Giorgio Pressburger: V teh časih se morajo v vsakdanji politiki angažirati tudi pisatelji /2 Opčine: novo krožišče uredilo promet v središču vasi _-^TVrtr 1 ' it- Mazaške akcije: minister Boštjan Žekš pisal tržaškemu županu Robertu Dipiazzi /9 Primorski Dodatni pritisk na Slovenijo in Hrvaško Rado Gruden Slovenija je včeraj v elektronskem uradnem listu objavila zakon o ratifikaciji protokola o pristopu Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi in s tem izpolnila vse pogoje, da listino o ratifikaciji preda depozitarju, istočasno pa je Hrvaški omogočila, da ratificira sporazum o vstopu v Nato. To je bilo mogoče zato, ker so pobudniki za razpis referenduma proti ratifikaciji vstopa slovenske južne sosede v Atlantsko zavezništvo v dobrem mesecu dni namesto potrebnih štirideset tisoč zbrali le 1087 podpisov. Na ta način se je Slovenija v zadnjem trenutku izognila mednarodni blamaži in odstranila vsaj en problem, ki bremeni odnose med državama. Drugi zadeva slovensko blokado hrvaških pristopnih pogajanj z Evropsko unijo. V zvezi s tem je v zadnjem času na pobudo komisarja za širitev Ollija Rehna prišlo do intenzivne diplomatske dejavnosti med državama, zdaj pa bodo o tem problemu prvič razpravljali tudi zunanji ministri članic EU. Dosedanji pogovori so po besedah udeležencev že privedli do določenega napredka. Očitno pa ne do takega, da bi bila Slovenija pripravljena umakniti blokado, do katere je prišlo zato, ker je Hrvaška v pristopnih pogajanjih uporabljala nekatere dokumente, ki bi lahko prejudicirali mejo. Neposredna vključitev šefov diplomacij članic pomeni dodatni pritisk na Slovenijo in Hrvaško, da v mejnem sporu brez predsodkov sprejmeta posredovanje EU, predvsem pa da sprejmeta morebitno rešitev tega posredovanja, kar je v interesu tako Slovenije kot Hrvaške in še posebej tudi Evropske unije. Od jutri zopet poletna ura 2 V noči na nedeljo bo začela ponovno veljati poletna ura. Ob 2. uri bo treba kazalce pomakniti za uro naprej. 3 dnevnik SOBOTA, 28. MARCA 2009_ Št. 74 (19.473) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € slovensko stalno gledališče - Obisk predsednika Republike Slovenije Danila Turka »SSG že dolgo cenim kot pomembno ustanovo« Ob svetovnem dnevu gledališča - Sestal se je tudi s predstavniki manjšine Po srečanju s predstavniki slovenske manjšine in vodstva gledališča, si je predsednik Danilo Türk (v sredini) v spremstvu soproge Barbare Miklič Türk (v sredini desno) in predsednice SSG Martine Kafol (v sredini levo) ogledal predstavo Zaljubljeni v smrt ssg - agnese divo odzivi županov Spomeniki NOB ostanejo na svojih mestih TRST - Tudi Roberto Dipiaz-za, Nerio Nesladek in Fulvia Pre-molin ne bodo podprli predloga Lege nazionale. Njen predsednik Paolo Sardos Albertini je kot znano na župane naslovil pismo, v katerem jih vabi, da odstranijo spomenike, ki častijo »jugoslovansko zasedbo Trsta«. Vse kaže, da bodo spomeniki ostali na svojih mestih: v nekaterih občinah zato, ker so njihovi upravitelji ponosni na narodnoosvobodilni boj, v Trstu pa, ker se je »druga svetovna vojna zaključila pred šti-riinšestdesetimi leti«. Na 8. strani TRST - Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk in soproga Barbara Miklič Türk sta včeraj obiskala Slovensko stalno gledališče v Trstu. Obisk, ki nedvomno dokazuje pozornost najvidnejšega predstavnika matične države do Slovencev v Italiji, je potekal v večernih urah, ko si je predsedniški par ogledal gledališko predstavo Zaljubljeni v smrt. Pred tem se je predsednik Türk sestal s predsednikoma krovnih organizacij SKGZ in SSO ter predstavniki slovenskih kulturnih institucij, ki delujejo v Italiji. Prijazno je tudi odgovoril na nekaj naših vprašanj. Na 3. strani O Sloveniji in Hrvaški danes na Češkem zunanji ministri EU Na 4. strani Tudi tržaška podjetja vse bolj čutijo učinke gospodarske krize Na 6. strani Trg Sv. Antona v Gorici obnovljen do poletja prihodnjega leta Na 16. strani Zagraj: »nezaupnica« načrtu čezmejnega elektrovoda Na 16. strani Devet milijonov evrov za grad Vipolže Na 18. strani italija Rojstvo Ljudstva svobode RIM - Ob prisotnosti predsednika Evropske ljudske stranke (EPP) Wilfreda Martensa se je na gospodarskem razstavišču v Rimu včeraj pričel tridnevni ustanovni kongres Ljudstva svobode, stranke, ki bo združevala glavnino italijanske desne sredine. Njen voditelj Silvio Berlusconi je v uvodnem nagovoru dejal, da je to stranka »svobodnih Italijanov, ki hočejo ostati svobodni«, ter izrazil prepričanje, da bo dosegla podporo 51 odstotkov volivcev. Na 7. strani p SUH(ŠJ®U(Š@ Avtobusa št. 11 in 25 vas pripeljeta prav do nas! Ul. Eremo 259 5 min. od Katinare, 100m od parka Revoltella Tel. 040/910342 2 Sobota, 28. marca 2009 ALPE-JADRAN / politika - Volilna preizkušnja 6. in 7. junija Stranke iščejo kandidate tamara blazina Franceschini je stranki za junijske evropske volitve prinesel t Na listi SVP možna kandidatura Fulvie Premolin (SSk) - Mnogi v DS računajo na Miloša Budina nOVO energijo TRST - V strankah so v teku pogovori za kandidature na junijskih evropskih volitvah. Čeprav morajo biti kandidatne liste vložene šele do 6. maja, so nekatere stranke že evidentirale možne kandidate v volilnem okrožju, ki je zelo obširno. Naša dežele sodi v severovzhodno okrožje skupaj z Venetom, Tridentinsko-Južno Tirolsko in Emilio-Romagno. Volilni sistem s preferencami močno privilegira kandidate iz Veneta in Emilije ter javnosti zelo poznane osebnosti, kot je bil svojčas Mitja Volčič. Na zadnjih volitvah ni bil izvoljen v Strasbourg nihče iz Furlanije-Julijske krajine. V deželnih krogih Ljudstva svobode računajo na kandidaturo tržaškega župana Roberta Dipiazze, ki čaka na zeleno luč Silvia Berlusconi-ja. Morebitni odhod Dipiazze v Strasbourg bi povzročil tržaški desni sredini hude probleme v primeru predčasnih občinskih volitev. To velja seveda tudi za levo sredino. V Demokratski stranki razpravljajo o kriterijih za izbiro kandidatov, ki bodo znani v prihodnjih dneh. V stranki v FJK marsikdo upa v evropsko kandidaturo Miloša Budina, ki bi bila za stranko in za njeno slovensko komponento nedvomno zelo ugledna. Zadnjo besedo o sestavi kandidatnih list bo vsekakor, kot vedno, imel Rim. Slovenska skupnost je potrdila volilni dogovor z Južnotirolsko ljudsko stranko (SVP), ki je na državni ravni sklenila sporazum z Demokratsko stranko. SSk bo dejansko, kot za deželne volitve, torej spet sodelovala v levosredinski navezi. Pred petimi leti je zanjo kandidiral sedanji predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka, sedaj pa se govori o možni kandidaturi Fulvie Premolin. V tem primeru bi šlo za dvojno evropsko in dolinsko župansko kandidaturo. Kandidaturo Slovenca oziroma Slovenke si nadejajo tudi v obeh levičarskih volilnih listah. Skupna komunistična lista (SKP in SIK) bo o kandidaturah načelno odločala v začetku prihodnjega tedna, kar velja tudi za gibanje Levica in svoboda, ki ga na državni ravni vodi predsednik Dežele Apulije Niki Vendola. Stranka italijanskih komunistov bo predlagala kandidaturo znane astrofizike Margherite Hack, ki je doma iz To-skane, že dolgo let pa živi in dela v Trstu. trst - Priprave na junijske evropske volitve Di Pietro je zelo ponosen na kandidaturo Pressburgerja Pisatelj in kandidat za evropski parlament Giorgio Pressburger z Antoniom Di Pietrom kroma TRST - »Italija vrednot bo na evropskih volitvah kandidirala najboljše Italijane, med katere gotovo sodi Giorgio Pressburger, na katerega smo vsi zelo ponosni.« Antonio Di Pietro včeraj v deželnem svetu ni skrival velikega zadovoljstva, da bo 72-le-tni režiser in pisatelj, rojen v Budimpešti, kandidiral za mesto v evropskem parlamentu. »Sprejel sem kandidaturo, ker se je treba v Italiji in tudi v Evropi spet boriti za ideale in vrednote, na katerih temelji sožitje, ki je sedaj ogroženo,« je dejal Pressburger, za katerega je to prva politična in volilna preizkušnja. V kandidaturo ga je prepričal čedajski odvetnik in poslanec Di Pietrove stranke Carlo Mo-nai, ki se je s Pressburgerjem spopri- jateljil v sklopu Mittelfesta, ki ga je nekaj časa vodil prav pisatelj madžarskega porekla. Di Pietro je napovedal, da bo njegova stranka v vseh volilnih okrožjih kandidirala ugledne in sposobne osebnosti ter ne »tistih, ki potujejo v Strasbourg samo zato, ker uživajo podporo strank oziroma njihovih oblastniških frakcij.« Prepričan je, da Italija uživa v Evropi tako nizek ugled predvsem zaradi nesposobnih in tudi skorumpiranih politikov. Med obiskom v Trstu je seveda ostro napadel Silvia Berlusconija in potrdil zavezništvo z Demokratsko stranko, ki je po njegovem še vedno v primežu notranjih razkolov. Leva sredina mora vsekakor pohiteti in čimprej oblikovati verodostojno alternativo Berlusconiju, »ki vodi Italijo v propad in v avtoritarni režim.«. Pressburger je bil rojen v Budimpešti, ki jo je zapustil leta 1956 ob sovjetski invaziji. V Rimu, kamor se je preselil, je začel sodelovati z RAI, prvi roman »Storie dell'ottavo di-stretto« (Zgodbe osmega okraja) je objavil leta 1986 in z njim doživel velik uspeh. Bil je med glavnimi pobudniki Mittelfesta in do leta 2003 njegov umetniški vodja. Pressburger, ki živi v Trstu, redno piše za ugledne italijanske časnike (tudi za Corriere della Sera) in mednarodne literarne revije, svojčas pa je tudi vodil italijanski kulturni inštitut v rodni Budimpešti. Tamara Blažina - TRST - Slovenska senatorka Tamara Blažina na svoji internetni strani (www.tamarablazina.it) obravnava položaj v Demokratski stranki po odstopu Walterja Veltronija in po izvolitvi njegovega naslednika Daria Fran-ceschinija. »Ne bom se vračala na razloge, zaradi katerih je odstopil, in tudi ne na moje zadržanje na zadnji vse-državni skupščini, ko sem skupaj z maloštevilnimi glasovala za takojšen kongres, saj se je večina odločila drugače in s tem legitimirala novi tok,« piše senatorka. »Danes lahko le ugotavljam, da je tajnik Franceschini v tem obdobju zelo učinkovit, determinanten, članom in simpatizerjem DS je vlil novega elana in zaupanja. Istočasno dobivajo tako stranka kot njeni predlogi vse večjo pozornost in odmevnost. Zal je bila stranka z Veltronijem brez nekega profila, neodločena in s stalnim nihanjem v odločitvah. Če temu dodamo še notranje razprtije, potem je jasno, da se začetni projekt ni mogel pozitivno razvijati.« »Pričakovati je, da se bo sedaj ta trend uspešno nadaljeval, predvsem pa, da bo tajnik udejanjal napovedane obljube in predloge. To naj velja npr. za politično linijo, za določitev evropskih kandidatur. V tej fazi je seveda prvenstveno stremeti za čim boljšim volilnim uspehom z istočasnim utrjevanjem DS na teritoriju.« »Menim, da poti nazaj ni, da potrebuje Italija močno reformistično silo, ki lahko edina zaustavi Berlusconi-jevo premoč, ne samo politično, ampak tudi kulturno. Po volitvah si pričakujem odprto in poglobljeno kongresno razpravo z različnimi kandidati za novega tajnika in različnimi političnimi projekti. Na podlagi le-teh bomo lahko izbrali bodočo usmeritev stranke ter njeno novo vodstvo. Upam, da bo kongres potekal odprto, lojalno, brez vnaprej sklenjenih kompromisov,« beremo na spletni strani senatorke Blažina. šolstvo - Prihodnji teden na Ptuju Posvet za ravnatelje slovenskih šol v Italiji TRST, GORICA, ŠPETER - Prihodnji teden bo od ponedeljka do srede na Ptuju potekala že šesta izvedba posveta za ravnateljice in ravnatelje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ki ga po dogovoru s slovenskim ministrstvom za šolstvo in šport usklajuje Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Kot že rečeno, gre za že šesto strokovno srečanje, ki je na začetku potekalo na Brdu pri Kranju, kjer ima svoj sedež Šola za ravnatelje, nato pa še na Bledu ter v Novem mestu in Ljubljani s sodelovanjem vrste priznanih strokovnjakov predavateljev. Program letošnjega tridnevnega izobraževanja, ki je objavljen tudi na spletni strani ZRSŠ, je upošteval želje in predmetna področja, ki so jih ob začetku šolskega leta na delovnih srečanjih za načrtovanje celoletnega sodelovanja z zavodom predlagali ravnatelji sami. Poleg seveda pedagoške svetovalke za slovenske šole v Italiji Andreje Duhovnik Antoni in predstojnice območne enote ZRSŠ v Mariboru Vere Bevc bodo pri izvedbi sodelovale še predavateljice z ma- riborske enote. Posvet se bo začel v ponedeljek popoldne v ptujskem Park hotelu, kjer bo ob 14.30 začel uradni del s pozdravnimi posegi predstojnice mariborske območne enote ZRSŠ Vere Bevc, predstavnika ministrstva za šolstvo Romana Grudna in pedagoške svetovalke Andreje Duhovnik Antoni, kateremu bo sledilo predavanje Vere Bevc o načrtovanju in izvajanju pouka v sodobni šoli. Torek se bo začel z dopoldanskim obiskom Osnovne šole Mladika in Gimnazije Ptuj, nakar bo v popoldanskih urah Milena Kerndl govorila o inovativnem učnem okolju. Posvet se bo zaključil v sredo, ko bosta predavateljici Tanja Be-zic in Nada Nedeljko govorili o odkrivanju in vzgojno-izobraževalnem delu z nadarjenimi učenci v slovenski šoli oz. o preverjanju in ocenjevanju znanja. Program tridnevnega srečanja pa ne bo vseboval le strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja, ampak tudi bolj razvedrilne trenutke z vodenim ogledom starega ptujskega mestnega jedra in muzejske zbirke na ptujskem gradu. fjk - Zaradi napovedanih obilnih snežnih padavin •■ v V»- • Civilna zaščita opozarja na veliko nevarnost plazov VIDEM - Nevarnost snežnih plazov se bo ta konec tedna v Furlaniji-Ju-lijski povečala s 3. na 4. stopnjo na petstopenjski lestvici. Kot so včeraj sporočili predstavniki deželne Civilne zaščite, so konec tedna predvidene nove snežne padavine; Meja sneženja bo danes nekje na nadmorski višini 1500 metrov, nato pa se bo spustila na 1000 metrov. Najmočnejše snežne padavine napovedujejo za jutri, ko naj bi do ponedeljska zapadlo do meter novega snega. Sneženje bo spremljal močan južni veter, zaradi česar bodo na severnih pobočjih nastajali snežni previsi. Sveži sneg se bo le s težavo sesedal, zaradi dežja v nižinah in sredogorju pa bo sneg izredno težak, snežna odeja pa nestabilna. Zaradi tega bo lahko prišlo tudi do samodejnega proženja plazov težkega in mokrega snega do višine 1500 metrov. Po predvidevanjih bodo plazovi srednje velikosti, ponekod pa lahko pride tudi do plazu večjega obsega. Zato pri civilni zaščiti odsvetujejo smučanje izven utrjenih prog in seveda tudi turno smučanje. / ALPE-JADRAN Sobota, 28. marca 2009 3 ob svetovnem dnevu gledališča - Obisk slovenskega predsednika v Slovenskem stalnem gledališču Danilo Türk: »Sem optimist in verjamem, da imamo sposobnost« Predsednik in soproga sta si ogledala predstavo Zaljubljeni v smrt - Tudi krajše srečanje z manjšinsko delegacijo Občinstvo Slovenskega stalnega gledališča ni vajeno, da ga na stopnišču na Petronijevi ulici pričakajo uniformirani policisti in agenti v civilu, vodstvo teatra in smetana slovenske manjšine. Sinoči pa se je zgodilo prav to, kajti našo osrednjo gledališko ustanovo sta obiskala predsednik Republike Slovenije Danilo Türk in soproga Barbara Miklič Türk. Zato ni čudno, če so na obrazu umetniškega vodje Slovenskega stalnega gledališča Marka Sosiča in vseh prisotnih kraljevali nasmehi. Kajti dejstvo, da se slovenski predsednik ob svetovnem dnevu gledališča odpelje v tržaški teater, je nedvomno pomenljivo. Pred ogledom predstave Zaljubljeni v smrt, ki je kot znano posvečena zgodbi tržaške družine To-mažič, se je predsednik sestal na pogovoru z delegacijo slovenske manjšine. Ob predsedniku SKGZ Rudiju Pavšiču, ki si je s predsednikom SSO Dragom Štoko (sinoči je sicer organizacijo zastopal Igor Švab) prizadeval za predsednikov obisk, so jo sestavljali: predsednica SSG Martina Kafol, ravnatelj Tomaž Ban, Viljem Černo (predsednik NŠK), Nataša Paulin (predsednica Glasbene matice), Milan Bufon (predsednik Slovenskega raziskovalnega inštituta), Rudi Barta-loth (podpredsednik Inštituta za slovensko kulturo), Marino Marsič (predsednik ZSKD), Franka Padovan (predsednica ZSKP) in Marij Maver (predsednik Slovenske pro-svete). Srečanje je potekalo za zaprtimi vrati. (pd) Pred ogledom predstave Zaljubljeni v smrt se je predsednik Slovenije Danilo Türk (prvi z leve) srečal tudi s predstavniki organizacij slovenske manjšine, po predstavi pa še z igralci in vodstvom SSG kroma Predsednik Danilo Turk je pred ogledom predstave Zaljubljeni v smrt prijazno odgovoril tudi nekaj vprašanj novinarjev. S kakšnimi občutki se vračate v Slovensko stalno gledališče? »To so občutki vznemirjenja, saj Slovensko stalno gledališče že dolgo cenim kot pomembno kulturno ustanovo ne samo slovenskega naroda, ampak tudi kot kulturno ustanovo, ki povezuje slovensko in italijansko kulturo. In tudi predstava, ki si jo nameravam ogledati ima tako sporočilo. To je zame zelo vznemirljivo in zanimivo, opozoril pa bi, da je danes tudi sveto- vni dan gledališča in kaj je bolj primerno na tak dan kot, da prideš v Slovensko stalno gledališče v Trst.« Kako ocenjujete nocojšnje srečanje s predstavniki manjšine? To ni bilo prvo srečanje, s predstavniki manjšine se večkrat srečujem. Pogovarjali smo se o novih izzivih, ki jih prinaša čas, in pobudah, ki zahtevajo nove ideje, na primer kako povezovati slovensko in italijansko kulturo. Pogovarjali smo se seveda tudi o nekaterih problemih, ki jih ima slovenska narodna skupnost v Italiji že dolgo. Sem optimist in verjamem, da imamo sposobnost in spet bi rad izpostavil SSG kot primer te sposobno- sti, saj ponuja kulturne inovacije, nove in dobre reči. Ta dvorana vam je med kampanjo za predsedniške volitve prinesla srečo: morda jo boste vi tokrat slovenski manjšini ... Takrat sem tu bil v bolj polemičnem kontekstu, ker je bilo več kan- didatov: polemizirali smo, da bi se bolje predstavili. Danes sem v vlogi, ki simbolizira povezovanje. Tu ni nobene konkurence, nobene polemike. Danes imamo eno samo povezovalno idejo, idejo povezovanja kultur in na tem moramo veliko več delati in veliko bolj spodbujati inovacije, ki nastajajo. Kako ocenjujete odnose med Italijo in Slovenijo? Ti odnosi so dobri, ti odnosi se gradijo vsak dan, rekel pa bi, da nam manjka dialoga, da bi lahko napravili še veliko več, če bi več in bolje komunicirali na vseh ravneh. Prav je, da se ta dialog razvija na ravneh civilno-družbenih organizacij z obeh strani meje, pa tudi znotraj tega območja. Rekel bi, da je zelo važno, da Civilna iniciativa za Primorsko in Unija Istra-nov in tudi druge organizacije sedejo za isto mizo, da je čim več tovrstnega dialoga tudi o občutljivih vprašanjih iz preteklosti in sedanjosti. Mislim, da bi bilo tudi dobro, da bi bilo več komunikacije med organi dežele Furlanije-Julijske krajine in Republike Slovenije. No, sam tudi poskušam imeti s predsednikom Napolitanom dovolj dobro, vsebinsko intenzivno komunikacijo: kot ste lahko opazili ta komunikacija obstaja. Skratka: verjamem, da moramo imeti čim več te komunikacije. Poljanka Dolhar Slovenska kulturno-gospodarska zveza pripravlja v sodelovanju s SLORI-jem anketo 0 VLOGI IN PERSPEKTIVAH KROVNE ORGANIZACIJE. Vsem, ki bodo odgovarjali na vprašanja ankete, se že vnaprej zahvaljujemo za sodelovanje. Vodstvo SKGZ 4 Sobota, 28. marca 2009 ALPE-JADRAN / slovenija - hrvaška - O mejnem sporu danes tudi zunanji ministri EU na Češkem Žbogar: EU želi vedeti, kje smo v pogovorih s Hrvaško Slovenski zunanji minister zavrnil navedbo avstrijskega kolega o vsebini Rehnovega predloga ČESKE BUDEJOVICE - Pogovori Slovenije in Hrvaške z Evropsko komisijo potekajo od januarja v ozkem krogu, zato večina članic EU ne ve, kam se premikajo, in zato želijo dobiti poročilo o tem, kje smo, je vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar ob prihodu na neformalno zasedanje zunanjih ministrov EU pojasnil, zakaj bodo ministri danes prvič govorili o tem. "Mislim, da je neformalno srečanje ministrov prava priložnost, da se o tem pogovorimo, da mi razložimo svoje poglede," je menil minister. Evropski komisar za širitev Olli Rehn pa bo po njegovih besedah tudi podal poročilo o tem, kako vidi položaj. Minister Žbogar meni, da je bil po dveh mesecih in štirih sestankih obeh ministrov s komisarjem Rehnom "narejen velik korak naprej". Zadnje čase so bili sestanki po njegovih besedah vse bolj intenzivni. "Mislim, da gredo stvari v pravo smer, a še veliko je podrobnosti, ki jih moramo uskladiti, kjer smo še vedno narazen," je povedal.Na vprašanje, ali meni, da je preboj v pogovorih o reševanju vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško ter zastoju Hrvaške na poti v EU mogoče doseči do 24. aprila - na takrat je namreč češko predsedstvo preložilo pogajalsko konferenco s Hrvaško, je minister odgovoril, da je "vse možno, če sta dve strani za to". O podrobnostih Rehnovega najnovejšega kompromisnega predloga minister ni želel govoriti. "Nimam mandata, da bi o tem govoril, še vedno ga preučujemo, prihodnji teden bomo imeli bolj jasno stališče," je dejal. Samuel Žbogar pa je včeraj de-mantiral trditve avstrijskega zunanjega ministra Michaela Spindeleggerja, da naj bi evropski komisar za širitev Olli Rehn predlagal, da se vprašanje slovenskega dostopa do odprtega morja loči od pravnega spora glede meje. "Z avstrijskim ministrom sem že razčistil vsebino Rehno-ve pobude. Izrazil sem presenečenje, da razlaga kakršno koli pobudo v javnosti, posebej, če to ni prava informacija. Rehnova pobuda nikakor ni to, kar je avstrijski minister predstavil, je popolnoma nekaj drugega," je pojasnil minister Žbogar v odzivu na navedbe avstrijskega kolega. "Takšna pobuda, kot jo avstrijski minister predstavlja v javnosti, za nas ni sprejemljiva," je poudaril minister Žbo-gar in dodal, da je to avstrijskemu kolegu tudi pojasnil. Avstrijskemu ministru sem razložil, da če bi želeli prost prehod do odprtega morja, nam prvič to omogoča že Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar arhiv konvencija, drugič nam to Hrvaška nekako ponuja od leta 1992 in tretjič se lahko to zmenimo tudi z Italijo, če bi bil problem samo dostop," je pojasnil Žbogar. "To, o čemer mi govorimo, je neposredni stik z odprtim morjem," je poudaril. Žbogar sicer še vedno upa, da bodo šli pogovori s Hrvaško in Evropsko ko- misijo v pravo smer. "Ne gredo v to smer, da bi se pogovarjali o dostopu, to, kar je trenutno na mizi, je nekaj, o čemer se lahko pogovarjamo, medtem ko se o tem predlogu, kot ga je izrekel avstrijski minister, ne moremo pogovarjati," je ponovil. Šef slovenske diplomacije je ob ro- bu neformalnega zasedanja zunanjih ministrov EU na Češkem komentiral tudi pozive nekaterih kolegov, na primer italijanskega ministra Franca Frattinija in vodje britanske diplomacije Davida Mili-banda, da je treba dvostranska vprašanja ločiti od širitvenega procesa, pri čemer je dejal, da jih ne razume kot pritisk na Slovenijo. "Ni pritiskov, veliko je poizvedovanja, zanimanja za to, kaj se dogaja in kje smo. Interes je za nadaljevanje hrvaških pogajanj, ni pa še nekih pritiskov in upam, da bo pri tem ostalo," je sklenil minister. Izjave Michaela Spindeleggerja so komentirali tudi v Evropski komisiji. V zvezi s tem je tiskovna predstavnica komisarja za širitev Ollija Rehna Krisztina zavrnila navedbe avstrijskega zunanjega ministra. V Evropski komisiji so tudi pojasnili, da je komisar Rehn z avstrijskim ministrom nazadnje govoril minuli teden pred zadnjim tristranskim srečanjem s slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem in Gorda-nom Jandrokovicem, ki je bilo minulo sredo. (STA) bruselj - Pismo Kacina Pahorju glede zgodovine odnosov z Italijo Za evropskega poslanca LDS dozorel čas za opravičilo Italije Sloveniji LJUBLJANA - Evropski poslanec Jelko Kacin (ALDE/LDS) je včeraj na premiera Boruta Pahorja naslovil pismo, v katerem je opozoril na dogodke na obeh straneh slovensko-italijanske meje, povezane s skupno zgodovino, ki »otežujejo dobrososedske odnose med sosednjima državama«. Menil je, da je dozorel čas za opravičilo Italije za fašistični genocid nad Slovenci. Kot so sporočili iz Liberalne demokracije Slovenije, je Kacin poudaril, da enostranske interpretacije in zlorabe na eni ali drugi strani še vedno otežujejo dobroso-sedske odnose. Tako je bilo na primer tudi ob letošnjem praznovanju italijanskega dneva spomina na umrle v kraških breznih, ob slovesnostih na bazoviški fojbi in medijsko odmevnem izzivalnem romanju članov Unije Istranov k jami Golobivnica v Lokvi pri Sežani. Slednjega so domačini preprečili, Jelko Kacin Ï ti kar je v Italiji izzvalo burne odzive. Kacin je ob tem pohvalil pobudo Civilne iniciative za Primorsko, ki predlaga dogovor za skupne slovesnosti na skupaj izbranih lokacijah pred določenimi spomeniki, ki pričajo o grozotah fašizma na območju Slovenije, in pri obeležjih dogodkov po drugi svetovni vojni po osvoboditvi Trsta. Ureditev spominskega parka obsojencem fašističnega sodišča na II. tržaškem procesu na Opčinah bi mo- rala biti ena od posledic takih prizadevanj, v pismu predlaga evropski poslanec. Meni tudi, da je zdaj dozorel čas za opravičilo Rima Ljubljani za fašistični genocid nad Slovenci in še posebej Primorci, zato premieru Pahorju predlaga, naj v okviru do-brososedskih odnosov med državama članicama Evropske unije, ki ju vežejo številni skupni interesi, k temu pozove italijanskega kolega Silvia Berlusconija. Ob tem je Kacin med drugim spomnil, da se je Berlusconi pred kratkim javno opravičil libijskemu voditelju Moa-merju Gadafiju za fašistične zločine na libijskih tleh. Opravičilo bi bilo po Kacino-vem mnenju tudi prava priložnost za italijansko priznanje in za promocijo skupnega poročila mešane zgodovinske komisije, ki, kot je zapisal, »pri sosedih še vedno ostaja daleč stran od javnosti«. (STA) Nekdanji mufti Dogic imenovan po pomoti? LJUBLJANA - V tožbi nekdanjega ljubljanskega muftija Osmana Dogiča zoper tajnika Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzeta Po-riča je v četrtek na ljubljanskem okrožnem sodišču pričal generalni tajnik Islamske skupnosti BiH Rifat Fetič. Pojasnil je, da je bil Dogič dejansko po pomoti imenovan za muftija, saj so poklicali napačnega Osmana, piše včerajšnji Dnevnik. Fetič je dejal, da bi "se lahko tako reklo", da je šlo pri imenovanju Dogiča za slovenskega muftija za pomoto. Pojasnil je, da sta leta 2001 z Ned-žadom Grabusom vrhovnemu poglavarju muslimanov v BiH, Hrvaški, Sloveniji, Srbiji in Črni gori Reisu ul Ulemi za slovenskega muftija predlagala Osmana Kozli-ča. "Reis ul Ulema je čez čas od protokola zahteval, naj pokličejo Osmana, a so namesto Kozliča poklicali Dogiča," je po pisanju Dnevnika dejal Fetič. "Z Grabusom takrat nisva bila v Sarajevu in sva za to izvedela šele čez nekaj dni. Šefa kabineta sva obvestila o napaki, a ker so z Dogičem že potekali dogovori, v to nismo želeli več posegati. Če prihaja do napak pri imenovanju papeža, tudi ta napaka ne bo usodna, smo menili," je razložil Fetič. Na vprašanje, zakaj so pozneje Dogiča predčasno razrešili s položaja, je odvrnil, da je bil to predlog slovenske islamske skupnosti. (STA) Škoda zaradi nezgode v koprskem pristanišču KOPER - V četrtek popoldne je v prvem bazenu koprskega pristanišča prišlo do plovne nezgode z gmotno škodo. Pri privezovanju ladje Humboldt Current na 2. ladijski vez je ta trčila v bok ladje Spes Palermo na 3. vezu. Ob tem ni bil nihče poškodovan, prav tako ni bilo vplivov na okolje. Na obeh ladjah je nastala materialna škoda, zaradi nujnosti odprave škode pa je inšpektor ladjo Spes Palermo začasno zadržal v pristanišču. Popravek V naslovu članka, ki je bil objavljen 25. marca 2009 na 2. strani Primorskega dnevnika, je bilo v naslovu nepravilno zapisano ime predsednika Slovenske ljudske stranke Bojana Šrota. Naslov se je glasil »Boško Šrot nepreklicno odstopil s položaja predsednika stranke«. Pravilno bi moralo biti v naslovu zapisano »Bojan Šrot nepreklicno odstopil s položaja predsednika stranke«. Za napako se opravičujemo. koper - Jutri in v ponedeljek v Že enajstič mednarodni festival Malvazija žlahtni okus Mediterana KOPER - Društvo vinogradnikov Slovenske Istre bo tudi letos v soorganizaciji z Mestno občino Koper že enajstič zapored pripravilo mednarodni, sedaj že tradicionalni festival »Malvazija, žlahtni okus Mediterana«, ki je posvečen avtohtoni beli istrski sorti vina malvaziji. Jutri popoldne bo letošnji festival odprl vrata v Pokrajinskem muzeju v Kopru, po uvodnem delu pa se bo prireditev nadaljevala ob istrski pogostitvi z vodeno degustacijo zmagovalnih vin, ki jo bo vodil glavni enolog vinske kleti Vinakoper Iztok Kle-nar. Namen festivala je predvsem oceniti in predstaviti kakovost mal-vazije, pridelane pri vinogradnikih slovenske in hrvaške Istre, Goriških Brd, Krasa, Vipavske doline in zamejstva ter bistveno prispevati k njeni razpoznavnosti, kot tudi promociji. Festival sledi temeljnim ciljem Društva vinogradnikov Slovenske Istre. Predstavlja in povezuje vino- gradnike, predstavlja njihove interese in vzpodbuja razvoj vinogradništva in vinskega turizma na tem območju. Tradicionalni festival, ki postaja iz leta v leto bolj kakovosten, poteka v obliki vodenih degustacij, ocenjevanj in pestrih ter zanimivih strokovnih predavanj ob živahnem spremljajočem programu. V okviru festivala Malvazija -žlahtni okus Mediterana so tudi letos pripravili ocenjevanje malvazij z nazivom Izbor sommelier Slovenije v sodelovanju z društvom Sommelier Slovenije. Ocenjevanje je bilo 20. marca v gostilni Ražman v Gračišču. Na ocenjevanje so vinogradniki prijavili 52 vzorcev vin, ki so bili smiselno razdeljeni v tri kategorije, in sicer sveže malvazije (letnik 2008/31 vzorcev), zrele malvazije (letnik 2007 in starejše/19 vzorcev) ter malvazi-je s preostankom sladkorja (2 vzorca). V vsaki kategoriji bo najbolje ocenjeno vino prejelo naziv Izbor Sommelier Slovenije. Priznanja za najboljše malvazije bo v nedeljo podelil predsednik društva Sommelier Slovenije Ivan Peršolja. Nedeljski program pa bo obogatil tudi obalni glasbenik Rudi Bučar. V ponedeljek, drugi in zadnji dan festivala, bo v sejni sobi Pretor-ske palače okrogla miza na temo »Kje je istrska malvazija med mal-vazijami sveta?«, sledila pa bo pogostitev s tipičnim istrskim prigrizkom in vodenimi degustacijami ter z novimi delavnicami okusov. Kot vsako leto, bo tudi letos obiskovalcem festivala izziv predstavljal izbor najbolj všečne malvazije 2009. Priznanje za najbolj všečno malvazijo bo vinar prejel na svečani večerji v ponedeljek ob 20. uri v restavraciji La Storia. Med festivalom in po njem, vse do 15. aprila, se bodo v izbranih restavracijah odvrteli »dnevi malvazije«, na katerih bodo skrbno pripravljene menije spremljale izbrane istrske malvazije. corriere della sera - Plače politikov »Italijani, zgledujte se po politikih v Sloveniji« MILAN - Pisma uredništvu so zrcalo vsakega časopisa ter hotenj in pričakovanj njegovih bralcev. To seveda velja tudi za največji italijanski časnik Corriere della Sera, kjer pismom bralcev skoraj vsak odgovarja nekdanji veleposlanik in izvedenec za mednarodno politiko Sergio Romano. Nekatera pisma pa ostajajo brez odgovora, so pa vseeno zanimiva in zgovorna. Bralec Mauro Luglio, doma iz Tržiča, je tako napisal pismo, ki ga je Corriere della Sera naslovil Plače politikov: slovenski primer. V njem Luglio piše, da so si slovenski poslanci pred kratkim hvalevredno znižali plače, da bi s tem bili za zgled navadnim državljanom v obdobju gospodarske krize. Člani državnega zbora naj bi si znižali plače za 215 evrov bruto, kar ni malo, če pomislimo, da znaša plača pred- sednika vlade v Sloveniji 3.200 evrov neto. To je manj kot tretjina plače, ki jo dobivajo italijanski poslanci in senatorji. Slednje so, kot znano, menda najvišje v Evropi in morda celo v svetu. Dovolj, da primerjamo plače evropskih poslancev iz Italije s plačami njihovih kolegov iz drugih držav Evropske unije. Ameriški predsednik Barack Obama, piše Luglio v včerajšnjem Corriere della Sera, je kmalu po izvolitvi zamrznil vse že sklenjene poviške plač za vodilne funkcionarje Bele hiše. V tem sklopu se bralec iz Tržiča sprašuje, zakaj Italija ne posnema Slovenije in Združenih držav Amerike, ko gre za dohodke politikov in parlamentarcev, medtem ko se zgleduje po drugih državah, ko mora žal povišati cele osnovnih življenjskih uslug in storitev. / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 28. marca 2009 5 SLOVENIJA TA TEDEN Po novem zapletu primera Patria vendarle razplet? Vojko Flegar_ Skoraj natančno pol leta po zna-menito-prosluli oddaji finske javne televizije Resnica o Patrii, predvajani tri tedne pred slovenskimi septembrskimi parlamentarnimi volitvami, se je zgodba o več kot četrt milijarde evrov vrednem oborožitvenem poslu vlade Janeza Janše malce nepričakovano na glavna vrata vrnila v slovensko politiko. Večina znanih glavnih in stranskih nastopajočih je spet na prizorišču, pridružila pa sta se jima tudi dva nova. Tista, ki so ju državljani pogrešali in pričakovali že dolgo in medtem že tudi malce obupali, da ju bodo uzrli: slovenska policija in tožilstvo. Ta teden so bile namreč pri nekaterih domnevno vpletenih v nedovoljen način pridobitve posla (kratko - podkupovanje) pri opremljanju slovenske vojske z osem-kolesnimi oklepniki prvič opravljene hišne preiskave, pri katerih so bili navzoči tudi finski preiskovalci. Prolog v novo dejanje primera Patria je bil obisk finske pravosodne ministrice v Sloveniji pred približno dvema tednoma. Čeprav o vsebini njenih pogovorov ni veliko znanega, pa si je javnost zapomnila »podrobnost«, da je bila pravosodna ministrica iz države, v kateri posle (državnega) orožarske koncerna s Slovenijo (in Egiptom) zaradi suma podkupovanja preiskujejo že kakšni dve leti (!), v spremstvu svojega slovenskega kolega Aleša Zalarja tudi na pogovorih pri generalni državni tožilki Barbari Brezigar. Nekaj dni kasneje je nato časnik Dnevnik odkril, da je slovenska policija med preverjanjem seznamov telefonskih pogovorov osumljenih v primeru Patria naletela na ime - Barbare Brezigar. Generalna državna tožilka je te navedbe označila za pod- tikanje, javnost pa se je spomnila, s kakšnimi zamudami sta minuli dve leti slovenska policija in tožilstvo obravnavala predloge, prošnje in zahteve finskih preiskovalcev za sodelovanje. Pravosodni minister Zalar je od tožilke Brezigarjeve nemudoma zahteval pojasnila, ta pa je nato od ministra zahtevala, naj od kolegice na čelu notranjega ministrstva Katarine Kresal pridobi pojasnila o ravnanju policije. Generalna državna tožilka je v dopisu pravosodnemu ministru izrazila prepričanje, da je šlo pri nadzoru njenih telefonskih komunikacij za »poseg v neodvisnost tožilstva«. Policijska uprava je, ne da bi v zvezi s preiskavo kar koli pojasnjevala, tožilkine očitke zavrnila, toda notranja ministrica je od vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije vseeno zahtevala uradno pojasnilo. Nanj pravosodni minister in javnost še čakata, se je pa medtem v javnost »vrnil« eden od v posel s Patrio domnevno vpletenih posrednikov Walter Wolf. Slovensko-avstrijsko - kanadski poslovnež je namreč objavil, da je zaradi nedokazanih obtožb in škode, ki da mu je bila z njimi povzročena, Slovenijo, Avstrijo in Finsko tožil pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Wolf je ob tem navedel, da je zaradi finske preiskave, v kateri se je nato znašlo avstrijsko podjetje RHG nekega njegovega partnerja, potem pa še Wolfovo podjetje ICB, Patria prekinila pogodbo z omenjenima podjetjema, po kateri bi Wolfovo podjetje za svoje posredniške storitve dobilo približno dva milijona evrov provizije. In vsem tem »predigram« so ta teden sledile hišne preiskave pri Wol- fu, v slovenski podružnici Patrie, podjetju Kolesnik (ki ga, mimogrede, vodi mož finske veleposlanice v Sloveniji), v slovenskem izvajalcu posla oziroma proizvodnem podizvajalcu, podjetju Rotis, ter še nekaterih posameznikih, slovenskih državljanih, ki jih policija sumi bodisi kaznivega dejanja bodisi domneva, da bi ji lahko s podatki kot priče pomagali pri preiskavi. Skupno je po neuradnih podatkih v preiskavi šest osumljencev, nekatere izmed njih so menda tudi že zaslišali. Kaj bo preiskava v Sloveniji, pri kateri so zdaj ves čas navzoči tudi finski kriminalisti, odkrila, je seveda nesmiselno ugibati. Preiskovalce na eni strani pritiskajo roki (nekatere kazniva dejanja, če so bila storjena, bodo v nekaj tednih zastarala), po drugi strani pa tudi novo dejanje zgodbe o slo-vensko-finskem orožarskem poslu poteka ob neizogibni politični spremljavi. Današnja največja opozicijska stranka SDS je prepričana, da gre le za nadaljevanje »zarote«, zaradi katere da je izgubila že septembrske volitve, eden od glavnih ciljev tokratne »kampanje« pa da je diskreditacija in nato zamenjava generalne državne tožilke Brezi-garjeve (pred šestimi leti kandidatke SDS na predsedniških volitvah). Ker ima Slovenija dolgo zgodovino dvomljivih in nikoli do konca raziskanih oro-žarskih poslov (še iz zgodnjih devetdesetih let prejšnjega stoletja), v njih pa so se nekateri od tokratnih osumljencev že pojavljali, slovenski državljani lahko le upajo, da bo zaradi interesa Finske, da ostane ena najmanj za korupcijo dovzetnih držav na svetu, vsaj primer Patria nekega dne vendarle doživel nedvoumen epilog. PISMA UREDNIŠTVU »Uradna zgodovina Nu ne obstaja« »Uradna zgodovina ne obstaja,...« je uredništvo zapisalo v naslov članka o stališču Milice Kacin Wohinz. Zgodovinarka je dodala, da po njenem »tudi ne sme obstajati«. Vendar ne more biti nobenega dvoma, da v Italijanski republiki obstaja uradna zgodovina, ki je napisana v uradnih državnih aktih. Ministrov odlok z dne 22. februarja 1980 je predpisal spomeniško varstvo za »Šoht« in »Prazno jamo v Bršljanovci« s sledečo utemeljitvijo: »testimonianza di tragiche vicende ac-cadute alla fine del secondo conflitto mondiale, divenuta fossa comune di un numero rilevante di vittime, civili e militari, in maggiorranza italiani, uccisi ed ivi fatti precipitare«. Z isto utemeljitvijo je odlok predsednika republike z dne 11. septembra 1992 proglasil »Šoht« za spomenik vsedržavnega pomena. Openci dobro vejo, da so bila v »Prazno jamo v Bršljanovci« vržena samo trupla v bitki padlih Nemcev. Zavezniški dokumenti iz let 1945 in 1946 pa dokazujejo, da ni res, kar piše italijanska uradna zgodovina o »Šohtu«. Drugega maja 1945 je bila v Trstu hudo ranjena Ivana Draščič iz okolice Buzeta v Istri, ki je 5. maja 1945 ob 5. uri zjutraj umrla v tržaški bolnici. Po italijanski uradni zgodovini je bila isti dan po 11. uri ubita v proitalijanski manifestaciji. Odlok predsednika republike, s katerim ji je bila podeljena zlata kolajna za civilne zasluge, ima sledečo utemeljitev: »Animata di profonda passio-ne e spirito patriottico, partecipava ad una manifestazione per il ricongiungi-mento di Trieste al Territorio naziona-le, perdendo la vita in violenti scontri di piazza. Mirabile esempio di elette virtu civiche ed amor patrio, spinti sino all'estremo sacrificio«. Ob dejstvu, da se ob 5. uri umrla oseba ne more udeležiti manifestacije, ki se odvija 5 do 6 ur kasneje, obstaja tu- di upravičen sum, da Giovanna Drassich ni bila Italijanka. Ko je govora o pristranskosti, naj mi bo dovoljeno opozoriti, da je pristransko tudi govoriti o taboriščih na Ra-bu in v Gonarsu, ki sta bili namenjeni Slovencem iz Ljubljanske pokrajine, in pozabiti na taborišči Cairo Montenot-te in Fraschette di Alatri, ki sta bili namenjeni primorskim Slovencem, prvo moškim, drugo ženskam. Samo Pahor Vidna dvojezičnost v občini Naborjet - Ovčja Vas Mladinska skupina Mladi za Mlade z zadovoljstvom pozdravlja bodočo vključitev občine Naborjet - Ovčja Vas v Kanalski dolini v seznam občin, kjer se izvaja vidna dvojezičnost. Odločitev župana Omana je prijetno presenetila ves slovenski živelj, ki bo zdaj lahko končno videl imena vasi, okrajev in cestnih tabel v originalni, prvotni, slovenski obliki. Po mnenju skupine je bil ta korak nujno potreben. Zdaj bi si pa zaslužil čimprejšnjo udejanjenje tudi na terenu. 5. aprila, ko se bo v Ovčji Vasi odvijal deželni kongres in Slovensko mladinsko srečanje treh dežel v organizaciji skupin Mladi za Mlade (TS) in Prihodnost (GO), bo potemtakem vzdušje že obogateno s temi novostmi, ki so za slovenstvo Kanalske doline bistvenega pomena in ki morda odpirajo novo poglavje tudi na tem mešanem, politično zapletenem območju. Tomaž Špacapan, Mladi za Mlade pliskovica Razstava slik Nuše Lederer Nuša Lederer PLISKOVICA - Razvojno društvo Pliska in Mladinski hotel v Pliskovici prirejata danes (v soboto, 28. marca) ob 19.30 uri v Mladinskem hotelu odprtje slikarske razstave mlade kraške umetnice Nuše Lederer, ki se bo tokrat predstavila na temo Hiške, ki izginjajo. Slikarko in njeno delo bo predstavila Olga Knez. Slikarka, ki je končala likovno akademijo v Benetkah, živi in ustvarja pa v Križu pri Sežani, se je že predstavila na petih samostojnih razstavah. Njena osrednja tematika je kraški prostor z značilno kraško arhitekturo, ki tone v pozabo in prav kamnita dediščina Krasa je tisti osrednji motiv, ki jo najbolj privlači. Avtorica pravi, da je njen namen ustvariti nekaj novega na edinstven način uporabiti kraško kulturo v slikarstvu. Hkrati želi poudariti nenehno vplivanje novih interesov arhitekture na kraško hišo, ki je poleg naravnih značilnosti, prepoznavni simbol Krasa. Razstava bo na ogled do vključno 13. aprila 2009. (O.K.) SKLAD MITJA CUK SVETUJE Številna vprašanja Ko danes beremo ali poslušamo o šoli, ugotovimo, da se veliko razpravlja o tem, koliko ur bodo v šoli preživljali otroci: 27, morebiti 30 ali celo 40. Mnogi se sprašujejo, zakaj toliko: gre za doseganje večjega razpona, da bi zagotovili mladim boljšo vzgojo in izobraževanje ali za prikladnejšo razporeditev časa glede na zaposlitvene obveze staršev. Veliko se govori zlasti o zmanjševanju števila delovnih mest, o uri prihoda in odhoda... Globalne spremembe načenjajo tudi področje »šolskega«. Spodbude zunanjega sveta, katerih je vse več in so čedalje bolj intenzivne, močno vplivajo na mlade - šola pa nekako le caplja za vrtoglavo hitrim zunanjim napredkom. Mnoge osebne izbire podlegajo logiki lažje poti in čim večjega ekonomskega uspeha. Socialna kriza zagotovo ne miri duhov in tako se tudi razkorak v generacijskih vizijah veča. Zastavljajo se vprašanja tudi s specifično našim šolstvom: so privrženci ohranjanja slovenstva in oni, katerim je bolj do evro-peizacije, »povečinjenja« in bra-tovskih čustev. Ti nas bodrijo, naj gledamo naprej in se ne oziramo nazaj. Odgovor na vprašanje o oportunosti in pravici ohraniti število šol, zagotovljenih po mednarodnih pogodbah, nedorečeno lebdi v zraku. Mnogi iščejo krivce za stanje današnje šole. Kdo odloča? Mar so to v prvi vrsti javni upravitelji, starši ali šolniki... Tudi odnos učencev in dijakov do šole je sprevržen. Nič več ni gledanja na šolo kot na dragocen dosežek, ampak je pouk skoraj nekaj vsiljenega, nekakšno nujno zlo. Mnoge poteze, katerim smo priča, so oblastniške: mačehovski odnos sedanjih državnih upraviteljev do šole. Neizobraženo in nekritični ljudstvo je pač laže vodljivo. V ta splošni položaj je »vcepljena« t.i. »naša« šola preko trenutnih generacij staršev in otrok, ki so njeni neposredni uporabniki. Pa vendar spada naša šola tudi v neki širši, narodnostni okvir. In nastopi vprašanje, ali na »našo« šolo sploh še gledamo kot na »našo«, ali nam je ta spe-cifika pravzaprav ovira? Če sodimo po člankih, reportažah in zapisih, mnogi šolski strokovnjaki menijo, da šola v Italiji propada. Nanjo ni več prave navezanosti, kakršno so znali pokazati nekdanji učitelji in nekdanji učenci. Učencem danes skoraj ni mar do izobraževanja, so čedalje bolj nedisciplinirani, neolikani, brez volje do učenja in zanimanja za znanje. Mnogi učitelji niso v šoli zato, ker bi jih to posebej veselilo. Odnos med tistimi, ki se učijo, in onimi, ki učijo, je čedalje bolj problematičen. Tudi v odnose, ki so kolikor toliko dobri, pa se še prevečkrat vtikajo starši na neustrezen način. V splošnem odkrivamo več odklonilnega kot naklonjenega odnosa do šole, zato tudi nenav-dušenost današnjih otrok ni nekaj pretirano čudnega. Nekateri starši se odločajo za vpis otrok v zasebne šole, tako tudi mnogi Slovenci iščejo prestižnost drugod: v italijanski, zlasti pa v mednarodnih šolskih ustanovah. Tudi slovenski pristop do svoje šole v okviru italijanskega šolskega sistema je pod vplivom novih pritiskov, novih družbenih pogojev in kriz, zamisli in teženj, ki včasih nimajo pravega stika z vzgojo in izobraževanjem ali vsaj ni to njihov primarni cilj. Mladi se v sodobni zmešnjavi še posebej težko odločajo med izbirami, nad katerimi kraljuje grožnja z brezposelnostjo. Na vseh področjih, povezanih s šolo je potrebna večja odgovornost: manj oblastništva, manj pritiskov in kazni kakor tu- di manj permisivnosti, nezaslu-ženih ocen, brezbrižnosti in pi-šmevuhovstva ter podobnih pojavov. »Šola« naj bi se približala slehernemu učencu, ga spoznala, izvedela iz kakšnega okolja prihaja, da bi lažje ugotovila njegove sposobnosti in jih skušala uveljaviti v največji meri. V primeru šole slovenskim učnim jezikom ni nobene potrebe, da bi se zahteve do znanja slovenščine zmanjšale, in da bi skrajšali čas, namenjen slovenskemu jeziku, samo zato, ker je danes po »naših« šolah vse več otrok iz mešanih ali tujih starševskih zvez. Tesnejši odnos šole s posameznikom bi otroku pomagal do večje osebne odgovornosti, do večjega zaupanja vase, sposobnosti za premagovanje težav, obravnavanja sodobnih tem, izvajanja praktičnih izkušenj in doseganja primernega učnega zadoščenja. Danes šola potrebuje zaradi številnih zunanjih izzivov in starševskih pričakovanj ne le »učilno zidano«, pač pa tudi dobro opremo, odlično učno osebje, primeren ustroj, posodobitev gradenj in tudi metod učenja. Če se zazremo v svoj šolski vrtiček, ugotovimo, da je znanje maternega jezika čedalje pomanjkljivejše, da se učenci (slovenskega maternega jezika ali ne) iz najrazličnejših razlogov poslavljajo od osnovne in drugih stopenj šol s pomanjkljivim znanjem slovenščine. Mogoče zato, ker ni uveljavljenih novih metod poučevanja, ker se pouk slovenščine ne diferencira glede na osnovno stopnjo znanja, ker prevladuje miselnost, da so učbeniki v italijanščini za druge predmete boljši od slovenskih in se jih zato uporablja, ker prevladuje ugotovitev, da bo večina sedanjih dijakov tako in tako kasneje obiskovala italijansko univerzo, torej naj se raje uči italijanskih strokovnih izrazov, in podobno. Ljubezen do svojega jezika in kulture pa, tako se zdi, je nekaj nesodobnega, smešnega in odklonilnega. Občutiti šolo kot prisilo ni koristno niti za učitelje niti za učence. Učiti se na zabaven način daje boljše rezultate, pa tudi doživljati zadoščenje in prijetno okolje na delovnem mestu lahko le oplemeniti delo učiteljev. Prva, ki je potrebna temeljite zamenjave, je zato splošna klima šolskega okolja. Danes je tema o šoli podobna vlečenju vrvi: na vsaki strani je po ena ekipa, ki vleče v svojo smer. Na sredi pa šola, okoli katere se odvija nenehen napredek, s katerim težko stopa v korak. Tako se zastavljajo tudi vprašanja: Ali je šola le kraj za izobraževanje in vzgojo? Ali je še vaško kulturno središče, kateremu se nobena vas ne more in ne sme odpovedati. Naj bo šola zlasti kraj celodnevnega varnega preživljanja časa otrok zaposlenih staršev? Naj se v šoli - v nasprotju z delovnim okoljem - bojujemo za 40 ur pouka? Ali naj bo šola le možnost za doseganje potrebnega »papirja« za zaposlitev? Šola v obliki sodobne pragmatičnosti je kompromis - prilagoditev in ublažitev želja, potreb, pričakovanj in zahtev - med sedanjimi šolniki, trenutnimi starši in dijaki, zakonskimi določili in možnostmi izvajanja. Šola kot pojem in pomemben in nezamenljiv element narodove biti (v večinskem morju), pa je trajna dragocena vrednota. Delajmo na tem, da jo bomo znali kot tako čuvati, ne glede na trenutna politična in druga kontingentna prepričanja. (jec) 6 Sobota, 28. marca 2009 GOSPODARSTVO kriza - Razprava na izrednem razširjenem svetu tržaške Trgovinske zbornice Trst nekoliko v zavetju, vendar se učinki krize čutijo Največji problemi so plačila podjetjem in težave pri odplačevanju posojil TRST - Trst sicer ni srečni otok, vendar ga je kriza vsaj doslej prizadela manj kot druge pokrajine v deželi in v državi. Zasluge seveda ni mogoče pripisati kakšnim posebnim zaslugam Trža-čanov, ampak preprosto dejstvu, da je tržaška pokrajina nizko industrializirana in da njeno gospodarstvo sloni na dejavnostih, ki jih kriza (zaenkrat) še ni neposredno ali izrazito prizadela. S to premiso v uvodnem poročilu predsednika tržaške Trgovinske zbornice Antonia Paolettija se je včeraj popoldne začelo izredno zasedanje razširjenega zborničnega sveta, na katerega so bili povabljeni predstavniki stanovskih organizacij (SDGZ je zastopal član predsedstva Marko Stavar), sindikatov in združenj potrošnikov, da bi skupaj analizirali položaj tržaškega gospodarstva v tem kriznem obdobju in opozorili na najbolj kritične točke v sistemu. Da položaj še ni v alarmni fazi, je Paoletti dokazal s številkami, ko je npr. povedal, da se je lani število registriranih podjetij zmanjšalo le za 62 ali za 0,34 odstotka. Bolj nevarna je ugotovitev o splošnem in močnem padcu široke porabe, kar bo ali že povzroča ne samo škodo za gospodarsko-podjetniški sistem, ampak tudi za življenje in privlačnost mestnih središč; upadanje porabe je sicer v teku že od leta 2002, vendar se je v zadnjem času močno pospešilo. Nekatera, predvsem trgovska podjetja so tako prišla v težave s preživetjem, saj so premalo kapitalizirana, kriza pa jim je prinesla še težave z dostopom do kredita. Paoletti je nato analiziral dosedanje korake Trgovinske zbornice, ki se je na krizo odzvala že lani, ob njenih prvih pojavnih znakih. Konkretno, zbornica je zagotovila milijon evrov za jamstvene konzorcije Confidi (za trgovce in obrtnike), prek katerih je bilo podjetjem takoj na voljo deset milijonov za posojilna jamstva po posebno ugodnih pogojih in na podaljšane roke odplačevanja. Poleg kreditne problematike se je zbornica angažirala za bonifikacijo onesnaženih območij in izdelala nov predlog za programski sporazum, ki temelji na načelu, da »tisti, ki niso onesnažili, ne bodo plačali«. Rešitev tega vprašanja je namreč nujna zato, da bo Trst pripravljen na po-krizni zagon, na pridobitev novih proizvodnih naložb, za katere pa je potreben ustrezen prostor. Tega namreč v pokrajini močno primanjkuje, zato so rešitev ravno danes onesnažena območja. Poleg razvoja transporta, logistike in infra-strukturnih projektov (za nov grosistični Izredno zasedanje razširjenega sveta tržaške Trgovinske zbornice kroma trgovski center in sadno-zelenjavni gro-stistični center) je namreč zbornica angažirana s t.i. ozemeljskim marketingom, saj je bila v sodelovanju z različnimi lokalnimi subjekti, predvsem znanstveno-univerzitetnimi, sprožena nova faza sen-sibiliziranja nacionalnih in mednarodnih krogov o privlačnosti pokrajine za nove pobude in naložbe. V razpravi so sodelovali predsednik obrtniškega jamstvenega konzorcija Dario Bruni, predsednik trgovskega konzorcija Franco Rigutti, predsednica združenja obrtnikov CNA Franca Fabian, predsednik pokrajinske zveze gradbenikov Ance Donato Cividin, Paolo Batti-lana v zastopstvu združenja industrijcev, Manilo Romanelli za Confcommercio, Massimo Carraro za združenje bank ABI, Carlo Calena za zadružno gibanje, Vincenzo Timeo za Uil, Adriano Sinco-vich za Cgil, Vladimiro Simonovic za Ugl in Anna Brevitello za združenje potrošnikov Adiconsum. Njihova izvajanja so se vrtela okrog dveh glavnih problemov, in sicer neplačevanja oziroma zamud pri plačilih podjetjem (predvsem s strani javne uprave) in težav pri dostopu do kredita in pri reprogramiranju dolgov. V bistvu gre za povezana problema, saj podjetja neplačane storitve ali izdelke pokrivajo s posojili in če teh plačil v določenem roku (navadno 90 dni) ne prejmejo, ne morejo bankam odplačevati posojilnih odlokov. (vb) Fincantieri lani posloval nekoliko slabše kot predlani, na obzorju dokapitalizacija TRST - Ladjedelniški koncern Fincantieri je lani ustvaril 2,9 milijarde evrov prihodkov (+8% glede na leto 2007), vendar sta bila bruto in neto dobiček (43 oziroma 10 milijonov evrov)nižja kot leto prej zaradi neugodne mednarodne konjunkture. Lanski poslovni obračun je včeraj odobril upravni svet družbe, ki bo skupščini delničarjev predlagal dokapitalizacijo v višini največ 300 milijonov evrov. Brez svežega denarja namreč koncern ne bi mogel uresničiti industrijskega načrta za obdobje 2007-2011, so sporočili iz družbe. Upravitelji bodo skupščini delničarjev predlagali tudi razdelitev dividend v skupni vrednosti 10,1 milijona evrov, kar pomeni 3-odstotno letno obrestovanje kapitala. »Zelo sem zadovoljen s klubovanjem podjetja in zaupam v prihodnost, še posebno, če si bodo vse njegove komponente, me-nedžment, delavci in sindikati, s skupnimi močni prizadevali za dosego ciljev okrepitve v tako težavnem trenutku,« je poslovne rezultate in perspektive komentiral pooblaščeni upravitelj kocerna Giuseppe Bono. Renzo Tondo za pomoč Makedoniji pri predpristopni strategiji približevanja EU TRST - Furlanija-Julijska krajina želi s svojimi evropskimi izkušnjami pomagati Makedoniji v procesu približevanja Evropski uniji, je v tiskovni noti sporočil predsednik Dežele Renzo Tondo po včerajšnjem obisku v Skopju, kjer se je sestal s predsednikom makedonske vlade Nikolom Gruevskim. Dogovorila sta se za ustanovitev treh mešanih skupin, ki bodo ocenile možnosti za podpis okvirnega sporazuma, v katerem bi po Tondovem predlogu predvideli tudi razvoj regionalnega modela v tej balkanski republiki, katere ozemlje je zdaj razdeljeno zgolj na 84 občin. Tondo je glede svojih vtisov povedal, da je Makedonija »institucionalno mlada, navdušena in dinamična država, ki je kljub zavedanju težav odločena izpolniti pogok-je za vstop v Evropsko unijo in Nato«. Pogovori so zajeli tudi možnosti sodelovanja pri projektiranju in gradnji avtocestnih in železniških povezav v Makedoniji. EVRO 1,3295 $ -2,29 logistika - Posvet tržaške Trgovinske zbornice o transportu in logistiki v pokrajini Nizka tercializacija logističnih storitev onemogoča optimizacijo storitev in stroškov TRST - Logistika za konkurenčnost tržaške pokrajine je bil naslov včerajšnjega posveta v veliki dvorani tržaške Trgovinske zbornice, ki ga je ta ustanova organizirala z namenom, da pridobi čim bolj izčrpen fond podatkov, informacij in ocen o lokalnem infrastrukturnem sistemu. V ospredju zasedanja, ki ga je uvedel predsednik zbornice Antonio Paoletti, je bilo vprašanje povpraševanja po prevozih in kako to povpraševanje spodbuja postopno ekspanzijo na oskrbovalnih in potrošniških trgih, vpliva na razpoložljivost novih virov surovin, na delo, znanje in na lokacijske odločitve podjetij. Kot je dejal Paoletti, je želela zbornica prispevati k opredelitvi logističnih potreb za konkurenčno rast pokrajinskega gospodarskega sistema. Paolettijevemu vabilu so se odzvali številni izvedenci, ki so razpravljali s pomočjo dragocenega tehničnega prispevka družbe Uniontrasporti iz okvira zveze zbornic Unioncamere, ki je izdelala štiri projekte, financirane iz izravnalnega sklada te zveze. Gre za naslednje projekte: ustanovitev pokrajinskega observatorija za transportne infrastrukture in logistiko, izvedba vzorčne raziskave za oceno stroškov logistike v pokrajini, ocenitev potreb po infrastrukturah in logističnih strukturah in kot zadnji projekt še analiza vloge transporta in logistike pri delovanju okolišev in rasti industrije »made in Italy«. Kot je bilo ugotovljeno na včerajšnjem posvetu, je ključna točka, ki izhaja iz analiz, nmizka stopnja tercializacije logističnih storitev (v povprečju 99,99%), kar ne omogoča optimizacije storitev in stroškov logistike v taki meri, da Arhivski posnetek ene od italijanskih logističnih platform bi lahko vzpostavili integrirano strategijo. EVROPSKA CENTRALNA BANKA 27. marca 2009 valute evro (povprečni tečaj) 27.03. 26.03. ameriški dolar japonski jen 1,3295 129,91 9 0838 1,3607 133,63 92191 kitajski juan ruski rubel mniickn riiruia 44,7692 673330 45,4005 68,2460 ll lUlJjlVa l upila danska krona rtnt"3nQk'i ti int" 7,4490 09285 7,4488 0,93160 UIILalOhJ IUI1L švedska krona 10,8935 8,8000 10,8765 8,7275 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona c\/i/~arcKi frank OjOUUU 27,225 15189 27,233 1,5266 jVILoIjKI llallh. estonska krona trtrinl" 15,6466 304,37 15,6466 302,00 1 1 Ia