SLOVENSKI SPORT izhaja vsak četrtek ~ Stane četrtletno Din 20'— Oglasi po tarifu. ~ ~	^	^	~	Rimska cesta 10/1 ~ Račun pošt. hran: v Ljubljani št. 11913 ~ Rokopisi
Uredništvo in uprava: Ljubljana, se ne vračajo	~	~	~	~
Leto I
V Ljubljani, dne 18. novembra 1926
Št. 38
Po nedeljski skupščini
V ravno taki luči kol smo jo opisali v zadnji številki našega lista, se je pokazala podsa-vezna uprava tudi na nedeljski skupščini. Niti pri tako važnem dogodku ni mogla zatajiti svojega klubskega fanatizma. Mesto dostojne manifestacije športne misli se je skupščina največ po krivdi uprave spremenila v farso. Zadostila je pač svojim klubskim intencijam in to ji je najbrže dovolj. Uprava ni niti skušala zabraniti vstopa neodgovornim in nepoklicanim elementom, kot je bilo to do sedaj v navadi, temveč je imel dostop na zborovanje vsakdo, kdor je hotel. Ker gospodje pri podsa-vezu dobro poznajo razmere, ki pri nas vladajo, a kljub temu niso ničesar ukrenili, se vsiljuje nehote sumnja, da je bila cela stvar organizirana in da so bili gospodje o tem poučeni, odnosno so ravnali tako lahkomiselno, da jim moramo odrekati zmožnosti voditi tako delikatne posle kot je naš nogometni parlament.
Grajati moramo predsedstvo, ki ni hotelo ali ni znalo odstraniti iz dvorane kričače in nepoklicano publiko. Načinov in možnosti je bilo pač mnogo na razpolago, samo volje ne. Predsedstvu je bilo na prosto dano, da skupščino preloži na popoldan, kar bi se bilo, če bi bilo le malo interesa za stvar, lahko v redu izvršilo. Je to od podsaveza, posebno napram zunanjim delegatom, katerih klubi razpolagajo le s skromnimi denarnimi sredstvi, milo rečeno, netaktno.
Tako smo doživeli žalosten slučaj, da je športna skupščina padla na nivo navadnega zakotnega političnega shoda, kjer pa niso imeli besede legalni zastopniki naših športnih klubov, temveč ljudje, kateri so v naši športni javnosti neznane veličine in tudi za interes slovenskega sporta, kar so s svojim postopanjem javno dokumentirali, nimajo nikakega smisla.
Ima pa nedeljsko zborovanje tudi svojo dobro stran. Pričelo se daniti! Zastopniki, posebno zunanjih klubov (Ljubljana si je z izjemo enega kluba že na jasnem) so imeli priliko, da na licu mesta prouče razmere in si ustvarijo sami sodbo, ki jim je bila do sedaj po večini sugerirana. Videli so, kje je iskati krivca za sedanje nevzdržne razmere. Spoznali so tudi,
Napeto pričakovana izredna skupščina, katero je podsavez na vse mogoče načine zavlačeval, se je končno vršila prošlo nedeljo. Zanimanje klubov kor tudi športne javnosti je bilo veliko ter so bili mz-ven enega tudi vsi v pod savezu včlanjeni klubi, po številu 24, navzoči.
Ob 10.45 otvori predsednik LNP g. Jaklič skupščino, pozdravi v prvi vrsti tajnika JNS g. Ribolija ter zastopnike tiska. Za zapisnikarja predlaga g. Kovača in g. Smoleta, za overovatelfa zapisnika pa gg. Pogorelca in Jesiha. V verifikacijski odbor so bili soglasno izvoljeni gg.: Pogorelc, Deu, Dorčec in Šuput.
Nato odredi predsednik 5 min. odmora, da ve-rikacijski odbor pregleda poverilnice.
Ko je delo verifikacijskega odbora končano, prečita tajnik LNP g. Kuret rezultat verifikacije.
G. Vodišek zahteva pojasnila, kako je sklepal verifikacijski odbor glede poverilnice mariborske Svobode, ki je oddala več poverilnic.
G. Šuput pojasni, da je izdala Svoboda za skupščino tri poverilnice in eno izjavo. Ena poverilnica se glasi na g. Smoleta, ostali dve na g. Grebenca. Verifikacijski odbor je zaključil, da ima pravico zastopati mariborsko Svobodo g. Grebenc.
G. Oberlindtner predlaga, naj se vse poverilnice mariborske Svobode razveljavijo.
na kak način se da prilike sanirati. To je pozitiven rezultat nedeljske skupščine!
Ne gre za spor med Ilirijo in Primorjem, ampak za čiščenje v našem športnem življenju ; gre za rehabilitacijo našega slovenskega, sporta! Metode, ki so se pri nas vpeljale, morajo z ljudmi vred, ki so jih uvedli, iz športnega življenja izginiti!
G. Debelak je proti predlogu, ker smatra za nezaupnico verifikacijskemu odboru, ki ga je skupščina sama izvolila.
G. Vodišek se pridružuje predlogu g. Ober-liminerja ter prosi g. predsednika, naj da predlog na glasovanje.
G. Kuret pledira za verifikacijo poverilnice g. Grebenca.
G. Debelak stavi v zvezi s tem protipre llog, da se sprejme poročilo verifikacijskega odbora na znanje.
S trinajst proti desetimi glasovi je bil sprejet predlog g. Vodiška, da je poverilnica mariborske Svobode neveljavna.
G. Betetto vlaga priziv proti veljavnosti v JNS SK Natakarja, ker ima dokaze, da je bil klub predlagan v sprejem na podlagi nepravilnih izjav LNP. Govornik prosi, da se vzame to na zapisnik, tozadevne spise pa izroči saveznemu delegatu.
Podsavezni tajnik g. Kuret prečita nato tajniško poročilo. Med drugim navaja, da se izredna skupščina vrši na podlagi sklepa skupščine JNS ter na podlagi spremenjenih pravil. Omenja, da je bilo prvenstveno tekmovanje razdeljeno v dva razreda; dalje, da je odbor izvedel finalno tekmo za kraljev pokal dne 15. avgusta. Med odborom in sodniško sekcijo ni bilo pravega razumevanja. Odbor je moral opustiti iz finančnih razlogov mednarodne in
Izredna skupščina LNP
Razbito zborovanje. - Nešportno ponašanje publike. - Policija izprazni lokal
V nedeljo 2,1. 1- m.
reprezentančna medmestna Inazenslca telcma
MARIBOR - LJUBLJANA
Prostor in pričetek: tekme se objavi v dnevnih listih
medmestne tekme z najboljšimi avstrijskimi pod-savezi. Ljubljansko časopisje je šlo upravi na roko, edina izjema je »Slovenski sport;(!)
G. Jaklič pristavlja k tajniškemu poročilu, da . je izšla v nekem ljubljanskem dnevniku notica, da se nahajajo v ASK Primorju priseljeni elementi, kar da je skrajno žaljivo za našo športno javnost. Pripomni še, da glede novoprijavljenih klubov pri savezu do sedaj ni uspel; smatra pa, da se bo !o v najkrajšem času popravilo. Nato otvori debato o tajniškem poročilu.
Iz publike se oglasi neki g. Maksimovič, baje zastopnik enega izmed novoprijavljenih klubov, ter zahteva pojasnila o inkriminiranem članku in u vzrokih, zakaj ti klubi niso bili sprejeti v savez.
G. Jerman ugotovi, da se vmešava občinstvo v razpravo in zahteva od predsednika, da se udeležujejo debate samo verificirani delegati klubov.
G. Ribcli pojasni, da imajo glasom pravil prisostvovati skupščini samo verificirani delegati, le če skupščina dovoli, smejo prisostvovati tudi drugi toda brez prava razpravljanja in glasovanja.
Na predlog g. Debelaka naj skupščina odloči, ali sme zborovanju prisostvovati tudi publika, skupščina s 15 : 7 glasovi, sklene, da smejo prisostvovati samo delegati verificiranih klubov JNS.
Gg. Riboli in Suput apelirata na občinstvo, da v interesu stvari ter da ne diskreditira skupščine, zapusti zborovanje.
Predsednik odredi desetminutni odmor, da se dvorana izprazni. Po odmoru otvori kljub temu, ua se hi nikdo odstranil, debato o tajniškem poročilu. Med vpitjem pristašev Primorja prične zopet z »bb-strukcijskinK govorom g. Maksimovič.
Ker sa divjanje in kričanje publike ne poleže, odredi predsednik ponoven odmor 5 minut. Po odmoru se razgrajanje nadaljuje. Predsednik izjavi, da se pod takimi pogoji skupščina ne more nadaljevati ter jo zaključi in zapusti z podsave-znimi odborniki lokal.
G. Riboli poskuša še enkrat, da bi se skupščina nadaljevala, kar pa mu razgrajači preprečijo.
Med splošnim prerekanjem in kontroverzami razpusti policijski komisar zborovanje ter da s policijo lokal izprazniti.
Po inicijativi g. Ribolija sle je vršila v »Dvoru« popoldne konferenca klubovih zastopnikov v svrho dogovora glede ev. nadaljevanja skupščine in sestave kompromisne liste, ki pa je vsled trdovratnih delegatov Primorja ostala brezuspešna.
Tako naše stvarno in točno poročilo! Sramota za sport je nedeljska skupščina nogometnega pod-saveza! Kot je uvodoma omenjeno, smatramo glavnim krivcem nedeljskih škandalov podsavez sam, ker ni storil nikakih preventivnih ukrepov za nemoteni potek skupščine. Interesantno je, da skupščine niti policiji ni prijavil! Tudi nered na zborovanju samem bi bil z malo dobre volje in ljubezni do stvari ter obzirnosti do zunanjih delegatov g. predsednik Jaklič lahko zatrl, posebno, če pomislimo, da so bili razgrajači pristaši ASK Primorja, torej kluba, kjer je on sam včlanjen. Toliko upliva bi že lahko imel na svoje pristaše, da bi skupno s podpredsednikom Primorja, ki je bil osebno navzoč, napravila red. Storilo se ni seveda ničesar! Stali so mu na razpolago še drugi načini kot je preložitev zborovanja na poznejšo uro, spremlemba zbo-rovalnega lokala in — policija. Storil ni seveda ničesar, temveč je še s svoje strani 'v debati o poročilu tajnika zanetil strasti glede inkriminirane notice, ki nima z delom v nogometnem podsavezu absolutno nikakega stikip temveč je stvar osebnega razračunavanja. To so pristaši Primorja porabili za
poved razgrajanja, vzroki razbitja skupščine pa so popolnoma drugi, namreč — manjšina na Skupščini. Govorimo jasno in odkrito, da se bodo morali tudi na to privaditi, kajti pozicije, ki jih je imel ASK Primorje, so po krivdi njegovih funkcijonarjev, izgubljene. Danes stoji Primorje osamljeno! Ne gre torej več za boj med Ilirijo in Primorjem, temveč za čiščenje v slovenskem sportu! V interesu vseh klubov je, da se napravi red! Če hoče Primorje sodelovati na sanaciji nevzdržnih razmer, naj napravi v svojih lastnih vrstah red; svojo skupščino ima pred durmi!
Rečemo pa jasno, da ne bomo nikdar dovolil^ da delo, ki so. ga pričeli požrtvovalni športni delavci za povzdigo našega sporta, diskreditirajo neodgovorni elementi.
Še ene stvari ne smemo zamolčati, namreč poročanja o nedeljski skupščini v naših dnevnikih. Nas to ni presenetilo, presenetilo pa je gotovo športnike, ki so bili na skupščini navzoči in ki so čitali ta poročila. Pri nas se hoče tudi spori obravnavati po istih metodah kot politiko. Kako je to za sport poniževalno in koliko to sportu škoduje, odgovornim faktorjem ni znano. Pravemu
Razmah in napredek lahke atletike v Sloveniji
(Nadaljevanje.)
Meti so naša rak-rana. Tu ne zaznamujemo razen v disku in kladivu, nikakega napredka. To je disciplina, kjer je treba dolgoletne prakse in tehnike, da se dosežejo dobri rezultati. Upamo, da se bode tudi tu kmalu obrnilo na bolje. Zagreb nam v teh disciplinah z izjemo kladiva absolutno prvaci.
Najslabši rezultat imamo v krogli, kjer drži Zupan z 11.25 m slovenski rekord. Derganc je sicer dosegel že daljše mete, vendar je bil njegov stari rekord radi prelahke kroglje razveljavljen. Nadebudnega naraščaja za to panogo malodane nimamo. Od, starejših je Skoko iz Ptuja, ki se približuje 11 meterski marki. Derganc je zmožen, da zboljša Zupanov rekord, vendar je treba rednega treninga. V mlajši generaciji sta prilično na isti stopnji Slamič in Smersu, katerih meti so pa skrajno nezanesljivi. Mnogo obetajo nekateri juniori, kakor n. pr. Petkovšek, zmagovalec juniorskega meetinga, nadalje Dolenc in Banko. Zagreb absolutno prednjači, od jugorekorda Ambrozija 13.93 smo pa še neskončno daleč.
V metu diska ima državni rekorder Ambroži z rezultatom 44.16 m mednarodno izvrsten met, od katerega smo oddaljeni za približno 10 m! Kakor kroglja, je tudi disk Ahilova peta naše atletike in vlada v tem oziru pri nas prava revščina na dobrih metačih. Napredek kaže edino Slamič, ki je tudi zboljšal rekord na 34.35 m. Ostali metači: Smersu, Verhovec, Zupan, Podobnik, , Skoko imajo mete okoli 32 m, ne kažejo pa očividniega napredka. Temu je vzrok slaba tehnika, ki je z edino izjemo Slamiča, jako primitivna. Dober metalec obeta biti Banko.
Dolgoletni prvak in rekorder v metu kopja je Orehek, ki je edini zmožen konkurence z Zagrebom. Njegov rekord znaša 46.78 m. Tega rezultata letos ni mogel zboljšati, vendar pričakujemo od njega, da bo drugo leto dosege! 50 m. Od mlajših obetajo precej Petkovšek, Pavšič in Grad. Zagreb ima tri atlete, ki imajo iste rezultate kot Orehek, pred vsemi je pa rekorder Gašpar.
Edina,panoga metov, kjer stalno napredujemo, je kladivo. Naš najboljši reprezentant je Zupan, ki drži z 36.29 m državni in slovenski rekord. Ima ja-
odkritemu in značajnemu športniku pa se take stvari gabijo!
G. Kuret je v tajniškem poročilu napadel naš list, ker baje ne poroča objektivno. Povemo mu odkrito, da bomo športne izrodke z vso silo zatirali, pa če je komu prav ali ne, podpirali pa pravi sport brez ozira na desno in levo. Poročil, kot so jih prinesli nekateri listi o nedeljski skupščini, mi gotovo ne bomo prinašali, ker nimamo za sabo nikake — politične stranke, temveč nam gre samo za — sport.
J. N. S. je na pondeljkovi seji po podanem referatu g. Ribolija obširno razpravljal o nedeljski skupščini. Mnenja glede nadaljnih korakov so bila zelo deljena. Končno je padla odločitev, da se dne 28. XI. vrši nova skupščina, katere se udeležita na podsavezne stroške dva savezna delegata. (Delegata se določita na prihodnji seji.) Glede novoprijavljenih klubov še je razvila daljša debata ter je bil končni sklep, da se sprejme SK Disk Domžale, ostalih 6 klubov je bilo odklonjenih, ker niso zadostili § 9. saveznih pravil.
ko dober zalet, njegova tehnika se stalno zboljšuje in upamo, da bo on prvi, ki bo dosegel 40 m. Stalno napreduje tudi Slamič, ki bo kmalu dosegel 30 m. Za to panogo imamo sicer jako malo atletov, ki pa stalno napredujejo. Met kladiva zahteva poleg fizične sile v prvi vrsti tehniko, ki je pri vseh metih poglavitna stvar.
Kakor smo že omenili, je ravno disciplina metov naša slaba stran. V svrho zboljšanja rezultatov, bi bilo želeti, da posvetijo naši atleti tej panogi malo več pažnje in bi bilo najboljše, da se v to svrho priredi meeting samo za mete.
V	hoji smo dobili z Režekom izvanreden talent, ki pri vsakem nastopu zboljša zadnji rezultat. Na progi 3000 m je zaostal te za 0.5 sek. za jugore-kordom in to brez vsake ostre konkurence. Prejšnji rekorder Slamič, je kakor se zdi opustil trening in torej ni mogel pokazati napredka.
V	štafetnih tekih ni zaznamovati napredka. Na 4 X 100 m je zmagala Ljubljana proti Zagrebu s časom 44.8, kar je novi jugorekord, vendar ni bila to klubska štafeta. Štafetni tek se v splošnem pri nas malo goji in so vsi rekordi že precej starega datuma in vsled tega vredni poprave. Kakor v metih, bi bilo tudi v štafetnem teku priporočljivo, da se prinede meetingi, kjer naj bodo poleg običajnih 4 X 100 tudi druge štafetne točke.
(Konec.)
NOGOMET	—
Iz Ljubljane
Ljubljana: Dijaški SK : Slavija komb. 5 : t. Precej živahna igra, rezultat ne odgovarja razmerju sil. Jadran rez. : Panonija kom. 7 : 1, Ilirija jun. : Reka 8 : 1, Ilirija II. : Krakovo 3 : 1.
Trbovlje: SK Celje komb. : SK Trbovlje 3 : 1.
Zagreb
Zagreb: Medmestna tekma Budimpešta : Zagreb 1 : 1. Na obeh straneh precej slaba igra. — V polju Madžari v premoči, pred golom nesigurni. Pri domačih dobra ožja obramba — Mihelčič — Mantler.
Sodnik Kaufmanu iz Dunaja dober.
Iz inozemstva
Dunaj prv.: Rapid : Admira 6 : 2, Vienna : Wac 7 : 1, Wacker : Amateure 2 : 2, Hakoah : Slovan 2 : 0.
Budimpešta: Madžarska : Švedska 3:1; sijajna igra madžarske obrambne trojice.
Praga: Židenice (Brno): : Sparta Košiče 6 : 5. Finalna tekma za amatersko prvenstvo ČSR - Vik-toria Žižkov: CAFC 3:1, Slavia : Teplitzer F. C. 2 : 0.
Essen:	Zapadna Nemčija : Vzhodna Nizozemska
3 : 0.
Rotterdam: DFC (Praga) : Sparta 5 : 0. Bratislava; SK Bratislava : Simmering 1 : 0. Pariz: FC Barcelona : repr. Pariš 4:1.
LAHKA ATLETIKA —
Lahkoatletski mecting SK Ptuja.
Agilni SK Ptuj je priredil v nedeljo lepo uspeli meeting, za katerega je vladalo precejšnje zanimanje. Glavna zasluga, da je meeting tako lepo uspel, gre v prvi vrsti znanemu športniku g. Sl mudi, ki je vodil vse priprave in organizacijo. Poleg domačinov so se udeležili meetinga še: SK Ilirija, I. SSK Maribor in SD Rapid, skupno 34 atletov, kar je za Ptuj jako lepo število. Končno zmago je odnesel prireditelj z 32 točkami, II. m. I. SSK Maribor. SK Ptuj ima v svojih vrstah nekaj nadebudnih talentov, od katerih se je razen dobro znanega metača Skoka j)osebno odlikoval Pavšič. V teku 3000 m je moral dati Gaberšček (Ilirija) ostalim tekačem handieap 200 m in ni mogel doseči 1. mesta, kljub dobremu času 0 : 30. Rezultati so posebno v tekih, vsled silovitega protivetra, precej slabi.
100 m:	1. Stepišnik (I.) 12,	2. Pavšič (P.),
3. Jeglič (R.)
Skok v vis.: 1. Koren (M.) 1.52, 2. Baumgart-ner (P.) 1.49, 3. Skoko (P.) 1.45.
Kopje: 1. Skoko (P.) 44.20, 2. Orehek (I.) 42.30, 3. Murn.
100 m nogometaši: 1. Omulec, 2. Mahač.
400 m: Jeglič (R.) 61.1, 2. Valner, 3. Uršič.
Nurmi in fotografi
»Nurmi pride k otvoritvi Stadiona!«- To je povzročilo letos o Binkoštih v Berlinu velikansko senzacijo. Pripeljal se je z aeroplanom opoldne in še isti dan zvečer je že treniral v Stadionu. Kljub temu, da je prosil, naj ga pri treniranju puste pri miru, se je stvar izvedela in zvečer ga je že pri čakovalo v Stadionu par sto radovednih ljudi, med njimi polovica fotografov in filmskih operaterjev. Poznali so ga že in zato zastražili vse vhode, da ne bi prišel neopaženo. Toda Nurmi je bil že tu. Slačil se je kar v kabini za plavače. Ko se je to zvedelo, so drli seveda vsi pred plavalne kabine in fotografi so ravno pripravljali svoje aparate ko se vrata odpro in ven priteče suh, bled mož. oblečen v kratke črne hlačice, bel dres in siv pul-iover: Nurmi! Ko pa zagleda pred seboj fotografe, se nenadoma obrne, kot bi nekaj pozabil v garderobi in steče nazaj... in po drugi strani okoli gard e i (Je na igrišče.
Fotografi so ga seveda čakali pred kabino s pripravljenimi aparati, veseleč se, da ga bodo dobili tako lahko na ploščo. Nurmija j>a le ni ho-hotelo biti iz garderobe. Naposled ga zagledajo na tekališču. Fotografi seveda hite za njim in se utabore na pripravnem proštom. Nurmi je medtem tekel v zmernem tempu po rundi. Ko pa j'e zagledal fotografe, se je obrnil, preskočil plot, ki
Disk: 1. Skoko 31.60, 2. Murn, 3. Stepišnik. 3000 m: 1. Kovačec (M.), 2. Žgur, 3. Uršič. Krogla:	1. Jovič (M.) 11.21, 2. Skoko 10.92,
3. Murn 10.26.
Skok ob palici: 1. Štrekelj (I.) 2.80, 2, Pavšič 2.70, 3. Baumgartner.
KOLESARSTVO
Kolesarske dirke na igrišču Primorja.
Nedeljske dirke so se udeležili štirje klubi. Dirke niso potekle povsem mirno, čemur je krivo vodstvo. V dirki ciljev bi moral zasesti šolar prvo mesto, vendar se mu ga ni priznalo, kljub temu, da je dosegel 2 prva in 1 drugo mesto. Ilirija je sicer vložila protest, vendar ta še ni rešen.
Dirka juniorjcv: 1. Cihler (Pr.), 2. Fistric, 3. Si-ebljanovič (oba Železničarji, Zagreb).
Dirka gostov: 1. Fistric, 2. Srejdjanović, 3. Šlibar (Disk).
Prvenstvo Ljubljane: 1. Hvala (Pr.), 2. Šolar (Ilirija), 3. Kosmina.
Dirka s peš tekom: 1. Glavič (Pr), 2. Jančigaj (11.), 3. Srebljanovič.
Dirka ciljev:	Rezultat še ni določen, češ, da
imata Hvala in Šolar enako število tačk.
Parna dirka: 1. Zanoškar - Hvala, 2. Kosmina-Senica, 3. Šlibar - Peterka.
Dirka seniorjev: 1. Vospernik, 2. Lakovič.
BAZENA	________—
Maribor : Ljubljana.
V nedeljo 21. t. m. se vrši v Ljubljani revanžna reprezentančna tekma med Mariborom in Ljubljano. V prvi tekmi, ki se je vršila v mesecu juliju v Maribem, je nepričakovano podlegla Ljubljana. Mariboru je uspelo po sijajni igri gladko odpraviti Ljubljano z rezultatom 5 : 3. Ljubljana takrat ni nastopila v svoji najjačji postavi, ker je bilo več v poštev prihajajočih igraUc zadržanih. Nedeljska tekma nam obeta napeto in ogorčeno borbo, ki bo
deli tekališče od konjskega dirkališča in tam tekel mirno dalje, ne meneč se niti za konje, ki so dirkali tam okoli niti za vpitje čuvajev, ki so ga podili doli. Gledalci pa so lahko enkrat primerjali človeškega konja, dirkača Nurmija, s čveteronož-nim dirkačem.
Fotografi so si seveda poiskali pot za njim. Toda komaj so si pripravili aparate, se je Nurmi zopet obrnil, preskočil plot in tekel po tekališču naprej. Fotografi seveda za njim. Sedaj so si pa pripravili auto, ki naj bi jih vozil za njim, da bj ga fotografirali z automobila, če že ne gre drugače. Toda zopet jih je Nurmi potegnil. Komaj so pognali auto, že se je Nurmi obrnil in zavil v garderobo ter ušel obupanim fotografom.
Poizkusili so zadnjič in poslali k njemu deputacijo, ki ga je res preprosila, da se je dal fotografirati. Prišel je ven v dolgih h la čaji, pullcver-ju in s čepico na glavi. Vsedel se je in gledal na štoparico:. »Samo eno minuto« so mu obljubili, bo trajalo in točno po eni minuti se je dvignil, dal -še par autografov in odšel.
Časopisi so bili drugi dan polni njegovih slik in opisov. Opisovali so ga tako natančno, c'a so celo konstatirali, da ge je zelo močno jtotil, a te najbrž iz strahu pred fotografi. Fotografi pa so ga obsodili, da je afektiran, da taka skromnost presega vse meje! Toda tako mislijo zaenkrat o njem le berlinski fotografi.
v športnem oziru sigurno ena najlepših v letošnji sezoni. Izborna družina Maribora, ki bo zastopala Mariborske barve, katera nam je poznana izza njenih zadnjih nastopov v Ljubljani, bo za Ljubljano jako trd oreh in le s skrajno požrtvovalnostjo se ho Ljubljani mogoče revanžirati za poraz, ki ga jle doživela v poletju. Ljubljano bo zastopala Ilirija, ojačena s Šaplovo v obrambi. Ta postava je danes sigurno najmočnejša in najbolj sposobna, da z uspehom stepi v boj z jako Mariborovo družino. Prostor in čas se objavi v dnevnih listih.
Berlinsko pismo
Berlinska auto-razstava je zatvorila 7. nov. prostore. Poslednji dan je bilo obiskovalcev preko 60.000, skupno število vseh posetnikov j>a znaša okrog 300.000. Zanimivo je, da je vrhovna športna instanca za autosport črtala kategorijo voz za ture in uvedla novo klasifikacijo športnih voz. Prihodnja razstava 1927 bo brezdvomno mednarodna, prvič po vojni.
Gozdni teki so dosegli višek. Zveza Branibor-skih atletskih društev je priredila svoj vsakoletni tek v 6 kategorijah. Dečki 1.5, 2 in 3 km, ostali pa 6 km. V kategoriji senijorj'ev je Wernicke (BSC) zmagal pred številnimi tekmeci v 21 : 19,5 in s tem tudi pripomogel do zmage moštva Beri. Sp. Cl. nad SCO po točkah.
Pred kratkim je izdala vrhovna instanca nem« škega sporta proglas na športnike in ostalo javnost, v katerem se izreka proti hrupni proslavi športnih uspehov in rekordov, naj si bo po lastnih fmikcijonarjih ali pa po članih vlade ali oficijelnih oblastih sploh. Nehote sem mislil na paralelo, na proglas nekega ljubljanskega športnega kluba, ki je par tednov prej dal slično notico v časopisje, To se vse čuje zelo lepo, v praksi pa je drugače. In zato je dobil tudi par dni po izdanju tega razglasa na novinarski športni prireditvi v Sportpa-iastu najvišje športno priznanje: zlati trak. S tem seveda ni rečeno, da ga ni zaslužil. Ampak samo primer lepih besed v teoriji in praksi.
V Sportpalastu je končala 6 dnevna kolesarska dirka z zmago francoskega moštva. Ta prireditev se že skoro ne more več imenovati sport, ampak profesijonalizem. Sedemnajstič so ste zbrala moštva, to pot po jakosti zelo neenaka in Wambst-Lacquehay sta odnesla s 327 točkami zmago. V poslednjih 145 urah sta prevozila 3715 km. Edina zabava so bile burne scene ogorčenja in priznanja med tekmo.
Že zadnjič sem omenil, da polagajo športne organizacije bilance delovanja. Številke so sicer vedno suha dejstva in dolgočasno čtivo, ampak tudi mnogo povedo. Omejiti jia se hočem na najožji krog in podam tu listo rekordov akademikov. Mi smo v položaju, da je skoro 50% športnikov akademikov, med katere štejem seveda tudi one brez visokošolskega študija. V Nemčiji je položaj jio-vsem drug. Šele v zadnjem času se opaža, da se polagoma pomikajo akademiki v prvenstvene in rekordne tabele. Seveda samo aktivni akademiki, dijaki so šteti. Slede akademski rekordi prvenstvenega tekmovanja v Jeni 1926.
Tek:
103 m Kdrnig (univ.) Breslau) 10,7;
400 m Storž (univ. Halle) 50,0;
1500 m Krause (univ. Breslau) 4 : 14,4;
5000 m Bauer (univr. Halle) 16 : 15.6;
olimpijska štafeta (univ. Breslau) 3 : 40,9;
3 X 1000 m štafeta (teh. viš. šola Charlotten-burg 8 : 02,2;
skok v dalj. Lade\vig (univ. Berlin) 6,78 m;
met kopja Molles (univ. Kdnigsberg).
Značilno je, da je razveu 3 disciplin odnesla provinca vse rekorde, kar je dokaz, da se talenti sami pripomorejo do veljave, tudi če ni tako vzorno in skrbno urejenih športnih prostorov. Po točkah je seveda zmagala berlinska univerza, ker je stavila največ tekmovalcev. Tehnike so se to pot zelo slabo odrezale. Ni dosti, da se človek duševno peča z realnimi stvarmi, mora to tudi telesno. In ker so univerze usmerjene bolj v abstraktno, so se z večjo vnemo lotile športnih vaj.
Kakor se čuje iz orijentiranih krogov, se namerava na Angleškem uspešni nemški rekorder Corts (Stuttgart) v kratkem preseliti za nekaj časa v Berlin in pristopiti članstvu Deutsch. Sportkl. Verjetno je, da bodo sledile šle druge spremembe in menjave v berlinskih klubih.
Amsterdam, to je ona točka, ki se vedno in vedno ponavlja v pogovoru športnih krogov in časopisja. Priprave so resne. Že danes se mnogi ba-vijo s stanovanjskim vprašanjem. Ne samo Nemci, katerih »Griindlichkeit« je povod mnogim smehljajem, tudi Angleži in drugi že mislijo na stanovanja. Seveda, Angleži bodo imeli lahko. Urediti nameravajo ladjo, ki bo razen udobnih stanovanjskih prostorov nudila športnikom vse možnosti za trening. Nemška državna komisija se ravnokar mudi v Amsterdamu in bo takoj po povratku poročala v državni športni zvezi o prilikah in načrtih, 'da se reši to vprašanje.
Po enoletnem odmoru je zopet nemška lahkoatletska zveza razpisala pokalne tekme za rokomet. Vzrok je Amsterdam, ker je to pot prvič tudi rokomet v vsporedu. Deželne zveze naj tekmujejo za pokal, s tem se da najlažje določiti potrebni igralski materijal. V berlinskem rokometnem moštvu, ozir. reprezentanci moštev zveze bran iberski h atletskih udmženj stoji seveda na prvem mestu Polizei-sportverein, najjačje rokometno moštvo Berlina in severne Nemčije sploh.
Berlinska savezna nogometna liga gre v boju za prvenstvo oddelkov naprej. V nedeljo nastopa 14 moštev. Zadnji moštvi B. razreda SC Charlotten-burg in Pol. S. V. se bosta gotovo srdito borila za zmago, že radi tega, da premagani zdrkne v C razred.	Santo Devičnik.
I
Lastni izdelki! — Nizke cene:
Smučarske obleke kompletne Din 850.—
Telovadne oblačilne potrebščine in modni salon za gospode
t
Priporoča se cenj. športnikom tvrdka
Brata Capuder
preje Pero Capuder
Ljubljana, Vegova ulica štev. 2
Javnosti v pojasnilo
V	štev. 247 dnevn. »Jutro« z dne 26. okt. 1926 je napadel g. Saksida, bivši odbornik Lhp-a v poslanem upravni odbor tega pod saveza ter ga radi njegovega delovanja javno pozval na odgovor.
Iz tega članka jasno odseva vse sfanalizirano in zaslepljeno klubaštvo, ki ga ni mogel zatreti gospod pisec ves čas svojega delovanja v upravnem odboru. Dasi je g. Saksida točno znal, da je upravni odbor stvoril vse sklepe, katere omenja v tem članku, popolnoma v smislu pravil, ga je njegovo klubaštvo vendar gnalo tako daleč, da je iz gole mržnje do sedanje uprave, v kateri imajo večino ljudje, ki slučajno ne pripadajo njegovemu klubu, napisal ta tendenciozni članek, ki ima prozoren namen, ustvariti proti sedanjemu vodstvu podsa-veza nerazpoloženje tako v širši športni javnosti, kakor tudi med klubi samimi.
Da bo naša športna publika poučena, kako nizkotnih in ogabnih sredstev se poslužuje g. Saksida v dosego svojih ciljev, ji podamo kratka pojasnila k tem napadom.
Pisec navaja, da je bil kaznovan radi žaljenja odbora s strogim ukorom in izključitvijo od treh sej; to je točno. Ugotavlja pa, da je obstojalo žaljenje v očitanju odboru, da krši podsavezna pravila. Ni res, da bi bil kaznovan, ker je očital odboru kršenje pravil, res pa je, da je bil kaznovan, ker je očital odboru, da »zavestno in namenoma krši pravila«.
O zadevi odstopa Ilirije v Murski Soboti navaja pisec, da bi se moralo Ilirijo kaznovati po § 14. sav. pravil z zabrano igre od 3. do 6. mesecev, kaznovalo pa da sle je isto brez vsake trdne podlage v pravilih le z enomesečno zabrano ter izpremenilo to kazen v denarno globo Din 100.—, dasi tozadevno ne predvidevajo pravila nobenih določil.
SK Ilirijo se radi tega slučaja glasom sodniškega poročila, ki je bilo prečitano tudi g. Saksidi, ni moglo in ni smelo kaznovati; ker pa se proti njej ni moglo uporabiti citiranega paragrafa, kakor tudi ne § 13. toč. 7 oz. 8, ji tudi v tem paragrafu predvidene kazni nismo mogli naložiti. Podsavez pa je kljub temu, da bi mu ne bi bilo treba izreči v tem slučaju nikake kazni, kaznoval Ilirijo zgolj v namen, da podobne slučaje v bodoče prepreči z enomesečno zabrano igre. Možnost za opustitev kazni je našel podsavez v § 13. točka 9. Ker pa je od dne delikta pa do dne kazni potekel že skoro mesec, bi klub te kazni faktično ne občutil. Da bi pa prišla ta kazen vendarle do izraza, jo je izpreme-nil podsavez v denarno globo.
Podsavez je postopal v tem slučaju popolnoma v smislu pravil, vendar pa mnogo preostro proti Iliriji, za kar je točno znal tudi g. Saksida.
V	enakem smislu je postopal podsavez tudi v zadevi Mure, ki je nastopila v tekmi proti Iliriji z neverificirano igralko. Tudi v tem slučaju bi klub diktirane 14 dnevne zabrane, ki je bila izrečena na podlagi pravil, ne občutil, ker je ta doba v tem že potekla in je tudi to kazen zgolj v podsaveznem interesu izpremnil v denarno globo.
Glede kazni, diktirane Zannerjevi, je omeniti le to, da je savez odobril sklep podsaveza, češ, da je pedsavez delal popolnoma v smislu pravil ter sporočil, da ostane sklep v veljavi dotlej, dokler ne poravna vseh obveznosti napram matičnemu klubu TKI) Atena, kar je bilo že službeno objavljeno v zadnji številki »Slov. sporta«. O kakem kršenju § 6 v tem slučaju ne more biti govora, ker ne gre tu za verifikacijo, temveč le za podelitev
čisto običajne zabrane igre, o katerih pa § 6 ne govori.
G. Saksida trdi dalje, da je večina odbora zavrnila njegovo zahtevo, utemeljeno v § 24, da se ponovno razpravlja in sklepa o teh sklepih. To ni resnično, res pa je nasprotno, da so se vsi sklepi v navzočnosti g. Sakside ponovno razpravljali in odglasovali. G. Saksida je šel molče preko tega.
Vsa tu navedena dejstva odgovarjajo popolnoma resnici; vse drugo je zlobno natolcevanje s prozornimi nameni. Za podsavez je zadeva s tem končana, zlasti, ker mu ne preostaja časa, da bi se spuščal v dolgovezne časopisne polemike, osobito pa ne z ljudmi, ki so radi svojega slepega klubskega fanatizma razvoju našega športnega gibanja le v oviro in pogubo.
Ljublj. bazena podsavez.
Službene objave
LHP (službeno) iz seje dne 15. novembra.
V nedeljo 21. t. m. se določi medmestna tekma Maribor : Ljubljana. Igrišče se določi naknadno. I. SSK Maribor se poveri ustavo mariborskega teama. Službo vršita: g. Vodeb nadzor nad reditelj-stvom in gdč. Mihelič nadzor nad blagajno. SK Ilirija in ASK Primorje sle pozivata, da postavita po 3 reditelje, ki se imajo javiti pol ure pred pričetkom g. Vodebu, v nasprotnem slučaju globa Din 100. — Arhiv MO se preda revizijskem odboru. — Prihodnja seja se vrši v pondeljek 22. t. m. ob 20. uri v »Emoni«.	Tajnik.
*
SK Ilirija (plesne vaje). — SK Ilirija vpelje letos za svoje članstvo in vpeljane goste redne plesne vaje pod vodstvom strokovnega plesnega učitelja. Vaje se vrše vsak torek v dvorani AD Jadrana (bivša arena Nar. doma v Tomanovi ulici). Do nadaljnega poseben pouk za začetnike od 19.30 do 20.45, nato plesna vaja. Vstop proti klubovi članski legitimaciji ali vabilu. Morebitne reklamacije radi vabil naj se blagovoli nasoviti na SK Ilirijo, kavarna — Evropa. — Odbor SK Ilirije.
Smučarske oMeke sama Din 800-
iz najboljega norveškega blaga dobite pri tvrdki
Dianii SM, Unliliaiia
Urejuje: Ante Gnidovec. Izdaja za »Konzorcij Slov sporta«: Joso Goreč. Za tiskarno: Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani