginji in proti bedi, v k^+eri sedaj žive zlasti nižji sloji odprava — praznikov.«
»Stvari so drage, ker so redke«,
tako je ntemelieval papeževo naredbo dnnaiski nadškof dr. Naprl v nižje-avstri;skem deželnem zboru, — »in tako draginjo je mogoče odpraviti le, ako pomnožimo stvari in ako vsl'-d tega spremenimo praznike v delavnike, ker s se tem ustvarja več konsumnejra blaga.«
O j ti ljubi bog, odprava praznikov raj bo najusneš"ejše sredstvo zoper dra«rinjo in bedo, dokaz, kakoi* je poudarjal nadškof dr. Nagi, »ljubezni polne skrbi cerkve in papeža za rcve7°?!<f
Vprašnnjo, ali je mogoče, da imajo cerkveni krmilarji z dr. Naglom vred zdrave možgane, ako v resnici tako nrsHjo?
Po skromnem našem mnenju ni treba imeti človeku posebno fino razvitega čuta za sociialne težnje, da razume, da je papeževa naredba, s katero se razveljavljajo nekateri prazniki, souijalen nestvor, ki reže v živo meso samo delovnim slojem, dočim je v neprecenljivo korist tistim, ki žive od dela in žuljev drugih, to je kapitalistom.
Vse socijalne borbe, ki se z vedno naraščajočo silo vodijo že desetletja in desetletja, vr'^jo zboljšanju gmotnega položaja delovnih slojev in skraišanja delavnega časa.
Sedai pa prihajajo papež, kardinali in škofje ter hočejo izganjati hudiča z Beleebubom: jrmotni položaj delovnih slojev hočejo poboljšati s tem, da podaljšajo delavni čas!
Ali ti asketični cerkveni poglavarji in knezi res nimajo nobenejra stika, nobene vezi več z dejanskim življenjem, da ne pojmujejo, da Človeško telo ni mrtev stroj, ki se ga namaže, da funkcijonira.marveč organizem, ki potrebuje tudi počitka in oddiha po napornem, trudapol-nem delu?
In končno ali ^e zaveda ta gospoda, ki jemlje z brezprimerno lahkoumnostjo in nepremišljenostjo milijonom in milijonom počitek in oddih, potreben človeškemu organizmu kakor ribi voda, da s tem igra v roko samo kapitalistom, da lahko še bolj, kakor doslej izrabljajo in izkoriščajo ono maso ljudstva, ki je primorana, da jim služit
Ako se tega ne zavedajo, potem so izgubili pravico z nerodno svojo roko posegati v sedaj veljavni družabni red, cko pa se zavedajo, potem dokazujejo s svojim dejanjrm samo, da so interesi cerkve in kapitalistov identični in da  ni  cerkev dandanes
ničesar drugega, kakor organizacija
v obrambo interesov gotovih slojev in krogov!
Sicer pa, ali živimo v srednjem veku, da si cerkev prilašča pravico posegati v naše notranje n red bel
Prazniki so normirani z zakonitimi določbami in nihče rasen državne uprave same nima pravice, da bi odpravljal t« praznike!
Državna avtoriteta Je nad cerkveno in samo dokaz slabosti bi bil, ako bi državni organi ne znali uveljavljati te avtoritete, ako je treba, tudi proti papežu in škofom.
Belokranicem!
Belokranjskega klerikalnega kandidata — ni ined živimi.
Kakor znano kandidirajo klerikalci v deželni zbor za Belokraj:no »profesorja« Dermastjo, kot Šuklje-tovega naslednika. Poizvedovali smo v Ljubljani za tem kandidatom in smo zvedeli, da v Ljubljani ne prebiva in ne poučuje noben Dermastja, ki bi bil upravičen do profesorskega naslova. Pač službuje ondi na trgovski Šoli neki Dermastja, star študent, ki niti srednješolskega izpita nima dovršenega, vleče pa po koritarski previdnosti klerikalnega deželnega odbora plačo izprašanih in definitivno nastavljenih profesorjev in si tudi lasti ta naslov, kakor si ga laste vsi neizprašani in akademicno neizobraženi »profesorji« na klerikalni trgovski soli. Klerikalcem pač manjka intellgeuce in zato našopirijo vse s pavoviin perjem, kar se le da. Be-lokranjce pa tako zaničujejo, da jim pošiljajo za kandidata »profesorja« ( ?» Dermastjo, starega študenta, ki niti svojih izpitov ne more dovršiti in si po sračje lasti profesorski naslov. Tak človek in klerikalen kori-tar naj bi bil dober za nas! Kaj malo cenijo klerikalci nas Belokranjce in pa 8u k Ijetove zmožnosti, da si upajo postaviti takega kandidata. Šuklje je bil vendar izboren strokovnjak v svoji stroki, dober šolnik m politik; sedaj mu pa postavijo za naslednika takega duševnega reveža, ki niti srednješolskega izpita ni mca*el dovršiti. Svetujemo klerikalcem, da naj pošljejo raje svojega profesorskega kandidata na Dunaj k izpitu, seveda na deželne stroške.
Naš kandidat je pa neodvisni kmetski kandidat Julij Mazelle, naše gore list, vešč posestnik in dober poznavatelj naših razmer.
Obenem opozarjamo vse prised-nike v volilnih komisijah, da naj odločno zavrnejo vse glasovnice, glaseče se na ime prof. Dermastje kot neveljavne, ker v resnici klerikalni »profesor« Dermastja sploh ne živi, ne v Ljubljani ne kod drugod.
Delavsko gibanje na Angleškem.
London, 1. marca.
Kakor poroča parlamentarna korespondenca »Times«, je sklenila delavska stranka, predložiti parlamentu zakonski načrt za uvedbo minimalne mezde. Ta načrt bo obsegal skalo minimalnih mezd, ki jih je delavska zveza sklenila dne 2. februarja. Liberalno Časopisje poroča, da je trgovski urad izdelal zakonski načrt o miniraalnih plačah in da hoe< ta načrt predložiti prihodnji teden parlamentu. Ministrski predsednik As-quith poroča, da so posestniki pre-mogokopov v Južnem Walesu in na
Škotskem ter zastopniki delavstva odklonili vladne predloge. Vsled tega so bile konference prekinjene, upa pa, da bo mogel že v ponedeljek ugodnejše poročati. Delavci so edini v tem, da naj njih zastopniki nadaljujejo pogajanja o individualni minimalni mezdi, ter da naj skličejo, če je treba, konferenco. Tozadevna pogajanja ae bodo vršila prihodnji teden. Nekateri posestniki upajo, da bo stavka že prihodnji teden končana, priznavajo pa, da bodo zmagali delavci.
V 01asgowu leži kakih 50 pa mikov zaradi pomanjkanja premoga in ne morejo odpluti.
Angleška vlada je baje sklenila, nakupiti 10 premogokopov v Wale-su in tam vpeljati minimalno mezdo, ker je premog iz teh premogokopov vitalna potreba za angleško vojno mornarico. Ce se to zgodi, dragi posestniki ne bodo mogli vztrajati v boju z delavci.
Kako dalekosežne posledice ima stavka v premogokopih, je razvidno tudi iz tega, da bodo zaradi te stavke odpovedane tudi konjske dirke.
Položaj na Kita'skem.
London, 1. marca.
Kakor je bilo pričakovati, je napravila revolucija na Kitajskem v japonskih vladnih krogih zelo slab utisk. Slabi vzgledi na Kitajskem bi lahko zelo usode polno vplivali tudi na Japonskem in to razburja vladajočo rodbino in m ikada, ki bi naravno le zelo nerad odstopil svoje mesto kakemu republikancu. Zato je tudi razumljivo, da se vladna stranka v japonskem parlamentu protivi, ugoditi zahtevi opozicije, da naj bi Japonska še pred vsemi drugimi državami priznala kitajsko republiko kot dokaz plemenskega prijateljstva. — Opozicija je zato sklenila, da odpošlje komite, obstoječ iz 10 članov, na Kitajsko, ki naj bi izrekel kitajski republikanski vladi priznanje od strani opozicije.
Med tem prihajajo zlasti iz Pekinga zelo vznemirljive vesti. Sicer ni res, da bi šlo za proti revolucijo Mandžujev, vendar pa gibanja zato ni nič manj nevarno. Uprlo se je namreč revolucijonarno vojaštvo, ker že več tednov ni dobilo nobene plače. Sedaj so se ti vojaki uprli in se hočejo odŠkodovati s plenjenjem. Vlada pa upa, da se ji bo posrečilo v kratkem ud uši H vstajo, če dobi posojilo. Od strrnh^fandžujev ne grozi republiki nikakršna nevarnost, ker so njih pripadniki zelo maloštevilni.
Velesile sedaj Še vedno čakajo in še niso priznale republike, splošno pa je pričakovati, da bodo republiko že v kratkem pripoznale.
Italijansko - turška volna.
S tripolitanskega bojišča,
L i p s k o, 1. marca. Znani vojni poroče\Talee baron Binder - Kriegel-stein brzvjavlja listu »Leipziger Neu-e>te Nachrichten« iz turškega taborišča: Hrib Mergheb, ki ga je zavzelo
I 14.000 Italijanov, so danes popoldne Turki zopet zasedli. Vršil se je oster boj, v katerem so imeli Turki 20 mrtvih in 80 ranjenih. Italijani so imeli baje 608 mrtvih. Izgube Italijanov se cenijo na 1000 mož. Garnizijo v Honisu so od 4000 na 10.000 pomnožili, italijanske čete so se skušale v torek popoldne izkrcati in so bombardirali Zaledin pri Homsu. Turške
I čete so jih pa odbile.
Carigrad, 1. marca. Iz Hom-sa poročajo: Dne 27. februarja opoldne so italijanske vojne ladje po dve-urnem bombardiranju izkrcale pri Za ledinu 300 mož. Vendar so pa te Arabci v ostrem boju prisilili, da so v Čolnih zbežali. Italijani so imeli 40 mrtvih in 67 ranjenih, 62 mož so ujeli, med temi enega stotnika in enega poročnika. Arabci so imeli 30 mrtvih in 56 ranjenih.
Kolektivno posredovanje velevlasti t
B e r o 1 i n, 1. marca. Kakor poročajo od merodajne strani, bodo velevlasti v kratkem skupno nastopile v Rimu. Poslaniki Rusije, Nemčije, Avstro - Ogrske in Francije bodo v Rimu oficijalno vprašali, pod katerimi pogoji bi Italija sklenila mir s Turčijo. Gre se za informacijo; od te bo odvisno, če naj se napravijo na-daljni koraki v Carigradu.
Protest Tripolltancev.
Carigrad, 1. marca. Turški listi objavljajo protest Tripolitancev, ki se nahajajo v Carigradu, na zvezo otomanskega časopisja. V tem protestu obžalujejo vesti glede intervencije nekaterih velevlasti v prid Italije in poživljajo vlado, naj zavrne vsako intervencijo, naj kar najodloe-nejše nadaljuje boj in naj sklene mir le pod tem pogojem, da zapuste Italijani Tripolitanijo.
Druži.
Carigrad, 1. marca. Iz Bejruta poročajo: Šejh Druzov, Omar Karam, piše guvernerju, da hočejo libanonska plemena pozabiti na nesoglasje s Turki ter se bojevati za islam.
Štajersko.
Klerikalci o pomenu tujskega prometa. V »Straži«, glasilu spod-nještajerske katoliške inteligence, čitamo v nekem dopisu iz gornje-grajskega okraja sledeče: »Kar se pa tiče tistega tujskega prometa, o katerem se danes toliko govori in piše in za kojega so razni zavodi izdali že ogromne vsote, povemo kar naravnost, da ljudstvo od vsega tega, iz-vzemši nekatere krčmarje, nima ni-kakih koristi ...« Ne bi se spodtakni-li ob tem modrovanju kakega od celega sveta zapuščenega hribovskega fajmoštra o tujskem prometu, ko bi ne bi v istem dopisu govora o delovanju novega gornjegrajskega okrajnega zastopa. Dopisnik hoče naščuvati to korporacijo proti pospeševanju tujskega prometa, Češ, da »ljudstvo« nima od tega nikakih koristi. V resnici pa se klerikalci boje, da bi došlo s tujci in prometom tudi več luci v takozvani »črni kot« in pri koncu bi bilo z znamenitimi rezervami za klerikalne državno in deželno-zborske kandidate. Zagovarjati tujskega prometa in njegovih prednosti ter dobiekanosnosti napram »Str.a fajmoštrom, kakor rečeno, ne kaže. Saj ti .niti ne vedo, kako pospešujejo njihovi somišljeniki v deželnem zboru tirolskem tujski promet. In ljubše jim je tudi, če zabijejo slovenski ljudje slovenski denar po nemških Alpah. Zato tudi hodi vodja slov. klerikalcev dr. Šusteršič po leti na Tirolsko, ker bi ne dal rad kaj zaslužiti slovenskim krčmarjem v domačih planinah. Klerikalce v gornjegraj-skem okraju vodi pri tem nasprotovanju tujskemu prometu sove v prvi vrsti nasprotstvo do slovenskih na-prednjakov in naprednih inteligen-tov, ki radi hodijo v planine in pridejo pri tem seve z ljudstvom v dotiko. Nemški turisti jih ne razburjajo in če bodo po prelepi   gornji Savin*ki
navzlic vsemu nasprotovanju gornje-grajskih klerikalcev (saj daleč to itak ne seže) rasli nemški hoteli kot gobe po dežju — bo »Straža« najbrže pisala uvodnike o nemškem mostu do Adrije in vpila, da so krivi tega slovenski — naprednjaki. Da se ti trudijo tujski promet v Savinsk.h planinah povzdigniti in urediti tako. da bi imeli od njega korist domačini — tega klerikalci nočejo priznati in hočejo še tako prizadevanje ovirati. Ni čuda, da pravi pri nas že marsikdo: Pa naj vzameta vse skupaj hudič in Nemec! Saj tako hočejo naš] farji!
Klerikalci in štajerska kmetijska družba. Ta ugledna kmečka korporacija, ki je storila in še stori za našo kmetijstvo veliko več ko vse lažikmečke zveze in hujskajoči ka-plans^i politiki, je zadnji čas jako priljubljena tarča za napade dr. Korošca, Robiča (ki sedi sam v osrednjem družbinem odboru!), Pušenja ka in kar je še manjših klerikalnib koritarjev. Napada se družbo, da nam dela v gospodarskem oziru šk*.-do, ne da bi se za to navedli niti najmanjši faktični dokazi. Očita se ji, da ni ničesar storila glede suše — a Savinska dolina in tudi drugi okraji se imajo zahvaliti baš posredovauju štaj. kmet. družbe, da so vsaj nekaj podpore dobili. Zaslugo za te podpore si sedaj seveda lastijo klerikalni poslanci in napadajo — štaj. kmet. družbo, da ni ničesar storila! Kaj, ko bi osrednji odbor na take Ipžnjive in neutemeljene napade odgovoril tako. kakor zasti^7:i^.* Za škodo, ki bi jo trpeli, bi ^e imeli zahvaliti »Straži«, »Slov. Gosp.« in enakim hnjskajo-čim činiteljem. Kmetijska družba je neutralna, nepolitična kmečka stanovska organizacija, zato farji in politični hujskači, roke vstran! Zanimivo je končno, kako ntomoljnje »Straža« potrebo delitve družb,. »Ker nemških krščanskih socijalcev žal ni dobiti za odločno nastopanje v družbi«, zato se naj — deli. Ali drugače povedano: ker nemški klerikalci nočejo politike v staj. kmet. družbi in niso za »preustrojitev« družbe po kranjskem vzorcu, zato se naj doli, da bi slovenski klerikalci izrabljali vsaj spodnještajersko družbo za svoje politične namene. »Straža« je, neumna kakor vedno, klerikalne namene preodkrito označila. In za tako delitev, dragi »Stražarjih, dc bodet" nikoli dosegli pritrditve večina članov kmetijskih podružnic tudi na Sp. Štajerskem. Pozivamo napredne delegate spodještajerske podružnice e. kr. štajerske kmetijske družbe, da naj na občnem zboru najodločnejše zavrnejo klerikalce, ako bi si o takih strankarskopolitiČnih težnjah drznili govoriti na občnem zboru, ki se bode vršil zadnje dni meseca marca v Građen. Osrednjemu odboru štaj. kmet. družbe pa nujno priporočamo, naj se enkrat bavi s podporo, ki ju dobiva nekaka »osrednja zadruga za nakupovanje in prodajo živine v Mariboru«. Ta podpora se porabi za »poslovodjo« Zebota, o čegar pravem delovanjn ne bo težko dobiti zanesljivih informacij. Zakaj bi se ua državne stroške redilo klerikalne agitatorje ?
Poneverjenjj? v schdderski posojilnici na Zg. Štajerskem. Trgovec Florijan Rosenkranz, ki je poneveril kot blagajnik schoderske posojilnice nad 40 tisoč kron, je prišel v kon-kurz. Med tamosnjimi nemškimi kmeti vlada zaradi te afere veliko razburjenje. Kako neprijetna je ta zadeva nemškonacijonalnim listom, kaže stikanje »Gr. Tagbl.« po zadružnih razmerah na Slovenskem, ki ga prav nič ne skrbe. Naj bi pometal
Prava in neprava ljubezen.
(Povest. — Spisal Blaž Pohlin.) CDaUtvl
»Čez dober mesec je bila pa poroka s Francetom, ki se je zmazal pri vojakih, da ga je dohtar spoznal, da ni za vojaški stan,«   prav. Kobilica.
»Poroka, pa kakšna peroka,« kima z glavo Hruševec. ~Ker France tukaj ni dobil nikogar za svatovšči-no, privlekel je od nekod neke cigane, ki so pili kot krave, p« tem 6o 6e pa stepli, da je ženin zgv;ril tri znbe z enim literskim udarcem; ponoči so pa rjuli po vasi, kot bi spustil lačne divje zveri iz kurnikov.
Kakor so se tepli na ženitova-nju, tako se tepeta zdaj France in njegova izvoljena žena. Zadnjič jo je vlačil za kite okrog hiše in jo tolkel z bičevnikom po mrhi, ona ga je pa suvala v noge, dokler R* ni izpod-nesla, da sta oba ležala v blatu. Psujeta se kot najbolj povaljana žganjarja ter uganjata nespodobnosti kar vpričo otroka. To bo lepo vzgojen!«
»Pa denarja imata dosti!« reče Kobilica, »ali se veš, da sJ je France neko nedeljo pred Božičem tukajle prižgal cigaro s pe*akom «
»To je sama baharl;«,« pravi Tomažek, »boš že videl, \^ko se bosta kmalu nnesla. Ce jemlješ se s ta-
| Kega kupa, pa nikoli nif ne pride-neš, ti enkrat gotovo znr.arjka. Kaj je tistih enajst tisoč, čc §r z denarjem tako fračka! Nič, v par letih bosta berača, da bi vzela koj ovsenega kruha vbogajme, če bi ga jima kd~> dal, a ga jima nihče ne b » Le počakaj, še rada bosta delala, bclj trdo si bosta služila kruh, kot si ga mi. j France bo še tako rad hLpec, kot je bil, a tako dobrega gospodarja ne bo nikoli več dobil, kot je bi! Borec, že na pa pojde za deklo, ce !rj kdo tako razvpito babo maral v svojo hišo, da mu pokvari otroke in velike«
.^Kaj sem še mishl leči,« pripomni Kobilica, »ali je t'sto kaj res, da je tisti študent, ki ;,e bil včasih tudi med nami tukaj pr; Topoloveu tisto Jevševčevo Marja?i«eo vzel seboj v Ljubljano.«
»Vzel je ni, ampak sama je šla za njim,« pomežikne hibo Tomažek. »nekaj se ji je natvezilo n ed njima, govoril ji je kot V6ak tak, ki se po šolah uči veliko neumaegu, pa malo pametnega, pa je zmenil dekletu možgane in še celo jeroba je preplab-tal, da mu je pritrdil in Marijanica je šla od Jevševca proč, ravno ko jo je ta hotel dati čez zimo «lužit, da bi mu kaj koristi donašala.«
»Pa še nekaj se jo govorilo o Marijanici,« pravi Hruševec.
»Kajt« vpraša rakovi dno Kobilica.
I       »Pravili so, pa to b$ ne bo res,
da je Borce v ka ali zdaj Svetlinka njena mat i k
»Beži. beži!« zamahne Tomažek z roko.
>I no, saj nisem rekel, da je to res, jaz ne verjamem tf£a. ampak slišal sera, a ne vem od k'.ga že,« reče Hruševec.
»Mogoče pa je vendarle, zakaj bi ne bilo,« meni Tomažek po premisleku, »saj ima vsak otrek mater, odkar ne padajo ljudje več z nebes, kar bi aieer še zdaj, 6e bi Adam ne bil vgriznil v tisti Evin jabolček. ki je tudi nam pri srcu, kadar smo spo čiti. Saj se je babnica klatila po celi deželi in tam po Trstu, ko; so pravih in gotovo se je komajsala l vse vrste dedci in ni hudiča, da bi ne bila kdaj kaj živega iztaknila.«
»Dejali so, da ji je bil tudi tisti študent všeč,« dostavi Hruševec.
»Takile babi je itak vsak moški po volji, da le ne hodi več v otroško šolo,« odvrne Tomaže*, »2a vsakim flenkedra, samo da upa, da nima še Abrahamovih let. Ko ni: nič drugega dela kot samo misliti, kako bi se ji lepše godilo! Ali a»;j tvoji bab-nici pride kaj takega na misel, ko je vsa zgarana in vesela, da jo še ti pri miru pustiš? Takle gospodi gnoj, ki ni ne tič ne miš, ne gospod ne kmet. ne voda, ne krop. pa "»d samega dol gega črsa in lenobe ns ve, kaj bi počel, pa ae spomni na aeun.uosti, ki tebi še na misel ne prrlejo.a
t
V veži Topolovčeve hiše se je i začulo udarjanje z okovanimi škornji ob tla. prišlec je otresa! sneg raz sebe, in trenutek nato je stopil v gostil niško sobo Matižar. Veselo so ga pozdravili vsi vprek in g« klicali povsod pit. Matižar je pil, končno se je pa vsedei k mizi naših zi^aneev.
»No, kaj si uganil, K* bilica, ki imaš že prazen kozarec 1« vprašal je nasproti sedečega kočarja
»O Borčevki se men mo,« odvr ne oni, »pa pravi Hruševrc. da je nekod slišal, da je tista Jtvsevčeva Marijanica, ki jo je pot?gn'la s tistim študentom v Ljubljano, njena hči Ti boš zagotovo vedel, kako je ta reč, ker si bil večkrat skupaj s tistim gosposkim človekom, ki *e je tako čudno pisal, kot nihče iz^<c J nas.«
»Marijanica bo gospa,« pravi Matižar, »pa še velika gospa. Tisti študent Sedmič bo kmalu začel na svoje, menda bo advokat, ra Marija-nico bo vzel za ženo. Lep \ ar bo.«
»Pa je res Borčevklna hči?« vpraša Hruševec.
»Res!« reče Matižar, »samo ta razlika je med njo in njenu polsestro, da je bila Marijanica vzgojena pa met no, ker je ni vzgojevola njena mati, to revše bo pa ravno taka flen ča, ko doraste, kot je Boretvka, ker ne vidi in ne sliši nič dobrega in tudi nikoli ne bo, dokler bo pri tej nie-vrednici.«
Matižar je pil, nato pa dejal:
»Dosti žensk sem že poznal in nobene dobre, a take babe. kot je ta Rorčevka ali zdaj Svethi»ka, pa še ne Ta vrag se je zadnjič skopal nad me, da sem jaz vzrok, da ii ni Borec zapustil vsega premoženja, ker sem predlanskim tistega psa striziral kot Mrkačev dar za Borcev god.«
»Zakaj ne rečeš, da je še tisti otrok moj, ko je Borec trdil, da ni njegov,« rekel sem pijanki
»Tebe bi pa že ne m:i: ala7« od vrnila   je in sline   so s*? Ji cedile iz ust kot božjastniku, kadar ga napade njegova bolezen, »še hclj zopern bi mi bil kot kak tvoj pes.«
RekŠi je pljunila v me, jaz sem jo pa pograbil ter jo zvrnil v sneg, kjer se je pobirala, kot bi od mrtvih vstajala. Jaz bi tako babo bičal do krvi, kot so svetnike bičali; bi videl, ali bi jo ukrotil ali ne.«;
»Torej ti misliš, Mat »žar, da ni nobene   dobre   ženske   na svetu vpraša Tomažek.
»Prav nobene,« zavp?je pasji trgovec, da se je razlegala po sobi, »nekatere so tako hudob ae da se ii na zunaj spozna, druga s,e pa znajo tako prikrivati, da ne spi znaš, koliko slabih lastnosti imajo v sebi. Druge so še s!aoše od prvih, ker se jim moški ujame na lepe besede, potem se pa kesa všc žive dni, ker ga babn ca toliko časa grize, dokler ne konča mučenik « (Dalje prihodnji«.)
rle-
pređ svojim pragom in skrbel, da se
njegovi ljudje obvarujejo škode!
Is Maribora. V zadnji številki -Straže« je citati, da je podružnica itajerske kmetijske družbe v Ribnici na Pohorju povabila — drž. posl. dr. Verstovška, da bo kmetom razlagal i nameravanem zakonu glede vodnih «il- Potrebo tega razgovora in pravičnega vodnega zakona utemeljuje slasilo katoliške inteligence za Sp. Štajersko sledeče: »Ako ho neko dru-;tvo vzelo vodno moč Drave, bodo trpeli tndi naši potoki in naše žage bodo uničene ...« Ako bo dr. Ver-»tovšek, ki je seve glede vodopravnih gadev priznan strokovnjak, kmetom pravil tudi take modrosti, bodo ti imeli od omenjene »razlage« velikanske koristi.
Občinske volitve. V Rošpohu nad Mariborom so bili izvoljeni v vseh 3 razredih s pomočjo mariborskih Nemcev nemškntarji. Slovenci so se sicer volitve udeležili, a so dosegli le neznatne uspehe. — Na Frankolovem, v občini, ki je dala doslej pri vsakih volitvah le malenkostno število naprednih glasov, >o zmagali pri občinskih volitvah v L razredu naprednjaki, v 2. in 3. pa klerikalci- Da bo le v občinskem odboru kaj kontrole! — Y Marija -Gradcu poleg Laškega trga se vrše občinske volitve dne 13. marca za 3. razred, dne 14. marca pa 2, in 1. razred. — V trgu Gornjem gradu bo za župana izvoljen, kakor čujemo, g. notar Avgust Drukar. To izvolitev bi v interesu *r~a prav iskreno pozdravili!
Iz Celja. Na Jožef ovo se vrši po poročila >*Str.« v našem mestecu občni zbor klerikalne Kmečke zveze, na Vaterem misli govoriti tudi drž. posl. Jr. Krt k. Ta prireditev je mišljena kot nekaka demonstracija proti vodstvu Narodne stranke in proti nem-šl m nacijonaleem, kateri so baš gle-f)e CcA.ih zelo občutljivi. Ker je pričakovati večjega števila znanih klerikalnih junakov iz krščansko - socijalnih tečajev, bi bilo dobro poskrbeti za primerne varnostne odredbe.
Iz Šentjurske okolice   nam piše posestnik: Pri nas se je minule dni Helila podpora po suši, katero je
-ovala. etaj. kmetijska družba, itvijo nismo nikakor zadovoljni sliisti maniši posestniki in taki, katerih ne obseva solnee milosti vladajočih klerikalnih mogotcev. Ne trdimo, da bi morali dobiti mi največ, saj 60 imeli veliki posestniki tudi veliko večjo škodo, a da se je obdarilo posamezne klerikalne bogataše, pro-femu   najodločnejše ugovarjamo. Čudimo se, da c. kr. okr. glavarstvo Celju ne preiskuje   nekoliko na-tančnejše, je-li  kdo podpore vreden ali ne. Od našep-a ol Činskega odbora ■*ak ne pričakujemo nobene pravice.
Kakor jim piskamo, našim Iju-n klerikalcem namreč,   tako pa plešejo! Pisali smo nedavno tega, da dež. posl. Me^ko ni nič preveč v mi-- sti pri klerikalnih voditeljih. Pri Sv. Barbari v Halozah je celo pred-•^u'il župnik Vogrin. naj bi se volUo >ri prihodnjih    volitvah    v deželni zbor Brenčica! Ker je jasno, da dn-miki svojega sobrata Ozmeea ne do pustili pasti, etudi je do skrajni ošaben, je bila ta izjava naperjena samo proti dež. posl. Mešku. Pribili smo obenem, da Mesko   nič ne r»r'di po shodih, na katerih se govori o deželnozborski  klerikalni politiki. No in kaj so storili na to klerikalci? G-I^de nekoliko    prehitre Vogrinove izjave molčijo, Meška   so pa •začeli ?'>pet pridno goniti po shodih   v ormoškem okraju. To postopanje kaže, da   imajo v Mariboru    glede M^-ka ^labo vest.
Iz Polzele. Obljubili »m<>. da so uodemo nekoliko bavili z zanimivimi aferami ^slovenskega učitelja« L ;»arnika na njegovih prejšnjih službenih mestih. Obljuba dela dolg. Torej, g. Loparnik, pojasnite enkrat - svojim podpisom v »Slov. Gosp.«, /.akaj ste bili premeščeni od Sv. Tomaža k Sv. Janžu na Dravskem polju? In ali se še spominjate šolarioe Ogrizek iz Starš na Dravskem polju? Za danes samo ti dve vprašanji. Ko bodsmo čitali vaš odgovor, g. Loparnik, pa bodemo povedali več. Samo hitro delajte, kajti krivice in sitnosti bi vam ne delali radi.
Slawitsrh še enkrat obsojen zaradi anonimnega žaljivega dopisat Slov. Gosp.« ve   poročati sledeče: Trgovec Slawitsch s Ptuja je bil obojen v Mariboru na   600 K globe. Vinotržec Fiirst,   Ornigov nasprotnik, je dobil pred kratkim jako raz-žaljivo pismo   s   prav štajerskimi ljubeznivostmi«      brez podpisa. Kiirst pa je dokazal, da je to Slawi-tscheva pisava. Pri ptujski sodni ji je bil Slawitsch oproščen, v Mariboru pa obsojen na 600 K.« Mi smo poročali pred teden dnevi   enak slučaj. Potemtakem bi bila to že druga Sla-witseheva  obsodba   zaradi pisanja anonimnih žaljivih   pisem   in razglednic. Slavritsch anonimnih žaljivih pisem in razglednic. Slawitsch je odličen Ornigov pristaš in igra veliko vlogo v »Štaj.«   tiskovnem društvu. Ptujsko nemštvo je lahko po-
nosno na Stawitscha, kaj ne, Plachkif
1» Maribora. Podravska podružnica S. P. D. v Rušah vabi svoje člane na občni zbor, ki se bode vršil dne 10. marca ob 2. oziroma 3. nri popoldne pri g. Jožefu Muleju v Rušah.
I* Gradca, 18. svečana t. 1. je priredilo podporno in izobraževalno društvo »Domovina« v krasno opremljenih prostorih Steinfeldske dvorane svoj plesni venČek. Da je bil odborov sklep, prirediti svojim Članom pošteno zabavo, opravičen, dokazuje mnogobrojni pose t Domovinskega plesa, katerega so je udeležila inteligenca in delavstvo. Cez 400 ljudi se je odzvalo vabilu Domovine. Takega razpoloženja, tako neprisiljene, iskrene zabave se še nt doživelo na nobeni slovenski prireditvi v Gradcu. Zastopana so bila večinoma vsa graška slovanska društva, raz-ven klerikalnega »Kresa«. Tudi tega se je vabilo, toda njemu ni mar sodelovanja pri probuji graškega delavskega sloja; \rnil je vabilo! Tudi prav. S tem je pokazal »Kres«, da hoče i v Gradcu razdor. Domovina si je stavila sveto, a težko nalogo, da vzbuja tukajšne delavstvo, ki se le malo zaveda svojega slovenskega rodu, za kar seveda izborno skrbi socijalna demokracija. Kako težko se iztrga iz soc. dem. krempljev slovenska duša, tega seveda »Kres« ne zna, ker se zato ne pobriga. Idite med socijalističke delavce, kakor gre Domovina, skušajte jih pridobiti za *>voje nazore! Ogromen trud vas bo poučil, da je treba tukaj vse šole zjediniti, čo vas že ne more poučiti statistika, ki vam kaže, kakšne ogromne množice našega ljudstva so se v zadnjem desetletju v Gradcu zgubile. Gospodje okoli Kresa so pa tuui zelo slabi preroki. Ko je zgubila Domovina v osebi častnega Člana. g. J., ki je odšel v svojo novo službo na Kranjsko, svojejra tamburaškega in pevskega vodjo, so se omenjeni prc*;. veselili, da bo ta izguba konec Domovine. Ni minulo niti 8 dni. in Domovina je imela mesto enega tambnraškega zbora dva in poleg močnega moškega pevskega zbora se je osnoval še mešan zbor. ki šteje že sedaj 40 pevcev in pevk. Ko si je omislila Domovina za svoj plesni venček vojaško godbo, se je od nasprotne strani reklo, da nam bodo vojaki zasvirali žalost i nko za društveni pogreb. Kaj še! S krasnim prebitkom ^ez ogromne stroške za Steinfeldsko dvorano, vrtnarsko opremo plesmh prostorov, za 600 šopkov — bilo jih je še premalo —, za vojaške« godbo itd. bi priredila Domovina lahko še tako veselico in to — brez vsake vstopnine! Oporekalo se je Domorini, da ne stori ničesar za izobrazbo ovojih udov. V odgovor to: vsako nedeljo so se vršila predavanja, ki jih je prirejal g. dr. Lah, za kar mu bodi tem potom izrečena srčna zahvala. Tndi gg. akademiki so predavali, oziroma so se za prireditve prijavili. Tudi njim srčna zahvala. Ob torkih in četrtkih so od 8.—11. zvečer pevske vaje. ob ponedeljkih, torkih, sredah, petkih zvečer tamburaške, ob ponedeljkih, sredah, petkih telovadne, ob sobotah vaje za gledališke igr*. Kaj se pa hoče še več! Tndi za delavca nima teden več ko 7 dni in dan le 24 nr. Da pa Domovina m? razbonna svojega delovanja po časopisju, posebno pa, da ne napada v nemškem časopisu že celo ne — rodni?, bratov, je dokaz, da dela na tihem, n vztrajno in sigurno. Uspehe pokaž*- pa javno, kar se je zgodilo 18. *vrr na. Pri tej priliki izreka odbor vsen? tovarišem in tovarišicam za požrtvovalno agitacijo povodom plesnega venčka, kakor tudi gospodo ing. Legata kot plesnemu vodji svojo zahvalo. Obenem javi Domovina, da priredi v nedeljo 17. sušea t. 1. v gostilni g. Gianzerja. Klosterwiessra*se gledališko igro »Trije ptički«. Začetek ob 4. nri popoldne. Tudi nastopi društveni mešani in tamburaški zbor. Vstopnina prosta; Prostovoljni prispevki. Graški Slovenci se tem potom vabijo, ker se vabila ne razpošiljajo.
Drobne noviee. Ponarejene krone so našli v večji množini pri mizarskem pomočniku Antonu Žon-tičn v Sv. Lenartu blizu Brežic. Mogoče je, da je Zontie član večje družbe ponarejevalcev denarja, ki že dalje časa razpečav8 ponarejn denar po Štajerskem in Dolenjskem. Ujel se je Žontič na ta način, da je poslal vajenca s ponarejeno krono k Mat-heisu v Brežice po tobak, tam so pa falzifikat spoznali in Žontiča ovadili. — Od Sv. Lovrenca nad Mariborom poročajo: 27. februarja popoldne je streljal kovaški mojster Brnnčko s flobertovo puško na ptiče. Pustil je nabito puško na dvorišča in se za nekaj časa odstranil. Med tem je vzel pomočnik Rus puško v roke in z njo nekaj dražil 261etno deklo Marij<» Capi. Puška se je nenadoma sprožila in strel je zadel deklo v desna pljuča. Ce bo ozdravela, je zelo dvomljivo. — Namesto govedi n e je jedel mačje meso nek pomožni delavec v Lajteršnergn pri Mariboru.  Lovil je mačke in jih je
jedel, dokler mn niso prišle ljubiteljice mačk te dni na sled. Sedaj bo moral mačjo pečenko postiti ali pa se preseliti drugam. — Težak možaka r. V W. Hartmannadorfo na Sr. Štajerskem je sadela kap posestnika Janeza Pirchbauerja. Mož je tehtal 182 kg. Že ko je bil 21 let star, je bil težek 127 kg. — I z 8 1 o v. Bistri-c e poročajo, da je pobegnil iz zapora dragonee Leopold Kersič. Možak je nevaren zločinec. Postave je bolj vitke in majbne, ima zagorel obraz, nosi kotlete in je pristojen v Sp. No-vovas. — Župnika so smatrali za maškaro. Na pustni ponedeljek zvečer se je peljal župnik Ska-karskv od Sv. Marka na Dr. p. v Bukovce na spoved. Ko se pripelje sred vasi, obstopi voz tolpa pijanih kmečkih fantov,ki zahtevajo, naj stopi maškara takoj doli, če ne »bo videl, kje je vrag doma«. Župnik se je s čvrstim nagovorom fantalinov še pravočasno znebil. Vodje te »šale« se bodo zagovarjali pred sodiščem. — I z Ormoža opisuje znani mlečnozobi p tajnik« vtisk, ki ga je napravila ustanovitev* klerik, »izobraževalnega« društva na »liberalce« tako-le: »Vlačili so se kot nočne ptice (!) oziroma pošasti po mestu in pošiljali grozeče poglede proti poslopju kle-tarskega društva in vsakdo si je moral nehote misliti, da bo kmalu zvon naznanjal (!) širnemu svetn, da je liberalcem v ormoški župniji odklen-kalo . . .« Strašno, g. dopisnik! Samo žal. da se »liberalci« besed nič ne boje, dejanj bo pa klerikalno »izobraževanjem v Ormožu in okolici rodilo malo. Tu so že poskušali »katoliško<-politiko drugačni ljudje, ko taki »tajniki« in politikujoči kaplani — pa so si prav kmalu zobe polomili'
Koroško.
Koroški deželni zbor. V včerajšnji dopoldanski seji je sklepala zbornica v raznih regulacijah cest in o delitvi nekaterih občin. Pri popoldanski seji je zbornica 6prejela predlog ^lede gradbe meščanske šole v Borovljah. Dovolila se je za stavbo ena tretjina stavbenih stroškov, vendar ne več kot 40.000 K. Ta podpora se bode izplačala v delnih zneskih še tekom letošnjega leta. Nato so se dovolile se razne manjše podpore, sprejel se je zakonski načrt glede gradbe lokalnih železnic na Koroškem, nakar je deželni glavar proglasil, da je deželni zbor odgođen za negotov čas. Prihodnja seja se razglasi pismeno.
Okradena bera čira. Pri posestni-ci M. T. v Zakamnn pri Celovcu je prenočevala pred nekaj dnevi bera-f-ica. ki j bila v okolici dobro znana. Ženica je imela kljub tema. da je beračila precej denarja in je nosila, kakor se je pozneje izkazalo s sabo vedno hranilno knjižico za 4000 kron. Posestniea M. T. je beračiei ukradla to knjižico, pridržala bera-čico par dni pri sebi, med tem pa dvignila iz hranilnice 2000 K. Tatvino je beračiea opazila in posečrfnico ovadila. Ko «o prišli orožniki k M. T. je ta tajila tatvino, ko »-o pa našli v kamri skrit ukradeni denar jo je zadala srčna kap \m je obležala mrtva.
Požar, V okoPei Ot manje je izbruhnil »noči ogenj pri posestniku Albertu Kopenikn. Domačini so ss prebudili, ko je bila hiša že popolnoma v ognju in ©o se v zadnjem trenutku rešili. Pogoreto je celo posestvo, škoda je velika in le delno krita i zavarovalnino. Ogenj je bil brž-kotne podtaknjen.
Potres. V Žihpolju so čutili včeraj nekako ob poln 1, popoldne dva potresna sunkn. od katerih je bi! prvi zelo slab, drugi pa je trajal 3 sekunde in je bilo slišati tudi bobnenje.
Primorsko.
Se o ahodu santitiiker ^ v
G urici. Glede goriškega deželnega zbora je rekel dr. Gregorčič u a shodu, da se nič ne ve, aH ostane deželni zbor skupaj ali bodo nove volitve, vse je negotovo. Poslanec Fon se je prav nerodno zgovarjal na uradnike okrajnega glavarstva v Gorici, kakor da bi bili ti krivi, da ni6o dobili goriški Slovenci, ki so toliko trpeli in trpijo radi lanske suše in slabe letine, nikako državne podpore, češ. da so po njem in dr. Gregoriču naproše-ne poizvedbe še vedno na glavarstvu. Ta je lepa! Bugatto in Faidutto nista nič hodila okoli glavarstev, ampak na Dunaju sta 6e zavzela za pomoč Furlanom in mala Furlanija je dobila 260.000 K državne podpore SI ovenci niso dobili niti vinarja ne po krivdi politične oblasti, marveč po krivdi tako pridnih poslancev, kakor sta Fon in Gregorčič, — V odbor S. L. S. so izvoljeni 4 duhovniki: Gregorčič, dekan Muravec, žnpnik Grča in vikar Abram, poslanci Ber-buč, Fpn in Marinič, profesor Ipa-vec, svečar Kopač. Ismed n o vos t m -jarjev je prišel v odbor samo dr. A. Brecelj. Stara stroja je popolnoma »magala. Omeniti še potrebno, da je
bil gimnazijski profesor Ipavec kot visokošolee na Dunaju in v Pragi navdušen narodni radikalec, v domovini pa se je kmalu prelevil t klerikalnega zagrizen« a.
Ironija, Na shodu zaupnikov S. L. S. v Gorici, katerega je improvizirala kranjska klerikalna falanga v Gorici, da zakrpa klerikalno rjuho na Goriškem, ki popušča in ae para že ne samo po Šivih ampak že kar na eelem, si je dovolil dr. Susteršie v svojem govoru na goriške klerikalci z vso resnostjo sledeči opomin visoki vladi. Vlada naj se varuje, je rekel, da ne sklene pri bodoči obravnavi glede brambnih predlog v avstrijski zbornici kake politične kravje kupčije in se tudi nc da siliti vanjo. — V klerikalnih političnih litanijah pa atoji v tretjem odstavku pred »Jag-nie božje . ..« vzdihljaj »Oče političnih kravjih kupčij« »prizanesi nam«.
Volitev župana v Biljani v zapadnih Brdih bo v kratkem. Klerikalci so bili vložili rekurz proti volitvam ali po 16 mesecih je namest-ništvo odbilo rekurz in volitev župana bo te dni. V Biljani ne bo županova! klerikalec ampak naprednjak.
Tržaški občinski svet. Tržaški občinski svet je sklenil v svoji zadnji seji zgraditi bas in in vodovod na stari cesti v Opčino ter otvoriti tri javne vodnjake in sicer dva na tej cesti enega pa v lokalih Verniellija. Prihodnja seja občinskega sveta danes ob polu 8. V tej seji se bo razpravljalo tudi o novi pogodbi s tržaško tramvajsko družbo.
Slovenski porotniki v Trstu. Zoper Slovenske porotnike se repenči tržaški Piccolo iu ž njim vred cela laška procesija v Trstu. Sedaj je sklenila odvetniška zl»orniea tržaška, d« odpošlje svojega podpredsednika dr. Gasserja in še enegra zastopnika s poslancem Pitaeeo celo na Dunaj, da se tam britko pritožijo proti sestavi porotne liste, v kateri je 26 Slovencev, vseh porotnikov pa 36. — V svoji domiš;j'ji vidijo Italijani v tem poslovenjenje vseh tržaških sodišč in očitajo deželnosodnemu pred-sednikn, da hoče zanesti politično propagando v sodno dvorano. ^Edinost* svetuje laškim odvetnikom, da naj pošljejo deputacijo raje mesto na Dunaj — t Rim.
Regulacija rod« na Primorskem. V zadnjem času so se vršile pri tržaškem namestnistvu v Trstu konference glede regulacije voda na Primorskem. Konference so se udeležili člana ministrstva za javna dela sekcijski šef Krnst Lauda in stavbni nadsvetnik K. Grunhnt, zastopnik poljedelskegti ministrstva dvomi svetnik Markns in več istrskih državnih in deželnih poslancev, ter zastopnikov istrskega deželnega odbora. V prvi vrsti gre za nravnavo Soče in Vipave. Predložene načrte in proračune je konferenca potrdila, skupni stroški so proračunjeni na 11 milijonov kron. K tem stroškom naj bi prispevala dežela 1.904.000 kron, ostali zneapsk pa se bo pokril deloma iz melijoraeijskega zaklada, iz državnega zaklada za vodne regulacije in z raznimi podporami.
Stavka litografov v Trstn. Včeraj zjutraj je začelo v Trstu stavkati kakih 100 litografov, ker so se delodajalci branili zvišati jim plače in skrajšati delavni čas.
Svedrovci. Preteklo noč so*bili svedrovci v Trstu zopet na delu. To pot so obiskali manufakturno trgovino Jurja Jessa v ulici Barriera veechia. Vlomili so v precej slabo blagajno v prvem nadstropju ter odnesli 180 K in nekaj jubilejnih tolarjev in bankovcev. Večje vsote več tisoč kron svedrovci niso našli. Zato pa so odnesli več otroških oblek, nekaj ženskih oblek in plašČev. Skupna vrednost vsega, kar so odnesli, znaša okroglo 2000 K.
Megla ob Jadranskem mor jo. Ob celem obrežju Jadranskega morja se je pojavila gosta megla, ki zelo ovira pomorski promet in je povzročila že več nesreč. Posebno nevarna je vožnja med Kvarnerskimi otoki in v Kvarnerski zaliv. Včeraj se je ponesrečil zopet ogrski parni k »Szapa-ry«, ki je trčil ob skalovje in se skoro potopil. Potniki in moštvo so se resilL
? čenstohovsheni samostanu.
Pio trkov, 29. fem.
Prvi raspravni dan.
Doedaj smo le na kratko poročali o senzaeijonalni sodni razpravi, ki se ravnokar vrši pred sodiščem v Piotrkovn in ki razkriva početje pav-lanskih menihov v čenstohovskem samostanu, ki je obenem največja božja pot poljska in kamor donašajo pobožni Poljaki dan za dnevom cela premoženja — božja pot, ki s© po svoji slavi in po svojih dohodkih more primerjati pač edinole s francoskim LenrdDin. Da pa vsaj nekoliko seznanimo svoje čitatelje s početjem teb menihov, katerim je bila zaupa.
na ta največja poljska božja pot, ae hočemo nekoliko natančnejše baviti a celim procesom.
Pred začetkom razprave se je nabralo tisoče in tisoče radovednežev. Že na vse zgodaj je bilo sodišče obkoljeno od več tisoč ljudi, ki so čakali na začetek senzacijonalnega procesa. Velika množina vojakov, orožnikov in policijskih uradnikov je le z največjim trudom vzdrževala red. V sodnem poslopju se za časa tega procesa sploh n« bo vršila nobena druga razprava. Ostale razprave se vrše \t Lodzn, Censtohovu in Goznovicah, kamor so že odpotovali sodniki, odvetniki in obtoženci. Pri izbiri občinstva, ki naj prisostvuje razpravi, so bili zelo natančni. Predvsem so navzoči mnogi visoki častniki, vladni uradniki, pravoslavni in katoliški duhovniki v oraatu in pa člani poljske aristokracije. Pri razpravi je navzočih tudi mnogo poljskih, ruskih, nemških, francoskih in angleških časnikarjev.
Veliko serzacijo je vzbujalo, kako so pripeljali
obtožence.
Najprej je prikorakal močan vojaški oddelek z nasajenimi bajoneti, za temi glavni obtoženec, Damas M a c o c h , ohdan od orožnikov in vojakov. Macoch je srednjevelik, ši-rokopleč, inteligentno izgledajor mož z gladkoobritim obrazom in črnimi lasmi. Tonzura se še vedno pozna. Poleg njega sedi zamišljen in popolnoma potrt 391etni menih Izidor Starzewski. Ta je širokega obraza, ima udrt, širok nos in debel«-nstnice. Z ustnicami in rokami mic* in moli. Tudi 471etni pater Bazil Olesinski, !.i je že precej siv, izgleda jako prestrašen in potrt, četudi je bil do zdaj proti kavciji 10.000 kron na prostih nogah. Vsi trije menihi so oblečeni v civilno obleko, ker jih jo papež iz cerkva izobčil . . .
Najbolj as seveda interesi rajo aa junakinjo čenstnhovske samostanske tragedije, za Heleno Macochovo, rojeno Krzvžanovsko. Tudi to je pri vedel poseben oddelek vojakov in sta jo morala dva vojaka podpirati, da se od slabosti ni zgrudila. Katarina, je visoko zraščena ženska z energičnim, okroglim in inteligentnim obrazom. Vendar sta jo pa poslednji po rod in pa doieri preiskovalni zapor zelo oslabili. Stara je šele 27 let, vendar pa izgleda mnogo starejša. Njeni polni, črni lasje so visoko sfrizira-ni. O-tale štiri obtoženoe smo tjt omenili.
Oddelek    vojakov   z nasajenim t bajoneti in napetimi revolverji stra ži obtožence. Obtožence more videti edinole sodni dvor in pa časnikarji. Točno ob enajstih zakliče sodni slu ga:   »Prosim, vstanite.   sodni dvor prihaja!«   Vsi nstanejo, ko stopi sivolasi ekscelenea z zlato uradno verižico okoli vratu na estrado in pro glasi proces »zaradi zločinov na Jas ni goric    kot    otvorjen. Patetične« omenja   predvsem čenstohovske dogodke,   ki so povzročili, da se je je i ves svet interesirati za pavlanski samostan in poudarja,  da   bo »vesten sodni   dvoro: preiskal   te dogodke in krivdo obtožencev in o tem sodil. Izjavil je, da bo skušalo pravično no. dišče pravično soditi.
Nato  je sodni dvor koiistatiraf personaliie obtožencev ter jih izpra seval,   ali   se priznajo za krive de janj, katerih so obtoženi.   Noben iz med obtožencev    noče    dati jasneg« odgovora.    O    izjavi Damasa Maco-eha   smo   že   poročali.   Helena Macoch joka in izpove, da ni ničesar vedela o nameravanem zločinu. Kar sc tiče tatvin, trdijo vsi menihi, da jih je Damas Macoch   k temu zapeljal. Na to as prečita
obtožnica,
ki ostane dokument, kako delajo du* hovniki, katerim so zaupane razne božje poti — obenem pa tudi dokument za lahkovernost priproste^r« ljudstva. Glavni del obtožnice smo že navedli, vendar pa hočemo orne niti še nekatere važne in značilni točke obtežniee. Najznačilnejše jo dejstvo, da so umor Vaclava Maco-cha smatrali prvotno za ritualni umor. V tem zmislu je 6odišce tudi uredilo svoje zasledovanje. Ko sn izvlekli truplo umorjenega Macocha iz divana, so zasledili več ran na žilah odvodnicah. Iz tega so sklepali, da so umorjenega najprvo omotili. nato so mu pa
izpustili kri.
Začetkoma so mislili, da je umorjeni neki meščan iz mesta Kielce z imenom Wojziochowski. Dognali so namreč, da je prišel 22. julija v No-wi Radomski, ki je blizu kraja, kjer so našli umorjenega Macocha. in se nastanil v nekem židovskem hotelu. Hotel je v tem okraju kupiti neko posestvo. Ko so njegova žena in njegovi sorodniki agnoscirali z vso gotovostjo truplo, so preiskali hotel in so našli v sobi, v kateri je stanoval VVojziochohski, tri okrvavljene blazine in krvave sledi tudi na rjuhi. Nadalje je neki postni uradnik 25. julija videl hotelskega vratarja Mi-
ehalskega, kako je nesel s pomočjo nekega Rosensteina neki dolg zaboj iz hotela. Takoj nato so zaprli hotelirja in njegove nastavljence. In vsepovsod so bili prepričani, da so v omenjenem hotelu izvršili ritualni nmor. Kar naenkrat je pa prišel »mrtvi« \Vojziochowski zopet zdrav domov. Odpeljal se je le za par dni v Krakov, kjer se je nekoliko pove-selil. In tako so morali še tisto uro izpustiti dozdevne ritualne morilce.
Nato so polagoma prišli na pravo sled. Omenili smo to že v prvi objavi obtožnice. Vendar je pa zanimivo, kako so prišli na sled voznikov, ki je vozil divan z umorjencem. Noben čenstohovski voznik ni hotel vedeti o tej zadevi. Tedaj so se pa poslužili drastičnega sredstva. Povabili so vse voznike, ki so bili osumljeni, ter jih napojili z žganjem. In kmalu je sačel voznik Parlak pripovedovati, kako je videl voznika Piankota, ki je peljal mimo njega velik zaboj. Ko so vsled te izpovedbe Pariakove Pian-kota zaprli, začetkoma ta ni hotel ničesar vedeti o zadevi. Šele po dolgem ebotavljanju je priznal. Izpovedal je radi, kako ga je Dama« Macoch prisilil k prisegi. Vlekel ga je v gozd ter vprašal; »Ali častiš boga, ljubo Mater božjo in Jezusa?« Ko je Pian-ko odgovoril: »Da!« je moral poklekniti. Macoch mu je pritisnil kruci-fiks na čelo ter mu velel priseči, da ne bo nikomur pravil o tej stvari, sicer da bo pogubljen. Ce bo pa komu kaj povedal, tedaj bo v par urah omrl in njegova duša bo večno gorela v vicah. Vsled te prisege tudi ni ničesar izpovedal, ko so bili Zidje iz Nowo - Radomskega po nedolžnem naprti.
Ko so hoteli nato prijeti Damas Maoocha in samostanskega hlapca Zalogo, ni bilo ne enega, ne drugega več v samostanu. Izginila sta brez *dedu . . .
Obtožnica nato natančno opisuje neumorno delovanje policije, da bi jn dobila. Policija je s tem pač hotela enkrat za vselej onemogočiti ono nesmiselno pisanje nekaterih poljskih listov, češ. da gre tu za »ruskega samostanskega ogleduha.«
Duhovniki in  žganja rji pomagači morilčevi.
Damas Macoch se je previdno skrival. Hodil in vozil se je od enega župnišča do drugega, kjer so ga povsod dobro sprejeli in skrili — ker duhovniki niso čitali časopisov, ki so pisali o težki obdolžitvi Macocha. Šele v Okuliczu je natakarica v neki žganjami spoznala Macocha. Ko je pa rekla lastniku žgan jame, naj gre po policijo, jo je ta zavrnil, češ da bi potem nihče več ne prestopil praga njegove žgan jame, če bi izdal duhov-nika.
Sekiro pripravil.
Interesantno je prav posebno tu-•di ono mesto v obtožnici, na katerem *e konstatira, da je Macoch že dva iedna pred umorom imel sekiro pripravljeno v svoji celici. Kar se tiče tatvin, je izpovedal Macoch, da se je smatral popolnoma za opravičenega krasti, ker je papež na prošnjo menihov poslal v Censtohov p. Lamoche, ki naj bi pravičneje razdelil denar, ki so ga dobivali za maše. Ostalo je pa vse pri starem, vsled česar so si menihi sami pomagali. Macoch je tudi priznal, da je skupno s patrom Bazi lije m okradel umrlega fratra Bona ven turo. Ker sta obenem s prijor-jem Reimannom uničila testament fratra Bonaventure, tedaj so njegovi dediči prišli ob vso dedščino. Prijor je celo nazaj zahteval od enega izmed dedičev 13.150 rubljev, ki mu jih je pater Bonaventura kratko pred avojo smrtjo poslal. Dotični dedič je i-udi faktično ta denar poslal, prepričan, da dobi pozneje vso dedščino.
Ta dogodek jasno kaže, kakšne razmere so vladale v samostanu. — Vendar pa obtožnica le na kratko omenja ostalo škandalozno življenje v samostanu. V obtožnici se samo namigne, da so imeli tudi ostali menihi ljubice, ki so jih stale toliko denarja, da so morali krasti. Koliko so pokradli, je pač razvidno iz dejstva, da se je samo v nabiralnikih nabralo
vsak dan 120 rublje*.
torej v enem   leta   čez   en milijon kron.
Damas Macoch je obtožen umora, ropa, ponarejanja listin, tatvine in poneverbe;
patra Izidor in Bazil sodelovanja pri ropu, tatvini in poneverbi;
ostalih pet pa, da so pomagali.
Zagovorniki so zahtevali, naj se izključi javnost, ker bodo prišle stvari na dan, ki morejo po celem svetu škodovati katoliški veri. Sodni dvor po ni ugodil tej želji.
*     * *
Piotrkov, 29. februarja.
Pri današnji popoldanski razpravi so bile najinteresantnejše izpovedbe o razmerah v čenstohovskem samostanu. O tatvinah smo že poročali. Razen darov, ki jih dajo božje-potniki v nabiralnike in ki 6o znašali na leto več nego milijon kron, so bo*
žjepotniki časih daroval! samo na en dan
za maše 6000 rubljev.
Patru Olešinskemu pa še to ni zadoščalo, temveč je še direktno pobiral pri božjepotnikih. Pri nadalj-nem zasliševanju se je izvedelo, da je imel pater Izidor Starezewski za ljubico hčerko nekega samostanskega godca. Ko je postala noseča, jo je na svoje stroške poslal v Varšavo v porodnišnico. Položil je za njo v čensto-hovsko hranilnico večjo vsoto denarja.
*    t ■
P i o t r k o v, 1. marca.
Začetkoma današnje razprave ste bili v sodni dvorani dve osebi aretirani. Najprvo »o prijeli Aleksandra \Veissmanna, uradnika preiskovalnega oddelka v Varšavi, ki je znan kot špijon. Nadalje so aretirali urednika lista »Gomez Ozenstohovski«, (talir.-skega, ki ga že 5 let zasledujejo ruske oblasti zaradi nekega tiskovnega progres ka.
Razprava se hitro vrši. Sodbo bodo najbrže že prihodnjo sredo razglasili.
Veliko senzacijo je vzbudila izpovedna prijorja Reimanna, ki se je pročitala. V tej izpvvedbi pravi prijor: Pater Macoch je bil opetovano v Opatiji, na Dunaju, v Varšavi in Krakovu. Denarja so imeli menihi dovolj, saj so dobivali velikanske vsote denarja od božjepotnikov. Pate Macoch in pater Starezevvski sta imela ljubavne zveze z raznimi ženskami. Cestokrat sta jemala ženske v svoje celice, obiskovala javne hiše ter se vozila v Varšavo, kjer sta ve* selo živela. Denar so jemali iz samostanske blagajne. V samostanu so se obhajale orgije. Večina menihov se je uda jala najrazuzdanejšemu življenju, ponoči uhajala iz samostana in celo napravljala izlete v inozemstvo.
Nato je zagovornik Helene Macoch v imenu svoje klijentinje deloma priznal krivdo.
Helena je priznala, da je imela intimno razmerje z Damasom in da je dobivala od Da masa večje vsote denarja, vendar pa ni vedela, odkod jemlje Damas ta denar.
Dnevne vesti.
-|- Seja občinskega sveta se vrši v torek, dne 5. marca 1912 ob 6. popoldne v mestni dvorani s tem - le dnevnim redom: Javna seja: Naznanila predsedstva. Odobrenje zapisnika zadnje seje. Poročilo mestnega magistrata o prošnjah za sprejem v občinsko zvezo ljubljansko. Finančnega odseka poročila: o samostalne m predlogu glede zvišanja miloščin; o dopisu mestnega magistrata glede zakupa prostorov za razširjenje c. kr. merosodnega urada; o dopisu županovem glede prevzetja deželnega gledališča v last in oskrbo mestne občine. Stavbnega odseka poročila: o dopisu mestnega magistrata glede dobave raznih materijalij ter delavske pripomoči za mestno občino za triletno dobo 1912, 1913 in 1914; o prošnji Antona Deghengija za spremembo reg u lačnega ter parcel a-cijskega načrta za zemljišča ob Ko-lizejskem poslopju; o dopisu mestnega magistrata glede eventualne zamenjave sveta ob Gajevi ulici ter podaljšani Gledališki in Beethovenovi ulici; o dopisu mestnega magistrata glede regulacije Gruberjeve ceste. Šolskega odseka poročila: o dopisu e. kr. mestnega šolskega sveta glede razširjenja I. mestne deške ljudske šole v šestrazrednico; o dopisu c. kr. mestnega šolskega sveta glede zajtrka za ubozno šolsko mladino; o dopisu knratorija dekliškega liceja glede sistemizovanja službe učitelja francoščine in nemščine na tem zavodu. Direktorija mestnega vodovoda in mestne elektrarne poročila: o prošnji I. ljubljanskega skladišča Krisper & Tomažič za odpis večje porabe vode; o prošnji vodstva LichtenthurniČine-ga zavoda za odpis večje porabe vode; o samostalnih predlogih občinskih svetovalcev Jakoba Smoleta in Tomaža Novaka glede podaljšanja vodovoda na Opekarski eesti; o dopisu mestnega magistrata glede napeljave vodovoda po Delarnski ulici; o dopisu mestnega magistrata glede napeljave vodovoda po Vojaški ulici; o dopisu mestnega magistrata glede napeljave vodovoda po Orlovi ulici; o dopisu mestnega magistrata glede napeljave vodovoda po Poljski cesti; o dopisu mestnega magistrata glede napeljave vodovoda po Poti v Rožno dolino; o dopisu mestnega magistrata glede naprave nlične razsvetljave v Marmontovi ulici, na Martinovi cesti, po dr. Valentina Zamika ulici in Ulici stare pravde. Volitev upravnega odbora »Mestne hranilnice« za dobo treh let. Volitev kuratorija mestnega dekliškega liceja za dobo treh let. Volitev dveh zastopnikov mestne občine v glavni odbor za obdelovanje močvirja za ostalo poslovno dobo. Samostalni predlog občinskega   svetovalca Engelberta
Franchettija glede nekega prehoda čez Bleiweisovo cesto. 'Tajna seja: Naznanila predsedstva. Odobrenje zapisnika zadnje seje. Personalnega in pravnega odseka poročili: o prošnjah za razpisano službo blagajnika mestne zastavljalnice; o prošnji nekega uradnika mestnega magistrata za stalno vpokojenje. Finančnega odseka poročilo o prošnji pomožnega uradnika za podporo. Obrtnega odseka poročilo o prošnjah za razne obrtne koncesije.
+ Lojalnost in patrijotizem sta gotovo lastnosti, ki morata dičiti vsakega poštenega človeka. Tudi mi smo se vsikdar zavzemali za pravi patrijotizem in pravo lojalnost, takisto vselej pa smo bili tudi načelni nasprotniki takšnega patrijotizma in take lojalnosti, ki se javlja v naj-gnusnejšem bizantinizmu, ki ne pozna nobenih mej pameti in treznega razuma. Elementom, ki so vzeli patent na lojalnost in na patriotizem, seveda ni bilo po volji, da smo tudi v tem vprašanju zastopali načelo: »Est modus in rebus, sunt eerti denique fines«, zato so nas naslikali na zgoraj kot ljudi nepatriotične in nelojalne, od katerih grozi obstoju države velika nevarnost. In zgoraj so tem natolcevanjem verjeli ter mirno pripuščali, da so »edino patriotični in lojalni ljudje na Kranjskem« iz teh zlobnih laži kovali političen kapital. Sedaj pa je k poglavju o patrijotiz-mu in lojalnosti spregovoril tudi vodja Eseles dr. Ivan Susteršič. Na shodu v Gorici je izjavil, kakor poroča včerajšnji »Slovenec«, to-le: »Lojalnost in patrijotizem pa se ne sine zamenjaviti, kakor se včasih na me-rodajnih mestih godi, z neumnostjo. Vlada misli, da so Slovenci dobri in pridni otroci, zato se ni treba zanje brigati. Drugi pa so hudobni, s? igrajo z veleizdajo — te treba pridobiti. Na take račune *e mi ne bomo podali. Da bi vlada na naš račun kupčije sklepala ob tej priliki, da bi plačilo za hudobne otroke štela na našem hrbtu — to se ne bo zgodilo!« — Kaj, ako bi na primer mi napisali te stavke? Takoj bi se nam v »Slovencu« podtaknilo, da smo patrijotizem in lojalnost proglasili za neumnost in nemudoma bi se poslalo na Dunaj ekspresno poročilo, da se je »Slovenski Narod« — seveda bi se pri tem posebno poudarjalo, da je »Slovenski Narod« glasilo narodno-napredne stranke — drznil izraziti, da je vsakdo neumen, ako jc v Avstriji patri-jotičen in lojalen. Je pač vedno resničen stari rimski pregovor, ki pravi: »Si duo faciunt idem, non est idem.«
-f- Klerikalna volilna reforma v praksi. Znano je, da imamo po novem občinskem volilnem redu v Ljubljani mnogo volilnih upravičencev, kateri imajo   svoje redno bivališče v ljubljanski okolici in v drugih krajih naše dežele in tudi izven dežele, na Primorskem, v Gradcu, na Dunaju itd. Namen klerikalcev je, tudi pri dežel-nozborskih volitvah pritegniti vse te volilce na Ljubljano. Po deželi pa naj volijo v mostnih skupinah vse tiste mnop-obrojne vasi. katere so z mesti združene v eno politično občino. Na ta način naj se majorizirajo mestni volilci. Kako se spravi nameravana nova volilna reforma ad absurdum, hočemo dokazati s konkretnim slučajem. Ljubljanski okoličan, Posavec, ima na pri m. na Jezici, kamor je pristojen, vočje posestvo, gostilno in mesarijo ter tudi tamkaj redno stanuje. Imoviti in podjetni mož ima poleg tega tudi parcelieo za Sv. Krištofom v kolodvorskem okraju in stojišče za Škofijo v šolskem okraju, kjer prodaja kranjske klobase. Dalje je tudi posestnik male hišice   v predkraju Kamniku in vinograda v krški občini. Kako naj se cepi ta nesrečni mož, ki ima le to napako, da se mu politika studi, ker se dandanes ne more nikomur zameriti, kje naj po naziranju deželnega odbora voli pri deželno-zborskih volitvah? Ako je dovolj zanesljiv za »SLS.«, ga bodeta gg. Kre-gar in Štefe reklamirala za Ljubljano, ali za kolodvorski ali šolski okraj, tega ne vemo. Kamniški župan, dekan Lavrenčič, ga bode reklamiral za Kamnik, kjer lahko odločuje vsak glas, župnik Hladnik ga bode pa hotel imeti v Krškem. Narodno-napred-na stranka ga bode odrivala na Jezico, kjer je njegovo domovje in tudi največ davka plačuje. V štirih volilnih okrajih ne more voliti, ker sme vsak samo enkrat voliti. V Ljubljani ima občinsko volilno pravico mnogo meščanov, oziroma tržanov iz Kočevja, Kamnika, Vrhnike, Gradca, Dunaja in Trsta, kjer imajo redno bivališče in tudi davek plačujejo. Radovedni smo, v katerem mestu naj volijo ti volilni upravičenci, ako ne tam, kjer stanujejo? Prosimo za odgovor. Navedeni izgledi kažejo, kam nas lahko spravi slepo strankarsko zakonodajstvo.
+ O klerikalni korupciji v naši deželi piše obširno češka re/ija »Slovansky Pfehled«. Izvajate* »Slovanskega Pfehleda«, potekla izpod peresa dr. Dermote, so tako zanimiva, da b; bilo škoda, ako bi i njimi ne seznanili   slovenske javno-
sti. Evo jih: »Nobena tajnost nI, a se tudi ne prikriva, da ne dobi službe, o kateri odločujejo klerikalci kjerkoli in v kakršnemkoli zavorni, nobeden slovenski naprednjak, ako jo je le količkaj mogoče nakloniti klerikalnemu somišljeniku. Ako pa nimajo tn svojega človeka, jim je ljubši tujec, če tudi Nemec, sarno da ni treba nastaviti slovenskega naprednjaka. To se izvaja pov^odi in dosledno od naših klerikalcev Ne vel^a pa to samo o razmerah na Kranjskem, marvoe prav tako tudi na Goriškem, Štajerskem in Koroškem, sploh povsodi, kjer imajo odločeno besedo klerikalci. S tem je tudi vsestransko pojasneno vprašanje, zar.aj so bili v zadnjem času imenovani na najvišja mesla, s katerimi razpotja državna uprav« v slovenskih pokrajinah, sami tujci in sicer skoraj izključno Nemci Za predsednika deželnega sodišča v Ljubljani je 1 il imenovan Nemec, dasi je bil pred njim predsednik Slovenec; predsednik okrožnega sodišča v Novem mestu je postal tudi Nemec — pred niim je bi! tam Slovenec. Za državnega pravdnika v Ljubljani je bil imenovan Nemec, za finančnega ravnate'ja na Kranjskem pa klerikalen teh itd. A pripomniti je treba, da je bilo za vsa ta mesta na razpolago dosti sposobnih Slovencev, da. celo stan j-ših in sposobnejših kakor so Ne;r*ei. Toda niso bili in niso klerikalci, dasi se tudi niso nikjer eksponirali kot naprednjaki. Vsi ti so potem stopili v pokoj ... V deželni službi so bili odlični zdravniki — deželni odbor je dosegel, da so ti zdravniki zapus.ili deželno slnžbo in se vmaknili v privatno živijenie. Njihova rnesta so seveda takoj zavzeli pristaši klerikalne stranke — med njimi celo taki, ki so bili še nedavno tega nepomirl.^vi naprednjaki . . V deželni službi so bili inženirji, ker niso bili klerikalnega mišljenja- so jim službo t^ko pristndili, da so raje odšli v tujino. Ker niso imeli svojih inženirjev, so pozvali v deželo klerikalne absolvente češke tehnike v Brnn — s ČesKe-ga jih ne dobo, ker so tehniki tn vsi naprednjaki ... In tako gre pesem dalje — in infinitum! A ne sramuje se nihče . . . Deželni odbor deli podpore, toda preje se informira, če ima društvo, ki prosi za podporo, klerikalni odbor; ako ga nima, ne dobi podpore. Zgodilo se je celo, da je bila prošnja gasilnega društva za podporo odklonjena zgolj zaradi tega, ker ni bil društveni predsednik klerikalec. Da bi dobilo podporo kako gospodarsko ali kulturno društvo, ki jne pripada klerikalni organizaciji, je stvar docela nemogoča . . .«
-f- No, torej! Opetovano smo že naglašali, da bi bila vojna naše države z Italijo največja nesreča za naš narod, zato smo dosledno obsojali vse tiste, ki ščuvajo in hujskajo na to vojno. Zaradi tega našega stališča je nas »Slovenec« obdolžil, da smo sovražniki Avstrije in veleizdajalci, češ, da je naše stališče, ki ga zastopamo glede razmerja med Avstrijo in Italijo, edino v prilog Italiji, škodljivo pa naši državi. Na te neumne in obenem zlobne očitke smo reagirali z nepobitimi argumenti, toda »Slovenec« je gonil svojo pesem naprej, mi pa smo molčali, ker se z bikom ne kaže bosti. Dne 29. februarja pa je govoril na zaupnem shodu goriške klerikalne stranke tudi državni poslanec Alojzij Fon. In ta je rekel med drugim, kakor poroča »Slovenec« sam, tudi to-le: »Največja nevarnost nam preti od juga, in ako pride do vojske z nesrečnim izidom, bomo stroške plačali v prvi vrsti mi Slovenci.« To isto, kakor Fon, smo vedno naglašali tudi mi, zato pa smo bili v očeh »Slovenca« — veleizdajniki in sovražniki Avst rije. Ali je »veleizdajnik« in »sovražnik Avstrije« sedaj tudi poslanec Fon? Da^ da, stroške bomo plačali v prvi vrsti mi Slovenci, ako pride do vojne z Italijo, in naj bo izid te vojne srečen ali nesrečen za našo državo!
-Najjasnejši dokaz gnilobe in korupcije, ki vlada v klerikalni stranki, je, da se strankino glasilo »Slovenec« s toliko vnemo zavzema za gerenta Oražma v Mostah, za indi-vidij, ki je sodno stigmatiziran, da je občino na vseh koncih in krajih oškodoval, da je falsificiral zapisnik občinske seje, da je naročil sestaviti nepravilne volilne imenike, da ni plačal v občinsko blagajno stavbnih pristojbin In da je jemal denar Iz občinske blagajne. Vsaka poštena stranka bi se takega človeka, ki bi se mu sodno dokazalo kaj takega, takoj otresla ter ga postavila na cesto, klerikalci pa drže Oražma še vedno na površju in njihovo glasilo si ga celo upa javno zagovarjati 1 To je dokaz, da ni v klerikalni stranki nobene morale in da vlada v njej sama korupcija in gniloba. Sicer pa je nam čisto prav, ako se klerikalci tako eksponirajo za Oražma, bo vsaj z Oražmom odklen-kalo tudi klerikalni stranki v Mostah. Ob koncu še nekaj: »Slovenec« pravi v obrambo poštenjaka Oražma, da je leta ukazal gosp. Ragazziju sestaviti volilne imenike tako, kakor
odgovarjajo zakonu, in da ni na sestavo volilnih imenikov čisto nič vplival. Mi pa trdimo, da je Oražem ukazal gosp. Ragazziju vpisati v volilne imenike ljudi, ki so že umrli in ki v Mostah sploh ne eksisirajo. In da nam Oražem in »Slovenec« ne bosta mogla očitati, češ, da natolcujemo, povemo, da je v varnih rokah spisek onih volilcev in Oražmovo pismo, h katerim je ukaza!, naj se v spiska na. vedeni ljudje vpišejo v volilne imenike! Oražem in »Slovenec«, sedaj pa — pst!
-f- Odprava praznikov. Skof je v zadnjem pastirskem listu odpravil 7 praznikov, med temi sta tudi praznik sv. Jožefa in Marijinega oznanjenja, ki padeta v tekoči mesec marec. Ker je javnost interesirana na tem, da izve, kako stališče zavzema državna uprava nasproti odpravi praznikov, smo se v tem oziru informirali na deželni vladi, vendar pa nismo mogli dobiti točnih in izčrpnih pojasnil. Izvedeli smo sarno toliko, da je deželun vlada poslala škofov pastirski list. -katerim odpravlja praznike, ministrstvu in da bo končno odločitev glede odprave praznikov Izrekla centralna vlada. Iz tega bi se torej dalo sklepati, da ostanejo prazniki v veljavi, dokler ne izreče končne besede o tej stvari poklicana državna oblast. Ker ni pričakovati, da bi vlada brez temeljitega preudarka iziekla svojo končno sodbo, je toliko kakor gotovo, da bomo ne glede na to, ali bo vlarla dovolila odpravo praznikov ali ne, letos še na vsak način praznovali tako na dan sv. Jožefa, kakor na dan Marijinega oznanjanja. Sicer pa je Še v veljavi ministrska odredba, s katero se prazniki, ki jih hoče škof odpraviti, proglašajo kot take. Prazniki, ki jih odpravlja škof, torej ostanejo prazniki, dokler ne bo preklicana ona ministrska naredba!
+ Odveč pisarjenja je bilo o tem, če se sme deželni pisarniški uradnik zaslišati kot osumljenec aH obdolženec ali le kot priča. ĆudiK smo se, da so v tem sploh kaki dvomi mogoči, ko je zakon tako jasen. Sodišče sme zaslišati vsako osebo kot pričo, ali osumljenca, ali pa obdolženca, kakor pač misli, da je ta oseba kaj prizadeta, ali nič. Izjeme so samo: Članov najvišje cesarske hiše, eksteritorijalne osebe n. pr. poslance tujih držav, državnih in deželnih poslancev, če in dokler jih ščiti imuni-teta in dokler jih državni ali deželni zbor ne izroči ter aktivno služečih vojaških oseb ne sme zaslišati sodišče kot osumljence ali obdolžence. Ker Kristan in Možina nista uvrstit^ v nobeno navedenih izjem in osobito ker jih ne ščiti imuniteta, — senca dr. Peganove postave namreč ne imunizira —. jih je smelo zaslišati po okolnostih tudi kot obdolženca, ne samo kot osumljenca in ni deželna avtonomija s tem v prav nobeni stiki. Saj vidimo zdaj avtonomno mesto Pulj. Okrajni glavar je zapodil v Pn-Iju župana, (dasi se je bližal na pomoč sam deželni glavar) in je hotel dati župana z orožniki izgnati. Zapečatil je vse in dal aretirati več mestnih uradnikov. Avtonomija ni nic pomagala, ker izvršujejo oblast \« del suverenitete, ki je Še vedno nad avtonomij°-
+ Huda klerikalca sta davčni upravnik Auman in davčni asistent Mejak v Novem mestu. Prvega žena je pred občinskimi volitvami po hišah agitirala za klerikalno stranko, kar ji je že oponosilo »Jutro«, potem pa to preklicalo, baje ker se je prepričalo, da to ni res. Pa je bilo vendar res in so še danes priče za to na razpolago.   Mejak je bil pa stalen spremljevalec Evgena Jarca na vse politične shode. Pred kratkim je izvršil novomeški preiskovalni sodnik v uredništvu »Dolenjskih Novic« hišno preiskavo zaradi nekega, ves občinski odbor žalečega članka. S seboj je vzel tudi sodnega slogo Po-scha. Šmartenski dekan kot urednik tega neznatnega lističa je bil naravno slabe volje. Pa tudi Auman in Mejak sta se jezila. Kak vzrok sta imela, ne vemo. Morda sta sotrudnika tega lista. Ko je prišel potem Posch uradno v davkarijo, ga je vzel Auman v roke, zakaj da je bil pri hišni preiskavi in je pristavil, da je tako »šnofal« kakor kak »Vorstehhnnd«. Mejak se je pa jezil, da sodnija nima pravice, v tiskarne in uredništvo uti-kat i 6voj nos. Kakor čujemo, je vložil Posch zoper Aumana ovadbo zaradi žaljenja časti. Tam bo dobil Auman morda nekoliko povračila za to, da je tožil navzgor par svojih davčnih praktikantov, da pišejo v liste, zaradi česar so bili premeščeni ti davčni praktikantje iz Novega mesta — čisto po nedolžnem. Zdaj, ko se vse pri-rezuje, naj se še Aumanu malo skrajša jezik. Mejaku pa samo to povemo, da se moti,   če misli,   da se sodišče uredništva ne sme pritakniti, saj sodišče ni Mejak in uredništvo ne — grozdje. Capito, Mejak?
+ Imenovanje. Deželno predsedstvo je imenovalo za oficijanta gosp. Dominika Zaplotnika pri deželni vladi in gosp. I. Plen i carja pri okrajnem glavarstvu v Litiji.
— Obrtniki pozor! Danes v soboto bo v salonu hotel »Ilirije« predavanje o Trstu in življenskih razmerah Trsta. Člani slovenskega obrtnega društva se vabijo, da se polno-itevilno udeleže. Začetek ob 8. zve-ger.
— Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske in za meščanske iole v terminu meseca aprila se prično pri c. kr. izpraševalni komisiji v Ljubljani v petek, dne 12. aprila ob 8. na učiteljišču v Ljubljani, pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobijenostni preizkušnji je po predpisanem službenem potu pravočasno vložiti tako, da bodo do 4. aprila v rokah izpraševalne komisije.
— Tečaj za avtogensko varenje
pa državni obrtni šoli se bo zaključil v četrtek dne 7. t. m. ob 10. dopoldne. Da bodo imeli tndi širši krogi, posebno pa obrtniki, ki se pečajo z različnimi kovinskimi izdelki priliko spoznati ta važni napredek moderne kovinske tehnike, vršila se bo ob tej priliki javna demonstracija avtogenskega varenja h kateri se vabi občinstvo. Vstop je brezplačeu. — Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem.
— Preskusu jo za tesarskega mojstra je z dobrim vspehom prebil j Anton S t e i n e r , Opekarska cesta v Ljubljani. Istotako je napravil preskušnjo za zidarskega mojstra g. Janez čeme   pri tvrdki Toeunies.
— Razpisana srednješolska mesta. Od 17. do 29. februarja so bili iz-dani sledeči razpisi: Verouk: Ljub-
tna flL drž. g.. 25. III.) — Klasičen liloiogija: Mies (g., L. G. d.. 25. III.), Line (g., L. G. d., 20. III.), Tmhljann    (I. drž. g., L. G. d.. 25.
III. ), Kranj, (g., L. G. si. ali d., l!5. ITI.) — Moderna filologija: Novo i esto na Dolenjskem (g., D. I. g., 25. HI.), Opava (r., Fr. E.. 25. III.) Dunaj XIX. (r., Fr. E., 23. III.) — Historična skupina: Gradec (rlg., H. Ph. geogr.. 1. IV.) — Matematič-ao-fizikalna skupina: Ljubljana (I. (H. drž., M. NI., 25. III.). Ljubljana (r.. M. Ni.,   1. IV.), Idrija (r.. Ge.,
HI.),   Solnograd (no.. M. NI., 1.
IV. i. Dunaj V. (r., M. Ge.. 20. III.),
c (rlg.. M. NI., 1. IV.) — Pri-rodopisna skupina: Dunaj XIX. (r.,
n. nI.. 23. III.), Gradec (rlg., C.
30. III.) — Risanje: Dunaj (Fr. J. rlg., 28. III.) in Celovec (g.. 24. lil.). — Suplcntnra za prirodopisno skupino je razpisana za cel TI. tečaj na gimnaziji v Kranju. Prošnja naj se vJože takoj pri ravnateljstvu.
— Popravek. V »Poslano«, ki era je priobčil    dne 29. februarja v
šem iistu g. Fran Kovač na naslov me^ra mojstra Ivana Ogrinn. se vrinila    tiskovna napaka. Me«to obrtno   pomožna   zadruga« mora »obrtno-kreditna zadruga«. To
• '-kovno napako    tem popravljamo.
— Dobrih stvari je lahko več ob-nem, najboljša pa more biti samo na. Kar se   kavnih   primesi tiče,
smemo brez zadržka izreči, da je najboljšo edino le Kolinska kavna primes. To so tudi že  davno spoznnle slovenske gospodinje in zdaj vse kupujejo samo ta   najboljši kavni ifek.   Slovenskim gospodinjam se je Kolinska kavna primes pa tudi i to rako priljubila, ker je pristno aaee blago — edino te vrste.
Iz Idrije se nam poroča p smrti Marije Dienstmann v tem smislu, da ni šla iz gostilne ter od lam za-
• a v vodo v pijanem   stanju   ali v
•morilnem namenu, marveč v ■nstatirani   hipni blaznosti,   ter V
tem zašla mesto na zgornjo pot rai-io pokopališča   na spodnjo   pot ter
-c tam najbrže spodtaknila in padla
v vodo.
Podpisano mestno    županstvo v ^'•vem mestu naznanja, da    so vse tresti, ki krožijo v Novem mestu samem, kakor tudi v okolici, katere je ta ali ona oseba v zlobnem namenu nspirirala, zadevajoč   zvišanja ob-i laskih dokiad v Novem   mestu po -klopu   tukajšnjega novoizvoljenega »bčinskega odbora za zidanje mest-deške in    dekliške   šole, povsem neutemeljene in neupravičene torej resnične. Ni res, da   bi tukajšnji « bčinski odbor sploh kdaj sklepal o /višanju občinskih dokiad, res pa je, so ostale pri isti višini kot so že ►    in leta. — Mestno županstvo v Novem mestu.
S prave poti je krenil. Anton -Viefergal je izučen trgovski sotrud-k, ki je pa kmalu krenil s prave poti in zašel k sodišču. Dne 30. januarja t. 1. so ga izpustili iz zaporov ibljanskega deželnega sodišča in j?a odgnali, oziroma poslali s prisilno potovnico v Novo mesto, kamor špana. Niefergal pa ni še 1 Novo mesto, ■mi pak ostal v Višnji gori, kjer je po-Klel baje več stvari posestniku Skufci. Odtod je zopet krenil g prave poti in se je napotil v Kočevje, kjer mu je kmalu zmanjkalo denarja. Dne 21. februarja t. 1. se je splazil v hotel »Stadt Triest«, kjer je par dni poprej prenočeval in je vzel sobarici
Mariji Presern iz zaprte omare menda 311 K, s katerimi je šel takoj bi-ljardirat v kavarno. Marija Presern je pa naglo zapazila tatvino in pogrešala denar, ko je Šla iskat drobiža. Obvestila je takoj orožnike, ki so dobili storilca v kavarni. Najpreje je hotel pobegniti skozi zadnja vrata, pa so bila zaprta. Nato je skočil k stranskim vratom, pa tudi ta so bila zaklenjena. Zato je vrgel denarnico z denarjem vred v neki temni kot, pa so jo orožniki takoj našli. Potem je seveda priznal tatvino. Poslali so ga nazaj v Ljubljano.
Narobe svet. Starodavne praznike, ki so se narodom omilili, so kar kratkomalo odpravili. Toda, glej ga spaka, na pustni torek so take ceremonije v cerkvi, hujše kot na kak praznik. Ali postane zdaj morda Kurentov torek praznik. Res, narobe svet.
Nesreča. Tržaška tvrdka Piva kuha v gozdih okoli Šent Jerneja oglje. Za prevažanje ima veliko in težko cestno lokomotivo na paro, ki puha in cvili po državnih cestah kakor v zasmeh tem, od sveta zapuščenim krajem. Dne 26. februarja je vozil s to lokomotivo sam gospodar. Na klancu nad Ratežem je napačno kretat voz. Dasi mu je pravil voznik, na katero stran naj obrne kolo, je gospodar le napačno obračal, tako, da so bili nenadoma v cestnem jarku, odkoder so le z veliko težavo spravili ta kolosalni vehikel.
V tujini prijet. Ker bi se bila imela graditi belokranjska železnica že pred več leti, je prišlo takrat več obrtnikov in podjetnikov. Tudi Anton Štibilj iz Ustja je vzel zaraditega v najem v Gaberju nad Knmpmant-lori Zuničkino gostilno, kjer je prišel ob vse. Prodal je zarubijen voz in konja in pobegnil. Zdaj so ga aretirali v Puljn in se bo moral pokoriti za to. Štibilj je pač res žrtev razmer.
Nevarna grožnja. Jože Zagore in Anton Znidaršič iz Zgornje Orehovi-ce pri Št. Jerneju sta prišla dne 5. februarja k Mariji Gornik v Cerov log vasovat. Dolgo sta klicala in prosila, naj jima odpre, toda dekle se ni dalo omehčati. Zato sta začela razbijati s palicami x>o polkencih in nista jenjala, da je bilo že pol noči proč. Ker ni mogel nihče spati, ju je prišel dekličin oče France Gornik kregat. Tedaj je pa lepo naletel. Komaj je odprl vezna viata, sta ga Žnidaršie in Zagore zgrabila, potegnila ven iz hiše in ga temeljito pretepla. Ko sta ga blagodušno izpustila in je zbežal v hišo ter zaklenil zopet vrata, sta ga začela klicati na korajžo in sta mu žugala, da ga zakoljeta pri tej priči, če pride ven in da se ne bojeta ne hudiča, ne biriča. Razsajala sta vso ljubo noč do belega dne, toda nihče ju ni upal prepoditi.
Očim in pastorek. Janez Gliva r iz Brezovega dola je imel srečo, da je dobil takega očraa, ki ravno tako rad pije žganje, kakor on. Tudi dne 26. januarja sta bila v gostilni Janez fllivar in njegov očim Tone Konipr-Ko sta se majala proti domu, se je Konig naenkrat spomnil, da ima po božjih in človeških postavah pravico, strahovati pastorka zato, ker je pijanec. Res je oštel 271etnega Oli-varja in mu prisolil nazadnje gorko zaušnico. Glivar pa je bušil starega v prsi, da je skoro padel. Konig; popade jeza, skoči po vago in osloni ž njo hudega pastorka. Ta pa pobere čvrsto poleno in udari oČma s tako silo po levi roki pod komolcem da mu jo prelomi. Šel je delat po svetu pokoro, da bi mu je pri sodniji ne bilo treba.
Mladi tiči. V začetku februarja so pričeli ljudje z delom v vinogradih. Tudi Jožefa Tramte iz Građenja je bila v vinogradu. Ko se je vračala dne 14. februarja t. 1. pozno zvečer sama iz vinograda, jo je pričakal komaj 15 let stari France Gregelj po domače Štajere ob potu in jo s kolcem udaril dvakrat občutno po roki, menda 201etna Pepca Tramte ne mara zanj. To mu pa še ni bilo zadosti, znositi se je hotel nad njo še bolj. Šel je po svoje sovrstnike iste starosti: Janeza Robka, Gustlna Malija in Antona Kralja. Oborožili so se z revolverjem in poleni ter so jo vrisk a je priraahali pred Tramtejevo hišo. Nekaj časa so razgrajali in upili okoli hiše, nato pa so večkrat ustrelili proti hiši, kjer so bile doma same ženske, ki so bile seveda v velikem strahu in trepetu. Orožniki so kmalu našli gnezdo teh mladih, pa že tako zlobnih tičev.
Računski zaključek idrijske občine za leto 1911 je od 17. t. m. v občinski pisarni vsakemu na vpogled razpoložen. Mestni zaklad izkazuje dohodkov 225.128 K 79 st., troškov pa 215.425 K 29 st., blagajničnega prebitka je torej 9703 K 50 st. Ubož-ni zaklad ima dohodkov 12.950 K 56 st. in ravno toliko troškov. Ustanovni zaklad 2764 K 17 st. dohodkov in toliko troškov. Mestni urad je potemtakem imel 465.489 K 42 st. de-
narnega prometa. Mestni zaklad ima
aktiv 524.083 K 96 st., paaiv 368.224 kron 33 st. čistega premoženja 155.859 K G5 st. Ubožni zaklad in ustanovni, ki sta brez pasiv, izkazujeta 57.833 K 75 st. odnosno 50.629 kron 08 st. čistega premoženja. Čisto premoženje se je zlasti pri mestnem zakladu napram prejšnjemu letu pomnožilo in to za skoraj 37.000 K. Od te vsote bi se moral odbiti vsled odloka deželnega odbora med aktivne zaostanke vpisani znesek 8193 K 62 v, ki se je izldcil iz računov za leto 1908, ker ne bo faktično nikdar vplačan. Navzlic blagajničnemu prebitku izkazuje denarno poslovanje mestnega zaklada primanjkljaj, Če se vpošteva za zgradbo nove mestne klavnice proračunjeni znesek 16.000 kron. Pod tem naslovom se je izdalo le znesek 3679 K 98 st. za napravo načrtov in pokritje raznih komisijskih troškov, preostajalo bi torej še 12.320 K 02 st., ki bi se morali plodonosno naložiti. Če se v ta namen porabi blagajnični prebitek 9703 K tedaj primanjkuje za naložbo se znesek 2617 K in toliko znaša faktično primanjkljaj v računskem zaključku za leto 1911. Napram proračunu za 1911 izkazuje račun pri nekaterih postavkah prekoračenje, pri drugih zopet zmanjšanje. Med dohodki je omenitve vredno, da je donesla občinska davčna doklada več 16.592 K. Med troški pa so večja prekoračenja pri vzdržavanju obč. poslopij za 1415 K, pravdni troški radi št. 509 1372 K, pri vzdržavanju cest v mestu 2244 K, pri občinski cesti na Dole 1955 K, pri mostovih in ograjah 1S74 K, pri mestni razsvetljavi 1465 kron, pri vodovodih 5043 K, pri ubožnemu zakladu 2054 K, pri dijaških podporah 630 K in za manjše zneske pri nekaterih drugih postavkah. Prekoračenju se pač ni mogoče izogniti, če se hoče ugoditi opravičenim prošnjam in željam prebivalstva. Zato je neumevno klerikalno rekuriranje proti postavkam, ki so določene za razvoj mesta ali dobrobit njegovega prebivalstva. Ravno tako je obsojanja vredno Os\valdcvo ruvanje proti zvišanju obeinsKe dokla-de, ki se na ta ali oni način zopet po-vrača občincem nazaj. Računski zaključki občine govore s tem več ko dovolj.
Avtomobilna zveza med Idrijo in Logatcem, katero vzdržuje trgovec Valentin Lapajne v Idriji, bo s prihodnjim tednom zdatno izboljšana. Kakor čujemo, spravi podjetnik Lapajne v promet nov voz za izključno osebni promet. Voz bo enakega tipa, kakor je oni, ki oskrbuje poštno zvezo med Bovcem in Sv. Lucijo. Bo torej popolnoma pokrit in od vseh strani zaprt. Sedanji tovorni voz je manj prikladen za osebni promet. Pozimi je potnikom mraz, poleti pa so vsi beli od cestnega prahu, tndi ima neprimeren dostop. Z novim vozom bo vsem tem nedostatkom popolnoma odpomagano. Podjetniku Lapajnetn so vsi hvaležni, ki potujejo v Idrijo, da je tako temeljito izboljšal osebni promet med Idrijo in Logatcem. Za razvoj tujskega prometa p Idrijo bo nova avtomobilna zveza dalekosežnoga pomena. Potovanje v Idrijo ne bo le prijetno, marveč za vsakega ljubitelja narave tudi zanimivo, ker je cesta iz Logatca v Idrijo naravnost slikovito izpeljana zlasti po divje romantični Zali. Za osebni promet je torej dobro oskrbljeno, ne zgane pa se e. kr. pošta, ki ima še vedno za prevažanje pisemske pošte srednjeveška kljuso-ta. Naj bi postno ravnateljstvo ven dar potrebno ukrenilo, da bo tndi pošta avtomobilizirana.
Elektroradiograf »Ideal«. Spored za soboto 2., nedeljo 3. in ponedeljek 4. marca 1912: Parterni akrobati. (Športni posnetek.) Modri kapitan Bernacle. (Amerikanska veseloigra.) — Samo zvečer. Šestkratni dvoboj Luke. (Velekomično.) Rešitev iz morskih globin. (Amerikanska senzacija. — Velezanimivo.) Resnični podmorski eoln v kinematografu. Moric je malopridnež. (Velekomično; igra priljubljeni komik Prince.) V torek Asta Nielsen, drama »Moč zlata«.
Pozor pred goljufom! Snoei je prišel v neko tobakarno mlad, Črno oblečen neznan človek, ki je imel črne brke ter rekel prodajalki, da naj mu do drugega dne posodi 20 K, katere mu je lastnica tobakarne že preje obljubila. Dejal je, da ne more biti brez njih, a vrnil ji bode pa denar takoj, ko ga dobi iz Amerike. Ker se mu prodajalka ni hotela vsesti na te besede, je moral neznanec oditi brez zaželjenih 20 K. Kjer bi se še utegnil pojaviti, naj se ga takoj izroči policiji!
Za moža. Snoei je prišla pod okno neke šivilje v šentjakobskem okrajn neka delavka, katera se je začela tam šopiriti kakor kokla ter Šiviljo zmerjati z najgršimi priimki in ji groziti, da ji pobije vsa okna, ako naglo ne Izpusti iz sobe njenega moža,   katerega bi imela po mnenju te
imeti pri sebi. Ker ljubosumničnega moža šivilja ni imela v stanovanju, ga razumno, tudi ni mogla izpustiti, kar je spravilo delavko v tak ogenj, da je faktično začela z opeko bombardirati okno. Šivilja je zadevo naznanila pri pristojnem oblastvu.
Izgubljeno in najdeno. Zasebni-ca ga. Julija Radečajeva je izgubila dve doprsni sliki. — Marica. Jamni-kova je izgubila denarnico z 8 K denarja. — Modistka g. Antonija Ce-rarjeva je izgubila ročno torbico, v kateri je imela rokavice, robec in gledališki listek. — Antonija Jagro-va je našla srednjo vsoto denarja, katerega dobi izgubitelj nazaj v Zeleni jami št. 170. — Delavec Jožef Kumer je našel svilnat šal.
Znano restavracijo »Dellevue« v Spodnji Šiški je prevzel restavra-ter g. Friedl.
Narodna obramba.
Za družbo  sv. Cirila in Metoda.
Gosp. Andrej Možina v Krnicah pri Ledinah je poslal 5 K 37 vin.; pustne maske so nabrale v gostilni pri Lavru in po hišah 3 K 77 vin., v domačem nabiralniku Možinovem pa je bilo 1 K 60 vin. Hvala!
Omizje pri Belem volku je stopilo v prvo vrsto najdelavnejših slovenskih krozcev v prospeh družbi sv. Cirila in Metoda. Te dni je priglasilo svoje osmo pokroviteljstvo, katero mu dokumentuje osma priznanica. Hvala, častiti rodoljubi!
Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Spodnji Šiški je zborovala v nedeljo 25. t. m. ob maloštevilni udeležbi. Mnogo članic je zadržanih, mnoge je na izvabilo pravo spomladansko vreme v prosto naravo, vse pa imajo trdno voljo pospeševati po svojih močeh dično družbo sv. Cirila in Metoda. Po končane-nem zborovanju je bil živahen sestanek v Moharjevi gostilni. Prepričani srno, da bo novovoljeni odbor s svojo načelnieo gosp. Mar. Seidlovo opravičil nase pričakovanje z neumorno delavnostjo. Le naprej, oj le naprej!
Društvena naznanila.
Dramatično društvo v Ljubljani
ima odborovo sejo v soboto, 2. t. m. ob 6. zvečer v pisarni deželnega gledališča, na katero vse č. gg. odbornike vabi vljudno predsednik.
Občni zbor gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj bo v nedeljo dne 10. t. m. ob pol 4. popoldne v gostilni Lovra Šarca, pri Rastoharju, na Karlovski cesti.
Sokol L vabi bratsko članstvo kakor tudi drugo cenjeno občinstvo k svojemu pešizletu, katerega priredi v nedeljo dne 3. t. m. na Šmarno goro v civilu. Po v rat ek peš skozi Ga-meljne. Zbirališče na južnem kolodvoru ob V,12. dopoldne. Na zdar!
Redni občni zbor podružnice Zveze jugoslovanskih železničarjev v Ljubljani se vrši dne 3. marca ob 5. popoldne v restavraciji Narodnega doma v Ljubljani po sledečem dnevnem sporedu. 1. Nagovor predsednika. 2. Poročila tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev odbora. 5. Raznoterosti. Članstvo podružnice in tudi ostalo članstvo Z. J. Ž., zlasti ono bližnjih podružnic, vabimo, da se udeleži občnega zbora v najboljšem številu. Po občnem zboru je prosta zabava v prijateljskem krogu.
Podružnica 1. avstrijskega društva državnih slug v Ljubljani naznanja, da se vrši shod po $ 2 v nedeljo 3. marca ob pol 3. popoldne pri gosp. Zupančiču, Sv. Jakoba trg.
Občni zbor Radovljiške podružnice »Slovenskega planinskega društva« se je vršil pretečeno nedeljo t. j. 25. t. m. v znanem hotelu »Triglav« na Bledu ob prav lepi udeležbi. Vse zborovanje, ki je trajalo nad 2 uri, je bilo kaj živahno, kar priča, da je dosedanji odbor znal vdihniti društvu življenje, ki privede podružnico do lepih uspehov. Občni zbor sta počastila tudi predsednik osrednjega društva v Ljubljani dr. Tominšek in ravnatelj mestnega liceja Macher. Pismeno je zborovanje pozdravil v imenu Kranjskogorske podružnice nje predsednik dr. Tičar, a kaa%>r odposlanec te podružnice je bil navzoč J. Hafner. Ob določeni uri otvori zborovanje društveni predsednik L. Fiirsager s presrčnim pozdravom na vse navzoče, spominja se v toplih besedah umrlega člana A. Gabrijelči-ča, Brezje ter podeli besedo društvenemu tajniku J. Kušarju. Iz obširnega njegovega poročila posnemamo: Društvo šteje koncem 1. 1911 92 letnikov in 4 ustanovnike. Med letom je pristopilo 27 članov, a izstopilo 7 članov. Odbor je imel 6 skupnih sej, a nebroj manjših razgovorov. Društvo je priredilo dve dobro uspeli veselic! in sicer meseca avgusta vrtno veselico v gostilni »Triglav« v Lescah, ki se je izborno obnesla in januarja meseca t. 1. prelep planinski ples
v zdraviškem domu na Bledn. Mora* ličen in gmoten uspeh obeh veseli« je bil v vsakem oziru prav zadovoljiv. Društvo oskrbuje planinsko kočo »dr. Vilfanovo« na Begunjščioi. Obiskovalcev je imela koča letos t. j. leta 1911 249, a upati je, da se to število v bodočnosti potroji. Tudi glede koče na Babjemzobu se vrše potrebne priprave, da se jo opremi z vsem potrebnim. Poročilo se je z zadovoljstvom odobrilo. Iz blagajnikovega poročila, ki ga je podal Al. Chladek smo zvedeli, da je bilo čistega dohodka 612 K 12 v, iz katerega se je plačalo skoro 500 K na račun dolga »dr. Vilfanove« koče, ki ima sedaj okroglo 3000 K dolga, a vrednost to koee se ceni na 7000 K. Koča sama je nesla v pretečenem letu 564 K 11 v, čistega dobička 302 K. — Poletna veselica o »Triprlavu« v Lescah je vrgla čistega 356 K 28 v, a planinski ple& na Bledu 105 K 55 v. — Za vestno sestavljeno poročilo je žel blagajnik zasluženo pohvalo. — Pri slučajnosti so izražali posamezni udje razne želje. V debato so posegli: dr. Tominšek od osrednjega odbora, dr. Hočevar, Iv. Šega, Avg. Jensko, M. Tavčar, Rihteršič starejši. — V odbor so bili voljeni soglasno naslednji gospodje: Načelnikom Iv. Šega, namestnikom Št. Kamcnšek, tajnikom Iv. Kušar, blagajnikom A. Rihteršič ml., odbornikom: J. Rihteršič st. za Bohinjsko dolino, Iv. R u s za Gorje, Aug. Jensko za Bled, J. Koželj za Lesce in Begunje, J. Mule j za Lancovo, Fr. Dobo višek za Radovljico.
I. redni občni zbor »Adrije« v Pragi za XIII. tečaj se vrši v sredo, 6. marca t. 1. ob 8. zvečer v restavraciji »u kuriho oka«. Spored običajen.
Prosveta.
Slavnostni koncert, s katerim proslavi »Slovansko pevsko društvena Dunaju petletnico svojega obstanka, se vrši, kakor smo že naznanili, dne 13. marca t. m. ob 8. zvečer v Beethovenovi dvorani (I. Straneh gasse 4), pod vodstvom častnega pe vovodje Anatola Arehangelskega in obeh pevovodij Osk. Smodeka in J« Mačaka. S. P. D. so obljubili sodelovanje odlična umetnika komorni vir t u oz Fr. On dri ček, ki bo proizvajal Dvorakov >koncert za gosle«, in profesor dunajske godbene akademije Pavel de Conne, ki prednese na klavirju nekatere izbrane Rubinsteino-ve piece. Veliki orhester pod vodstvom dirigenta RoubiČka bo spremljal nekatere pevske zbore, kot uvodno točko koncerta pa igral veličastni Smetanov »Vvšehrad« s simfonične pesmi j^Ma vlast«. V soglasju s vse slovanskim značajem »S. P. D.« se nahajajo na sporedu izbrane pevske točke iz ruske, poljske, češke, sloven ske, hrvatske in srbske muzikalične literature.O posameznih še spregovo rimo. Vstopnice (z narodnih kolkomi po 810, 506, 404, 304 K in za dijake 1*02 K se že danes dobivajo v knjigarni J. Otto, L, Gliickgasse 13.
— Vencek triglasnih narodnib pesmi za šolo in dom. Sestavil in na svetlo dal Anton Kosi. Cena 50 v. Se dobiva pri izdajatelju Antonu Kosi-ju, nadučiteljn v Središču.
— Pozor tamburaška in pevska društva! Naročita za različne zabave novo izišle šaljive igrokaze, šaljive skladbe (kuplete) s spremi je va-njem tam buri e ali klavirja, in nove tamburaške partiture Sta hul jaka, Hrnze, Farkaša, Machača itd. pri Prvi sisaški rnkotvorniei tamburi« L Stjepušin, Sisek. (324)
Izpred sodišča.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča. Silni udarci.
Lovrenc Božič, 25 let stari pre* mogar iz Bris, se je v Rozinovi gostilni v Podlipovci s svojimi štirimi tovariši zmenil, da so šli oglarit k Ivanu Kolencu, ker se je ondi praznovala svatba. Tam je že stala graca domačih fantov, ki so pred hiš<» peli. Ko so prišli Božič in tovariš* tja, se je takoj vnel prepir med njimk in pevci, in kmalu se je vršil spopad. Domačini so pognali tuje fante v beg ter tekli nekaj Časa za njimi. Sedaj se je pa sreča obrnila na nasprotni* stran, kajti bežeči so se oborožili s kolmi. Tuji fant Jakob Barlič je domačina Miho Kralja z nožem dregnil, nakar je slednji pobegnil kar če« njive, Lovrenc Božič pa je dohitel domačina Jerneja Likovška, ga s silnimi udarci pobil na tla, rekoč: »A ti si tisti hudič, ki si nas podil!« nato je še po na tleh ležečemu udrihal. V tem je pribežal v bližino Jernej Prašni kar, ki ga je s kolom nazaj pognal Božičov tovariš Jakob Barlič in nad
\fZOlflitO ako imate nanoc* *n ste nr,Pavb zaslezeni ter težko dihate, Fellerjev fluid z znamko „Elsafluid". Mi sami smo se prepričali pri bolečinah v prsih, vratu itd. o njegovem
zdravilnem, kašelj blažečem, osvežujočem učinku. Tucat za poizkušnjo 5 kron, 2 tucata 8 kron 60 vinarjev franko. Izdeluje ga samo lekarnar E. V. Feller v Stubici Elzin trg 238 na Hrvaškem
njim za vpil: »Kaj ©i pa ti sa en hudič, a ne boš tekel V« nakar ga je s kolom po hrbtu udaril. Praanikar, ki je takoj stekel, se je spodtaknil in padel. Nato je se na tleh ležečega Božič s svojim kolom nekaj Časa po hrbtu in po glavi pretepaval. Obdolženec je šel po tem dogodku z dvema tovarišema pred Kolenčevo hišo ter trikrat udaril po KolenČevih oknih, vsled česar je razdrobil na dveh oknih okvire in šipe. Potem so se odstranili. Šele sedaj so šli domači fantje Lipovška iskat in ga našli nezavestnega na potu. Prinesli so ga h Kolencn in od tod domov, od koder so ga prepeljali v deželno bolnico, kjer je po preteku dveh dni umrl, ne da bi bil prišel k zavesti. Pri raztele-ttenju Lipovška se je dognalo, da so bile leva čelnica, temnica in zatilnica popolnoma zdrobljene in tudi možgani so bili zmečkani, vsled česar jo okvarjenec umrl za otrpnenjem mož-gan. Našli so se pa tudi sledovi udarcev na desni roki in levih podlebtib. Božič se zagovarja z nekakim silo-branom, češ, da ga je Lipo vsak s kolom napadel, katerega mn je pa ta z njegovim kolom zbil r. rok in ga enkrat po glavi udaril. Zaslišane priče no pa odločno pritrdile, da so dobro videle, kako je Božič po Lipovšku /idrihal.
Sodišče je obsodilo Lovrenca Rožiča po krivdoreku porotnikov na tri leta težke ječe, poostrene z enim postom, trdim ležiščem in temnico na vsake tri mesece.
Pošet ga je izdal.
Neka priletna omoženu ženska je sla svojemu možu, ki je prišel po svojih opravkih domov, dur 20. februarja, že bolj ponoči, z lučjo skozi gozd. ležeči v bližini St. Gotharda, naproti. Naenkrat jo napade nenadoma neznani moški, jo vrže na tla, pokvari preplašeni ženi, ki se je z vso silo branila pohotnosti napadovalca. tri zobe. Ne bi se bilo zvedelo, kdo da je napadalec, a obdolženec je izgubil pri tej aferi svoj pošet (meter), na kateri je bilo zapisano ime obdolženca. Dognalo se je. da je storilec 251etni Alozij Menart iz Lamovc«, katerega se je takoj aretiralo.
Alojzij Menart je bil hudodelstva poskušenega posilstva krivim eno->aian in obsojen na 13 mesecev težke .teče.
C-
t*boj prijatelja. Obdolženec Jn-Saf Torkar, 22 let star, tesarski vajenec v Vaščah je bil prijatelj z Miho Zupancem, 22Jetnim mizarskim pomočnikom. Oba navedena, kakor tn-rfi bratranec France Zupane so pili dne 12. novembra zvečer v vaški gostilni Valentina Muleja. Vsi so se ga bili dobro navlekli, ob 8. zvečer so pa zapustili gostilno. Med potjo se je Torkar sporekel z Miho Zapancem, ker mn je ta boje očital, da je Torkar berač. Oba Zupanca sta io krenila na Lancevo, ker je nameraval Miha Zupane iti obiskat Dežmanovc*ra hlapca. Trkala sta pri dotični hiši. med tem pa, ko je njima prišla tamošnja domača dekla vezna vrata odpirati, naskočil je s polenom oboroženi Torkar oba Zupanca, katerima je sledil fer je najprvo udaril Franceta od zadej čez desno ramo, nato pa še Miho po glavi s tako silo, da se je takoj zgrudil na tla.
Vsled te poškodbe je Miha Zupančič, ki ni več vstal iz bolniške postelje, po pretekn 13 dneh umrl. Bil je pa še pred svojo smrtjo prisežno kot priča zaslišan, ker je odločno označil Torkarja kot storilce. Po zdravniških izvedencih se je dognalo, da je Torkar s tako silo okvarjenca po glavi udaril, da mu je razbil desno eelnico, vsled česar je nastopila krvavitev v možgane ter povzročila smrt Mihe Zupanca. Obdolženec, se zagovarja, da ga ni mislil tako udariti ter da je bil občasn dejanja popolnoma pijan, kar pa zaslišane priče oporekajo. Josip Torkar je bil oproščen hudodelstva uboja, pač pa je bil spoznan za krivega prestopka zoper telesno varnost, nakar ga je sodišče obsodilo na en teden zapora.
Razgled po slovanskem svetu.
— Jnbilej rnske umetnice. Ena V slovanskem svetu najbolj znanih ruskih umetnic je gospa Marija Iva-novna Gorlenko-Dollna. Ona je bila prva ruska umetnica, ki je zanesla slavo ruske pevsko nmetno-sti na zapad, zlasti med zapadne Slovane. Prirejajoč koncerte po raznih slovanskih mestih, je vzljubila zlasti jugoslovanske narode ter postala njih navdušena prijateljica. Pred približno osmimi leti jo je pripeljala pot tudi v Ljubljano. Priredila je tu koncert, ki je imel naravnost velikanski uspeh. Prisrčen sprejem, ki so ga ji priredili Slovenci, ji je ostal v živem spominu, Ljubljana in Slovenci so ji prirasli k srcu, da se jih vselej spominja v ljubezni in naklonjenosti.   Letos   je /»oteklo 25
let, odkar deluje goepa Gorlenko-Do-Iina na umetniškem polju. V proslavo njenega jubileja prirede njeni spoštovatelji danes v Petrogradu v veliki dvorani tamošnjega carskega konservatorija slavnostni koncert, na katerem so med drugim na sporedu točke iz oper »Rnslan in Ljudmila«, »Snjeguročka« in »2izu za carja«. Jutri 4. t. m. je na rast jobilant-ki svečan banket, ki se ga udeleže razni dostojanstveniki in najodlič-nejši umetniki. Društvo ljubiteljev umetnosti izda ob tej priliki posebno knjigo, posvečeno umetnici ia njenemu delovanju. Navdušeni prijateljici Jugoslovanov, zlasti slovenskega naroda izrekamo ob njenem jnb'l^ir iskrene svojo čestitke tndi mi Slovenci.
— Predavanje   o Jugoslovanih
t Parizu. V ponedeljek 26. februarja
je imel na visoki šoli socijalnih znanosti v Parizu Albert M a 1 o t , profesor na gimnaziji »Lonis le Gran«, predavanje Jugoslovanih in o srb-sko-hrvaškem narodu. Melet je živel dve leti v Belgradu kor učitelj francoskega jezika pokojnega srbskega kralja Aleksandra in je prepotoval vse jugoslovanske zemlje. Tenor Maletovega predavanja je bil, da so Hrvati in Srbi en narod in da ni več daleč čas, ko se bo 10 milijonov Jugoslovanov — Slovenci, Hrvatje in Srbi — zdrnžUi v eno kulturno in administrativno celoto. Predavanja je vzbudilo v Parizu splošno zanimanje« zlasti med akadeinič-no mladino.
— Vseslovanski čebelarski kongres se vrsi letos dn* o., 4. in 5. septembra v Moskvi. Srbe bo na tem kongresu nastopal urednik »Peeie« Kr^4)? Mršnl.ia.
— Minister SaJraj. Te dni je imel svoj letni dični zbor Srbski Sokol v Belgradu. Za starosto je bil izvoljen Vladimir Malina, za predsednika nadzoroval nega sveta pa naučni minister Ljuba Jovan o v ie, ki jc aktiven član Sokola in navdušen za-govornik in širitelj sokolske ideje.
Razne stvari.
c Tri milijone poneveiil. Hamburg. 1. marca. Poneverbe Gašperja
pl. Botha. ravnatelja posestev kneza Hatzfeld«, znašajo tri milijone mark. Botri je s svojo gospodinjo, gospodično Tueft". pobegnil v Ameriko.
• Duhovnik se je ustrelil. Dunaj, 1. marca. Včeraj zvečer se je v nekem tukajšnjem hotelu ustrelil kooperator Anton Krizy iz Tratten-bachu.    Vzrok samomoru je neznan.
• Dobavitelji /a italijansko armado. Milan, 1. marca, V Neapolju je državno pravdnistvo obtožilo deset dobaviteljev za italijansko armado zaradi goljufije.
• Cin zblaznele matere. Bam ob Rnfori. 1. marca. V vasi Eickel je žena rudarja Staniak v hipni blaznosti v navzočnosti svojega najstarejšega, petletnega otroka, ki *>e je igral v postelji, zadavila svoja ostala dva otroka. Nato se je obesila.
• Nova zlata polja v amnrzkem ozemlju. Nikolajevsk, 1. marca. V okolici Samurja, majhnega dotok« reke Amur. so zlatokopi odkrili bogat?! zlata oojja, kjer je prej 30O Kitajcev in Koreaneev natihoma kopalo zlato. Zlata polja so dali v najem neki angleški družbi.
:* Usoda klerikalnega agita4 'rja. Praga, 1. marca. »Češke Slovo > poroča: Župan Avgust Rakosnik se je ustrelil. Rakosnik je pri zadnjih dr-žavnozborskih volitvah agi tiral za klerikalnega kandidata patra Zahra-nika ter izdal v agitaeijske svrbe lfi.000 kron. Ker mn pa p. Zahrad-nik ni hotel vrniti te vsote, je prišel v finančno stisko, vsled česar se je nstrelil.
• S krstom delal knpčfje. Židovski godec Israel Leibowitsch, ki se je dal pred ?nim mesecem v Odesi krstiti, se je moral zagovarjati pred sodiščem, ker so dognali* da ae je pustil tudi žc pred tremi leti krstiti. Obakrat se je pustil krstiti edinole zaradi tega, da je dobil od ruske misijonske drnžbe krstno darilc. Moral se bo pokoriti v Sibiriji.
-' Poslcdlea kinemaitografskin predstav. Brno, 1. marca. lSletni pekovski vajenec Karel Kunz je danes napadel prodajalko v neki trgovini za papir. Na klicanje so prihiteli ljudje na pomoč. Napadalce je hotel pobegniti, vendar so ga pa prijeli. Pri zasliševanju je izpovedal, da so kinematografske predstave tako vplivale na njega, da je izvršil napad.
• Ogrski ciganski godci stavkajo. Budimpešta, 1. marca. Dvesto ciganskih godcev je začelo včeraj v T« mešvaru stavkati. Cigani zahtevajo od gostilničarjev in kavarnarjev fiksno plačo za svoje koncerte, ker nočejo več pobirati. Ker niso ugodili rjihovim zahtevam, so sklenili vsi ciganski godci na Ogrskem, ki jih jc <>!oli 2500. da začno stavkati.
° Maska na križu- Na neki ma-skeradi v Herfordu naj bi dobila najnriginainejša maska darilo. Neka mlada deklica   jo šla z velikim kri-
žem m hrbtu čez cesto. Ko je maska,
ki je hotela najbrže predstavljati križanje Kristusovo, prišla na neko plesno zabavo, so jo ven vrgli. Nato je šla na neko drugo veselico, kjer je pa začetkoma niso opazili. Šele pozneje, ko se je zgrudila v nekem kotu, so io opazili. In sedaj so videli, da je bila deklica faktično na kriz prii}itw Najbrže je storila to v religiozni blaznosti.
° Tatvina jnvelov v brzovlaku — laž. Dunaj, 1. marca. Afera pariškega juvelirja Alberta Lowija, ki je trdil, da so mn v brzovlaku na progi Solnegrad-Dunaj ukradli za pol milijona jnvelov, je precej drugačna. Najbrže se je jnvelir vso stvar zraislil. Pariška juvelirska tvrdka Rankar je namree brzojavila dunajski policiji, da je L6wi prevzel v komisijo juvelov za 75.000 frankov in da ja roparski napad le fingi-ra!, da bi te na ta način polastil dragocenosti. Low: je izginil z Dunaja rod pictve-ao, da je dobil brzojavko. vV je ur kdo zbolel v njegovi družini. Izdali so za njem tiralnico.
• Kdor bi hotel v oblažitev stiske tisočev in prezebajocih in gladu-jočih ljudi doprinesti vsaj drobtinico, naj se z nakupom srečk po 1 krono udeleži loterije za ogrevalnicc. Dobrodelnost utegne v tem alnčaju biti tudi bogato poplačana, ker ima ta loterija 1500 prekrasnih dobitkov in sicer samo dragulji, zlatnina in srebrn ina, vmes pa taki po 35.000 K. 5000 K, 1500 K. Nepreklicno 10. aprila t. L bo žrfr>banje in se srečke dobivajo po vseh trafikah, loterijah, menjal nicali ter v loterijski pisarni na Dunaju L, Goldsehmiedgasse 8.
* Asthma. Vsi, ki jih muči ta zoprna nadlega naj se z največjim zaupanjem zateko do praška Astmol-Asthma. Takojšnja ublažen je — nič več noči brez spanja. - Da poskusite učinek, pošilja brezplačne vzorce franko Schwan-Apotheke na Duna ju I„ Schottenring 14. Zadostuje dopisnica z natančnim naslovom.
9 Ust »Pester MedlziniM-he Prease« piše. Pri živčnih boleznih ta težkomistdnosti, ki so nastale vsled motenja v spodnjem delu telesa, se a vparaho naravne Frant Jošpfovr grencice dosežejo vprav presenetljivi uspehi. — Splošno se predpisuje pri otrocih 1 do 2 žlici, pri odraslih pol do tričetrt kozarca r.Franc Jože-lovBc vode.
Telefonska in brzojavna poročila.
Vladni svetnik pl. Globoenik umrl.
Postojna, 2. marca. Vadni svetnik pl. Globoenik danes preminul. Pcgr* .> v torek v Postojni.
Avstrijski parlament.
Dunaj, 2. marca. Ministrski predsednik je imel dane« konferenco s predsednikom državnega zbora dr. Sylve*trorn glede delavnega programa državnega zbora-
Avdijence.
Dunaj, t. marca. Cesar je sprejel danes v avdijenei šefa bosanske deželne vlade fern. Potioreka, ministra za. javna dela Trnka in avstrijskega finančnega ministra.
< - nemška sprava.
Praga, 1». marca. Listi soglašajo v ta-rn, da je vprašanje češko-nemško sprave v zelo dobrem tiru.
Avstro - ogrske diference.
Budimpešta. 2. marca. Skupni finančni minister Bilinski jo imel danes od 10. do pol 12. razgovor z ogrskim raicistrkim predsednikom ter se trudi mimo poravnati diference, ki vladajo med avstrijsko in ogrsko vlado, ker je cesarjeva želja, da v tem vprašanju no nastane ream konflikt.
Stavka prodajalcev časopisov.
Rim, 2. marca. Vsled konflikta ■ ztiložniki časopisov so začeli prodajalci časopisov na cestah stavkati. Zelo interesantno je bilo videti, kako je uraduištvo časopisov v kočijah in nrvtomobilih prodajalo časopise n» cesti.
Turški minister v srbski soli«
SkopJje, C. marca. Tu se je mudil par dni minister notranjih del Hadži Adil bej. Posetil je vse tukajšnje sole, med temi tudi tukajšnjo srbsko gimnazijo. Minister, ki govori tudi srbsko, je sam izpraševal dijake io je bil izredno zadovoljen z njihovimi odgovori. Zlasti mu je bilo po volji, da so dijaki pokazali vsestransko znanje turškega jezika. Minister je imel na dijake rodoljuben govor, v katerem jih je navduševal k ljubezni k skupni domovini. Pri odhodu je daroval 200 K v zaklad za zgradbo nove srbske jrimnacije.
Reformna   komisija zrn Makedonijo.
Priština, 2. marca. Semkaj je prispela turška reformna komisija, ki ji načel uje minister Adil bej. Komisija ima nalogo, da izroči Albancem pozdrave sultana Mehmeda. V to svrho so poklicani semkaj vsi albanski poglavarji iz bližnje okolic«. Minister
' obišče tađi tulbe sultana Mu rata nu Kosovem polju. Iz Prištine se napoti komisija v Mitrovioo, Peč, Djakovi-co, Skadar, Janjino in Bitolj.
Italijani obroinjejo Araavte. Skader, % marca. Pri Sv. Ivanu so turške oblasti zaplenile 12 zabojev streljiva in pušk, ki jih je v pristani-, šče ntihotapila neka italijanska ladja. Orožje je bilo namenjeno za Ar-navte.
Romunski topovi.
Bukarešta, 2. marca. Romnnska vlada je naročila svoje topove in municijo pri Kruppu v Essenu.
Stavka na Angleškem.
London, 2. marca. Stavka premo-gokopnih delavcev je popolna. Mnogo velikih železnic bo od jutri naprej promet omejilo. Tudi nekateri mednarodni vlaki k parnikoni, ki plovejo proti francoski obali, bodo izpadli. Mnogi lokalni vlaki odpadejo popolnoma. Prodajalci živil so poskočili s cenami, zlasti peki in prodajalci rib.
Stetfn, 2. marca. Ze osem dni je dovazaijje angleškega premoga zelo neredno. V četrtek so izkrcali tu zadnji angleški premog.
London, 2. mare«, V nekaterih mestnih delih nimajo pri v nič premoga. Na Škotskem so poskočile cene premogu in petroleju tako visoko, kakor še niso bile nikdar.
Bcrolin, 2. marca. Tudi tu se čuti stavka premogokopnih delavcev na Angleškem, ker se je nvaževalo nad eu milijon angleškega premoga na leto v Berolin.
Kntoviee, 2. marca. Gornješleski rudarji so izdali proklamacijo, da se ne bodo pridružili angleški stavki.
PavSr. 5. marca, Vsled stavke angleških rudarjev je poskočila cena premoga v severnih pristaniščih od 9H frankov na 40 in celo do 6o frankov.
Dogodki na Kitajskem.
London, 2. marca. Iz Pekinga poročajo: Prvega marca ob 7. zvečer je trajal boj med vojaštvom in ropajoči-mi uporniki še naprej. Boj je trajal eel dan in je bil brezprimerno ljut. Vojaštvo je v jelo in takoj obgla-vilo 10 roparjev. Proti večeru je večina, upornikov zapustila me3to. Škoda
ki jo je napravil požar, znaša več kakor tri milijone funtov šterlingov. Zveste čete patmlirajo po mostu. Parnanski prekop.
Washington, 2. marca. Senat je sprejel resolucijo, ki zahteva od predsednika Tafta, da naj objavi korespondenco, tioočo se Kolumbije in ozemlja panamskega prekopa. Roo-sewelta dolže, da se je udeleževal zarote in podpiral revolucijo, ki je bila svoj čas \- zvezi s pridobitvijo te dežele.
Dogodki v Pekingu.
Peking, 2. marci. Vsled zadnjih dogodkov v Pekingu vlada med prebivalstvom hudo razburjenje. Po cestah leže mrliči. Mnogo hiš je demoliranih. Danes zjutraj so roparji sestavili na centralnem kolodvoru dva vlaka ter z njima odpeljali svoj rop v Saotingfu.
Peking, 2. marca. V»led zadnjih dogodkov je trpela tudi posest tujcev.
Gospodarstvo.
— Mestna hranilnica ljubljanska.
Meseca februarja 1912 vložilo je 1871 strank 807.692 K 33 v, 1499 strank pa dvignilo 835.865 K 52 v. Stanje hranilnih vlog koncem meseca februarja 1912 42,139.438 K 91 v. Stanje vložnih knjižic 29.106. — V Ljubljani, dne 29. februarja 1912.
Ravnateljsvo.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustošiemsek.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 29. februarja: Anton Glavič, hišni posestnik, 80 let. Hrenova ulica 10. — Antonija Senčar, po-strežnica, 47 let, Radeckega cesta 22. — Josip Žalec, dninar, 30 let, Radeckega cesta 11.
Dne 2. marca: Rajko Kuifie, bivši trgovski potnik, 62 let. Radeckega cesta 11.
V deželni bolniei:
Dm? 27. febrnarja: Ivan Pleško, prosjak, 61 let. — Marija Gabersek. natakarica, 27 let. — Terezija Centa, služkinja, 16 let.
Dne 28. februarja: Jera Kosčak, občinsak uboga, 82 let. — Josip Silvester, bivši pekovski pomočnik, 68 let.
Dne 29. febrnarja: Zofija Marinko, posestnikova hči, 9 let.
.---_-Brw« Gotovo ni domaćega zdravil«, katero se da tako mnogo-stranako porabiti, nego »Malla ts fraasoako Zasnjs In sal", ki je takisto bolesti utesujoče, ako sc namaže ž njim, kadar koga trga, kako to zdravilo vpliv* na mišice in lircc krepilno in je MtoreJ dobro, da se priliva kopelim. £t«k,e"ic*|t *«• • P* poštnem povretii no-Šiljci lo zdravilo vsak dan lekarnar JL MOLL, e. in kr. dvomi saiožnfk, lm], Tnsalaassil t^/a,0g*h ?° dcžeH |e *«htevaU izrecno r"V prrr>aral' zaznamovan 2 varnostno anamko in podpfeom. § \g
Tmj, zdaj si pa zvedel,
M
M
da Paveve pristne sodenske mineralne pastilje nikogar nc puste na cedilu, kdor ith rabi in da tudi v obupnih slučajih naravnost delajo čudeže. Danes ti ^ jajno pel, četudi včeraj nisi imel v grlu niti glasu in za to se zahvali prav so-denicam. Paveve pristne sodenice se do. bivajo po K 1 '25 v vsaki lekarni, drogeriji ali trgovini z mineralnimi vodami, ni. kakor si pa ne dajte vsiliti ponareden.
35
J. Ciuha
Stari trg št 1
3
zlati nauki!
Kdor s „rL0RIA!f-om" se krepca, Eameraj dober tak imat
II.
Ca želoda« godrnfa,
Fif „f bMUV-a«, pa mena!
lil.
al otožen, ai bolan, Ta, ki viiva
Postavno varovano.
tjttbii
.Kreditna banka v
Dralaf lani taaafakc torte
■alatfcaal paplrfl.
4% maieva renta .... j J-2» , srebrna renta . . . . I t*, svstr. kronska renta
»'• °fT* »t m • • i 4», kranjsko deželno posojilo k 4« , k. o. celite def. banke I
M« ia I. 1*60 Vs   * •
tiske.....
rraeijflke f. izdaje
u It
eirrske hi poteč« e . dan. komunalne ivttr. kreditne . . 1 j jbl lanske   .   . . avstr. rdeč. krit« .
aajt._    »•     o •
baitffka .... tnrike .....
Ljubljani*.
2. marca lil!
■
o O 9
■
•'i
89-55 92-75
85 60 92-?5 92*25
434 50 608 — 293 75 299 28 268'5 250 75 505 — 503 — 76 80 66-75 45 — 35-40 246-80
92*35 9O-05 8950 9323 93 2«
446*50 620-3057^ 31125 280 55 256*75 517 — 515-
n»
7275 SI -39 40 247 80
478 o0 65750 55! -109*31 746 75 945 70 403 60 295'-
11*46 11792'
9-» 90 255-
Zitn# cena v Budimpešti.
Dne ? marca 1912.
T t r m I a
PSenfca za april 1912 . . PScnica za oktober, 1912. .
R2 za april 1912.....
Rž za oktober 1912 . . . Koruza za maj IQ12 . . . Koraea ea julij 1912 . . . Koruza za avgust 1012 . • Oves za april 1912 .   . .
Ifaklla. Trdneje.
rteteornJofleno potin.
višisa as« ■trjeai n+l 5reit.fl mrii flik st-7i na
tfnbrfaiitke kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . lažne lelesnke .... Drttme teiemlce • . . afplne Montan a Ceike sladkorne dratbo • Zlvnoatennk« banka.   . .
CektnS Marka Praakl
'tre .
Rnblll.
S 477-50 . I 655 50 . 550--!0830 74S-75
4 1-
294-—
11-37 11772* • I 9" 45 . 1 94 70 . I 254 25
zrn 50 kg
za 50 kg ,« SO k«
ca 50 kg za 50 k? za 50 kg za 50 kg m 50 kg
1183 11-74 1093 10-47 8-83 874 839
i<y<*
B
tare-
taaja
2.
2 pop.
9. rv.
7.zj.
7406 740-2
7371
i"	Vetrovi	I Nebo I
14-0	sr. jzah.	jdel oblac.
	•	•del. ;asno
8-5	st jzah	ohlačn >. i
Srednja  včerajšnja temperatura •aKia. li\ Padavhta v M oran <r0 mm.
80
t
PrežaTostnegi srca naznanjamo
vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je dopadlo Bogu Vsemogočnemu našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda
Antona Teply
dne 28. februarja, po kratki bolezni,
poklicati v boljše življenje.
Priporočamo dragega rajnika v
molitev in Uag spomin.
Zahvala.
Za dokaze odkritosrčnega sočutja povodom bridke izgube našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda
Antona Teply
zahvaljujemo se tem potom vsem, ki
so predragega rajnika v tako častnem Številu spremili k zadnjemu počitku, kakor tudi vsem darovalcem krasnih vencev, ter vsem. ki so na ta ali ont način c nami čutili.
V KRANJU, dne 1 marca 1915.
837
Žalujoče rodbina a
Teply, Schurarz, Morauc
tnndi-jRiihi
2 dne 23. maja 1873 štev. 119 državnega zakonika z dodanim
zvršitveoim propisom
m drugimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadeva- ^ j očimi. _ I
Trdo vezan S K 60 v., ffZ po posti 5 K 80 v. liS
erodna kišama i Ljiljani. I
"i
Na debelo io drobno
po nizkih cenah priporočam svoio
bogato založeno »
i galaiterijskii in vseti vrsf Rra-
tnarskim mm io mMmtii
' Devocionalie
•n vse vrste blago za božja pota.
TvornisKa zaloga kranisklti glavBlkor.
^Tnton ŠkcJ
Ernest Jevnlkarjev naslednik
0iiiiajsk3 cesta. ? kf gostiln«! It. 6.
t
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni svak in stric, gospod
Rajko Knlllc,
zasebnik,
danes ob 6. uri zjutraj po dolgi in
mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere v starosti 62 let, mimo preminul.
Pogreb nepozabnega rajnika se vrši v ponedeljek, dne 4. marca 1912 ob 4. popoldne iz hiralnice, Radcckega
cesta št. 11, na pokopališče k sv. Križu. Posmrtne   maše   se  bodo  brale v
več cerkvah.
Bodi mn prijazen spomin! 839
LJUBLJANA, 2. iebr. 1912.
Žalujoči ostali.
Zahirala.
Zahvala.
Štejem si v dolžnost izrekati povodom bolezni in prerane smrti svojega predragega, nepozabnega soproga, oz. očeta, gospoda 814
Franca Ketteja
učitelja na Koroikl Beli,
tem potom najtoplejšo zahvalo Č. g. Leopoldu TuršiČu, kaplanu na Vrhniki, za zadnjo tolažbo in spremstvo, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno blagima rodbinama Žumer in Gmajner, g. župniku Koširju, g. okr. šol. nadzorniku J. Janežiču, gosp. kraj šol. predsedniku Vervegerju, slov. uči-tcljstvu iz Koroške Bele, g. županu Hkavcu, gdčni Šinkarjevi, ter vsem učiteljem in prijateljem iz Notranjih Goric in Logatca.
Istotako gg. učiteljem in učiteljicam vrhniškim, osobito gospodu ivenu Šegi, učitelju iz Radovljice za ginljiv govor ob grobu. Tudi se zahvaljujem za darovane vence.
Vsem šf. enkrat zakllčem s hvaležnim srcem: Vsemogočni naj Vam stotero poplača Vaše sočutje!
VRHNIKA, 2. marca 1912
Marici Kette roj. Bučar.
soproga.
1
Ob bolezni in smrti naše nad vse ljubljene, nepozabne hčerke ozir. sestrice
izkazalo se nam je od vseh strani neizmerno mnogo odkritosrčnega sočutja in sožalja. Zavest, da deli našo bol toliko odkritosrčnih prijateljev, hladi naša od žalosti razjedena srca in nam prinaša tolažbo v bridkih urah naše žalosti in osameiosti.
Izrekamo s tem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih dneh dejanski pomagali, nas to azili ali nam na kakršenkoli način pokazali svoje sočutje, vsem, ki so prišli od blizu in daleč pokropit drago pokojnico in ki so jo dne 26. febr. 1912 tako mnogobrojno spremili na nje zadnji poti k večnemu počitku na pokopališče ter s tem pokazali, kako ljuba
jim je bila ona, ki jo je nam i/trgali iz naše sredine neusmiljena smrt v
tako zgodnj mladosti, svojo najglobokejšo in najtoplejšo zahvalo.
Ginjeni od njih požrtvovalnosti se zahvaljujemo še zlasti in posebej najprlsrČnejše gospć in gospodični Ambruš iz Ruš za požrtvovalno pomoč ob bolezni in smrti, čč. duhovščini za tolažila ob bolezni in zo nagrobni govor, gosp, učitelju Davorinu Lesjaku iz Ruš za Ijubeznjivo skrb in velik trud pri vseh t* pogrebom nastalih poslih, gg pevcem iz Maribora in Ruš za glnliivi  žalostinkt, domačemu g. zdravniku za vestno zdravljenje, vsem
darovalcem prekrasnih vencev in šopkov in belo oblečenim mladenkam za častno spremstvo pri pogrebu.
RUŠE, 29. iebruarja 1912. 813
Rodbina Novak.
• ve    . •
Avstrija i !
P. i. kiti Tbls, crv naantaik |
porablja
LAURIN A KLEMENTl
Rusija: -
Najvišje o M isti se posliiojejo LAURI»1 A KLEMENI |
Egipet: j
CaTcmer Kahire »«r I _ __ _
LAURI M ft KL.EMENt|   f  F I! UJN
&
Japonsko s
Vrtini arsen*: r«W LAUHIN * KLEMEVIT
RLEMEBT
vozi na7odličnejša gospoda.
Laurin & Klement d. d«,  Mlada Bofeslava.
Skoro popolnoma no?
otroški voziček
lir nitim za ertlu? irostofo-ice
se ceno prodajo.
ov  pove upravmstv
»5>i0V
795 Naroda«
m pomoto
sprejme takoj
Ivan ZorkOf krojaški mojster v Zagorju ob Savi, Toplice št« 95.
Pi.Tča  *e od  k«sa  ah  po do^ovortf
"SS
Prva največja eksporlna tvrtka ur. zlaiie in srfci
bo dne 4. marca ob 10- uri dopoldne v Sp. Šiški št« 77«
Prodafale se bođo
a»Ine premicniHe.
h Spodnjem Štajerskem proda se majhen, moderno opremljen
s stalnimi odjemalci moke in z živahno amembo pridelkov Pri mlmu goji se tudi perutninarstvo io svinjereja, kakor ladi vrtna eelcn ad z dobrim gmotnim uspehom. Razven tega so na razpolago H t dgojo otrok vse šole, kakor gimnazij ta dekfeta in fante, ter višja dekliška šola Dopisi naj se pošlieio P°d „Mlin 100|f na upravo »Sloven-Naro ja«. 835
K.
Mostni trg o. li tirati rofovža
Nudim svo'o veliko
izbiro draguljev, zlatnine, srebrn ine in vseh v stroko spa-dajočih predmetov.
Lju
ana
le! trg št 25, nasproti rotova
Cene brez konkurence. P. n. odjemalcem se priporočam za vsa zadevna ::     naročila. ::
Sp. ejm« se z« stalno 728
starejša gospodična
ne izpod 28 let, ki ima nekoliko prakse
v trgovini in knjigovodstvu. Ponudbe  se  pro^jo   na upravništvo »Si Naroda« pod ,,Rnjigovod!iinIaH.
Prešernove slike
prodaja io pošilja po nestnem oofzefle Iv. Bonač v Ljubljani.
Cena sliki 5 kron.
273
Zolomčen uspeta
ali denar nazaj.
Zdravniški izkaz
o izvrstnem učinku.
Bujne, lepe
prsi
dobite ob rabi med.
dr. ji Rixa kreme za prsi
oblastveno preiskano, gar. neškodljivo za vsako starost, zcncslflv uspeh. Rabi se zunanje. Poizkusna pušica K 3, velika pušica, zadostna za uspeh K 8*— Razpošiljanje strogo diskretno. 830
Kos it. i Rix. labaratorij, Diiaj I!.. Bortiasse17 E.
SKARNA
V LJUBLJANI
ss
i s
tmmm
MMkM
uma ^»iiidiiiiiMiiiifiiiii^iiiii.inim
se priporoča v izvrsilev vseh tiskarskih del, kakor: časopisov, knjig, tiskovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, računov, jedilnih listov, mrtvaških listov, kuvert, vizitnic itd.
Istotam izha a dnevnik „Slovenski Narod4*, tednik „Slovenski Dom** in mesečnik „Ljubljanski Zvon".
-t tš m *p *r«
r« m
m m
Telefon štev. 85
fff
Telefon štev. 85.
in
ki oi
na siroi
sprejme
dr. Fraajo Rosina. odvetnik v Maribora.
Plafa po dogovoru.
808
Restavracija
„Harodni dm"
v Ljubljani
sporoča, da ima vpeljano dobro domače ter pristno češko, dunajsko in Italijansko kuhinjo, ter se priporoCa za prireditev skupnih banketov« obedov In vecerij.
Za večerjo ie poskibl eno pred in po gledališki predstavi.
Sprejemajo se deklice za učenje v kuhanj u. Zajtrki od 20 v. »adalle, kosilo od 60 v. nadalje, večerjo od 40 v. nadalfe.
Dobra vina in vedno sveže pivo.
Veliki gostilniški prostori so jako primerni za
občne zbore in zborovanja.
Vsako nedeljo in prainik je ves dan in zvečer
kegljišče na razpolago.
Jutu v D2d2ljo ct.jriie, pro;tora zi MiimiL
Vljudno se ptiporoča
Mari a Braillova,
gostilničai Ka.
F67X
Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče Itd.
X 13 X
2 izurjena In trema 786
stolarja
2-a   izdelovanje   nevpognjenih stolov
m z
Ljubljana. Pod tranEo 1
priporoča svojo bogato
zalogo naočnikov, šči-palnlkov. daljnogledov
in vse v to stroko spa-:: dajoče predmete.
1
iz prve roke se dobe !e v
:: ateljeju za gramofone s
i ttnv, Llb jiia
Sodna ulica št. 5.
Velika tvorni&ica zaloga.
Gramofon za gostilničarje z magnetnim vmetom. popolnoma sam delajoč, začne in jenja sam K 80- — Enoletno pismeno jam-stvo. Pišite po cenik. Igle K 1-30 za !00u Velika zaloga gramo-tonskih plese, .\ Pazite natančno e   na   naslov. ::
iirar in trgovec z zlatnine in si^brome
1954     zapriseženi cenilec
£jubl|ana, Jurčičev trg 3.
Zahievajte ma] ravnokar Izili
nalnovelšl cenik.
Ljubljana
Stopnice, balkone, spomeniki, stavbni okraski Itd.
X 13 X
neprijetno je, ako izobraženemu, inteligentnemu člofcku dlfei Iz H8t Hitro in zanesljivo — odpomorete temu, ako »sako jutro na kozarec mlačne vode nekaj kapljic =
desinfelecijslcega sredstva za nsta, porabite za izplaknjenje ost. Ohranja tudi zobe. — Izvirna steklenica S 1*60 v vsaki drogeriji ali let urni. — Poizkusite I Zadošča za 3 mesece. Za negovane rok in obraza ae priporoča lvsoformovo milo, nežno in antiseptično. Komad po K I"— povsod. Komad po K 1'— povsod.
.sliko trgovska podjetje kolonljalneoa tilac
išče
korespondent
popolnoma samostojnega in vešče*, slovenščine in nemščine. — Plača p< dogovoru
Ponudbe pod „Korespondeni 190'
na upravništvo »Slovenskega Naroda,
SALV
gumijevi podpetniki
99
CIGA
PRISTEN
Nedosegljive trdnosti.
Glavna zaloga: Anton Krisper, Ljubljana,| === Dobiva ae poYge4, =rr.—-
pred prevaram!
Mi smo edini izdelovalci
zbolj*anih patentovanih ori«
«  ginainžh ameriških s
za  kavo   in  vse surogate.
9
van Gtilpen & Co.
gradilnica strojev z. o. s. 714 Dunaj IV 2., Trappelgasse 5 SIV
Berb&tmvjev podfosforokisli
neno železnotl jlrup 1
Že 42 let idrarnisko prefzkošeo in priporočan prsni sirup. Razkraja slez, blaži kašelj, pospešuje tek. Povzdiguje slast in reditev trupla in je izboren za tvoritev krvi in kosti, zlasti za
slabotne otroke. Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj.
Edino izdelovalisče in glav* razpeče vaiisče:
(Oblastveno varovano.)
Pur jodal
Jodof sarsaparillni preparat, čisti kri, pospešuje menjavanje snovi, blaži bolečine in 1 deluje proti vnetju Rabi se z izvrstnim uspehom povsod tam, kjer so potrebni j
in sarsaparillni izdelki. Steklenica K 220, po pošti 40 h več za zavoj.
krč in potrebni jodovi
Dr. Hellmanna lekarniea ,,Zur Barmherzigkeit" vn i,
3818
Zaloge pri gg. lekarnarjih
I Ujm
Kalieratr. 73 — 75.
tu,
hočeš kaj zanimivega čitati, S3£mi3
Doylovlh detektlvakili
ter se naroči na nadaljnje
Tmrtt.........iiiiiiiimti.
Kje
? *w«^W Kieinmayp & Bambeng ir Ulutoljaimi
E"3a   *»lft gg g ggggg apuglh Knjigarnah eibb
5256
45
79^911
7022
Slovansko Sokolstvo. I
Bratje! V kratkem bode minu-1o pet let, kar se je zbrala v Pragi zadnjikrat vsa slovanska sokolska družina. Prekrasni dnevi so ostali vsakemu u deležniku za vedno v spominu in marsikateri je zapuščal Prago s trdnim sklepom, da posveti vse svoje delovanje, vse svoje moči samo sokonkerau delu. Koliko novih delavcev, koliko novih moči! Sokolska j ideja se je širila med našim nam- j dom in v teh petih letih je dozorel marsikateri žlahten sad. In sedaj nas vabi zopet ista Praga k sebi, vabi nas 100.000 čeških Sokolov v svoj krog, da vidimo njih delo, ki ga je rodila češka vstrajnost in ljubezen do velike ideje. Ne omahnjmo v tem tre-notku, podajmo se na daljno pot, da pridobimo novih moči, novega veselja pri delu za veliko Tvrševo idejo.
Vsesokolski zlet v Pragi leta 1912. (27. junija do 1. julija). 0. O. S. je izdala »Pokyny predsletove« kjer je naznačeno vse, kar tie treba znati pred zletom. Da bode slov. Sokolstvo informirano o pripravah za /let, podavamo tu nekaj najvažnejših stvari iz omenjene knjižice (lt>7 strani):
Predzletne slavnosti se začnejo 25. maja v praškem reprezentančnem domu. Potem sledi vsako nedeljo in praznik telovadba prasketa naraščaja (učencev in srednješolcev, obrtniškega naraščaja in ženskega). Ker ne morejo dobiti v Pragi dovolj prostora za stanovanje za naraščaj, se naraščaj zunanjih društev ne bode udeležil javnih nastopov. Zlet slovanskega sokolstva se začne 27. junija.
Slnorod je sledeči: V Četrtek 27. junija:   Pozdrav gostov in prijateljski večer. V petek 28. junija: Prihod trostov   in   pozdrav.   Ob 8. zjutraj: Tekma   posameznikov za prvenstvo /wze   Slovanskega Sokolstva — na Letni. Popoldne: Telovadba ruskega naraščaja — na Letni. Ob 8. zvečer: Sestanek sodnikov v praškem Sokolu. Zvečer:   Slavnostni pozdrav goltov v praškem reprezentančnem domu. — Slavnost na Žofinu. V soboto 29. junija. Ob 6. zjutraj: Tekma vrst v nižjem   in   višjem oddelku Zveze Slovan>kega Sokolstva. Ob 9. dopoldne: Skušnje žen za proste vaje, ob JO. dopoldne:    Skušnje    moških za roste vaje.   Ob 8. dopoldne: Obisk groba Tvrša in Fugnera.  Ob 4. popoldne:   javna   telovadba na Letni. Zvečer: Slavnostna predstava v gledališču.   Različne zabave, koncerti 'itd. V nedeljo 30. junija. Ob 9. zju-iraj: Obhod Sokolstva po Pragi. Pozdrav Sokolstva na »Staromestkem namesti«. Ob 4. popoldne: Javna telovadba na Letni. Zvečer: Slavnostna predstava v gledališču; ljudska »Javnost v Kral. Obori   na razstavišču. Koncerti v praških nasadih. V ponedeljek 1. julija. Dopoldne: Odkritje spomenika F. Palackemu. Na Letni: Ob 8. zjutraj: prosta tekma, ^>b 4. popoldne: javna telovadba na Letni in antična scena »V Atenah po bitki pri Maratonu«. Po končani telovadbi se razglasi   uspeh tekme in sp razdele darila. Zvečer: Slavnost na Žofinu. Zietna pisarna se nahaja v Pragi IJ.   Vodičkova ul. Lncerna. \aslov je:   VI. vsesokolski   zlet v Pragi II. Lucerna. — Uradne ure so od 8.—12. in od 2.-6.      Zletni od-/nak je umetniško izdelana plaketa z napisom:    Slet Sokolstva — Praha 1912. Znak stane 7 K in ga mora ime-ti vsak n deležnik zlet a bodisi v kroji ali brez kroja.   Zletni odznak se nosi   na levi strani,   tako da se ga lahko takoj vidi. Duplikati zgubljenih znakov se ne davajo in zato naj vsak skrbno pazi na to, da znaka ne zgubi. Vsak ki ima zletni znak, ima >Jedeče prednosti: L prost vstop na telovadišče, 2. prost vstop na sokolsko razstavo in k tekmam,   3. prost vstop na tribuno, ki je   določena za Sokole  (30.000 prostorov.)    4. prost vstop k zabavam, ki bodo še pozneje* imenovane. 5. brezplačno skupno prenočišče. — Sokolska razstava ima nalogo pokazati gledalcu sokolsko življenje in delovanje, da bi ga razumel in ga znal ceniti. To je nujna potreba in geslo »poznaj samega sebe« je dasti Sokolstvu potrebno in koristno. Za prireditev razstave skrbi po--<*ben odbor, ki je zadel s pripravami že pred enim letom, držeč se sledečega reda:   Bistvo Sokolstva. 1. zgodovina   (Ustanovitev Sokolstva •n spomini   na prvo dobo, interieur Tvrša   in Fiignerja,   razvoj orodja, troja, vsesokolski zleti). — 2. Organizacija (upravna organizacija, teh-aiena,   odbori, statistična slika vse-dovanskega   Sokolstva).   3. Gospo-larstvo (telovadnice,   zietna telova-iišča,   vzorno   gospodarstvo v dro-rtvu itd.)
'stanavijajte v društvih izobraževalne odseke.
Sokolstvo hoče s svojim delom *ovzdigniti nravno moč naroda in ikuša to doseči s telovadbo in dosev-lo izobrazbo.
Splos.no se priznava, da je zaledno ljudstvo glavni pogoj za zdra-
vo in uspešno narodno delo, toda v korist splošne in ne samo na gotove kroge omejene izobrazbe se danes pri nas zelo malo stori; politična vzgoja, za katero skrbijo časopisi, politični shodi, brošure, letaki itd. ne zadostuje, kajti veČina se ne poslužuje teh sredstev.
Razume se samo ob sebi, da tudi Sokolstvo, ta mogočna narodna stavba, ne sme nikdar zapirati vrat izobraževalnemu delu. Ne! Sokol more in mora biti v prvi vrsti širitelj kulture in to se sme od njega tudi v polni meri zahtevati. V Sokolu so zastopani vsi sloji naroda in v njem se morajo obdelovati vsa pereča vprašanja tikajoča se vseh važnih stvari. Treba je skrbeti za tako izobraževalno delo, ki bode v korist naštemu celemu narodu.
Radi tega vas poživljamo, bratje, da ustanavljate povsod v društvih izobraževalne odseke, toda take odseke, v katerih se bode res nekaj storilo in ki ne bodo samo zato ustanovljeni, da je eden predsednik več ali pa en odsek v društvu, ki je samo na papirju. Tu je treba dela in samo tam se naj ustanavlja take odseke, kjer je nekoliko bratov, ki so res pripravljeni delati, ne oziraje se na korist in slavo. Da se olajša delo v takih izobraževalnih odsekih, podamo vam tu načrt pravil za takšen odsek.
Namen:
Namen odseka je skrbeti za vzgojo in povzdigo nravnosti članstva in naraščaja.
Sredstva: (glej opombo).
1. Predavanja, razgovori, 2. knjižnica in čitalnica, 3. piirejanje podučnih zletov, 4. uporabljanje vseh pripravnih sredstev, ki odgovarjajo sokolskerau programu.
Člani: Odsek obstoji  iz članov, ki so za to zmožni in ki jih določi odbor. Ti člani si volijo predsednika in tajnika.
Odbor društva pošlje v ta odsek zastopnika, ki odboru poroča o delovanju odseka.
Seje:
Odbor mora imeti vsaki mesec eno ali dve seji, katere se morajo udeležiti vsi člani odseka. Na občnem zboru društva mora^ odsek poročati o svojem delovanju. O večjih denarnih izdatkih mora odločati odbor društva. Ćlan neha biti, kdor se ni udeležil 2krat seje.
Opomba: Predavanja (najmanje 5 na leto) se naj vrše v telovadnici: v šoli. v čitalnici in v najhujši sili v gostilni. Predavanje je tudi lahko v zvezi z občnim zborom, pred telovadbo, pri zabavnem sestanku.
2. Predavatelj naj bo ali član dotičnega društva, ki priredi predavanje, in ako to ni mogoče, naj se obrne odbor na župni izobraževalni odbor, ki določi predavatelja.
3. Stroške, ki so v zvezi s predavanjem, povrne društvo, ki priredi predavanje.
4. Društvo mora najdalj v 7 dneh naznaniti župnemu izobraževalnemu odsekn sledeče: 1. Kdo je predaval, 2. o čem, 3. kje. 4. udeležba, a) članstva, b) gostov, 5. uspeh, 6. jeli se vršila debata in sm^r debate.
5. Predavanja se naj vrs* tudi za naraščaj in za ženske odšel".
6. Mnogo pozornosti se naj posveča knjižnicam. Knjige slab^ vsebine se mora odstraniti.
7. Knjige se naj izposoja tudi naraščaju, (seveda samo knjisre, ki so primerne za naraščaj.)
8. Razširja se naj sokolske časopis, knjige, brošure.
y. Prireja se naj poučne zlete v kraje, ki so zgodovinskega pomena, v različne tovarne itd.
Žensko društvo v Ljubljani je sklenilo prirediti razstavo >;jugos!o vanska žena«. Ker se vrši drugo leto v Ljubljani vsesokolski zlet, katerega se bo udeležilo, mnogo tujcev, bi priporočali, da priredi »Žensko društvo« nameravano razstavo drugo leto o priliki zleta in mogoče bi se dala razstava toliko razširiti, da bi priredili nekako jugoslovansko narodopisno razstavo. Pokažimo tujcem našo krasoto, naše navade, običaje, katerih je toliko med našim narodom Stvar je izvedljiva, naj bi nterodajni faktorji o stvari razmišljali!
C E RES 1.17
__ IZ0LIRNI
način prati vodnim Škodam vseh vrst
16 «tf tttacc    Avsfr. patent   PtosKioi mam
Avsfr.ceftstna druibit •xlunaj.XVIHA
Martina Jtamell _Telefon 2220a
GUMI P0DPETNIKI
A. KUNST
L|uM)ua Židovska ulio« štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka aa dane, goipo«*e In otrok© Je vedno na Izbore.
Vsakršna naročila se izrrSojeje točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40
se proda na kose ali pa vsa skupaj.
Leži na najlepšem prostoru nasproti kriškega kolodvora pri Trtica na Gorenjskem.
Več se izve pri 539
Joiefn Banćfcn, gostilnićarfn v Trtica
trpežni, lahki in elegantni
ter najcenejši.
G. F.
Proti
18
I
Izborno deluje dobro insaa
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odsfranjufo neprijetno sapo Iz not.
1 steklenica z navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v Ljubljani, Resljeva cesta štev. t
poleg Franc Ježefevega jubilejnega mostn. V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn jnž. železnice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani.
Mslnsine-ustna In sobna voda.
Sunja, Hrvaško.  22.  februarja 190S. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptično naelusine-ustne sobno vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol. utrjr dlesno in od-stranja neprijetno   sapo iz ust. Za ©hranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kanrinović, kr poŠte meštar
'iv. —^ww—^^m*— ...      mmm wvw
prvi In edini slovenski oglaševalec in trgovec glasov?rfev
Ljubljana, Poljanska c. 13.1.
Olasovlrle, planino in harmonijo iz prvovrstnih dvornih in komornih tvrdk imam v lastni zalogi bogato izbiro po solidnih cenah Jam* čim pismeno 10 let! Tudi stare glasovirje imam vedno v zalogi. Vglaševanje vseh sistemov glasovirjev in harmonijev ter vsa popravila izvršujem precizno in ceno. Stare glasovirje ugodno zamenjam! — Glasbeni Matici in drugim slovenskim zavodom uglašuje glasovirje izključno le
tmasiionirasa tvrdka 0. F. lnrasot.
> i
Voda opazovana s po-.*. večal ni m steklom.
Kapljica tekočine ki se je vzela Iz pljuč, na sopilih trpečega človeka, in tretji <ian po njegovi smrti, je vsebovala mikrobe, ki so tu narisani 4020
Zastonj
dobi vsak i ploš čo in   200 igel, ako naenkrat oa-:: roči 6 plošč. ::
s Zastonj Z
dobi vsakdo 1 album in 200 igel, ako naenkrat naroči 10 plošč.
Gramofoni že od 21 K naprej
Avtomati že od 80 K naprej
tudi na prav primerne me s t ine obroke.
Posebno ugodni nakup za gg. gostilničarje. Vsa popravila gramofonov izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Glavni zastopnik največjih tvornic, kakor znamke Angel Zonophon, Favorite, Odeon, Jumbo idr.
Preprodajalci dobijo popust
Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj.
Fr. P. Zajec
Ljubljana, Stari trg 9.
□inlDininiaioinio
S. S. A.
Svila Shantung
od 19  K  50  »in. naprej   ca  bfago «a (.* ooino obleko Pošilja se pofitnine prosto i-se ocarinjene) na dom   Bogata izbira vzorcev  obratom poŠte   Temrae mm svilo H«-nnet»epc, Ziirlrh.       5 161
Ustna voda
Goudron-Guvot usmrti te mikrobe v vocO kakor tudi v pljučih.
Pred kakimi 30. leti se je posrečilo H. Guvotu, znamenitemu lekarnarju v Parizu, ko-tran v vodi raztopili.
Po tej iznajdbi se lahko dobi dandanes pri vseh lekarnarjih pod imenom .Goudron fitrvot" neko s kotranom zmeJano pijačo, ki v potrebi služi kot jako dobra kotranova pijača. Zadostuje kozarcu vode ali kakršne si bodi druge pijače pridati eno aH dve kavni žlici.
Rab! jen je zdravila .Goudron-Guvot", pri vsaki jedi, in sicer enakomerno in zaporedoma, zadostuje, da v kratkem odpravi najhujši katar, kakor tudi vnetje sapnika. S pomočjo tega zdravila zamore ozdraviti celo najhujša obolenja sopll kajU kotran zadržuje razdelitev raznih mikrobnih vozlov, s tem, da uničuje mikrobe same. Ni mogoče si predstavljati bolj priprosto in uspešnejše zdravilo.
V slučaju, da bi se komu ponujalo kako drugo sredstvo, namesto pravega .Goudron-Guvot* tedaj naj se v lastnem interesu vsakdo varuje.
Ako se hoče kdo zdraviti od vnetja v sapniku, od katarja, tedaj naj zahteva v lekarni le pravi .Goudron-Guvot". Dobiva se tega iz neke posebne vrste smreke, ki raste na norveškem obrežju, in je napravljen lastnoročno od Guvota, izumitelja raztopljh/ega kotrana, in tako tudi uspešnejši kot vsa druga sredstva. Za odstraniti vsako pomoto naj se natančno pazi na znamko: Goudron-Govotova nosi ime „•nvot*4 natiskano v velikih črkah svoj podpis ▼ vijoličasti, zeleni in rdeči barvi, kakor naslov -Malson Mre, 10, ree Jaeoe, rarla.
To zdravilo stane 10 vinarjev na dan is tudi ozdravi.
Oni, ki se ne morejo privaditi kotranovemn okusu, lahko nadomestijo tega Guvot, a kroglicami Guyot, Id so narejene iz pravega norveškega kotrana, in katere se jemljejo 1-2 pred ali tudi med jedjo, so lahko prebavljive" koristne Želodcu in stanejo jako malo.
Barva, pasti! Guvot je bela, in vsaka je zavarovana s črno natiskanim podpisom ,Guvot*.
Zaloga:  Malson Frere, 19, rue Jacob, Pariz in v vseh lekarnah.
V Vabljanl se dobi v lekarnah: Oabr. flatailf I*. Malt; U. pL TMsfeaj.
Josip Stupica
jermenar in sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočam stojo  bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
krasno opremljene   --~—:
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb« s« šćEne, ±e obrabljene vozove in ti ——   konjsko oprave. ——
Specialna trgovina
finih
ročnih del
IONI JliEI
t L|aMlaai, Židovska ulioa štev. 5.
Predtiskarija |
I Tamburiranje Montiranje :-: | I Plisiranje :-: :-:
Lepi
dobni
ceni
so naši izdelki. 6 velefinih, popolnoma platnenih rjuh 150 200 cm vel. K 15—, iste 150 220 cm vel K 16 50. Kos Krejcarjeve tkanine, velefino beljene 20 m K 18-— 30 m sortiranih ostankov K 18 . Vzorci samo najboljših tkanin za gospodinjstvo in ooreme --------gratis in franko :
Tfontica nlatnin? Bratje Krajcar, DobrnHra. tešite.
235    za knr£avo,
na kubičen  meter, se radi pomanjkanja prostora
prodajajo po zelo znižani ceni.
Odjemalci velikih množin imajo popust.
Parna žaga Y. Scagnetti
Cesta na Hudolfovo železnico 16
::       (za državnim kolodvorom). ::
Superfosfati
mineralni in živalski, najbolj preizkušeno, najzaneslivejše in najcenejše gnojilo s fosforjevo kislino za vse
vrste zemlje
Vsebina strogo zajamčena.
Najzanejsljivejše in najhitrejše oživljenje krmskih nasadov, doseženje velikih donosov fosforovih soli polne krme.
= Superfosfat =
povzroča pri žitu in sočivju najpopolnejšo tvoritev zrn in požlahtnenjesadu, tako tudi pri krompirju, repi itd
dalje amonijakove, kalijeve in solitrove
sufierfcsfafe -■-
dobavljajo
4323
vse tvornice umetnih gnojil, trgovci, poljedelske zadruge in društva.
Centralna pisarna: Praga, Pfikopv 17.
FRANC KOS
Ljubljana, Sodna ulica št. 3.
Spirti'tina mmm
pietilsa industrlia m trgovina
H površne In spodie lepice, niotofti. te-'cvsika, notice, rokavice, posebne obleke m»r trganje pi*-fiifti materija! i. L i.
nadrobno in debelo
Šivalni stroji od 70 S nanrej; p leti I ni stroj
patent »VVederman« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno; ker se ne poslužujem agent ur so cene veliko nižje. — Stare nogavice se ceno podpletujejo. 332
* •
Podpirajte domačo industrijo.
KASLJAJ0CIM
otrokom in odraslim
zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom
TH9H0HEL JClLLAE
pomoček, ki razkraja in odločuje slez, lajša in pomirjuje dušljivt kašelj, odpravlja težkoče dušljivosti In zmanjšuje njih število. — Na stotine zdravnikov je že oddalo mnenja o presenetljivo točnem učinek ThvsaoBsel Selllae pri oslovskem kašlju in drugih vrstah dušljrvega kašlja, aar- Prosim vprašajte svojega z dram i k a. 1 steklenica 2-20 K. Po pošti franko ako se pošlje naprej 2*90 H. 3 steklenice ako denar naprej T.- S. 10 steklenic ako , denar naprej za 20*— K, Izdelovanje in glavat zaloga
B. Fragnerja lekarna
c kr. dvomi dobavitelji ——   Praga III., st. 203.
Pazite aa iae izdelka, izdelovalca is m varstvene znanko.
V Ljubljani v lekarnah. J os. Mavr. dr. 0. Plečeti a Jea, Člžnaf.
BaaanTananaaTBa
1A
64
Prodajalka
želi premeniti službo »23 ▼ trgovino s mešanim blagom.
Ponudbe npravništvu ..SI. Nar." pod St. 210.
Cijorelnl papir „ottomon"
Dobro ohranjen
822
jo pristen samo
pianino
se ceno proda oa RadecKegi te:ri 2,1. Dal
Mesečna soba
lepo meblovana in s posebnim vbodom se s
1. aprilom odda. »
Poizve se Dolenis-ca cesta It. SO. irlfi
Zavraffa vsak« paaaraaao.
366
s to glavo I
Zavrnite vsako poaaredbo.
Lep; mesečna sib
meblovana ali nemeblovaaa
se takoj odda.
Slariis Terezija testa aa 8. IL nadsr. len.
vseh vrst ix klanega hrastovega lesa imam v zalogi. — Velike s- de izde-lofem po dogovoru. Cene zmerne, po-: stretba solidna. :
Karel Kolesič
sodar v Krikom.
sprejme /TU
Josip paulin v Jf o vem ms stiu M To briga vsakega!
Najboljše in najiinejSe 56*)
sviloatoonmasfe spec!a:itete
3 vzorci K 1—, 6 vzorcev K I 80, 12 vzorcev K 340 — tudi v pismenih znamkah — poučna, ilastrovana z zdravniškimi nasveti opremljena bro^uta gTatis in franko (za~rto 20 v.) I* gi emćna. laaaiaktnra L Singer, Da al I., Viesingersir. S F.
in učenca
sprejme takoj
Mihael wein. kovaški mojsier v LluHijaoi.
v«
vina
bela in rdeča 50—56 K, rizling 60 K, pristna slivovka in tropinovec K 120
se priporoča cenj. damam.
Leopolaa Rl3ičar. mm testa št. B
L nadstropij«.
332
išče se
za 100 litrov prodaja
Josip Kravagna v Ptuju.
Lepa priložnost!
Lt. viiko oo?*«*ć© rabo h. rauLa parilo L-borno primerno: I komad 23 vi WcmcrjCVO tkanine, pra» fiita 1:3«cvojt S iom rjuh, prve Tmrte kakovost,    velikost 1 ' X2 »i cm,   v*s   skcpai   za sama
K 25' -  tranko na nato JVM?»)0 po povzet; a
Jan Wernerf Dobraika &L 120
tkalnica platniace in pavolnin«. n
Kova   apomladaaaka Li   poletsu zbirka tvorcev
gratis in franko. 73%
lonad'^ sprejme
831
Đr. Stanif ođVB niS v Borici.
Išče se s 15. marcem
inifiih
ta moano oiago ica gospode in   jo«pe priporoča tivosna 'niia
PR3K0? SlORROTSn mM
v Humpoleu na Češkem
Vzorci na zahtevo fran* ko. Zelo zmerne cene. I Na fei;o da tukaj ligo-toviti oblake za gos?.
5 kron
in več dnevno
<i lahko prislužijo osebe s prodajo nove iznajdbe, ki se rabi v vsaki hiši. Zelo pripravno za osebe, ki že tmaio kako zastopstvo. Našlo? pove uprava »Slov. Naroda«. 791
j  če mogoče s hrano.
Ponud* ena u ra?nwtvo »Slov N-rnHa«
pod „Koncip leut — Ljubljana".
Inteligentno sgsp; •t
iz dobre slovenske rodbine, ki ima 39 — 40 tisoč prenošenja, i Scem tem nenavadnim potom za svojega nečaka kije vrlo ugleden, dobro sitniran veletr^ovec ? večjem mesto, in sicer, da bi stopila 2 njim v korespodenco. pod šifro „Kaoitalist W. F. 5236" na Rudolf Mosse. Donaj L, Seiler-stitte. Stroga diskrecija zajamčena.
v predmestja Ljubljane, z velikim sadnim vriom in prostori za špecerijski trgovino, se pod zelo ugodnimi pogoj
nmrrnn 3 j-a Pojasnili V pOSte-
prOIltil 828    ::  dovalni pisarni
Peler Mateliča, Ljiiiiliaiia, Škofja Dl. 10,TeL 155.
2 stanovanji
prvo z 2 S03SIE kablDja in pripadli, za
as   takoj  85 827
ilreso z 1 sobo, kobinjo in pripadki te za
maj odda«
na Vodovodni cesti štev. 28.
!>Samo K 3-75!!
£?b    Žepno vžigalo v ob-~      liki kavalirske ure.
Trgovina
z raznim blagom
na prometnem kraju v Ljubljani
se pod ooodniinl poioii takoj proda
z vso zalogo. 819
Naslov v upra^ntotvu »Slov. Naroda«.
\U\iim kocine
na obrazu ćili na rokah odstrani v 5 minutah
Dr. 1. lin od-
1     •       Zaj. neškodljivo, gotov
nspeheh. dušica za 4 K zadostuje. Raa> 833    pošiljanje strogo diskretno.
les. dr. ft. Rii. hberaf wij, Dnij OL Um* 17
Za oskrbo posestvo se išče
al dat a
(ali brat in sestra).
Potrebno te tnanie kmetijstva in živinoreje. Plača 80 L ron, prosto stanovanj in domači pridelki. Ponudb** pod
„Pošten o s t" pooto nest a n te
Ljubljana, glavna pošta. 8?5
Ljudevit Borovnik
puškar* v Borovljah (Fer-lach) na Koroškem.
se priporoča v izdelovanie vaaaovTttalB ^«*aa za lovce in strelce po n jnoveiSih i Istem i l pod popolnim jamstvom Tud« ere-letate stare sa^okresnice sprejema vsako-/rstna »»pri Ui ter lih točno in dobro f vrsuje Vse puške 10 na c. kr. preskuse-zalnici hi od mene preizkušene. — Ituatro-
31
V*nl oenikl z«art->r»|.
Milijon
sadnih drev s
Jablane 100 kom   od K ?3*— naprej, hruške, orehi, brr-kve,  ied Ini kostanj režnje,   ćeŠplje,   marei»c*»   ttd. kom od K  1       nanrei    —   2OAO0O nMV l^pJh
lepotnih la dravoradnih dreves,
komad oH 60 in *a»r^«; 2 n.tlnona razlićmh lepotnih grmov, 100 kom
K 15, 20n»t< akarn in ijled'ćei 1^0'-om nrl K 12—70. 15 milijonov gttz&falh sadika smreka, borovre. hrast i. t. d.. 100U kom. od K 3—20* — . Pasmena. perutnina in nje ja ca za valjenje v 20 na bolj preizkus« mh palmah, lovski in lepotnt fazani in njih »aica za valjenje Na zahtevo ilnstrovani katalog gratis.
Grofa Žige Batfiyanyi» grai6Ia aka uprava Cnen dlak pri Radgaat.
3 letal pismene garencije.
5 kron
»taac noja pdstaa ivt> u>rska pitrataa rnnen-toarta Miro št. 46t*§ t aasfTaia, toltdnfn Aiit'aaf. kalesjeat «a -idr«. «r?st. eaiajlvii« Ha al nI J trn cir rapir) a farstreaa atoaiva )a : prists'ai uf« jvsth. : tm. Šamfnil *o-kroT aaf kateajcat, >h ara«. <«e 11 urno) «a-Vfjaaje, okrairai I. jk-claCnf karald. sataa-fae 'fgvlirara ara s trt - 'a!« r j 5» i« fiVnm a 5'-. St. 4MH m tttnl«!. kazalcem
a sta. St. ms v vri -
»tiem srekmci. ekvhjn hrti <trknrda«ra katal-ca K 11-§e. St. 4191 s fleka.4. batatceai K Ui: St. 4«?t lata v 'ekleaeai akalrr. 4 R lijfogatejta frlin mh mt n » aeiea gltvsm katalegi-
Brez rafka!   Zaaieu doroFjeaj ali denar «axa|.  Rasaa^tTja p. perici i b ali aenar aanrej.
Prva tvornioa ur Jan Konrad
C kr. dvorni dobavitelj Most 1142 (Češko)
G»avni katalog z 4000 slikami na zahtevanie :: zastonj in poStnine prosto. ::
Izborno, zajamčeno, zdravju neškodljivo barvito zrn lase in brado je 1. Vitekov „Odoline", ki barva teko in trajno, plavo (blond), rjavo in crno. 1 karton z navodilom K 4—, X Vitekov „Neeia", dvojnata, cenejša
vrsta. 1 karton K 2 -. 3. Vitekov „Nueiii", enostavno barvilo. 1 steklenica KI*—.
Ta barvila so se v tisočih  In tisočih slučajih izkazala na boljša. Edino
pravo (vse drugo zavračajte) iz tvornice kosme t. in diet. izdelkov tvrdke
FralTkkianj|.Prip.
Drogeriia -/Idrija
LaMau. Mnta* m. i. aajnfl »««• Ma lac, anala. Ha* ma an. L
Dabr. .hran ane
784
moško kolo
se proda po nizki trn.
Mm a Mv, St rt trg it. 26., n. ristr.
Dva gospoda
se sprejmeta tam; oa brano in stanovanje.
Soba je velika, zračna in novo oprem-754 1'ena   — Poiive ?e
▼ Satiški ulioi atev. lt L desno.
Sprejme se iudi vec gospodov na brano.
Zastopnice in potnike
(primera« tudi za upe o|eae u6ttel^e(
/ia obisk privatnih oseb s nrodajamem suknenepa b'aj»a in lodnaskih vremenskih plašče v za gospode in dame spremi proti visoki provisin, pozneje pr<»ti fiksn- plaći natvećja tvornfška razpt^ilialnica suknr*
PcnuHbe na Bttdolfa Falticek
Insbruck, Museumstrasse 26 548
v orometnem kraju na G ^>rt nj-ikem pri želez postaji ob glavni ce^ti
n pri fRn se takoi pod zelo obodnimi pogoj proda. Več
oo^e M run Lan^us. Medija Izlake. 812
leden in modno blago
ca goespode :b dame rzspoaiij-.
Karel Kocian,
tvornica sukna v Burapolca
Na prodaj je dobro tdoča
trgiviioinoistilna
blizu kolodvora in velikega premogokopa
sredi va«t na okrajni cesti, brez kon kurence. Pogoji iako u«odni. Vpraša
prj lastniku 807
Ivan Senica. trgovec v Mm pri Celja, proda se en nadstropna
hiša"
z gospodarskim   poslopjem   in nekai sveta, oddaljena 5 minut od kolodvora V hiši ie tovarna za slamnike ter je pripravna tudi ia vsako drugo obrt oziroma trgovino. Poizve se prt
Antonu Hersmanc, Domžale 8
Uradno dovoljena, te 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska
G. Flux
Poljanska cesta št 6, pritličje
2 minuti od tržnega prostora (preje  Gosposka   ulica   štev. S),
priporoča ia aaaaosca le bolite
kakor
K*atae trgovsko la aoattlaliko osoble tra ranUcalB slmieb, slasti ia teaase
Veaaaa ia kolikor molno hitra pestreibe sagotovljana. 803 Pn vaaajlh ? f risanjih se presi uamka u tdftta.
V najem se da ali ta tli proda (zavoljo družinskih razmer) blizo Hragerske^aj zelo dobro idoča
pekarija
z vsemi potrebščinami, in zraven tudi gostilna z vsem gospodarskim orodiem, vozmf, komem itd. Tudi nekaj njiv NatanCneie poda ke daje, ako se priloži znamka: Frano Agrei, Ralheabnrg, Štajersko. 771
Prodajalka*
vešča špeceriiske in manufakturne trgovine ter sl^ven-kega in nemškega jezika
ilte slnžiie, mm kje na deželi.
Kastti sloiba !abka lakaj. Kasta nve opravi. nSiav. Mar," Prav lah io si morete zaslužiti
veliko denarja
ako prevzamete zastopstvo za prodajo vseh v Avstro-Ogrski dovoljenih  srečk  na obroke. —
Marljivim in veijantm osebam lz vseh krogov IJucist a se ponuja izvenredna prtika pri 2a* vodu prvega reda, da si osigurajo dober Sta* len u o stranski zaslužek osebe, ki imajo mnogo znanja — Priglase naj se samo pod Šifro „Velik zaslužek« upravništvu „Slo-evnskega Naroda* v Ljubljani. 776
Preda se v tati; mi Bom mestu
la Ji. 31 »rlGiB in Kevom
ležeča ob Krki pri izlivu Težke vode, nedaleč od bodočega kandijskejja kolodvora belokranjske železnice. Del kupnine se lahko vkniiii. — Naslov pove upravni?tvo »Slov. Naroda« 815
v 1 nadstr., obstojeie iz 3 sob, kub inje, shrambe in dela vna,
se odda za majev fenin na Dunajski L 69.
Letna  najemščrna t.  vodanno   in go-staščino vred 520 tC oŠ* Vpraša se ravnotam v pritličju. ::
V lenem la prometnem kra'v aa Gorenjskem se odda s L majem
v najem«   pod zelo ugodnimi pogoji
'74
oziroma hotel z   12 sobami
Gu-tilna do sedaj sc ni b*la v n^jrr u.
Pismene nonudbe pod „Hotel na Cfo-renfskem'1 uoravništvu »S . Nar. da«
platnine in pavolnine
kupite naravnost pri izdelovalcu najceneje.
Hovostl fmin flanel in barnentor.
Ugotovljeno perilo Popolne opreme tm neveste in opreme za hotele, zavode itd Vzorci gratis in franko
[kalota Bratje Rre<carv Don 305, reska
82S3
Spomladanska in poletna seiija 1912.
Eikiai3'18Bal9a ksmplsfns onšks oklsko
(suknja, hlače, in te lov n k'stane
1 kupon   7 kron
1 kupon 10 kron
1 kupon 15 kron
1 kupon 17 kron
1 kupon 20 kron
Kupon ca i:no aaioaako ,«kn,o 20 K, dalj« blago sa povrtnikt tuhatovski loden, svilnate kamgarae
it.i   racpoailja po nroraiakih  canah aa aoJidao ta
reelno dobra anana tvorallka satoga aukaa
Siegel-Imhof v Brnu.
grada trn tramka. 541
ki uh imajo p riva ta i od»eiaalci ako blago naročajo runvnoM pri tirmi W«a>l laafcat na kraju tvornice ao velike Italllt »ajaltlt aCBnV VaUka lakira. Tudi aajmaaiaa aaroctla se iavrae a popolnoma tvei na blagom oatancao po vso rdi
Double-zlata dvo;nata verižica, pos bno pioSčate m kfjasto oktovje, ki natančno funkcionira. 3 teta jamstva.
_ Po povzetju skupaj le K S*75.
teop. Sehacfct^r, Dunaj 14 XVI 2.
L«reh«nf«ldergUrtel 5.
fjear   Za neugajajoče denar nazaj 1 "M
^pieiema zavarovanja človeškega ilv-tjenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod uko ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje tn emrt i manjsajoCimi se
101 vplaCili
NAVIJA"
visfemno issspovsles oaitka w Pragi. -
lemati a sa,f SSaStMC — itaialraae eaakeatalme ta kapateitje jl tls,3S9.S0S-at. Pe vetikeeti draga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi alevansko-sajrodao spravo,
tmmmmmmmm    lit pejeeiite Oa\|ei '
astne> bančne i hii»
ftitralu
tA\ i
tiKi trn. ti
Zavaruje oosloota ia oremičntne proti polarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode centuje iai<oi in naikulantneic Uživa naj bo l j Si sloves, kodet posiujfr
Dovoljuje ia čistega dobička izdatno podporo v narodne in obcaokertstne namene.
i
0F
5
D-D
44
.ES
A$6B
Slovenski dijaki!
Mte šolske ii droge knjige
ter vse šolske potrebščine v Narodni knjigarni.
Dijaški vestnih.
Hrvatsko-srbsko dijaštvo   za svojo domovino.
Avtro-o^rski Jugoslovani so Se vedno enako srečni, kakor pod turškim jarmom. Pri nas preti nemško h .-'.ril je in rimska kuga zamoriti narodni čut, v Dalmaciji in Istri je t raba z odbijanjem laskih invazij rabiti gvojo energijo, mesto, da bi se porabljala za svoj napredek in v banovini hunska kri poevropljenih Mongrolov preti zatreti znaks hrvatsko-srbske narodnosti.
Preveč bi bilo naštevati sistematične poskuse in drzne načine Madja-rov, ki tlačijo k tlom hrvatski narod. V najnovrjšem času so protiustavnosti s strani madjarskeg-a eksponenta S. pl. Čuvaja dosegle zopet višino, da povzročile soglasen upor celega naroda in celo najnezanesljivejše vrste katoliških pravasev so edine v odporu proti vladnemu nasilju. Zato pravilno nagrlašata centralna odbora hrvaške in srbske samostalne stranke, ki sta,sprejpmajooa poročilo ekse-
trutivneara odbora hrvatako-arbske koalicije, sklenila v resoluciji »naj-odlučnijn borbn protio vladavine Slavka pl. Čuvaja«.
Vos narod se je dvignil proti neprištevnostim in nasilju in v prvi vrsti brvatsko-srbski akademiki. Iz •inevnih poročil je znano, kako so akademska zborovanja napadali policaji, kako so navalili na dijaštvo Ki je razop-Javo pelo »Iaepa naša domovina«, in z orožjem težko ranili več akademikov, ki so branili svobodo akademskih tal pred banovimi pandurji. Ta barbarski čin policije >- složi] vse dijaštvo in celo klerikal-
DomagojeU- so proslavljali si0^0 Srhov in Hrvatov v borbi za nurodne pravice.      Nh akademikih tleh se jc nato velikanski shod akedemič-nih drža\ Ijanov, na shodu so nastopali Hrvati. Srbi. Poljaki in Bolgari, 'n tudi akademska slnsateljiee r>o se pridružile    splošnemu    ojerorčonju v akademskih krofih, ki je bilo uaslov-Ueno na Čuvajev režim in na posto-^nje rektorja Donica* ki je dal zapreti univerzo in tako zakrivil prelivanje krvi.
Na akademski skupščini dne 1. februarja so sprejeli zagrebški akademiki preznačilno resolucijo, v kateri izjavljajo posebno: da ie v dneh. ko preti narodni svobodi in ostavi nevarnost, potrebna sloga in enodns-nost vseh narodnih elementov in «trank. Celokupna in zedinjena akademska mladina se pa obveznje v nadi, da so vse stranke prožete z enakim prepričanjem, staviti se edino rakemn skupnemu opozicijonalnema bloku na razpolago.
Končno poživljajo vseučiliščne profesorje kot zastopnike narodne inteligence, da se z aktivno reakcijo proti  neustavnemu  vladanju uvrste vrste narodnih borileev in se zajemajo za svobodo tiska, kot sred-a za ohranjenje individualne svobode, obljubljajoč predstavnikom tiska za skrajni odpor svojo najizdat-^rjšo pomoč.
Vsled teh dogodkov se je vseuči->~ee do dalnje naredbe zatvorilo in iele po odločnem nastopu dijastva, ki se ni hotelo drugače, kakor s silo umakniti iz akademskih tal, je prišel preklic te škandalozne odredbe.
Odločnemu nastopu dijastva jo sledilo ostalo meščanstvo, delavstvo in oficijalni strankini shodi. V teh razburjenih časih ne mine dan brez rk'monstracij, kot spontanski izraz do zadnjega zatiranega naroda.
Pri novih saborskih volitvah boril nastopili akademiki kot propajra-torji protivladnih strank, da se s ^kupnimi močmi vrže protinarodno nasilje. Z vseh strani so dobili neustrašeni hrvaško - srbski akademiki izraze občudovanja in simpatij in tem 6e v nezmanjšani meri pri d ružu-ji 10 tudi slovenski svobodomiselni Tiarodno - napredni dijaki.
»Organizacija svobodoiniaelnc|e;a narodno - naprednega dijaštva«   je j hrvatsko-srpskemu dijaštvo v Zagreb poslala   dne 22. februarja po sklopu vodstva sledeči pozdrav in izjavo: Bratje Hrvati in Srbi! Kolege in komilitioni!
V času novega nasilja, ki prihaja nad lepo vašo domovino, nastopni ate vitežko za pravdo 6vojega naroda, neustrašeno za stare pravice m plemenito za čast teptanega in zatiranega ljudMva. Z občudovanjem m veeeljem smo zrli vedno na vas, bratci kolege, z navdušenjem pa vas pozdravljamo v prvih vrstah narodr.ih borileev za najvišje naše skupne ideale.   Borba, ki ee bori v enodusni
složnosti vsega naroda, borba« ki prevzame mlado inteligenco z ena L o silo, kakor ostale sloje naroda, mora premagati vso ovire. Co so nasprotniki otvorili roparsko vojno s krvjo in tiranstvom, greste vi v ta boj z zavestjo svoje pravične stvari. Vas ne bo plašila nedolžno prelita krt v Zagrebu in Sarajevu, vas ne b***de uničilo preganjanje in nasilje, k vami ni samo vsa hrvaška in srbska, ampak vsa slovanska in sploh vsa poštena javnost, ki z začudenjem in obsojanjem opazuje mongolsko barbarstvo in njega divjanje med vami. Ze na shodih na Dunaju, v Pragi in v Gradcu smo se izrekli z vami solidarnimi in sedaj ponavljamo se enkrat slovesno, da se čutimo z Vami ene in da bomo znali to pokazati vsak ras z dejaDJi.
Naj žive naši bratski kolegi, čcist domovini tako ponosne in odločne mladine.
Za vodstvo O. s. u. u. d. Milko Naglic, predsednik.
Za reeiproeiteto hrvaškega vse-nčilišća. V dalmatinskem saboru jo poslanec Biankini interpeliral sopet v zadevi reciprocitete hrvaškega vseučilišča. Poudarjal je, da jo to vprašanje že oO let na dnevnem redu in da večno prazne obljube ozlo-voljujejo ves narod, kateremu se **u eni strani z zavlačevanjem najvažnejših železniških zvez krati vsakdanji kruh in ekonomski razvoj, do katerega ima vso pravico, a na drugi strani se s nepriznanjem \ senčilišč-nih naukov absolviranib od noč« mladine na zagrebški univerzi od-jemlje tudi duševni kruh, ki je neobhoden za uaš kulturni napredek.
Mnogo ne smemo pričakovali ^d te interpelacije, vsaj se vlada ni ozirala do sedaj niti na enodusni predlog dalmatinskega safc>ora z dne 9. listopada 1900, niti na vprašanje 3. listopada 1910 o priznanju ; olne veljavnosti naukov, absolviranib ud dalmatinskih dijakov na brvaš^om vseučilišču v Zagrebu.
Propadanje petja n« naših sred-nješoiskih zavodih. Xevesel pojav je vedno večja apatija dijaštva do petja. Včasih smo imeli akademski pevski zbor in kra>en moški zbor na vsakem srednješolskem zavodu. Keuaj je vse pa prešla Ce preiskujemo z\j vzrokih, najdemo takoj principielno napako v tem, da se na vseh slovenskih srednjih šolah zanemarja posvetno petje in se »goji«, oziroma silijo dijaki k cerkvenem peiju, to ;e petju onih obgonenih, brezizrazr*h in večkrat neprostovoljno komiči.ih cerkvenih pesmi j, ki se dijakom morajo v kratkem tako prignusiti, da izgobi »ploh veselje za sisiematic.no gojenje te k?rm umetnosti. Raz;en tefra katehetje z inkvizitorskim terorizmom silijo dijake k takemu pet-11. Zato ni čudno, da dijaštvo že iz odpora proti terorizmu opušča pct„e. Dijaški cerkveni zbori s*o zato povsod škandalozno slabi in izboljšanja pri vsem »vplivanju« katehe*4.v in ravnateljev ni pričakovati, dokler se ne 1k> gojilo pred vsem moderno posvetno petje, ki edino blaži čuvstvo in oslaja razum. Sicer bi se pa moralo petje enako, kakor telovadba vpeljati za vse sposobne dijake ohli-gatorično med učne predmete.
V časa okrevanja.
Povsod, \i\zi je treba, da se moči nekoliko zvečajo, torej posebno za časa okrevanja po prestani bolezni, se je obnesla
Scottova emulzija
2,c \ečkrat in tijajno. ScottovL. emulzija, ki je že sama na sebi bogata na redilnib snoveh, naprav Ija istočasno tek, kar jc glavni stvar. Pritem je Scottova emulzija čisto lahko prebavljiva in tako okusna, da jo odrasli P"9tn* ""T 1 kakor otroci jako radi uživajo — m*L
Scettoref«. fv
in dobro prenašaio.
Prt nakupu z» iteviHe verecno  f^oottG-T« emtihje Znatni« »Scott«   is, Id ye  vpeljana te   čee    .S 1« in  rsunči e* cJnbro kakovost  m učinek
Ceu kakal otekletiiei I K SO   Dobi ss e vsaki legami
3
Oladkost, sveioat, mahkest kože
se dost r:t le t vporabo
Brazav cvega mila
s francoskim igaaji
Dobiva se povsod.    Dobiva se povsod,
toka nima »eia pe »nle!
Zdravilo za angleSko bolezen in slabo* krvnost. Neprekosljiva pijača za osvežen] e in užitek.
le poeebao i Reaaale s vin
Glavni zastopnik za Kranjske : Franc Schantcl, Ljubljana, Prančiškanska u1. Zaloga v »1. ljubljanskem javnem skla-di8ču, Krisper-Tomažič, družba z o. z«
Deset zapovedi
dobre gospodinje.
S Ljubi svojega moža in svet« otroke m *• večkrat jim postavila} na mizo k Ver-tesovim guija/evim pridatkom napravljene jedi, ker kaj boljšega ui dobim
O Ne bodi svojemu možu nadležna s **• prehudimi, sedanjemu času ne primernimi nežnostmi, ako po končanem dnevnem delti pride izmučen domov, nego okrepčaj ga najprej z icdjo z Vertesovim guljatevmt pridatkom, ker to daje moč in zbuja ognjene poljube.
3Ne muči se po nepotrebnem s tem, da • bi ina«\ čebulo, dišave i. t. d. šele z mnogim trudom M izgubo Časa si priskrbo-vala in pripravljala, nego vzemi za to Ver-tesov guljaZev pridatek, ki jc takoj poraben ter naiboljše slasti.
A    Ljubi svojega bližnjega in ako te kot gost nenadejano napade, pogosti ga z dili, ki jih kakor bi mignil  napraviš z ertesovim gu!jaievžm ptMatkom.
le Vert
C    Bodi varčna, ne uosi denarja aa uepo-trebne druge stvari in kuhaj zatorej pogosto z Vćitesovim guljaževim dodatkom kosilo za. malo vinarjev.
(1 Bodi uvidna tudi nasproti svojim Iju-v# dem Daj jim tedensko enkrat do dvakrat čas za izprehod in pripravi si večerjo ^imi ^ * ettesovim guljaževini dodatkom. Saj gre to tako pripravno, hitro in brez truda, da ti pomočnic ni treba.
•7 T^ai te nikoli ne zmoti skušnjava, da bi ■ • odstooiia od že dolgo preizkušenega neprekosljivega Vćrtesovega ^.uljaževega pri-datka, nego zahteva«  pri  svojem trgovcu
vedno izrecne Vertesov guljažev pridatsk.
8Ne obdoižuj nikoli po krivici. Ako se *   ti z Vertesovim guliaievim pridatkom kaka jed pioti pričateovanju ne obnese kar se ti je ludi pri drugih jedih že t pripetilo — si tega kriva samo ti sama.
9Zaupaj Vdrtesevemu guija2evemu pri-• datku. Sestavi fen je najpripravneje iz najčistejših, naravnih zivilnih sestavin, preiskan od c. kr splošnega preizkuševališča, na sto in stotisoče odjemalcev ga hvali in tvrdka o vsem petretnoni rada daje potisnila.
IA Ke bodi sebična. Ko si Vertesov ge> Ijažev pridatek preizkusita in se prepričala, da na vsem svetu nima primere, oe stav« luči pod mernik, nego povej vsakemu, zlasti na vsaki Senski kar naravnost in brez ovinkov, kako neutrpljiv zaklad si našla v Veitesovem   guljaževem   pridatku, kako
okusna in cenena jedila pripravljaš z njim. Kupi si tablico, radosti  zrn 3—4 osebe >a
20 vinarjev. Dobiva se no vseh boljSih trgo-vinan. Edina izdelovalnica Tvornice za živila Vertes & Co., Lugos 491, (Južno Ogrsko).
Zapomnite siy
da je dober tek temelj dobregi prenavljanja, da je torej zbujanje teka najvažnejši pogoj zdravega življenja. Kdor torej hoče imtti zdrav želodec in krepko prebavo na poskusi že desetletja z dobrim uspehom rabljene »Brativeve želodčne ka-pli ce-, prej tudi Marijaceljske želodčne kapljice, ki so že od nekdaj najzanejslivejšo domače sredstvo proti vsem težkočam otrok kakor tudi odraslih. Dobe se po lekarnah in stane stene steklenica samo K - -90 in K1 '60 dvojna steklenica. Kjer se ne dobe tja poSlje iz^elovatelj. lekarnar, C iradv. Dona I. Fleisehmarkt 2*434 brez stroškov na dom o steklenic K 580 ah tri dvojne steklenice za K 5 30. 3785
Za všnopivce
za metanje e irtitlm sokom!
■Ikali&n« kislina
nevtra li m I w*m
vinsko klsiico
ftfijetfto reare£eoai
okusa. Me
Kolesarjil JVCotoristi I
Dovoljujem si vse gg. kolesarje in motoriste vljudno opozoriti, da, tako kot vsako zimsko sezono tudi letošnjo
t priNM tnpitirut ti pmfi tfiJi unmn
ikrambo krezpUčno.
Ako pa kole ali aneter eotrekvfe
ileala al
kakega popravila, preaovl;eafa aH ■oiOMoeillie peaaaaeeoifc delov, oe te isooeevi aeiloAe te pe prlm. eeoi.
Priporočajoč se aa cen), naročila beležim a odHčnim spoštovanjem 46
Karel Čamernlk
apeeljalaia trfevlaa e keleal tal peeaieflil «U
Ljabljana. Dunajska cesta 9.
u
Perje
aro postelje in puh
priferata p« najnižjih cenah
EMIL KRAJEC
preje F. Hiti Pred Škofijo itev. 20.
Zunanja aarečila se točno irvrSajeje.
Fr. P. Zajec
Ljubljana,  Stari trg 9.
Kot ervt edini slovenski oblastveno konce sion. eetik in strokovnjak priporoča svoj
optični zavod
i
kaker vsakovrstna očala in ićfpabtike, toplomera crekemere, kjeremetre, dalj« ■eeleeo veek vrst. kakor ..Selse, Baaeli, eeerz1* jfdM ter vee v to stroko spadajoče prealmete. Vaa popravile iavraa'em toeee to eoliđso v svojt s elektrieolaa
okratoM arefeal delivaleL Zahtevnfte cenik, pe51<em ga zfatonj.
farno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Apretura sukna.
■J0S.REICH
■ M\mli nasip • tote Bika it. 4.1 Sprejemalisče
Selenborgova ulica št. 3.
Postrežba tečna. Solidne cene
I
X
Ljubljana«
■onnhka cesti 13
Isberaa laloga
namiznih in nastropnih
ilk
najnovejše vrste
i nizkih cenah
Wm SMunora olira st. i
priporoča »oje bogato zalogo razoomtnlh
pušk in samokresov lMa»alKliia.w»WMn(lld^
kakor to ali
eiaj dni u Biiii tna
Popravile pu*k, samokresov ia btciklov
točno ia solidno. CoBovaik aoetooj ia poštnine prosto
za stavbno iti pohištveno delo
M sprejmo pri veliki tvrdki na Tirolskem.
Slovenski   delovodja.    Ponudbe   pod:
„Dan- ud Einriobtung, fi. m. k. _H," Lana bel Meran, 745
Proda se dobro idoča
gostilna
s polno koncesijo, zgan^etocem, lezeca. ob glavni cesti in vasi, blizu farne cerkve na lepi legi za izletnike, oddaljena 20 minut od mesta Ptuj, tudi jo zelo sposoben prostor za trgovca za žito, perutnino itd. — Zraven je 5V2 orala dobrega polja, v bližini sadni vrt ia lep vrt za 7elenjavo. Proda se takoj po ugodni ceni za 20000 K. Hi*a in hlevi je v»e v dobrem stanju. 6000 K ostane na posestvu vknjižemh. Dopisi nai «e pošl«eio na 746
I. irriabL gostilničar v najdiaa mi Ptuja. Staj.
Uila no prodal!
Rodi otlpotovanatija se proda m ova, z vsem modernim kom« f o rt o m opremljena hisa v Ljub« Ijani. Miren kraj, solnčna lega, električna razsvetljava, deset sob, 2 kopeli, 2 sobi za služkinje, veliko kleti in druge pritlkline. Vrt pri hiši (okrog eOO m ) jo doloma zasajen s sadjem, trtami i. dr., deloma prirejen za senco in setanje ; ■aa vrtu ličen gl«*rijet. Ponudbe se sprejemajo i ulica Stare pravde štev. 5. I. nadstropje«
Vinko jfajdič
t:
iiaii mim v
(Kranjsko)
Največja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst Proizvodi vzamejo jako veliko vode
v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednostL
Zastopstva in zaloge: 34 V Llttbijani. Cerknici, Trnovem, Podgradn, Trsta, Pulfn, Beki, Za« dru, Spljeta, Srcegaovent, Kotoru Sv. Luciji ob Soči Beljaku, Celovcu' ino m o slu.   Solcanu   in Tridentn'
Brzojav-,:   Valjčni mlin, Kranj«
BSIISISCIBf lilBillRII ^
* Josip Gregorin ■
2 knojačnioa   rrve   vrata *
m s za gospode in dame i m m m
■ aa se nahaja na III
2 S Dunajski cesti 20. J 5
si a nasproti kavarne a a
a B „£»ropa". Tramvajska •
£ ^ iv l   postaja«   s  :  s JJ •
s  B Zaloga inozem-      B s
* * skega in pristno £ £ B   B  angleškega blaga,  a B
I I s Cene solidne« s ■ ■ B   a       Postrežba točna.       a B
I   J  Z odličnim J J
ipp spoštovanjem ~~i|
o
? Josip Gregorin 2
krojač. s 5
SI 733
Ranitve
mah vrat na) m
•arajaja
ker se u tem lahko najmanja« ranite* raa-vije do praT hodih, triko celjivih ran. Ze 4 > let se praiko ■Varoai. ■idlo ohnaia kot omoecdoee obvesilno sredstvo, ki vleč« U rane Varuje rane, I*j ta vnetje in bolečin«, hladi in poapeouje saraSčenje in eacelitev.
Cel .ončok h hei Kdor posije po pooti naprej S K to h dobi i, kdor? k na 10 lončkov poten i ne prosto na vaafeo postajo Avatro-Ogrs >e
B. FRAGNER, c.iu«vn^lea^ftte|JI,
T UaUMali lekarne
MLF
02
84
z
GANJARNA ROBERT DIEHL
Pitf stoJo tema tajano Maj#>rsko sllvovke, bo-rovfii&evee, brinjovec,
si tropinovoOf ■« vinsko Iganje In konjak.
CELJE
J. C. MAYER
Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufaktur-::    nega blaga. ::
Manufakturno trgovina
na debelo ia drobno.
Lfubliana, Stritarjeva ulica.
jedilni, najboljša kakovosti, brezhiben, zdrav ter izbran, tudi semenski krompir oddaja vedno v vsaki množini od 200 kg dalje po solidno as     nizkih cenah tvrdka a
3v. fi. }Urlmann isasl. y?vg. Zomml v ftubliam.
JVajnoveiše, dobro m čenč ■ se Kupuje edino le v ::
„^ng-leškem sodišču obtek"
/Ljubljana. Mestni trg 5
Ogromna naloga najnovejših spomladanskih oblek* ragtanov, klobukov itd. ja gospode in dečjj[e ter najnovejša konfekcija ya dame m deklice nudi vsafam okusu oooolno zadovoljnost — Dospeli so tudi v Parizu Jjerlinu in na Dunaju osebno kupljeni modeli damske konfekcije, posebnega chica in pokornost ?buia:oce ličnosti. — Cene
prignano nizk* in bre$ konkurence. x
O. jjemafovič.
302
te pristni
Pa H ni
V Ameriko In Kanado
POZOR!
Vljudno naznanjam s!, občinstvu, posebno pa tamburaškim In ostalim društvom, ki so dosedaj naročevali od drugod tamburice in druga glasbila,   da naj se   odslej obrnejo
edino na
I. Kranjsko lovalnico tamburic in drugih glasbil
Ivana  Peziča v Ljubljani
Florijana uSioa št. 24.
•S31
Dobili bodo dobra in najcenejša glasbila in tamburice :c Nadalje nainanjam, da sprejmem vsa popravila in vsa v to stroko spadajoča dela te Izdeluje se natančno in najcenejše si Za vsa popravila kakor tudi za ::       vsa nova glasbila jamčim 1 leto. ci
Odda se lakij velik
poleg živinskega s.|miiba ia mostne klavnice,
spojena event. tudi z gostilniško obrtjo in žganjetočem.
Naslov pove upravnšštvo »Slovenskega Naroda«.
Fran Sax, elektrotehnik
Ljubljana, Gradišče 7
oblast*, konc. instalater za električne naprave, luči« prenos sile i daljo hišnih zvonil, telefonov itd. Strelovodne naprave! Poprava v stroko »padajočih delo V zalogi blago prve vrste, proračuni na razpolagoo Opremljen sem z najboljšimi in najnovejšimi   preskusevalnlmi   aparati.   —   Ceno  En  delo   solidno 1
pripravna, cena in zanesljiva voinia
CUNARD LINE.
Sai.nia, tz Trsta, dne 17. marca 1912. Pannonia !z Reke, dne 6. aprila 1912. Ultonia iz Reke. dne   13. aprila 1912. Is Liverpoola:
Najhitrejši in najlepši parnik sveta,
Lusiiiania. dne 30. marca, 27. aprila, 18. maja 1912.
Maoretania. dne 23. marca, 13. aprila, II.
maja, 1. junija 1912. 30
Pojasnila in vozne liste pri
Ilir. Miaitk i liiMBi. Slonftna ulica it. 21
roleg cerkve Srca Jezusovega.
VOZNA CENA Trst-New York III. razred K 220 za odraslo osebo z davkom vred >n K 120 za otroka pod 12 leti z davkom vred
Varstvena znamka:
Sidro. 3329
finimeni. Capsici comp.
Nadomestilo zc
mmm s m
priznano izborno, bolečine tolaZeče in •dvajatao mazilo eb preblajenjo itd. po
80 h, K I 40 in 2-— se dobiva v vseh ekarnah. Pri nakupu tega splošno riljubljenega  domačega zdravila naj se jem »ejo le originalne steklenice v škatljicah z našo varstveno znamko .sidren", potem je vsakdo prepričan, da je dobi! originalni izdelek
Josip Kunta-a, gostilničar v Žalcu, vljudno naznanja, da je •tvoril s 1. sudcem
hotel ..Virant" v Žalcu.
Toči vedno sveže pivo, pristna vina ter priporoča posebno svojo izborno toplo in mrzlo kuhinjo.
Na razpolago so krasne sobe za tujce, posebno za gospodo trgovske potnike.
Tudi prostorni hlevi so na razpolago. 310 Za mnogoštevilen obisk se priporoča
Josip SCuntara
ie
3
J
Krasna umetniška reprodukcija v več barvah
.% .-. znamenite GroEtarieve $MMe .v
ustanovitelja slovenske književnosti
%  visoka 66 cm in široka 35 cm fe najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh nailepša in najdovrsenejša kar jih imamo Slovenci. .
SvSS   Cona s poŠto K 3.20. ——
Brzojavke: Prometna banka LJubljana, s: Telelon štev. 41. ::
tar *r>     ^itff     n M s ^ _ Stanje denarnih vlog na hran. knjižice 31. jan. 1912 I
e   t   x * PrIVt «     K 72,246.394--.     n 1
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver
Centrala u Dinji — Ustanovljena M«. - 29 ptttsaii   lig I][jjj| |f|-Sv. PjJB tttU (l M JSkuM HI
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter ra konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovan jem Denar se lahko dviga vjak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. —  Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih
papirjev in posojila nanje.
Helaiiki kapital in reserve 52,000.000 kron.
Najkulantnejse izvrševanje »oranih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje Kuponov in tzžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanjr deviz, valut in tujih novcev - Naiemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, 1'Stm dragotm itd. pod lastnim zaklepom stranke. - Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev — Promese za vsa Žrebanja. Izvlačila In nakazila v Ameriko in is Ameriko. 1660
Uatmona In pismena pojasnila in nnovotl o vsoti v bančno stroko upadajočih transakcijah vsokdar brezplačno.
Dinamo stroji in električni motorji. Naprave za električno razsvetljavo in prevajanje električne sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Tnr-bogeneratorji, električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Ob-ločnice in žarnice vseh vrst.
preje Kolben in dr.
Praga -11 ysočany,
2377
Vodne turbine vseh sestavov (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh električnih strojev drugih tvrdk. Vse potrebe za instaliranje. Odlitki iz Siemens-Martinovega jekla, ameriška kovna litina iz lastnih velikih livaren in jeklareo. (Za vele- in malo obrt.)
0919
t
Franc Visjan
Ljubljana, Kolodvorska ulica 25
priporoča svojo bogato zalogo
43      hA la ta raBl|enlB
VOZOV.
C. kr. pri v. tovarna za cement
Trbovolfske premogokopao dražba v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portland-oemont v vedno enakomerni, vse od
avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadkriljcločl dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala 42
raznih   uradov   in  najslovitejših   tvrdk  so  na razpolago
Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9.
Najboljši češki na*-**«j| vir.
Ceno posteljno perje S
Kj?. sivega, dobrem puljene^a 2 Ki boljšega 240 K; prima polbelega 2&) K; belega 4 K; belega puhastega 6'l0 K, kg velefincgr* snežno belega, puljene**a, 6*40 K. 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belesra, finega 10 K; najfinejši prsni pub 12 K.
Vareči I a *J 5 kjr uaprei franku. 2682
Ztotavllenea^sttlle Urzfcs
oankinga, pernica lsO cm dolga, 120 cm Široka, z dvema i glavnicama, 80 cm dlrj, 60 cm šir, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napo) puh 20 K; puh ?4 K: posamezne pernice to K, 1* K. 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3-50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga. 140 cm šir. 13 K, 14 K 7u, 17 K 80, 21 K, zglav niča, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 K SO, 14 K 80. Razpošilja ae po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko sa fran-o tam^nia za neu^ajaioče se vrne denar — Natančni cenovniki gratia in franke.     S Bertisch, De&ertice st. 767, weiko.
Cenjenrm damam vljudno naznanjam, d.i sem z dnem 15 februarja o tvori I v svojej podružnici na Glavnem trgu, v hiši goape m. Maver popolnoma na novo orejeni
—^^^ moduli salon, z^^^—
V zalogi bodem držal vedno najnovejše vrste slamnikov in klobukov, aadnje za vsako sezijo po najnovejših pariških in dunajskih modelih.
Vsak čas velika zaloga od enostavnih do najfinejših žalnih klobukov.
Velika zaloga potrebščin za nakit slamnikov, klobukov in dru« gega modnega nakita. — Strogo solidna in tečna postrežba.
Naročila po pošti se izvrše točno in pošiljajo s prvo pošto.
Priporočam se cenj. damam za mnogobrojni obisk in beležim z velcspoštovanjem
^nton Adamič, Kranj, vslstrsoviiia galanterija in modnega blaga.
L to. inv. sassf litin,      #   L ir. iiii. mm. dražba za življenji.
Jtostrilsil ftalis" m Oanoju.
Vplačana delniška glavnica K 8,000.000.
Družba zavaruje:
a) proti škodam vsled ognja, strele in parne ali plinove razstrelbe, kakor tudi proti škodam vsled gašenja, podiranja poslopij in proti škodam vsled odnašanja premičnih stvari, nadalje proti požarnim škodam živine, zalogo vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.:
h) proti požarnim škodam poljske pridelke in klajo v poslopjih in kopicah;
e) proti škodam vsled slučajnega abitja zrcainega
stekla:
d) raznovrstno blago proti škodam, nastalim prt prevažanja po suhem in po vodi;
t) proti škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov;
f) proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd.
Delniška glavnica. . .
Stanje zavarovanih svot Prerijske rezerve   . . Letni dohodki na premijah
.   K 6,000.000
K 230.000.000 „ 60,000.000 „ 12.000.000
Družba zavaruje na človeško življenje po
najraznovrstnejših kombfnacijah, kakor:
a) za stečaj smrti: da je glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti na njega zaostale ali
kako drugo določeno osebo; 6) za slučaj smrt! ia mešana zavarovanja z oprostitvijo piać'la zavarovalnice, oziroma s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti, nadalje sprejema
e) zavarovanja za doživetje, preskrbfjenje za starost zavarovanja otroških dot plačljivo pri dosegu določene starosti na zavarovanca samega;
d) zavarovanje dosmrtnih rent za preskrbo vdov in vzgojinskih rent po najnižjih presajat in pod najngodnejšimi pogoji, kakor n - ivrženest in nezapaulost police, jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske < Klade itd.
;«atančneja pojasnila daje zadovoljno
Generalni zasiop v Ljubljani
Sodnijska ulica štsv. 1.
Vodja generalnega zastopa: Jos. Pposenc.
Židovska ol. /.
puškar
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih
58
pušk
samokresov
laatnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških stroga
preizkušenih pušk, za katere lamćim za dober strel, fosebno pnpo roćam lahke trocevke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brez-
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
JJOJ^   po najnižjih cenah. "^Ml
Popravila in narotbe se izvTftaJelo totoo in sanesljivo.
Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
Ključavničarstvo
Ig. Faschinga vdova
Pol|aamkl saslp st a.
Reichova hiša.
V stika
štedilnlh
Izvtsuio ia selidae telo.
Cena šmarna. Popravila aa ■  i točno i-nrršujejo. i i
RaiitOa žilen laradiift h najfinejših
otroških vozičkov
In aavadso do nsffiESjae
žime.
M. Pakti
v Liablfani.
haiflin BarstailroK se esfl|a t nvtttjtiL
i Josip Kopna ?
krojač prve vrste
se nahaja sedaj v lastni hiši
j
3.
konkurira z naivečiimi tvrdkami '-lede finega kroja in elegantne izvršitve
Tfonrla zalega najMii anol ii traiL saecilalitef Magi
: Zavod za Mm\m.:
«5
9
«o
a a
o
>M
•a«
•»i
a
Najboljši kosmetiški predmeti
za olepšanje polti in telesa so:
^01110 po 80 h, s cream po u —        1 S;
Som ^3taa voda no
zobni prašek po 30a;
za ohranitev ia rast las:
lasna voda po
1 K; lasss pomada 1 E.
i
da
Ti izdelki „Ada", ki so oblastveno varovani, so naprodaj lev
8
Ph. Mr« Josip Čizmar
v Ljubljani.
Kupujte zaupno te domače izdelks!
Odlik«
Prva kranjska
tamnico blsoiriev
Ljubljana
Hilšarjeva ulica 5   Recherjeva hiša
10
O HO
oeum! Slovensha rvrdka. »
iu! a
Izdeiije velike lesiie leltute u tentaje tfflie ii vozen vseo mm io velikosti
- Prevzame jih tudi e prenovljenje. -
MaiiBinetBikiiilaniUr IVAN REBEK (Mil. Nindi ulita št. 14
BStnli
aal
gnar   Nepreklicne IO. aprila vlečenje. ""OSI
LOTERIJA ZA OGREVALNICE.
4SS0 dobitki
>n 80.000
Prvi trije glavni dobitki K 35.000, 5000, 1500.
se na željo dobitelja odstevši 10% in zakoniti dobitveni davek izplačajo v gotovim. Srečke po 1 K se dobivajo po vseh trafikah, loterijah, menjalnicah in v loterijski
pisarni L Goldschmledgaase it. 8. 323
SaJamčOBO dobre tkanine ia gospodinjstvo in nevostine opreme.
ii motnoiiitih platnenih rjuh brez šiva, obrobljenih, 150 200 cm, K 14 - . 6 močnih platnenih rjuh brc/, šiva, obrobljenih 150 225 cm K 15*70. 6 finonitiii platnenih rjuh brez šiva, obrobljenih, relepriau
kakovosti 150 225 cm K 18*50.
$oJF MoJe rjuhe so tkane z najboljšo prejo. ~WK
Kos 24 m, rambnrške tkanine 80 era šir. K 13*—, veleprima kakovost K 15*—. Kos 24 n, sifona „Sneguljćica" 80 cm šir. K 13*50, relefina kakovost K 15-50. Zajamčeno Cistoplatneno-damastne brisače, prekrasni vzorci, tacat: 50 110 cm K 7*50, 56 120 cm K 10-—. 60 130 cm K 14'—. Zajamče*, čictoplatneoe kuhinjske brisače 50 110 cm K 7*50. 55 115 cm K 9*60. Zajamčeno čistoalatneni Uprti robci, a jenr ali oe. K 5*—, 7*- , 10*—, za tacat, štrapacni žepni robci, a jour ali ne, po K 2*20. ow( v    za tucat Zajamčeno Cistoplatnene rute za brisanje posode 65 65 cm K 4*40, veleprima
70 70 cm K 6*20 tucat. Velefiae namizne ia kavne gamitnre, bele ali barvaste (1 prt ia 6 serviet. K 6- — . 8-   . 10*   . 14*— za garnituro. Brezhibni ostanki 8 — 15 m dolgi se oddajajo v zavitkih po
5 kg, meter po 50 vin. — Zimski berheuti, tlanolo, coHri, oksfordt, ialetl, damasti Itd)
Razpošilja najceneje renomirana firma w
ggaag  Emil Winternitz9 Nachod. ——
Hazpošilfaafs no novzetfa.   - Rizika izlUlačea.   —  Neagafaloće vzamem nasa|.
a želodcu bolni
ki po vsaki pijači ali po vsakem koščku jedi čutijo tiščanje v ielodcu, ki naraste včasih do velikih bolečin, naj  poizkusijo slavnoznano raztaplja-
jočo prebavilno sol
Stomachicon Scholz!
Majhna cena K 130 za škatljo omogočuje tudi revnejšim ozdraviti si želodec in v kratkem iz bolnika postaviti zdrav človek.
..Bfiren-Apofhetie'' Dunoi t, GroDen itev. 7.
raiss m wmm poi
z modernimi velikimi brzoparniki iz
Lioisijaiie čez Mmm v M-M
je proga
ed Star Line deča zvezda
v Ameriko
Na naših  paraikih  riataad. ilroonland Vadsrlasid, Zeelsnd. Lspland in Sami and,
I i oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje : med Anttt/erpnom in Novim Yorkom je snažnost
izborna hrana, v.judna postrežba in spalnice po i novem urejene v kajite za 2,4 in6 oseb, za vsakega j potnika eminentnepa pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odkod iz f jubljane vsak orek popoldne.
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat SS2 Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi Vork
{ Pojasnila daje vladno potrjen zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, j
Koioiworska ulica odslej stev. 26.
od južnega kolodvora na levo pred  znano  gostilno „pri Staram TiŠJerlla4i
■KI 54 .S i
Najnlal«
K XX
xxxxx: xxxxx:
rTiporoea svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno  narejene   planine,   klavlrj« |Q harmonija tudi oanrtolgralno
sa getov deaar, mm delna od-pUčUa aU Mposodo.
Poprave in uglasevanja ae izvršujejo točno in računijo najceneje.
Wa|vsS|a tvoraloa mm
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.
237
m spala« Ia Jedilna soba, Balona In gosposka rab«. Preproge, zastoru, modro ol u vzmai UautaU modro el, otroild vostobJ Itd.
3
"S o
1
NajaoUausolio blmf.
6935
LQ
7Q
15
liovfahrt" sejnini stroj Agricolo
N.fprcff»bteji« mtm. ■•ću« keeetrakcija. Enekesmse tajanje.
Kultivatorje * Brane * Valjarje
ter m poljedelske Hrt e asjosltdnoHs, nafbilMt 381       Uvrstite t.dela|e|e trn debatlleje
!Phno9fohr1ftCo.ĐonriI
Obseiea katalog it 41 gratis tat franka.
u**!* m zastopniki, t^aslatart a. MU Berlin. Pariz«
Edina zaloga
3142
m nti.
Avstr.-Ameriška zaloga čevljev
liana, Prešernova ulica & I
rajj js] f** "5] raj isj raj is] ibj faj |bj jaj
44
„The Gresham
zavarovalna družba za življenje v londonu.
pod nadzorstvom c. kr. avstrijske in &ngtefte vlade. Od c. kr avstrijske vfadc za varnost v Avstriji zavarovanih pripomana vrednost
K 36.433,020-65
Izredno liberalni pogoji polic« -
Pri kritnih policah nudi družba takoj po skleni tri z a varovani a odškodnino *a smrt po
samomoru ali dvoboju
Oove in h seno vite tarife — Informacija In prospekti zastonj.
Podružnica za Avstrijo,
Gresham Life Assurance Societv Limited Dunaj L, Gisela str. 1. Generalna agentura v Ljubljani. Marije Terezije cesta št. 2.
VIKTOR MORO.
V zavaroval piStvu uvedene osebe, ki imajo v mestu i« na dežeh" dobre zveze, se sprejme
pod ugodnimi pogoji 345
jjagjka liti f§M.
emjfcoTuđ
Slav. občinstvu v mestu in ta deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasni*
nagrobnih vencev in trakov z napisi.
Imni Krotila n \vim\w bilte in htm. Cene brez konkurence.
? zalepi je ve««* 4« ne* kesev ti 2 K se ti K kama*, tako ta si vsakda lahka izbere
3964
LJubljana Mestni trg 11*12.
I   Ob nedeljah ne dobivajo venci v isti hiši v I. nadeti*.
FR. IGLIC
Najnovejša iznajdba!
Velik požar
ee zamore lahico in nagln pogasiti temo s
Smekalovimi brtzgalnlcami
s 40 u delavske sile po mani sani m ravmotetent nove sestave, ki od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem položaj o delujoče kretanje
brizgalnic nepotrebno. Na Kranjskem so dosedaj naročita te vrste brizsalnic Bledeča gasilna društva Eriko, aostaafevlea, Bofclntsks žtsrrloa, Matllks, aentor. Koroška Bsls Hrnslca, Zgornja Slaka, Dravije, Spodnja Idrija, Prtdosljt, Sara, Stok Trsta, Sabnice, Rovte, Veliko Loka, Mamna gorica, Stotiee. Vatta vas
&L Peter ns Dolenfskest.
. A. S IVI E KAL
▼ Zagrebu
skladišče vseh gaeilnih   predmetov, briagalnio, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojen ter motornih mlinov.
Odplačevanje na obroke.
78 9ST 129 odlikovanj!
40
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c. 16
pt1yw rta s*M*
.•lik. zaloge gotovih oblek mu gospode in dečke, iopio in ploičev so gospe, nepre-mofiljivik h.velokov itd. it..
Obleke fn mer) se pe ralaorejslti vict-dh in ..(nižjih cen.li imsajefo.
Peka rij a,
in kavarna
Stari trg štev. 21.
Filialo s
Glavni trg št 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
XXXXXXXX
i
(j. Čadež
v LJubljani
Mestni trg št 14
ptfeg Urvascere naaai. ir^evi« pripore oe
lepita, ražu nttfet urili, kravate evntik iti. iti
Blago inan solidst*. cene zmerne. Postrežem točno.
i
□ininrnlDlDIDID
□lorplDloinin
Brata
MMi lakiraria. taitaa
Prodajalnicas
Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Unien".
EBERL
ii pohištvena pleskarja;.:.
Delavnica i
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
1887    1912    *    1887 1912
1887 — 1912
Blagovolite pisati po
orce.
V. J. Havliček in brat. kopališče Podčbrady, Češko,
Bakra
tvrefka,  ustanovljena  lata  1887, prlporo6a
damske Oprema za nevesta, dobro znane in preizkušene kakovosti
■avllckeve tkanine, kanafasi, krisalke, tepne rate, a sumi sa i prti! bati s H, pralna svila Itd.
MtniuB Stege n dame in mvk iti Mbibo blagi
i
I zavoj 40 metr.v ukusi, izkuiit »štakor » kosin ■» 2—8 ■ p*k!i|j». t« 18 K s p**ima povzetjon troako •i tek ut »o«llja». norcev. Htvlićkue tkni.e I k.-. t* mttnv » K 12. Užt. U-8>. I*. 17-50. M<*. 3ž-4>.
friporačljiv biki latapni vir. j
I
ALFONZ & BREZNIK
c. kr. IzvetJoncc in uoltoij Glasbeno Notice. fj
Kaiveč|a ia ssaistarejia trne vi a s in izposojevalnica klavirjev la kar-menijev. Velikanska zalega vsega glasbenega orodja strun In muzika!
s^rn.'ntSm Ljubljana, Kongresni trg št. 15 R^y^
Zlsvtrfe dvorne tvrdke Boaea-dorfer, Csapka. HAlzl a Beltz-asaaa, Stelzaaataier in HorO-
gol (amer. harm.) imam le fss s a ki ] v eno edini aestevnik zu
Kranjsko v velikanski zBiogi tn izbiri. Ne dajte se varati po navidezno cenem, vsiljivem blagu, osobito, ker nudim vsakomer, da si po kolikor mo-
£oče esjaitft ceal ali na čudovito atalMae ebroke brei vsakega sasatfa nabavi prvovrsten instrumeRt % reaaieao ismeno lOTetno U^T&ncVw. Stari klavirji najugodneje v zamene. Icsose'evalnlm na; tiaa. Popravila la eglasevaaie vsek glasbil nafaeneje. Preigraal klavirji vedno * zalogi. Vielin«, citre, kitare, tauafeuriee, harmonike, telov rogovi is straas po l&
varnižkih cenah. — Ves dan odprto!
ihael Kastner
Najcenejši nakap za:
ipooorl]oko blago, kniiinjiio ia živiasko soL Petrolej, tndl v origiaaliith ploćovinastfk kangljak, obdaožeal ia neobdavčeni boaota (za motorje la aTtoatobtle). Oaso-lia9 ligrola (sa razsvetljavo). Kurilno olje za Diosolove motorje. Vsok vrst strojna olja. Parafin. Vso mineralne vodo lm vol proizvodi izvirkov vodao svoil v zalogi.
LJubljana, Kongresni trg 10.
i
lijiffitjsa ii mM! velaja i Araiki s mM JmMlm W
lz
Bremna NewYork
cesarskimi brzopataiki „KAI8KH vTILHSLM^, „iu mUMELM** nKAISH vTLHELM d. OSOSSfi41.
SBOrtPRINZ
« sr
Prekomorska vo±nja traja samo 5 do 6 dni.
Natančen, zanesljiv pouk nt \*eljavne vozne Ifstke za pamike gori navedenega afj parobrodnega društva kakor tudi Ižstke sa vse proj^e ameriških ^eltinic dobite «5
v afablfanl edino !e pri
Kolon ia M. 35
■aspretJ obeezKsai gostilni ffvri <tarea Tiilcrin'*.
Odkod iz Liakljaao jo vsak torek, eotrtek ia soboto. — Vsa mmm pojaaaUa, ki so tikajo potovanja, teene ia bresplsoao. - SS Fostrotka poitena, realna ia solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor Uassst taktik«. Kallfarail« O S** Wi*»t«f. "etađa, Orerao ia Vaskiartea nudi na.^ ^mstvu posebno M
ugodno m izredno ceno čez Oslvssisa. Odhod aa tej proei iz Bremna S
enkrat meeeeno. vav
s- doMvsis pa tudi ms^i preiro BtlHstra is nu v^e e^t&i- aV:e sveta katcei Od irarfiija. Kate. Sac«8.%ire9. Ctlta^S, Htlfiart f ItatralLa .vd
DD
61
4
65
kt 1468AT- tL
783
Ustanovo za invalide.
Pri linblfanskem mestnem magistratu Je Isprssnlenlh 10 mest titanove sa kranjske invalide, vsake pt 13 E ■• isto.
Do teh ustanovnih mest imajo pravico bivši vojaki, tri so postali vsled
^jaSke službe nesoosobni za delo in zaslužek, ki so revni ter lepega vedenja.
Prošnje za podelitev teh ustanov morajo biti opremljene z dokazili o stanu, starosti, uboštvu, domovinstvu, vedenju« o vojaškem službovanju ter o Nesposobnosti za delo in za«luž*k
Prošnje, ki |ib je vlagati do 19. aprila t U imajo oni prosilci, ki jtanujejo v Ljubiiani, oddati pri podpisanem mestnem magistratu, drugi prosile na pri p  Icr. okrainem glavarstvu svojega bivališča
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 24 februarja 1912.
Župao:
Dr. Ivan Tavčar L r.
I
Trst — New-York — Bnenos Aires.
U lati v iužHO in severno Ameriko
najcenejša in na]pripravnelaa crta.
li
od h. 22. maU t. I z nalftitrefšini in največj:m brzoparnlkom avstro ojjrsse rtgo? nske mornarice »Cesar Franc Jo*ef I.". kateri obišče na tem potovantn sledeča pristanišča: Palf. Ragnsa. Corfn, Malta. Tonšs. Ajacc*. Villefranchc, (Nfzza in Motite Carloh Taormina, fpj Katakolon. (Olvmnija) Cataro. Snijet in Zara. — Vozna cena s kabino in hrano od 310 R L, ftairej. Članom „A?striske«ra plovne?a društva" 10 popusta. - Priiave prevzema [£i 112 kakor tudi po as^iia dale generalni zastopnik
fei
a
o
ii
O 0 tU
iii m
tal
0
(s) 0 0 0
□
Kaj pripoveduje neki upravitelj.
Upravitelja pokrajine Poitlers, je napadla težka bolezen na želodcu. Izvrgel je vsako
nrano.
Imel sem tudi (pravi) veliko kostipacijo ter se nekaterikrat 8 do 10 *dni nisem moge lesnega zaprtja. Bil sem bled in prepadel. Med tem, ko sem zdrav, imam lepo barvo ter sem vedno dobro razpoložen Ta moj položaj me je napravil žalostnega ter me je najmanjša reč vznemirjala. Izgubljal sem vsak dan bolj potrpljenje in hladnokrvnost ter bil sem vedno bolj razburjen. Imel sem priliko izvedeti, kako učinkuje uporaba prašnega oglja Belloc, šel sem nekega dne v Poitiers ter kupil steklenko tega zdravila. Po preteku nekaj ur po uporabi sem takoj čutil neko zboljšanje, kar se mi je zdelo nadnaravno. Bolezen, ki sem jo imel, je bila huda. Vzel sem oglje Belloc v večji množini od 3—4 žlic zjutraj in zvečer. Použil sem ga s slastjo Po prvih žlicah končalo je bljuvanje in po Štirih dneh popolnoma prenehalo. Gd tistega Časa sem 'ahko prebavljal, spanje je bilo lahko, lahko sem čitai.ter se pripravljal za nadaljne pridige.
Nadaljeval sem s tem zdravljenjem mesec dni ter uporabil štiri steklenice oglta Beljoc.  OJ^ihmai uživam to, kar mi ugaja, ter sem tleč. župnik Adrian si popolnoma rešil zdravje, ne da bi bil še kdaj bolan po treh letih. Dubois. Adriano Diibois, dne 9. grudna 188č.
V resnici zadostuje, da se uživa onlje Belloc po vsakem kosiln po 2-3 žlice, da se v nekohko dneh ozdravijo želočne bolezni, da, celo zastarele in take, ki se zoper-stavljajo vsakemu drugemu zdravilu.
Ogiie Belloc provzroča prijeten občutek v želodcu, daje tek pospešuje prebavo in tfd strartjuje telesno zaprtje, Osrlje Beiloc je neprekosljivo sredstvo proti težavam v želodcu proti migreni, ki je posledica slabega prebavijanja, proti gorečici, proti vzpebavanju kakor tudi proti vsem živčnim boleznim želodca in čreves.
Najpnnrostejše sredstvo vživati oglje Belloc   v prašku je, da se v kupiti na čisti aH eni vodi pomeša in naenkrat ali v presledkih spije.
Oglje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoli množini ga rabimo Dobiva se po vseh lekarnah.
Poskušali so oglje Belloc ponarejati, ali te ponaredbe brez učinka in ne ozdravijo Ki, ker so pač slabo pripravljene.
Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da ic na vsaki steklenici ime 9dloc ni ^naslov laboratorija: Maison L Frere 19, rue Jacob, Pariš.
Oni, ki se ne morejo privaditi ogljev prašek požirati, naj vzamejo raje pastilje Belloc. 2—3 pastilje po vsaki jedi in kadar nastopijo Želodčne bolečine, zavzeti zadostujejo popolnom' in imajo isti gotov učinek. Pastilje vsebujejo čisto ogije Belloc. Zadostuje v usta jih dati. in solinami, ki jih raztopi, požreti. 1989
Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br. Piccoli, lekarna Sušnik, lekarna L. pl. Trnkoczv K. Bohinc
<t^y £2, ivu jsr Aa#v*j:
^■■^■■asissBnnnninassn^BiBSBPssBsesssssBM
vas.
insJiessaooviiei Acu Anželu?
Avgust kpK
sedar r Ljabl)anl v Trnovem, iidelnje in popravlja vsakovrstne
sode
ne nalniftiOi
Kupuje in prodaja stare vinske sode
Blož Jesenko f
LJubljana, Start trg 11
priporoča
klobuke
cilindre, čepice itd.
najnovejše fasoite
po najnižji ceni.
Unstrovani ceniki zastonj in poštnine prosto nnannnaanni nannngsnwss<srvnan"w
■
4«
2
Najcenejše
domačega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in sofnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4.
Fr. P, Zajet
Ljubljana, Stari trg 9.
Predno se obrnete drugam, oglejte si mojo bogato zalogo prav h na finejših švicarskih ur iz zlata in srebra, ure za dame z diamanti in bril;anti, zapestnice, uhane, vratne verižice, poročne in druge prstane, krasne nastavke iz kina srebra, namizna orodja itd.
Zahtevaite cenik,
pošljem ga zastonj!
Vsa popravila i2vršujem v svoji lastni ::      delavnici točno in ^HfHno
Teodor Korn
(popra) Henrik Kora)
pokrival« streli io klepar, vpeljala: strelovodov, ter instalater vodovodov
Priporoča se si. občinstvu za iavrSevanje vsakrSnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim skrfliem z
isM-ctntifjha Omljn (Etaiit) aatnt lafscknk
z izboCno in ploščnato opeke, lesno-cementno "in stresno opeko. "
Vsa .stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznane solidni izvršitvi.
Um ki ks*jsb ema. MsUjea issek
Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno ia polt proste.
fpretneso zastopniku
proti proviziji, išče za takoi najbolie uvedena d ! operno obstoječa tvormca olj in maščobo t h snovi za maščobe »Tavotte« io sicer za Ljubljano . in Kranjsko.
Ponudbe pod .     . 775
„Grosser Betrieb" na anončno ekspedicijo Eduard Braon, Dunaj I., Rotentuimstrasse, 9.
Neprenosljivo PlldCF
proti krltlii ia razpokani
koti. Me mastno. Čudovitega učinka aa polt ia koto.
Glicerine* is stnti gelii Pašta I - 79 in 110.
Dralle
1 1 O Bruselj  1910: Turin 1911:
Orand Prix.
Mednarodna
higienična
razstava
Draždanel911:
Veliko darilo.
i 1. L
Nc I 516/12/4.
793
Prostovoljna sodna dražba nepremičnin
# Pri c. kr. okrajnem sodišču v Radovljici ^o po prošnji lastnika Valentina Mužana z Bohinjske Bele Št 17 na prodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine, za katere se je ustanov la nristavliena izklicna cena in sicer:
> 1 <o ji » \ «5 t	] Pare. j štev. '	Katasterska občina	; Povr- ! Sje v m3	V 1 HO g*« ~" 22« —	Pripisana zemljišču vložek št	Kulturna vrsta	— -0 p s L- >—	s* 0 es mm* ti
* L j	1 926 2' 905 3 919 2 905 6	Zeleče	i 126 j 1124 150 130 j	0-16 224 0-20	t   246 katasterske občine Bohinjska Bela	travnik stavbišče, žaga	v 1 IV V '' 1	i 10000
2	1 ! 18.1 I   19 1	Bohinjska Bela	1093 1719	2-26	! dtto	hiša št. 17 z gospodarskim poslopjem in dvoriščem sadni vrt	1 IV	12000 1
3.	i 308 60	\ dtto 1	P5&46	450	dtto	■ pašnik, dejanski gozd	m. ,	1 .500
4	( 197 i! 198	dtto	1 1036 I 371 =	208 1 8*38	dtto -	travnik * njiva	"Iv m	1 1500
0.	256 27	dtto	; 3527	0*62	dtto	pašnik	1 111	>.......
6.	140 1	dtto	1 4359	1402	284 katasterske občine Bohinjska Bela	njiva	■ 1	i 1500
7.	1 21S/1 218 2	Bohinjska Bistrica	140 151	042	87 katastrske občine Bohinjska Bistrica	hiša št 68 vrt	m	j 3000
——1 8.	571 2	dtto	j 2341	0-62 ■	dtto	pašnik             I j		150
9.	1423 142	dtto	(17681 1	308	dtto	gozd		\ 150
		skupaj	63138	3858	i	—		29000
								
Dražba se bo vršila
dne 11. marca 1912
na imenovanih parcelah, prične se ob 9. uri dopoldne v Ze-lećah in se nadaljuje oh pol 12. uri rfoooldne na Bohinjski Beli in ob pol 4. uri popoldne na Bohinjski Bistrici.
Ponudbe pod i'klicno ceno se ne sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražheno izkupilo ic plačat* po preteku iednega meseca in štirinajstih dni po dražbi, ako se ta odobri v roke g. dr. Vladimirja Ravniharja, odvetnika v Ljubljani
Dražbene pogoje, izvleček zemlji ke knjige in posestne liste se lahko pregleda vsak delavnik med < pravilnimi urami  pri tem sod^ču v sobi Št. 29.
Dejansko posest in uiitek nastopilo kupci po odobrenju prodaje in plačilu kupnine, glede skupin pod 1). 2) in 7) pa šele dne 1. maja 1912.
C. in kr. okrajno sodišče v Radovljici, oddelek I.
dne 20 februarja 1912.
'■'i-4V^
3van ]ax in sin
v LJubljani 358
Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zaiogo
voznih koles.
Šivalni stroji
mm rodbino In obrt.
Brezplačni kurzi za vezenje v hiši
Pisalni stroji „Adler".
Pletilni stroji
vseh v*Hk«s«.
9F
84^4
11
52
56
68
J Modna trgovina
I v Ljubljani |
I Stritarjeva ulica it 7.
I Solidno blago. Nizke cene. Vzorci poštnine prosto.
PAT
Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, pristni tirolski loden, parhent, platno, šifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in žepni robci
vseh dežela izposluje inženir 20 aJ9£>~ oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik Ra Dunaju VI., Mariahllferstrasse št. 37.
Naznanilo!
Naznanilo!
Slavnemu občinstvu v mestu kakor tudi na deželi vljudno naznanjam, da sem pričel samostojno izvrševati 586
i
v Ljubljani, Ambrožev trg 3.
Priporočam se za vsa v moderno vrtnarsko tehniko spadajoča dela, kakor napravo načrtov in v izvrševanje novih parkov, viloih in hišnih vrtov, drevoredov itd. Nadalje prevzamem v celotno oskrbovanje tudi vse že obstoieče vrtne naprave
Vblajfnhotflo upoštevanje tega naznanila se vljadno priporoča z odličnim spoštovanjem
Anton P e ran t, bivši večletni asistent mestnih nasadov v Ljubljani.
LE V IZVIRNI POLNITVI
šampanjec najvišjega dvora in aristokracije
Ustanovljeno 1743
Glavno zastopstvo;
J- Weidman
Dunaj. III.
Stampilije
vaeh vrat aa nradO| drattva, tmevee itd.
Anton Cerne
aravar In Icdolavatol) kavenkovln Stamafflt
Uubliono, Stori trg 20.
Ceniki fraako. 235
pa
jDveloi. zlatni-it sreHraine in raznih m.
Popravila ia nova dela ao iivrftujejo v
lastni delavnici.
Lud. Černe,
joiilir. trgovec z urami ter zaprisežrai sodni cenilec, Ljubljana, Wolfova ulica 3.
Zahtevajte najnovejši cenik,
Dolžnost
vsakega zavetfaega Slovenca ie Snem ;e
da raM izključno le
I
(krema)
za čevlje in usnje
katero ie priznano nsibolfse. Skailllca stane 24 vinari ev.
Zahteva na] se isto po vseh trgovinah ter vsak dru? mani vreden izdelek odločno zavrne
Edino
le čistilo v tej obliki in z zamko
4306
i prid družbi sv. Orila in Metoda.
Slana zaloga rn kemična tvornica
Ivan Kober
. Poljanska osti II. 15.
Julija Stor
v Prešernovih ulicah štev. 5.
Haivjb zaloga nikli, damstclli is otroSit Bvliav. čevlje? za lan-lensii ia misli
teisEiskiu gorskih uvije?.
Elegantna ia Jako skrbna Izvršitev po vseh eenah,
8271
Samsko u otroško konfekcijoX
zelo solidne tvrdite
■ Krištof ič-Bucsir
Velika izbira, posebno:
kostumi, plašči, jope, pelerine in krila
najnovejšega kroja, tndl po mori.
KRAS i\T E   Đ I, *T 25 1^
KaKor notne Halje, nreonasniki perilo, modem in vate vrste modno mano.
x\ Potrebščine za otroke in novorojenčke ^
^0>\. v največji izbiri. V^O^
^JnW   Pošilja na izbiro tudi na deželo. "•*x*io^
A. Hauptmanna nasledniki
A. ZANKL SINOV
-- LJUBLJANA. '
Tvornica kemičnih barv, lakov in jirnežev, priporoča:
Oljnate b ar ve
Suhe barve
Emajlne barve
Fasadne barve
Vse vrste: u firnežev, tt ti Sopičev, :: ii lakov, i:
Mavec
(Gips)
Olje za pode in stroje
Naslov zadostuje: 17
A. Zanki sinovi v Ljubljani.
Ceniki zastonj! Ceniki zastonj!
m*
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva uliea štev. 2.
Delniška glavnica K 8,000.000.
52
Rezervni fond «00.000 kron.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu. Sarajevu. Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice In aa tekoči radna RA j OJ Kapale In prodaja srečke ia vrednostne papirje :: ter Jih obrestuje od dno vloge po čuna s HnT |2 |0 :: vseh vrst po dnevnem karzn. s
Lastnina Ia ejak »Naroda« «rt«ra—,