ILUSTRIRANI SLOVENEC
Leto III   ¦    Tedenska priloga ^Slovenca** z dne 5. junija 1927, štev, 126   ¦   Štev, 23
Golica v svojem pomladanskem plašču is narcis
(Fot. Skerlep, Ljubljana.)
178
Sprejem Jioumérgue-a v Jioveru
DOlJMKIUil K, predsednik 1 riiiicoskc republike, j(! sredi pret. iii. posetil London \ spremstvu Brianda. Oh tej priliki je prišlo med  predstM\niki obeh držav  do   \elevažiiili   ili  dalekose/.nili
spora/nmo\.
Z aeroplanom ix New YorUa v Paris
Ameriški letalec Lindbertrli, ki je dne 20. in 21. p. m. prvi preletel atlantski Ocean.   Naša slika nam kaže letalca (v (lesnem kotu) ter nje(;o\o letalo.
Strahote zadnfe amerišKe povodnji
Mississipi, največja reka Severne .Amerike, je zadnje tedne silno narastia ter preplavila svoje ozemlje daleč naokrog. Razrušenih je več mest, nešteto vasi, uničena so ogromna polja nasadov bombaža ter sladkornega trsa itd,;  Skotla znaša več milijard dinarjev. 4)esna slika kaže silne Mississipijeve valove, ki so predrli obrežne nasipe, leva slika pa mesto New Orleans, (jnigo največje ameriško pristniii.šče, ki je bilo prav resno ogrožen«, du ga zalijejo valovi.
5 potovanja berlinakih igralcev
pod vodstvom ravnatelja Brockmanna po Balkanu: umetniki ob Bosporu. (Na povratku je družba gostovala dne 19. p. m. tudi v Ljubljani.)
Z žeive v Ameriki
27 mul in konj ^leče stroj za žetev po ogromnih pšeničnih poljih pri Walla-Walla.
/79
Andro Mitrovič
rravnatelj mariborske opere iii (ipe-rete, ki jc obhajal tltie 14. p. m. 25-letnico svojega umetii. delovanja.
Pogled na ljubljanske velesejem
ki je eiiu najveejili  in najva/iiejšili K<'sP"il"i''*l*il'  li'tnili prireditev ne le \ Sloveniji, t(,'iiivee v vsej državi.  Letošnji se ho vršil v časn od 25. Junija do 4. julija ter obeta po zanimivosti in bojlustvti razstavljenih pretinietov prekašati vsi- dosedanje.
S Iconterence Male antante
ki se je vršila od 13. do 13. p. ni. v kopališču jaclivniov na Češkem.  Levu slika kaže zunanje ministre zavezniških držav: lUiinnna Mitileiieua (1), Čeha Beneša (2) iii Jugoslovana Miarinkovica (5) pri konferenci; desna slika pa kaže konferenco časnikarjev .Male antante, ki se je vršila pod predsodstvoni našega poslanca Fr. Smodejn (prvi od desne strani) istoča.sno v Jachvniovu.
Slike k SlovensRemu biografsKemu leksilconu
Ferjančid Andrej (* 1848), politik.
Griibiniiig AdoH (* glasbenik.
Gnus Anton (* 1863), šolnik in narodni gospodar.
SlovsnsKa liKovna
umetnost: Tine Kos
180
Jlkademlčnl Kipar Tine Kos.
Kafn
mavec iz 1. 1913., last umetnika.
"Portret kiparta Coia
mavec iz I. 191.9., last portretiranca.
Mati
mavec iz leta 1927., ¦ last umetnikova
"Portret
terakota iz leta 1925 la.st umetnikova.
Na levi:
Sejalec — mavec iz leta 1925., last umetnikova. Na desni:
Vihar na morju — mavec iz 1. 1923., last umetnikova
Osnutek
za spomenik padlim vojakom; mavec iz 1.1925.
Osnutek xa relief na kiparjevem ateljeju
Leta 1927.
Portret
umetnikove soproge; mavec iz leta 1924.
181
Godec
mavec iz leta 1926., last umetnikova.
Prošnja
mavec iz leta 1922., last umetnikova.
t Portret xa Miklošič, spomenik
v Ljul)ljani; marinor iz leta 1926.
Načrti za spomenik padlim vojakom
Risba iz leta 1924.
Spodaj :
Spomenik kralju Petru 1. v Kranju
(iz 1.1926.)
rsačrt za nagrobnik vojvodi Putnlku
Risba iz leta 1927.
Dekle
terakota iz l925 last umetnikova.
Od studenca
terakota iz 1927; " _ last umetnikova
182
Iz najznamenitejše palače sveta
Pogled na papeževe zasebne vrtove v Vatikanu.
"Pogled, v čitalnico vatikanske knjižnjice
ki vsebuje 25.000 rokopisov iii 250.000 knjig.
Dva pogleda v dvorane vatikanske Knjiinice ki tvori s avoflmi rokopiat, knftgamt tn umctntnamt neprecenl/lve vrednosti.
183
Križem Slovenije
Helena Kušar 
Ustanoviteljica zveze jugoslovanskih žena in deklet v {'hiciigi.
Ljubljansko  uCitelfsko drušivo pred CanJcarfevo rojstno hišo
na Vrhniki <liie 3. pret. ines.; drnštNo je oh tej priliki izroeiio sedanji'nin lastniku hiše
poselmi spominski ali)uni.
Protituberkulozna liga v Mariboru, ki jo vodi docent dr. i. Matko, je.tekom svojega i)etletwega ohstaiika iz-
rSila že jako veliko hvalevrednega dela. Kazen protituberkidozne propagande m<'d ljudstvom, je tekom lanskega leta zgradila nad inteinini oddelkom mariborske bolnice novo nadstropje (glej srednjo sliko), nov, najmoderneje opremljen odfhdek za jetične, obstoječ i/, "bolniških sob in tozadevnih pritiklin. — Leva slika nam kaže hodnik oddelka, desna pa spiitorij. — l.igino delovanje
vzbuja splošne simpatije in podporo.
Ob 50 letnici ustanovitve meščanske šole v Krškem
Leva slika: Šolsko poslopje, zgrajeno na stroške ustanovitelja M. II o č e v a r j a. — .Srednja slika: Dolgoletni (1906—1922) ravnatelj dr. T. Romih, — Desna slika: Sedanji učiteljski zbor z ravnateljem Vutkovičem v sredini
184
94 letna Mina homovc a Verda pri Vrhnikl in njen prvi vniček  Tonček Urašler, ki ga je doživela čila starka šele v svojem 92. letu.
Udeleženka kmeiitsko-gospodinjskega tečaja
ki ga je priredila Orliška zveza letošnjo pomlad pod vodstvom ge. Simoiiičeve na Trati nad Škof jo Loko.
Naš knjižni trg
Lepe knjige se praše na policah knjigarn, knjigarji tožijo,pisatelji obupujejo, kajti onim, ki imajo danes denar, bolj diši lascivni šund, nego prava umetnost.
Tine Kos.
Tam, kjer se dviga romantična Limbarska gora z znano božjo potjo sv. Valentina in se vleče ob vznožju proti Vačam lepa Moravska dolina, se je rodil pod slamnato streho 1.1894. v mali vasi Cešnjice akad. kipar Tine Kos. Osnovno šolo je obiskoval v Moravčah. Ker je kazal izreden talent za risanje, so ga dali njegovi starši v Ljubljano na obrtno strokovno šolo v kiparski oddelek prof. Repiča. Leta 1913. ga je sprejel kipar prof. Miillner v svojo šolo na akademiji likovnih umetnosti na Dunaju, katero je vsled mobilizacije absol-viral šele leta 1920. 2e na tej visoki šoli si je pridobil več priznanj, tako n. pr. za najboljše konkurenčno delo srebrno Fiigerjevo svetinjo in Neulingovo nagrado, za takratne razmere za Slovenca izreden uspeh. Pa tudi potem je bil deležen več nagrad pri javnih natečajih. Prvič je nastopil v javnosti 1. 1919. v Ljubljani, od takrat se redno pojavlja na vseh pomembnejših prireditvah, kjer se reprezentira naša nova umetnost. Leta 1922. se je z njegovo pomočjo ustanovil »Klub Mladih«, s čimer je bila dana podlaga za uspešno uveljavljanje slov. moderne umetnosti. V tem letu se je udeležil V. jugoslov. umetnostne razstave v 5elgradu in to z največjim priznanjem. Njegov kip »Plevica« je nakupila bel-grajska občina za svoj muzej. Izven Ljubljane se je udeležil razstav v Mariboru, v Sarajevu, v Zagrebu, v Hodoninu na Češkem, v Pragi, v Berlinu in na Dunaju. Sedaj se je z večjimi deli udeležil tudi VI. jugoslov. razstave v Novem Sadu. V zadnjih letih je izvršil tri javne spomenike, kar je
za mladega slovenskega umetnika gotovo častno število. Njegovo največje delo je spomenik kralju Petru v Kranju, ki je eden najlepših in najmodernejših v Sloveniji, dalje spomenik kralju Aleksandru v Domžalah in vzor plastike mo-numentalno-karakterističen Miklošičev portret pred sodnijo v Ljubljani. Večje število plastik v bronu, kamnu, lesu in mavcu se nahaja po različnih bankah in v rokah privatnikov.
Umetnik je izšel iz naroda in taka je tudi njegova umetnost: enostavna, globoko prečutena, vsebina je največ vzeta iz življenja našega kmeta, sicer pa obdelana sodobno evropsko. Kakor je razburkana medvojna in povojna doba s svojim fantastično revolucijonarnim ekspresionizmom vplivala skoraj na vse mlajše umetnike, tako se tudi Kos ni mogel izogniti vplivu te takrat moderne struje. Stvaren in realen kakor je in ker vidi svet takšen, kakršen v resnici je z vsem onim notranjim življenjem, kot ga živi vsak posameznik, se je kmalu .osvobodil vseh ekspresionističnih neresnic in kakor bi se poglobil sam vase, je zadnja leta nastopal z močno, pri nas novo plastiko, tako, da si je pridobil sloves enega najboljših in najpomembnejših naših kiparjev in edinega, ki predstavlja moderno-klasičen realizem v slovenski plastiki.
Ker se je umetnik posvetil izključno samo pozitivni umetnosti in se bo gotovo še dalje razvijal, posebno ko si zgradi na Dunajski cesti vsem kiparskim potrebam odgovarjajoč atelje, lahko pričakujemo od njega še izredna dela. —ec.
BaRrotisk JugoslovansRe tisKarne v Cfubifani.