Splošne vesti. IZJAVA. Znanr slaboinformiTani in mnogo* besedni informator Slovenca skuša iz^ rabiti sebi v prid sedanji položaj in spušča potom svojih »zvez« v Slovenca svoje »race«, s katerimi skuša predv9©m omajevati položaj posameznih oseb iz vodstva organizacije ter jih slika, kakor bi izrabljali svoje položaje le sebi v prid. Dasi ni niti posamezniku niti ce= lotnemu vodstvu potreba nikake obram* be, ker ima dovolj zadoščenja v zaupa* nju, ki mu ga je izrekla delegacija na polcrajinski slcupščini, vendar pribijamo sledeče izmišljotine dopisnika: 1. Proti imenovanju učiteljice v Mo» stah je organizacija vložila svoj protest in smatra zadevo za osebno zadevo pro* tektorja, če se je izvršilo imenovanje drugače, kar je širši javnosti dovolj znano. 2. Lista za upraviteljska mesta v Ljubljani je netočna in gladko izmišljes na, najmanj pa je neosnovano sumnu čenje proti strokovnemu tajniku tov. R. Dostalu, ki je bil v času, ko se je o tem vprašanju govorilo, na dopustu, iz če* sar je razvidna tudi laž, da je kdo liste videl pri njem. 3. Mesto višjega šolskega nadzor* nika za Ijubljansko oblast še dolgo ne bo prosto po želji dopisnika in je podU tikanje osebnih ambicij uredniku »Učit. tov.« tov. Ivanu Dimniku podlost, ki se obsoja sama, kakor se je obsodilo pod« tikanje, da ima od min. Pribičeviča že podpisan dekret za upraviteljsko mesto v Ljubljani -- ko niti kompetiTal ni na nobeno mesto. Vsa podtikanja članom vodstva or« ganizacije imajo prozoren namen, ki pa se bo ubil sam. Vodstvo organizacije je že često izjavilo, da ne mara članov, ki pristopajo v organizacijo zgolj zaradi tega, da dobe kako dobro službo in je to načelo razvidno tudi iz poverjeniko« vega nagovora na letošnji pokrajinski skupščini — in to še pod prejšnjim re« žimom. Pozivamo članstvo, da trdno vztraja pri tem načelu in se ne da begati z imenovanji! Organizacija je smatrala za svojo dolžnost, sodelovati pri imeno« vanjih in sicer le zaradi tega, ker je bil višji šolski svet ukinjen in je prišlo uči* teljstvo s tem ob svoje zastopnike, dru* gače pa smatra to izven svoje kompe« tence. Uporabila je pri predlogih pra* vične mere in načela, kolikor se pač dajo upoštevati pri mnogih kompetentih na eno samo učno mesto, katero dobi lahko le en prosilec. Prepričani smo, da je zaman upa* nje vseh onih, ki menijo, da bodo rušili našo organizacijo s kompetencami in imenovanji! V Ljubljani, 16. avgusta 1924. Za Poverjeništvo UJU, Ljubljana. Luka Jelenc, poverjenik. — Prihodnja številka »Učiteljskega tovariša« izide zaradi Glavne skupščine UJU v Dubrovniku šele po 1. septembru, zato smo dali današnji številki prilogo. — Zahteve Osrednie Zveze glede izpremembe uradniškega zakona in razvrstilne uredbe, ki jih je predložila vladi: A. Obče zahteve. 1. Kuredbiodrag i n j s k i h d o k 1 a d a h. Načelo pri odločitvi teh doklad naj bi bilo v smislu resolucije z dne 17. decembra 1923. v Novem Sadu, kratko izraženo, takšno, da bo v polni meri ustrezalo zahtevam, izraženim pod točkama a)—d), odstavka II. te resolucije. Ugotavljamo, da vlada ni vodila računa o danih obetih in da je zlasti s popolno brezbrižnostjo šla preko zahteve 100% povečanja draginjskih doklad za drž. upokojence in da velja se danes docela neutemeljena in nesocijalna razlika med osnovnimi pokojninami, ki se izplačujejo deloma v dinarjih, a velikemu delu še vedno v kronah, ki že davno niso več plačilno sredstvo naše kraljevine. Ker draginja od 1. maja t. 1. kot dneva, ko je stopila v veljavo nova uredba o draginjskih dokladah, absolutno ni padla, je bilo treba, da ostanejo draginjske doklade tudi za tiste drž. nameščence, ki so se jim te doklade z novo uredbo zmanjšale, najmanj takšne, kakor so bile pred 1. majem t. 1. V tej konsekvenci moramo dalje glede 2. izplačila razlike med prejšnjimi in novimi temeljnimi ter položajnimi p 1 a č a m i zahtevati, da se ta razlika za čas od 1 oktobra 1923. do 30. aprila 1924 po odbitku prejetih avansov izplača v najkrajšem času, ker je nje izplačilo zafeotovljeno v čl. 249. zakona o civilnih uradnikih in ostalih drž. nameščencih z dne 31. junija 1923. Da vlada ne bi imela zadostnega budgetnega kritja za izplačilo te razlike, je docela izključeno. saj je znano, da se v to svrho z zakonom o proračunskih dvanajstinah za mesec oktober-december 1923 in januar-marec 1924. določena špecialna kredita (člen 3. obeh zakonov) v skupnem znosu 400.000 Din nista porabila. — 3. Uredbe o razvrstitvi drž. uslužbencev sploh ne moremo imenovati uredbo, ker ničesar ne ureja, ampak je nasprotno napravila prav v vseh resorih drž. nameščencev nedogleden kaos in s tem via facti z globoko zarezo v pridobljene pravice povzročila med drž. namesčenci burjo ogorčenja in nezadovoljstva. Za to predlagamo: za pokrajine, v katerih so biJi popreie normirani takozvani činovni razredi, prepuščajoč za ostale dele naše države tem načelom odgovarjajoči proporc, oziroma razmerje — brezpogojno revizijo na sledeči osnovi: I. kategor i j a. VI. činovni razred in višje 3. grupa; VII. činovni razred in višje 4. grupa; VIII. činovni razred in višje 5. grupa: IX. činovni razred in višje 6. grupa; X. činovni razred in višje 7. grupa; XI. činovni razred in višje 9. grupa. — II. k a t e g o r i j a. VII. čin. razred in višje ter VIII. čin. razred z nad 20 let službe 1. grupa; VIII. čin. razr. in IX. čin. razr. in z nad 15 letno službo 2. grupa; ostali uradniki IX. čin. razreda in X. činovnega razreda 3. grupa; XI. činovnega razreda 4. grupa; pripravniki 5 grupa. — III. kategorija. VIII. činovni razred in višja ter IX. čin. razr. z nad 15 letno službo 1. grupa; ostali uradniki IX. in X. činovnega razr. 2. grupa; X. činovnega razreda 3. grupa; pripravniki 4. grupa. Za uradnike, ki službujejo v višji kategoriji, kakor zanjo o<lgovarja njihova šolska sprema, naj se za prehodno dobo in brez izbegavanja izvaja člen 230. zak. o civilnih drž. uradnikih. 4. Zakon o civilnih drž. uradnik i h niti približno ni zadovoljii drž. uslužbencev in upokojencev. Zato naj visoka vlada z vso energijo deluje na to, da se s posebnim zakonom izpremene ominozni členi 234., 239., 240. in 246. na način, kakor je bil predlagan v točki I. resolucije »Glavnega Saveza« z dne 12. novernbra 1923. v Beogradu, oziroma v smislu načrta zakonodavnega odbora, ki ga je bil le-ta prediožil koncem leta 1922. Narodni skupščini. Vse to, kar smo doslej navedli, smatramo za minimalne zahteve, od katerih ne moremo odstopiti pod nobenim pogojem. 5. Ugodnost polovičnih voženj na drž. železnicah in parobrodih. Vsem državnim aktivnim in uppkojenim nameščencem naj se prizna stalna ugodnost do polovičnih voženj po vseh drž. železnicah in parobrodih. Ta zahteva, ki smo jo v naših spomenicah že ponovno utemeljili, je v primeri z milijonskimi dohodki ministrstva saobračaja tako malenkostna, da državnega budžeta ne more spraviti iz ravnovesja. Sicer pa je bila enaka olajšava priznana vsem tem drž. nameščencem že pod Avstrijo. Znano dejstvo je, da potuje drž. nameščenec v privatnih poslih le tedaj, kadar to zahtevajo neizbežne okolnosti in da mu za daljše izlete nedostaja gmotnih sredstev. Ako bi rninistrstvo saobračaja iz nam neznanih razlogov ne moglo pristati na stalno ugodnost polovičnih voženj, potem prosimo, da se sedaj veljavne legitimacije za trfkratno polovično vožnjo proširijo vsaj najmanj na desetkratno takšno vožnjo v letu. — B. Špedjalne zahteve. 1. Uvrstitev mesta Ljubljane in Maribora v I. draginjski razred. Kot specijalno lokalno zahtevo prednašamo visoki vladi, da se uvrstita mesti Ljubljana in Maribor v I. draginjski razr. za odmero osebnih draginjskih doklad. O tem vprašanju se je leta 1923 že bavilo ministrstvo notranjih zadev, pa je njega rešitev iz nepojmljivih nam razlogov odložilo. Pokrajinska uprava za Slovenijo je tedaj stavila z vsemi dokazili o drag-injskih razmerah v teh dveh mestih utemeljeni predlog, vsled česar bi bilo vsako poncvno utemeljevanje odveč. Kdorkoli iz Ljubljane ali Maribora se je zadnjega prj leta mudil v Beogradu. bo brez vsakih predsodkov in docela objektivno lahko potrdil, da se da v I. draginjski razred uvrščenem prestolnem mestu Beogradu, ako izvzamemo stanovanjsko vprašanje —¦ ceneje živeti, kakor v omenjenih dveh rnestih. — Za šefa kabmeta v rainistrstvu prosvete ie imenovan g. profesor Avse- nek, dosedaj profesor na slov.-nemški realni gimnaziji v Ljubljani, ki je bil pred kratkim imenovan za inspektorja v ministrstvu prosvete. — Za šefa prosve.nega oddelka pri oblastni upravi v Ljubljani je imenoval minister Korošec prof. Vadnjala, svoječasnega predsednika viš. šol. sveta. Dosedanji šef prof. dr. Stariko Beuk je poklican na službovanje v ministrstvo prosvete v Beogradu. — Podpisano šolsko vodstvo si usoja javno zahvaliti Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za poslanih 20 krasnih raladinskih knjig za šolarsko knjižnico in za podporo v znesku 500 Dinarjev — za gledališki oder. Obenem se zahvaljuje i Predsedstvu Kola Jug. sester za poslanih 300 Din v isti namen. Obogateli ste našo šolarsko knjižnico, pomagali ste nam postaviti oder, ki ponosno stoji ob narodni meji Bog plati! — Šolsko vodstvo Turnišče, Prekmurje Rebolj Franc, šol. upr. — Začetek šolskega leta. Na srednjih šolah prične pouk 15. septembra. Na Ijudskih šolah, ki so v istih krajih, kakor srednje sole, se prične pouk ravnotako, kakor na srednjih šolah. Na deželskih Ijudskih šolah pa prične pouk 10. septemura. Izpiti in druge priprave se izvrše v času od 1. do 13. septembra, tako da prične poulc s 15. septembrom. — Izpremembe v ministrstvn prosveite. V ministrstvu prosvete sta imenovaiia za referenta dr. Milan Glavinič, dosedanji šef kabineta in Borisav Stankovič, šef statističnega odseka v ministrstvu. — Višja pedagoška šola v Beogradu. Glasom odredbe prosvetnega ministrstva bo sprejetih v višjo pedagoško šolo v Beogradu potom natečaja še 22 kandidatov, in sicer 18 učiteljev in 4 učiteljice. — Pooblastilo rektorjem in dekanom. Na podstavi člena 11. zakona o obči upravi, člena 28. uredbe o ureditvi ministrstva za prosveto, pooblastila ministrskega sveta št. 8974 z dne 28. novembra 1923. in členov 15., 110. in 135. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih pooblaščam rektorje univerz v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, rektorje visoke tehriične šole, visoke veterinarske šole in visoke šole za trgovino in promet, vseh v Zagrebu, nadalje dekana filozofske fakultete v Skoplju in pravne fakultete v Subotici, da smejo opravljati nastopne posle: 1. Sprejemati v začasno državno službo in odločati o prestanku službe za vse stalne zvaničnike in služitelje, tladaIje za vse kontraktualno (univerzitetno) pomožno učno, upravtto in služiteljsko osebje v mejah otvorjenih kreditov. O prestanku službe po razsodbi rednega ali disdplinskega sodišča odločam sam. 2. Odločati o prestopu na višjo stopnjo osnovne plače in stanarine, o 15%uem zvišku osnovne plače, izpremembi osebnih in rodbinskih doklad, pravici do osebne in rodbiiiske pokojnine in pokojninskih prejemkov, nadalje do pogrebnine in podpore ob smrti (člen 124. uradniškega zakona) stalnih zvaničnikov in služiteljev. 3. Izdajati naloge za izplačilo aktivnih in pokojninskih prejemkov vsem uradnikom, zvaničnikom in služiteljem, nadalje vsemu kontraktualnemu osebju na podstavi dekreta in v mejah otvorjenih kreditov. 4. Ustavljati izplačila vseh aktivn.h in pokojninskih prejerrfkov po dekretu ali po zakonu. 5. Dajati naloge za izplačilo vseh materialnih izdatkov v mejah otvorjenih kreditov. 6. Dajati odsotstva po privatnem poslu vsem uradnikom in ostalim uslužbencem, in sicer največ po 14 dni. 7. Sklepati zakupne (najemne) pogodbe v mejah dovoljenih kreditov. Pogodbe, za katere je treba po zakonu višje odobritve, se morajo pošiljati meni v odobritev. Posle pod 1. že opravljajo gorenje osebe po pooblastilu z dne 31. maja 1924., št. 5168; vse ostale posle pa bodo opravIjale od onega dne, ko likvidirajo pokrajinske uprave. V B e o g r a d u , dne 24. julija 1924., P br. 7342. Minister za prosveto: P r i b i č e v i č s. r. — Razglašerro v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« št. 178, izdanih dne 6 avgusta 1924. (Prilog XXXVII. — 1924.) — Ur. list, št 75. od 12. avgusta 1924., nar. štev. 231. — Česar ne reš vprasaj Univerzalni Informativni Biro »Argus«, Knez Mihailova ul. 35. Tel. 6—25. Beograd (Pasaž Akademije Nauka). — Šolske lekarne. Minlstrstvo prosvete je na predlog glavnfega prosvetnega in sanitetnega sveta odredilo, da morajo imeti vse šole svoje lekarne kakoršno je konštituiral Kosta Antonijevič, Iefcarnar r Beogradu. Stala bo z naTodiloni vred 600 Din, ki jih morajo staviti krajr.: šols'ki sveti v svoje proračune. Mnogo šol po Sloveniji že ima svoje lekarne in ni pravzaprav to nič novega, prav pa je, da ss uvedejo v vse šole. Na kmetih se jih bodo posluževali lahko tudi šoli-odrasli, — tako piše »Sloveneo.