cena 60 dinarjev številka 12 (816)
glasilo •socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje, 27. marca 1986
Z druge seje občinske kandidacijske konference
w
Drago Sulek kandidat za predsednika velenjske občinske skupščine
V	ponedeljek je bila 2. občinska kandidacijska konferenca. Na njej so obravnavali poročilo o opravljenih kandidacijskih aktivnostih med prvo in drugo sejo občinske kandidacijske konference, še posebej skrbno pa so ocenili volitve. Menili so, da smo v občini Velenje vojitve tako organizacijsko, kadrovsko kot vsebinsko dobro izpeljali. Zadovoljni smo lahko tudi z udeležbo na voliščih, še posebej po krajevnih skupnostih, kjer je volilo več kot 95 odstotkov vseh volilnih upravičencev.
V	organizacijah združenega dela pa jih je volilo 88,74 odstotka. Tudi to je sicer zadovoljivo, vendar pa so izrekli kritiko vsem tistim delovnim okoljem, ki imajo večje število delavcev na službenih potovanjih. Tako je bilo tudi v četrtek, 13. marca. V teh okoljih bi bili lahko pripravili volitve za te delavce že vse od 11. marca dalje in bi tako ludi zagotovili še višjo udeležbo.
V krajevnih skupnostih so imeli največ težav z volilnimi imeniki pa tudi z neusklajenostjo volilnih in statističnih okolišev. Srečevali pa so se še z nekaterimi drugimi, manjšimi težavami, na katere so opozorili in jih bo potrebno v prihodnje odpraviti.
Ni. drugi kandidacijski konferenci občine Velenje so se dogovorili, da morajo v vseh okoljih pripraviti temeljite analize volitev. Ob tem morajo tudi ažurirati varnostno politične ocene, v organizacijah združenega dela pa po potrebi tudi samoupravne akte. Sprejeli pa so še nekaj drugih usmeritev, ki jih je treba upoštevati pri naslednjih volitvah.
Na drugi občinski kandidacijski konferenci, v ponedeljek, so določili tudi kandidate za nosilce nalog v skupščini občine Velenje in v samoupravnih interesnih skupnostih. Večino delegatov so obravnavali in potrdili že na prvi kandidacijski komferenci, določili pa so tudi nekaaj novih, saj nekateri predviden» niso bili izvoljeni.
Kandidat za predsednika občinske skupščine je Drago Šulek, direktor Centra srednjih šol, za
Drago Šulek
podpredsednika Andrej Greben-šek, predsednika zbora združenega dela Franc Žerdin, za podpredsednika tega zbora Jurij Veršec, za predsednika družbeno političnega zbora so potrdili oba dosedanja kandidata Mirana Ah-tika in Draga Bahuna, za namestnika predsednika družbeno političnega zbora Branka Krajnčca, za predsednika zbora krajevnih skupnosti Jožeta Krka in namestnico Božidarko Kortnik.
Rezultati naj nas ne uspavajo
Zaključni računi so za nami, za nami pa so tudi razprave o tem, kako smo gospodarili v preteklem letu, kaj bi bilo treba za dosego boljših ciljev še uresničiti.
NAŠA TEMA
Z rezultati, ki jih je doseglo gospodarstvo občine Velenje v preteklem letu, sicer ne moremo biti povsem zadovoljni. To leto namreč lahko označimo kot leto velikih preizkušenj, leto, ko so se v marsikaterem delovnem okolju borili za obstoj. Še ob koncu de-vetmesečja smo bili nad doseženimi rezultati zaskrbljeni, saj so bili ti daleč od resolucijsko zastavljenih ciljev. V vseh okoljih smo poudarjali, da je treba vendarle nekaj storiti, da povečamo produktivnost dela, da bo naša proizvodnja večja. Ob koncu leta podatkom še sami skorajda nismo mogli verjeti. Prizadevanja so rodila sadove in to bogate sadove. Industrijsko proizvodnjo nam je uspelo v zadnjih dveh mesecih lanskega leta, še posebej v decembru, povečati celo toliko, da smo resolucijsko predvideno dva- do triodstotno rast močno presegli.. Uresničili smo jo namreč kar z indeksom 104 v primerjavi z letom 1984. To so vsekakor rezultati, ki potrjujejo, da zmoremo zares veliko, če to hočemo.
Ob vsem tem pa je še toliko bolj razveseljivo, da se trend visoke rasti industrijske proizvodnje nadaljuje tudi v letošnje leto. Zadnji meseci leta so bili v preteklosti uspešnejši, industrijska proizvodnja pa je nato v prvih
mesecih novega leta močno upadla. Letos ni tako. Januarja se je namreč v primerjavi z decembrom industrijska proizvodnja v občini Velenje povečala še za 5,8 odstotkov, če primerjamo prva dva meseca letošnjega leta z enakim obdobjem lanskega leta pa je ta višja kar za 22,2 odstotka. Povedati je sicer treba, da je rast tako zelo ugodna predvsem zaradi velike proizvodnje v elektrogospodarstvu, pa vendar kljub vsemu so rezultati zelo spodbudni.
Nekoliko nam je v tem času uspelo povečati tudi uvoz. Če primerjamo januarskega z lanskim januarjem je ta višji za dober odstotek, konvertibilni pa skoraj za 33 odstotkov. V prvih dveh mesecih letošnjega leta pa smo uvozili tudi precej manj kot v enakem lanskem obdobju (indeks 87,9). Veliko obremenitev pa predstavljajo gospodarstvu zaloge. Z njihovo višino v občini Velenje še vedno nikakor ne moremo biti zadovoljni, saj so te odločno previsoke. Lani so v primerjavi z letom 1984 porastle kar za dobrih 95 odstotkov. V januarju so bile še nekoliko višje, v februarju pa so malo upadle. Upajmo, da jih bomo v prihodnjih mesecih zmanjšali na sprejemljivo raven.
V novo leto smo torej zakorakali dokaj uspešno in upamo lahko le, da nas ti rezultati ne bodo uspavali, da ne bomo spet popustili in da nam ne bo že mesec marec pokazal povsem drugačnega obraza. Vsekakor pa temu ne bo tako, če si bomo na slehernem delovnem mestu prizadevali, da delo dobro in hitro opravimo. Rezultati prav gotovo tudi tokrat ne bodo izostali.
Mira Zakošek
Med kandidati, ki so jih potrdili za nosilce nalog v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti omenimo le tiste, ki jih na prvi kandidacijski konferenci za te naloge niso predvideli. Za predsednico skupščine skupnosti za zaposlovanje so predlagali Milko Šinkovec, za njeno namestnico pa Alenko Podgoršek. Naloge predsednika skupščine zdravstvene skupnosti naj bi opravljal Alojz Filipančič, za predsednico zbora uporabnikov pa so predlagali Milojko Gerkeš. Naloge podpredsednika skupščine skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja naj bi opravljal Jože Zelenko, naloge predsednika skupnosti za ceste Tone Tajnšek, predsednika zbora uporabnikov pa Pavle Planine. Vsi ostali kandidati za opravljanje nosilcev nalog v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti so nespremenjeni in so jih na drugi seji občinske kandidacijske konference ponovno potrdili.
14. aprila bodo delegati na zborih skupščin volili delegate za zvezni zbor skupščine Jugoslavije. Na občinski kandidacijski konferenci so za delegate v ta zbor s celjskega območja predlagali in potrdili Janeza Breznikar-ja (papirnica Radeče) Tomaža Križnika (Glin Nazarje) in Jožeta Mešla (Ingrad Celje).
Razpravljali so še o možnih kandidatih za vodilne in druge naloge v republiški skupščini in republiških samoupravnih interesnih skupnostih. Za predsedni-kapredsedstva SR Slovenije je
Gorenje—Iskra
Skupni projekti
Prejšnjo sredo, 19. marca so se v Ljubljani sešli predstavniki Gorenja in Iskre. Gostje iz Gorenja so si med obiskom v Ljubljani ogledali proizvodnjo v Iskri Mikroelektroniki in Iskri Centru za teleoptiko v Stegnah.
Med pogovori so ugotovili, da poteka sodelovanje med obema poslovnima sistemoma dokaj uspešno. Da bi pospešili razrešitev nekaterih odprtih vprašanj, posebej še s tekočega poslovnega sodelovanja in programskega sodelovanja, so določili odgovorne nosilce aktivnosti.
Predstavniki Gorenja in Iskre so ugotovili, da so temelji medsebojnega sodelovanja delitev dela, skupni nastopi na nekaterih zunanjih tržiščih, opredelitev skupnih razvojnih programov ter skupno oblikovanje strategije zagotavljanja potrebnega strokovnega kadra. S skupnimi stališči pri aktivnostih za zagotavljanje reprodukcijskih materialov in do zunanjetrgovinskega sistema pa naj bi še bolj spodbudili izvoz. Kar zadeva programsko področje so še posebej opozorili na obojestransko usmeritev na skupne projekte tako imenovanih visokih tehnologij, ki so nadvse pomembni za nadaljnji razvoj obeh svetovnih sistemov.
Predstavniki Gorenja in Iskre se bodo na novem, delovnem srečanju sešli predvidoma junija v Titovem Velenju.
(an)
C
/
predlagan Franc Popit, za člane pa Alojz Briški, Ivo Fabinc, Majda Gaspari, Boris Majer, Andrej Marine in Janez Stanovnik. Kandidat za predsednika skupščine SR Slovenije je Miran Potrč, potrdili pa so še kandidate za vodstvo slovenske skupščine ter kandidate za zbor republik in pokrajin. Med kandidati iz občine Velenje sta Milan Trampuž (predsednik zbora uporabnikov republiške kulturne skupnosti) in Anton Šeliga (predsednik zbora uporabnikov občinske raziskovalne skupnosti).
Kandidat za predsednika republiškega izvršnega sveta je Dušan Šinigoj, za predsednika izvršnega sveta Skupščine občine Velenje pa Miran Arzenšek. O novi sestavi izvršnega sveta bodo razpravljali v temeljnih okoljih v prihodnjih dneh, ko bo pripravil mandatar predlog te sestave.
Mira Zakošek
V mozirski občini Anton Boršnak
V ponedeljek dopoldne je bila v Mozirju druga seja občinske kandidacijske konference. Člani so najprej razpravljali o poročilu volilne komisije in koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri predsedstvu občinske konference socialistične zveze o opravljenem delu med prvo in drugo kandidacijsko konferenco. Na podlagi volilnih rezultatov so kasneje razpravljali še o dodatnih predlogih za nosilce vodilnih funkcij v skupščini občine in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. Opredelili so se tudi o kandidatih za funkcije na republiški zvezni ravni.
Na konferenci so potrdili kandidate za najodgovornejše funkcije v občini Mozirje. Kandidat za predsednika skupščine občine Mozirje je Anton Boršnak, za podpredsednika Anton Vrhovnik, za predsednika družbeno-politi-čnega zbora Izidor Matko, za
predsednika zbora združenega dela Anton Hren, za predsednika zbora krajevnih skupnosti Matija Nastran in za predsednika izvršnega sveta skupščine občine Mozirje Ivo Kos.
Kandidati za predsednike skupščin samoupravnih interesnih skupnosti so: za izobraževalno skupnost Rudi Kuhar, za kulturno skupnost Alojz Plaznik, za telesno-kulturno skupnost Danilo Dobovičnik, za raziskovalno skupnost Anton Breznik, za skupnost otroškega varstva Fani-ka Strašek, za skupnost socialnega skrbstva Minka Naglič, za skupnost socialnega varstva Jože Prislan,za zdravstveno skupnost Jože Časi, za skupnost invalid-sko-pokoininskega zavarovanja Hinko Čop, za stanovanjsko skupnost Rudi Štorgelj in za ce-stno-komunalno skupnost Franc Miklavc.
Jubilejni maturantski ples
Veselo, prijetno, predvsem pa slovesno je bilo v petek in soboto zvečer v Rdeči dvorani v Titovem Velenju. Na 10. skupnem^naturantskem plesu je pred starši, učitelji in drugimi gosti zaplesalo tradicionalno četvorko skoraj 450 velenjskih srednješolcev. S
tem plesom so se, kot je dejala ena izmed njih, simbolično poslovili od sošolcev in profesorjev. Prišli so do praga svoje zrelosti, kot jim je v slovesnem nagovoru dejal direktor Centra srednjih šol Drago Šulek. Zaželel jim je, da bi še uspešneje, kot so dr-
gnili šolske klopi, stopili v tovarniške prostore ali visokošolske predavalnice in da bi si tako s svojim delom ter mladostno zagnanostjo tudi sami začeli zagotavljati pogoje za boljši jutri.
(vos)
Šoštanj
v
Ze 18. razstava »Likovni svet otrok«
Na osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha v Šoštanju, bodo v soboto, 29. marca, ob 11, uri odprli že tradicionalno republiško razstavo LIKOVNI SVET OTROK, tokrat že 18. zapored.
Za razstavo je prispelo okrog 3000 likovnih del iz številnih osnovnih šol in zavodov iz vse Slovenije v najrazličnejših tehnikah in materialih, tako da je komisija oz. žirija imela res težavno delo izbrati najboljše stvaritve za razstavo. V letošnji komisiji za izbor razstavljenih del so bili: Akad. slikar Peter Krivec — predavatelj na Pedagoški akademiji v Mariboru, akad. slikar Ivo Mršnik — predavatelj na Pedagoški akademiji v Ljubljani in predmetni učitelj Tone Skok iz osnovne šole Veljka Vlahoviča iz Titovega Velenja. Komisija je za razstavo izbrala 400 slik in grafik ter 40 skulptur iz različnih materialov. Ob tej priliki so izdali tudi lep katalog s številnimi reprodukcijami razstavljenih del, ki bo likovnim pedagogom lahko služil tudi kot učni pripomoček.
Na svečani oivoritvi razstave bodo učenci Kaju-hove šole izvedli kulturni program s pevskimi in recitacijskimi točkami.
Vsekakor bo tudi otvoritev letošnje republiške razstave Likovni svet otrok, učencev slovenskih osnovnih šol, za Šoštanj in občino Velenje izjemen in prvovrsten kulturni do^dek.
V. Kojc
?. stran A H3S S3S
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
Titovo Velenje *
27. marca 1986
ŠALEŠKI DROBIR # ŠALEŠKI ORO
Utrjena raven doseženih poslovnih
Gorenje sozd
učinkov
Finančni izid poslovanja sestavljene organizacije združenega dela Gorenje za leto 1985 je sorazmerno dober, posebej še v primerjavi z rezultati poslovanja v letu 1984. Doseženi so bili naslednji kazalci poslovanja: celotni prihodek okrog 179 milijard dinarjev, dohodek 27 milijard dinarjev, izvoz 112 milijonov dolarjev (od tega skoraj 90 % na tržišča s konvertibilnimi valutami), stopnja pokritja uvoza z izvozom pa znaša 132.
Gorenje je lani, kot kažejo podatki, utrdilo doseženo raven poslovnih učinkov, doseženih leto pred tem, pri čemer velja poudariti, da so se izboljšali tisti kazalci gospodarjenja, ki kažejo na napredek na področju kakovosti poslovanja. Na poslovanje v letu 1985 so, bolj kot prejšnja leta,
vplivale tržne zakonitosti; okrepiti je bilo treba tržne aktivnosti, prav tako pa je bilo potrebno tudi kar največje prilagajanje tržnim potrebam in možnostim. Pri-laganje tržnim zakonitostim pa je pomenilo istočasno tudi pomemben premik v kvaliteti poslovanja.
Fizična proizvodnja je lani ostala na ravni, doseženi v letu 1984. Na to je vplivalo zmanjšanje proizvodnje v Gorenju Gospodinjski aparati (zaradi prenosa proizvodnje hladilnikov iz Titovega Velenja v Bihač) in Gorenju Elektroniki Široki potrošnji. Nekatere delovne organizacije, kot na primer Gorenje Elektro-motori, Gorenje Procesna oprema in Gorenje Fecro pa so dosegli sorazmerno visoko stopnjo rasti proizvodnje. Vrednostno pa je bila proizvodnja, v primerjavi z letom 1984 manjša v Gorenju Elektroniki Široka potrošnja in Gorenju Mural (zaradi prehoda
na opravljanje proizvodnih storitev).
Vsi lanskoletni vrednostni učinki poslovanja so izrazito inflacijsko obarvani. Vendar pa kaže vendarle poudariti, da je bil plan celotnega prihodka presežen za 23 %, dohodka za 18 %, čistega dohodka pa za 17 %. V primerjavi z letom 1984 beležijo v preteklem letu občutno porast dohodka, čistega dohodka, akumulacije in sredstev za reprodukcijo. V primerjavi z letom poprej se je lani v Gorenju bistveno povečal delež dohodka v celotnem prihodku, žal pa so se povečale tudi obveznosti iz dohodka, prav tako pa sta bistveno porasla še akumulacija in akumulativnost. Razveseljivo je, da je porasla stopnja rentabilnosti, pa tudi stopnja dosežene reprodukcijske zmožnosti je večja od načrtovane.
Skupna izguba Gorenja za leto 1985 znaša 2 milijarde 170 mili-
jonov dinarjev (od tega v Gorenju Elektroniki Široka potrošnja 1,633 milijarde din, Gorenje Procesna oprema — tozd Poslovna oprema Ptuj 179 milijonov din. Gorenje Glin Nazarje 282 milijonov dinarjev in Gorenje Petar Drapšin Kikinda 75 milijonov dinarjev), od tega pa je nekrite izgube po zaključnih računih 1 milijarda 182 milijonov dinarjev (in sicer v Gorenju Elektronika Široka potrošnja 940 milijonov dinarjev, Gorenje Glin 171,7 milijonov dinarjev in v Gorenju Petar Drapšin 70,705.000 din). Za kritje te izgube pa so tudi že predvideni viri. Večina izgub (to velja predvsem za Gorenje Elektroniko Široke potrošnje) je davek preteklosti, v drugih delovnih organizacijah pa pripravljajo programe za sanacijo izgub oziroma za izboljšanje poslovanja.
(an)
Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica
Z delovanjem zbornice smo lahko zadovoljni
Pred tednom dni je bila v Titovem Velenju skupščina Sa-vinjsko-Šaleške gospodarske zbornice, na kateri so posvetili največjo pozornost obravnavi in sprejemu predloga temeljnih programskih usmeritev za delovanje zbornice v letošnjem letu. Ob tem pa niso izostale ugotovitve, da smo z delovanjem zbornice v preteklem obdobju lahko zadovoljni, da je ta izpolnila pričakovanja in našla mesto, s katerim pritegnjuje strokovnjake v združenem delu. Prav ta povezovalna vloga, je še posebno pomembna, saj je treba vedeti, da lahko zbornica svoje delovanje gradi le na prostovoljnih odločitvah združenega dela.
Zato je še toliko bolj pomembno, da je združeno delo zbornico sprejelo in jo vključuje v delovanje preko dajanja pobud in usmerjanja aktivnosti. »Največja spodbuda za nadaljnje delo pa je, da je naša zbornica na osnovi pobud združenega dela postala mesto dogovarjanja gospodarskih subjektov za sodelovanje, skupne nastope in druge oblike iskanja optimalnega izkoriščanja tehnolo-
ških in kadrovskih kapacitet. Ta pa ji tudi daje pravo mesto in izvorno vlogo pri delovanju v našem družbenem ekonomskem in političnem sistemu. In prav tu je treba v bodoče največ delovati, kajti plotovi, ki zavirajo sodelovanje gospodarstva so še visoki, največje razbremenjevanje gospodarstva pa je v iskanju rezerv v proizvodni in dohodkovni učinkovitosti,« je na skupščini dejal Ivo Kos, predsednik SŠGZ.
Ko so na skupščini razpravljali o programu, ki si ga je ta zastavila za letošnje leto pa so menili,
da je morda le preširok. Zato je treba vanj vnesti stvari, ki bodo resnično narejene in to kakovostno, izdelati operativni plan dela in določiti prednostne naloge. Kljub pripombam pa je potrebno imeti v mislih, da to ni program peščice ljudi, ki so na zbornici zaposleni, ampak, da so to programske usmeritve celotnega združenega dela obeh občin, tako Velenja kot Mozirja.
Programske usmeritve zbornice za letošnje leto so temeljito razdelane po posameznih področjih. Vendar pa izhodišče de-
Zaradi odhoda dosedanjega predsednika Savinjsko-Šaleške gospodarske zbornice Titovo Velenje, Iva Kosa na novo delovno dolžnost, je potrebno v zbornici pričeti s postopkom za imenovanje novega predsednika. Odbor za Organizacijska in kadrovska vprašanja pri SŠGZ je zato na zadnji skupščini predlagal za novega predsednika Janeza Basleta, dosedanjega predsednika Skupščine občine Velenje. Ta predlog je v javni razpravi do 10. aprila v organizacijah združenega dela, članicah SŠGZ. Seveda pa lahko do takrat temeljne sredine posredujejo v obravnavo tudi svoje predloge.
Na prihodnji skupščini, ki bo v drugi polovici aprila, bodo izvedli volitve.
lovanja opredeljujejo predvsem naslednje naloge: organiziranje gospodarstva kot enakopravnega subjekta v procesih družbenega dogovarjanja; izdelava strokovnih osnov ter meril in kriterijev za vrednotenje razvojnih in proizvodih programov ter preko tega potem tudi vpliv na kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne procese planiranja in usmerjanja investicijskih sredstev, surovinskih tokov oskrbe, vpliv na stalno rast izvoza ter procese sodelovanja in povezovanja gospodarstva.
Zbornica pa mora postati tudi nosilec akcij za sodelovanje regijskega gospodarstva z manj razvitimi republikami, seveda pa tudi sodelovanja z ostalimi razvitimi gospodarskimi področji v Jugoslaviji.
V okviru zbornice bi radi zagotovili tudi čim več pomoči manjšim organizacijam združenega dela, predvsem pri oblikovanju njihovih razvojnih programov in pri navezovanju stikov z regijskimi in republiškimi institucijami.
(mkp)
Gorenje Titovo Velenje
POMLADANSKA OPRAVILA — Koledarsko se je pomlad že pričela, zima pa vendarle noče kar tako popustiti. Noči so še precej hladne, pa tudi sneg se dobro upira, sicer vse toplejšim sončnim žarkom. To pa ni vzrok, da vrtičkarji in drugi ne bi pohiteli s spomladanskimi opravili, zlasti z rezanjem sadnega drevja in trte. Tega so se lotili tudi pri Korenovih v Titovem Velenju.
Udarniško za hitrejši
razvoj
Zadnjo soboto, 22. marca, je 9.000 zaposlenih v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju opravilo prvi letošnji udarniški delavnik. Do konca leta bodo udarniško delali še dvakrat, jn sicer 20. septembra in 22. novembra, izkupiček udarniških delavnikov pa bodo namenili za razvojno sanacijo, se pravi za pospešitev razvoja.
Z udarniškimi delavniki izpričujejo delavci Gorenja pripravljenost, da bodo tudi ob kar največjem opiranju na lastne sile nosili tudi glavno breme razvojne sanacije.
Znano je, da je tudi na račun velikih naporov in odrekanj delavcev Gorenja končana prva, finančna faza sanacije in konsolidacije Gorenja. Tako je ustvarjena osnova za drugo, to je razvojno fazo sanacije.
Ob sprejemanju sanacijskih programov so delavci Gorenja, kot smo že poročali, sklenili. Ha
bodo uresničevali naloge kar najbolj odgovorno in dosledno, tudi za ceno novih naporov in dodatnih odrekanj. Rezultati teh prizadevanj so že vidni. Nobenega dvoma pa ni, da so v tem trenutku pred dejavci Gorenja še zahtevnejše naloge, kot so bile v letih 1983—1985. Prestrukturiranje proizvodnih programov bo terjalo še več znanja, kar največjo kakovost in še večjo učinkovitost dela.
Razumljivo je, da bodo za drugo, razvojno fazo sanacije Gorenje potrebna znatna sredstva, ki jih bodo morali ustvariti oziroma zagotoviti delavci Gorenja sami. In prav udarniški delavniki zaposlenih so ena od oblik, ki naj zagotovi uresničitev skupno dogovorjenih ciljev.
Letošnji udarniški delavniki zaposlenih, bodo zraven dodatnih delavnikov, prispevek delavcev za razvojno sanacijo Gorenja.
Več sredstev za kredite
V	letu 1986 bo Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje povečala znesek kreditov za občane za 570 milijonov dinarjev. Največji porast načrtujejo pri kreditiranju individualne stanovanjske gradnje za kar bodo dodatno namenili 452 milijonov dinarjev. Ker je bila lani ukinjena možnost odobravanja namenskih kreditov na osnovi prodaje konvertibilnih deviz, je za leto 1986 načrtovan manjši porast ostalih posojil občanom, ki se bodo po planu povečala za 118 milijonov dinarjev. Banka bo zagotavljala takšno kreditno ponudbo, ki bo spodbujala dinarsko in devizno varčevanje občanov in prodajo konvertibilnih deviz.
V	letošnjem letu bo mogoče pri Ljubljanski banki Temeljni banki Velenje pridobiti kredite za stanovanjsko gradnjo, razvoj drobnega gospodarstva, kmetijstva in ribištva, kmečkega turizma, za gradnjo malih hidroelektrarn in nakup potrošniškega blaga.
(mz)
Priznanja gospodarske zbornice
Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica bo letos že tretjič zapored podelila priznanja zbornice za izredne uspehe na področju gospodarstva. Svoje predloge lahko organizacije združenega dela še vedno posredujejo zbornici.
Priznanja pa bodo podelili na skupščini, ki bo v drugi polovici aprila.
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Danes, v četrtek 27. marca, se bodo v prostorih občinskega sveta zveze sindikatov, ob 16. uri, na seji zbrali delegati skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, enote občine Velenje.
Na zadnji seji v tej sestavi bodo med drugim obravnavali poročilo in sklepe z zadnje seje republiške skupnosti in gradivo za prihodnjo sejo, ki bo jutri, 28. marca, v Ljubljani. Na seji republiške skupnosti bodo delegati obravnavali več pomembnih vprašanj. Med drugim bodo spregovorili o delu v preteklem obdobju, o predlogu srednjeročnega plana razvoja v tej republiški skupnosti v obdobju 1986—1990, o programu naložb iz sredstev sklada za gradnjo domov za upokojence, o sredstvih za rekreacijo upokojencev v tem letu in o drugem.
TURIZEM V ŠMARTNEM OB PAKI
Nezanimiva dejavnost
Turistična zveza občine Velenje si prizadeva ustanoviti turistično društvo skoraj v vsaki krajevni skupnosti. O tej »ponudbi« so razpravljali na sejah tudi člani sveta krajevne skupnosti Šmartno ob Paki.
Ugotovili so, da ima kraj lepe možnosti za razvoj turizma, prav tako bi z raznimi akcijami lahko polepšali njegov videz, vendar. . .
Na marsikateri kmetiji, zlasti v Velikem in Malem vrhu, bi se lahko poleg redne dejavnosti ukvarjali še s kmečkim turizmom. Treba je namreč najti ljudi, ki bi bili pripravljeni delati na tem področju, prav tako ni pripravljenosti za prevzem nalog v turističnem društvu.
Kakorkoli že, če bi se morda kdo od krajanov premislil in se odločil za to, mu bo krajevna skupnost pomagala po svojih najboljših močeh.
OBČINSKI ODBOR RK VELENJE
Druga seja skupščine
Danes, v četrtek, se bodo na drugi seji skupščine zbrali delegati krajevnih organizacij Rdečega križa Velenje.
Med točkami dnevnega reda naj omenimo le najpomembnejši: ocena dela v preteklem letu ter delovni program za leto 1986. Ob koncu bodo udeleženci poslušali še zdravstveno predavanje o vzrokih infarkta in kako ravnati v takšnih primerih.
Zagotovo bodo udeleženci skupščine znova lahko ugotovili, da beležimo v občini na področju krvodajalstva vsako leto večje uspehe. Samo lani je pokazalo pripravljenost pomagati sočloveku 4289 občanov, od tega se je prvič udeležilo krvodajalske akcije 305 ljudi. Delovni so tudi mladi člani Rdečega križa na osnovnih šolah velenjske občine, nekoliko več pa bo treba v prihodnje narediti na področju zdravstvene vzgoje.
Prvenstvo v šahu
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje in Občinski sindikalni svet Velenje organizirata občinsko in sindikalno prvenstvo t šahu za moške in ženske ekipe, kot tudi posamezno.
Moški ekipno bodo igrali 7. 4. 1986 ob 16. uri posamezno ob isti uri 14. 4. 1986 v prostorih Kavarne REK-a (DPG). Ženske ekipno igrajo 8. 4. 1986, posamezno pa 15. 4. 1986 v istih prostorih ob 16. uri.
Moška ekipa šteje 4 člane in dve rezervi, ženska ekipa 2 članici in eno rezervo.
Če bo prijavljeno manj kot 16 ekip se bo igral sistem Berger, čas igranja 2x5 minut, v primeru večjega števila pa švicarski sistem 7 do 9 krogov, čas igranja 2x10 minut.
Igra se po pravilih Šahovske zveze Jugoslavije. Posamezniki bodo igrali po švicarskem sistemu 2x10 minut.
Žrebanje bo vedno 15 minut pred pričetkom tekmovanja v kavarni REK-a.
Prijavijo se lahko DO. KS, srednje šole, društva in svobodno formirane skupine občanov.
Rok za prijavo je do 3. 4. 1986 na naslov: Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje, Foitova 2, p. p. 28, Titovo Velenje.
Prvouvrščena ekipa dobi pokal, ostale priznanja za udeležbo, posa-mezniki pa medalje. Med posamezniki bomo ločili kategorizirane tekmovalce vključno s III. kategorijo in višje od nekategoriziranih. Športni pozdrav!
»NAŠ ČAS«, glasiloSociali-stične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje. propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja i%5;od I. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot
tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-Pla-ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, Telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 60 dinarjev. Letna naročnina za
individualne naročnike ie 2.700 dinarjev, za tujino 4.950 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800—603—38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421 — 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.	,
27. marca 1986 * Titovo Velenje
V SREDIŠČU POZORNOSTI
nas cas ★ stran 3
Omizje o inventivni dejavnosti v gradbeništvu
Vsak delavec inovator
Ni še dolgo, ko je sodilo gradbeno industrijsko podjetje Vegrad med tiste organizacije združenega dela, kjer inovacij skorajda niso poznali, danes pa je že povsem drugače. Pohvalijo se lahko z nekaj pomembnimi dosežki, pohvalijo pa se lahko tudi z množičnostjo. Vse več delavcev se namreč vključuje v inventivno dejavnost, vse več je takšnih, ki razmišljajo, kako bi poenostavili in pocenili delovni proces, pa tudi, kako bi izdelali kakšen delovni stroj ali napravo sami. Nekateri takšni poizkusi so v tem delovnem okolju že obrodili sadove.
' V Vegradu pripravlja komisija za inovacije številne spodbujevalne akcije. Organizirajo jih pod geslom Vsak delavec Vegra-da inovator. Zavedajo se namreč, da bodo težak gospodarski položaj v katerem se je znašlo gospodarstvo uspešno premagali, če bodo gradili hitro, poceni in kvalitetno. To pa seveda pomeni, da morajo delovne postopke posodabljati in racionalizirati. Najboljša pot k takšnim ciljem je nedvomno inventivno delo. Prizadevajo si, da bi sleherni delavec na svojem delovnem mestu razmišljal, kako bi ga opravil še hitreje, kako bi porabil še manj materiala.
Na pobudo komisije za inovacije delovne organizacije Vegrad, so pripravili prejšnji teden v hotelu Vesna v Topolšici omizje, na katerem so govorili o inventivni dejavnosti v gradbeništvu ter o modelu informacijskega sistema v sozdu Imos. Razgovora so se udeležili poleg predstavnikov vseh delov-nin organizacij, ki so združene v ta sozd, še številni strokovnjaki, ki delajo na področju inventivne dejavnosti, gospodarske zborni-
tavljali na srečanju, da poslovodni delavci inventivno dejavnost le formalno podpirajo, najpogosteje pa v teh okoljih inventivna dejavnost še vedno ni našla svojega mesta.
Vsekakor je razlog za takšno stanje, je poudaril Alojz Hudarin, »da nimamo strategije tehno- « loškega razvoja gradbeništva in ustreznega planskega usmerjanja tega razvoja, čeprav se hkrati, zopet deklarativno, zavedamo, da se produktivnost najbolj učinkovito povečuje prav z uvajanjem novih tehnologij. Še posebej gradbeniki občutimo problem, da poleg tega, da do inovacij prihajamo zelo težko in počasi, še težje te predloge uvedemo v prakso. Neizpodbitno je, dä še vedno v glavnem gradimo »unikate« in bi bilo za sistemsko reševanje teh problemov potrebno upoštevati »nove rešitve« že v fazi priprave oziroma odločanje o gradnji novega objekta.«
Na srečanju so tudi poudarili, da ima sindikat pri ustvarjanju pogojev za hitrejši razvoj množične inventivne dejavnosti in^. ustvarjalnega dela v delovnih or-
mente in akte, ki opredeljujejo inventivno dejavnost. Enotna akcija bi omejila podvajanje enakih programov in seveda pripomogla združiti strokovni in materialni potencial. Tako bi tudi uspešneje prenašali izkušnje iz enega v drugo okolje ter skupno vplivali na izboljšanje pogojev dela, varnosti, organizacije itd.
Na omizju v Topolšici so se predstavniki delovnih organizacij združenih v sozd Imos dogovorili za enoten informacijski sistem o razvojno inventivni dejavnosti. Za takšen sistem so se odločili kot prvi gradbeni sozd v Jugoslaviji, v Sloveniji pa so drugi, pred njimi so ga namreč uvedli železarji.
Skupna akcija je nujna, so večkrat poudarili na omizju, prikimali pa so tudi predstavniku zveze izumiteljev Jugoslavije, ki je menil, da je načrtno in skupno inventivno delo edini izhod gradbeništva iz težkega gospodarskega položaja.
Sprejeli so še vrsto usmeritev za nadaljnje delo na tem področju. Med drugim bodo organizirali tudi skupne izobraževalne oblike. Največjega pomena pa je prav gotovo usmeritev, da bodo odslej delali bolj z roko v roki in manj kot konkurenti.
Mira Zakošek
Gornja Savinjska dolina
Obresti pijejo kri gospodarstvu
Zelo zaskrbljujoče je, da se lani industrijska proizvodnja ni povečala in je ostala na ravni leta 1984, čeprav so precej povečali število zaposlenih. Niso dosegli predvidenih ciljev prestrukturiranja gospodarstva, zaostali pa so tudi pri načrtih izvoza in naložb. Najbolj so lahko zadovoljni s porastom kmetijske proizvodnje, pri čemer ima pomembno spodbujevalno vlogo nepovratno združevanje sredstev iz brutto osebnih dohodkov, seveda pa ta sredstva pomagajo le pri najnujnejših nalogah in ukrepih v kmetijstvu. Pomemben napredek so dosegli tudi v turistični dejavnosti, saj se je med drugim precej bolj povečalo število nočitev, kot so v resoluciji za lansko leto predvidevali.
Nekoliko je za načrti zaostala blagovna proizvodnja v gozdnem gospodarstvu, vendar le na račun manjšega poseka v zasebnih gozdovih. Lesna industrija Gorenje — Glin Nazarje je najbolj povečala proizvodnjo, vendar to ni dalo ustreznih dohod-
kovnih rezultatov. Stalna razmišljanja o prestrukturiranju proizvodnje bodo morala torej končno postati stvarnost. V večini ostalih delovnih organizacij so dosegli dokaj ugodne poslovne rezultate. Ob vseh ostalih težavah so poslovanje najbolj ovirale previsoke obresti na obratna sredstva, za katere so namenili kar trikrat več sredstev, kot leto poprej in predstavljajo že 37,6 odstotka ustvarjenega dohodka. Največji je delež obresti v ustvarjenem dohodku v Lesni industriji Gorenje-Glin, kjer dosega kar 68,8 odstotka, 55 odstotkov pa dosegajo tudi na Zgornjesavinj-ski kmetijski zadrugi in v Modni konfekciji Elkroj.
Izvoz so v celoti lani povečali za 23,3 odstotka, samo na konvertibilno tržišče pa za 30 odstotkov. Tudi pokritje uvoza z izvozom je ugodno, saj dosega 214 odstotkov. Vse delovne organizacije pa vendarle niso uresničile letnih izvoznih načrtov, saj so bili ti načrti doseženi le 87-odstot-no. Najbolj so izvoz povečali v
temeljni organizaciji Gorenj? — Mali gospodinjski aparati in sicer za skoraj 44 odstotkov. S tem je tudi njihov delež v skupnem izvozu gospodarstva mozirske občine največji in presega 35 odstotkov.
Zelo pereč je problem naložb, saj je bila lani ta dejavnost resnično skromna in je v družbenem proizvodu občine dosegla komaj 8,4 odstotka, še pred leti pa je ta odstotek presegal številko 27. To izrazito neugodno dejstvo je razumljiva in boleča posledica slabega dela na razvojnem področju v zadnjih letih. Daleč največ investicijskih sredstev so v mo-zirski občini lani namenili zamenjavi zastarele in iztrošene opreme. Delež lastnih sredstev pri naložbah je lani dosegel že 86 odstotkov, delež kreditov pa se je zmanjšal na le še 6 odstotkov.
Iz teh in ostalih podatkov je jasno, da resolucije za lansko leto v mozirski občini niso v celoti uresničili in da jih letos ter v prihodnjih letih čaka veliko še kako pomembnih nalog.
Gorenje sozd
Pozdrav XI. kongresu
Delegate in goste 11. kongresa Zveze sindikatov Slovenije v Ljubljani so pozdravili tudi delavci Gorenja. V brzojavki, ki so jo poslali v soboto, 22. marca, so med drugim poudarili, da so v programskih usmeritvah ZSS v Gorenju že upoštevali predlagane kongresne usmeritve, s čimer so izrazili podporo 11. kongresu ZSS v prizadevanjih, da čimprej premagamo težave, s katerimi se sooča naša družba.
»Naš letošnji prispevek za izvajanje programa stabilizacije gospodarstva in za hitrejšo razvojno sanacijo Gorenja so tudi udarniški dnevi. Prav danes, ko opravljamo prvi udarniški dan, bijemo skupaj bitko za naš lepši jutri. Od kongresa pa pričakujemo, da bodo sprejeti zaključki in usmeritve spodbudili vse delavce za nova hotenja in pripravljenost za še večje napore,« med drugim tudi poudarja kongresno sporočilo delavcev Gorenja.
Seja koordinacijskega odbora sindikata Gorenje SOZD
V ponedeljek, 31. marca se bodo v Titovem Velenju sešli člani koordinacijskega odbora sindikata Gorenje SOZD na svojo
Sprejeli so vrsto usmeritev, ki bodo prav gotovo zagotovile večje število inovacij v vseh gradbenih delovnih organizacijah Imosa
drugo sejo. Obravnavali bodo gospodarjenje v Gorenju v lanskem letu ter sporazum o temeljih plana sestavljene organizacije združenega dela. Na dnevnem redu je, med drugim, tudi obravnava programa preobrazbe Gorenja v letošnjem letu ter sprejem delovnega načrta koordinacijskega odbora sindikata Gorenje SOZD za leto 1986.
Seja delavskega sveta Gorenje SOZD
Delegati delavskega sveta Gorenje SOZD se bodo sešli na 4. redno sejo v sredo, 2. aprila. Pregledali bodo lanskoletno poslovanje ter sprejeli planske dokumente za letošnje leto.
Na seji bodo, med drugim, določili predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana Gorenje SOZD za obdobje 1986—1990, verificirali sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za uresničevanje razvojnih programov Gorenjevih delovnih organizacij, ocenili izvajanje integralnega projekta »Obnova Gorenja« in obravnavali program preobrazbe Gorenja v letošnjem letu.
Delavski svet pa bo pregledal tudi opravljeno delo v lanskem letu ter sprejel program dela za leto 1986.
Predvideno je, da bodo po končani seji pooblaščeni predstavniki Gorenjevih delovnih organizacij podpisali samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za uresničevanje razvojnih programov Gorenjevih delovnih organizacij.
-ce Slovenije predstavniki zveze izumiteljev Jugoslavije ter predstavniki republiškega odbora sindikata delavcev gradbeništva ter številni drugi.
O pomenu ustvarjalnega dela in inovacijske dejavnosti v gradbeništvu je na srečanju uvodoma govoril dosedanji predsednik komisije za inventivno dejavnost v Vegradu Alojz Hudarin, ki je bil tudi predsednik organizacijskega odbora za pripravo tega srečanja. Poudaril je, da so možnosti za kakovostne spremembe v organiziranju ustvarjalnega dela, predvsem v povezovanju in skupnem načrtovanju prakse in znanosti. Žal pa inventivna dejavnost v mnogih gradbenih delovnih organizacijah še vedno ni sestavni del poslovne in razvojne politike. To pa zato, je dejal Alojz Hudarin, ker gradbeniki med sabo niso povezani. Zaprti
ganizacijah, zelo pomembno vlogo. Podobno je tudi z vsemi družbeno političnimi organizacijami in organi upravljanja ter vodenja. Menili so, da mora postati zagotavljanje sredstev za financiranje inventivne dejavnosti ter nagrajevanja delavcev, prednostna naloga. Odnos do inventivne dejavnosti pa je treba kar v vseh okoljih — govorili so tokrat seveda o gradbenikih — močno spremeniti. Zato je potreben skupen, planski in organiziran pristop. Le tako je mogoče pričakovati, da bo inventivno in ustvarjalno delo rodilo ustrezne sadove.
Na srečanju so predstavniki gradbeno industrijskega podjetja Vegrad predstavili svoje dosedanje rezultate. Povedati jd^Psba, da na tem področju močno pred-njačijo pred ostalimi gradbeniki. So tudi edini, ki so tega lotevajo profesionalno. Zaposlenega ima-
V	Vegradu so v letu 1984 izplačali za posebna nadomestila in stimulacijo inovatorjem 603 tisoč dinarjev, z inventivnim delom pa so ustvarili za 33 milijonov gospodarske koristi. V letu 1985 pa so za nadomestila in stimulacije potrošili nekaj več kot 222 tisoč dinarjev in zabeležili okoli 25 milijonov gospodarske koristi.
V	tem delovnem okolju se z inventivno dejavnostjo ukvarja 3,44 odstotkov zaposlenih oziroma na 100 zaposlenih zabeležijo 3,9 inovacije.
Med inovatorji je 53 odstotkov kvalificiranih delavcev, 30 odstotkov jih ima srednjo izobrazbo, 17 odstotkov pa višjo ali visoko.
so v svoja okolja in pogosto podvajajo razvojna načrtovanja in programe. Tako seveda izgubljajo stik z razvitim svetom in neracionalno koristijo strokovnjake in sredstva. Če bi moči združili, bi bilo lahko bistveno drugače in laže bi stopali v korak z razvitimi.
Pogoj za razvoj inventivne dejavnosti, so poudarili na srečanju pa je med drugim tudi podpora poslovodnih delavcev. Ta ne sme biti le deklarativna. Poslovodni t delavci se morajo vanjo aktivno vključiti. Omogočati morajo uresničitev predlogov, vztrajati na samoupravnem normativnem urejanju te dejavnosti, opravljati nadzorno nalogo itd. Žal pa za največ delovnih okolij velja, so ugo-
jo delavca, ki aktivno spremlja to dejavnost, zbira predloge in pomaga pri njihovi uresničitvi.
Na srečanju so se dogovorili za številne skupne akcije. Med drugim bodo v prvi fazi vzpostavili računalniško odprt informacijski sistem posredovanja podatkov množične inventivne dejavnosti ter informacije zbirali za cel sozd Imos. Delovne organizacije pa si bodo te podatke izmenjavale in jih objavljale v posebni prilogi Gradbenega vestnika. Izmenjavali bodo tudi informacije o realiziranih razvojnih nalogah, o razvojnih programih, ki bi jih bilo smiselno pripraviti skupno. Nedvomno pa bi morale vse organizacije združenega dela sozda Imos tudi poenotiti doku-
Alojz Hudarin, delegat XI. kongresa Zveze sindikatov Slovenije
Nalogo smo dobro opravili
V soboto je sklenil delo XI. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Na sklepnem zasedanju so delegati sprejeli poročila kongresnih komisij in poročilo o delu Zveze sindikatov Slovenije med X. in XI. kongresom, poleg tega pa še spremembo statuta ZSS in dopolnitev resolucije XI. kongresa.
Kot gotovo že veste, se je tega kongresa iz velenjske občine udeležilo štirinajst delegatov, med njimi tudi Alojz Hudarin iz Vegrada.
»Kongres naj bi pomenil nekak presek dosedanjega štiriletnega dela tako v osnovnih organizacijah kot republiških organih. Pomemben pa je predvsem zato, da na njem razčlenimo vse dogodke, ki so vplivali na status in pomen zveze sindikatov in seveda tudi zato, da pogledamo naprej, si postavimo nove naloge in kritično spregovorimo o tem, kaj je treba še narediti, da bo sindikat ponovno dobil vlogo, ki jo je imel in ki se mu z njegovimi osnovnimi dokumenti tudi pripisuje,« je najprej poudaril Alojz Hudarin.
Na kongres smo se v občini temeljito pripravili. Pripravili smo tudi diskusije, predvsem takšne, ki govore o problemih, s katerimi se srečujemo v naši dolini, v naših delovnih organizacijah in takšne, s katerimi smo želeli seznaniti širšo skupnost.
Alojz Hudarin je pripravil dve diskusiji. V drugi skupini, ki je razpravljala o usmeritvah ZSS pri uveljavljanju ustvarjalnosti delavcev, razvoju proizvajalnih sil in njihovega učinkovitega izkoriščanja za bolj kakovostno življenje in delo je
predstavil pomen ustvarjalnega dela in inovacijske dejavnosti v gradbeništvu. »V Vegradu smo na tem področju v zadnjem času dosegli resnično pomembne rezultate. Na nivoju sozda Imos, v katerega smo vključeni, smo predlagali vzpostavitev modela skupnega informacijskega siste-
ma za področje inventivne dejavnosti. Pozneje smo izvedeli, da smo s pobudo in dogovorom o realizaciji prvi sozd gradbenih delovnih organizacij v Jugoslaviji, ki smo se odločili za to obliko povezovanja in izmenjave informacij in hkrati drugi sozd v SR Sloveniji. Prvi so železarji.«
Alojz Hudarin pa je pripravil in posredoval diskusijo tudi prvi komisiji. V njej je izpostavil položaj gradbenega delavca v sedanji družbenoekonomski situaciji. Položaj v gradbeništvu se še naprej slabša, vse več gradbenih organizacij končuje poslovno leto z izgubo, kar pa med gradbenike vnaša nemir in negotovost. »V Vegradu v zadnjih letih ugotavljamo, da sicer še vedno dosegamo pozitivne re-
zultate, ki nas uvrščajo v gornji del gradbenih delovnih organizacij v Sloveniji, vendar pa so vsi ti rezultati že na račun naših osebnih dohodkov, na račun standarda in na račun iztrošene opreme in mehanizacije,« je povedal.
Sicer pa so velenjski delegati kongresu prispevali štiri razprave. Poleg že omenjenih, je v tretji skupini z diskusijo ^delovala Marjana Koren iz Gorenja z razpravo o oblikah in metodah dela od sindikalne skupine do sozda, v drugi skupini pa je diskutiral še Štefan Mer-šak iz RLV, ki pa je pred vsemi delegati razgrnil problem varstva okolja, s katerim se srečujemo in soočamo v naši dolini. »Mislim, da smo delegati iz naše občine na kongresu opravili svojo nalogo dobro,« je dejal Alojz Hudarin, »saj smo se v vseh sredinah nanjo resno in dobro pripravili.«
Seznanil pa nas je tudi s spremembo statuta ZSS in z dopolnitvami resolucije XI. kongresa, ki so jih delegati sprejeli drugi dan zasedanja. »Pomembna sprememba statuta je mandat predsednikov, podpredsednikov in sekretarjev svetov ZSS in odborov sindikatov, ki bo odslej trajal štiri leta brez možnosti ponovitve. (Doslej je trajal dve leti z možnostjo ponovitve za dve leti). Tako bo lažje speljati tudi program dela in istočasno seveda tudi preveriti uspešnost.«
Med pomembne dopolnitve resolucije XI. kongresa pa Alojz Hudarin uvršča več stvari. »Ena najpomembnejših je gotovo ugotavljanje odgovornosti za sprejemanje ukrepov, kadar
se stališča in usmeritve ZSS ne bodo izvajale. Zahtevali smo tudi ugotavljanje odgovornosti za vse tiste, ki kot predlagatelji strokovnih rešitev tako politiT čnih kot upravnih sodelujejo v procesu družbenega odločanja in dela. Konkretneje je opredeljena tudi odgovornost predlagatelja zakona, ki kasneje v praksi ne odigra predvidenih oziroma pričakovanih učinkov. Dosti ugotovitev in zahtev je bilo podanih o svobodni menjavi dela, kjer še vedno ni presežena miselnost, da so družbene dejavnosti poraba, ne pa pomemben dejavnik soustvarjanja dohodka ter višje kakovosti dela in življenja. Enakopravno je bilo zahtevano tudi vključevanje invalidov v delo in celotno družbeno življenje. Za doseganje višje ravni znanja pa je pomemben prenos znanja v prakso, kjer mislim predvsem na vključevanje in usmeritve ZSS pri uvajanju ustvarjalnosti delavcev in razvoju proizvajalnih sil, saj v sedanjem trenutku še nismo uspeli učinkovito izkoristiti znanja,« nam je Alojz Hudarin povedal o pomembnih dopolnitvah resolucije XI. kongresa ZSS.
Sicer pa dodajmo še, da so na kongresu izvolili tudi nov republiški svet zveze sindikatov Slovenije, katerega član je tudi Franc Druks iz RLV, Marjana Koren iz Gorenja pa je članica Predsedstva republiškega sveta ZSS, Srečka Meha so izvolili za člana sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Srečko Meh in Marjana Koren se bosta udeležila tudi X. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije, ki bo junija letos v Beogradu.
Milena Krstič-Planinc
t-
4 stran ★ nSS čas_ NAŠI KRAJI IN LJUDJE _Titovo Velenje ★ 27. marca 1986
Ob mednarodnem letu invalidov
»Naše želje niso pretežke in neuresničljive«
Na otvoritvi razstave sta bila med drugimi gosti tudi prvi sekretar kitajskega veleposlaništva v Beogradu in predsednik republiškega komiteja za kulturo dr. Matjaž Kmecl
Marija Kovačič	Jože Berlinger
Radi rečemo, da spomladi na novo zaživimo. Zato ni naključje, da so si invalidi prvo nedeljo v tem za mnoge najlepšem letnem času izbrali za mednarodni dan invalidov.
Na okrogli mizi, ki jo je pred tednom dni ob letošnjem mednarodnem dnevu invalidov pripravila občinska konferenca SZDL Velenje, So predstavniki društev, ki vključujejo kakršnekoli invalidne osebe povedali, kako delajo, kaj jih tare, kakšne pomoči si želijo od širše družbenopolitične skupnosti.
Gesla prejšnjih let »invalid tvoj tovariš!«, »delo invalidu!«, »niisl;mo na invalide — gradimo brez ovir!«, »preprečujmo invalidnost« gotovo spodbujajo k razmišljanju kako in na kakšen način naj bi v družbi kot celoti reševali vprašanja vse množi-čnejše invalidne populacije. Iz razprave je bilo moč razbrati, da so v nekaterih okoljih razmišljali o tem, v drugih so se spomnili invalidnih oseb le ob mednarodnem dnevu, zopet drugi so prepustili reševanje teh vprašanj samim sebi.
Za občino Velenje bi lahko na eni strani ugotavljali, da je znala prisluhniti njihovim težavam in jim poskušala pomagati. Še vedno se pogostokrat zgodi, da so nas polna usta le takrat, kot je dejal v razpravi eden od udeležencev, ko sprejemamo sklepe za izboljšanje stanja na tem področju. Ostane pa največkrat samo pri teh.
Težave invalidnih oseb ne morejo biti samo stvar posameznika, ampak zadevajo celotno našo družbo, ki postaja vse manj humana. Čeprav večina invalidov ni socialno ogroženih, čutijo ti potrebo po drugačnem združevanju, po enakopravnem vključevanju v okolje, življenje in delo tam, kjer živijo. Zavedati se moramo, da je le delo tisto, ki krepi in ohranja človeka pri življenju. Kako pomembno je to za invalidno osebo vedo največkrat tisti, ki to občutijo na lastni koži ali njihovi najbližji svojci. Invalidi pa si želijo in prizadevajo, da bi to spoznala tudi širša družbenopolitična skupnost.
S skromno odmerjenimi finančnimi sredstvi društva poskušajo kar najbolje uresničiti delovne programe. Žal, jim to vedno ne uspe najbolje. V današnjem času pa je vendarle seveda treba razumeti tudi težave, v katerih so organizacije združenega dela ter samoupravne interesne skupnosti. Te so namreč za vsa ta društva največji vir, odkoder dobivajo denar za uresničevanje svojih programov.
Okrogla miza, za katero so predstavniki društva invalidov Velenje, medobčinske organiza-
9t§ # $f)# # • ■ i ##
cije slušno prizadetih oseb Titovo Velenje, medobčinske organizacije slepih in slabovidnih Celje, društva za pomoč duševno manj razvitim osebam Velenje, medobčinskega društva paraple-gikov Celje, medobčinskega društva civilnih .invalidov vojne Celje ter društva multipleskleroze Kočevje ter predstavnika občinske konference SZDL Velenje in občinskega sindikalnega sveta, prvič na tak način spregovorili o teh vprašanjih, naj bi postala tradicionalna. »Takšna srečanja, na katerih bomo drug drugemu povedali kaj nas tare, so za razumevanje težav obojestransko koristna.« S to željo so udeleženci končali okroglo mizo ob letošnjem mednarodnem dnevu invalidov, ki poteka pod geslom »za mir in socialno varnost invalidov«.
Tik, preden so se razšli, smo zastavili nekaterim udeležencem nekaj vprašanj. Zabeležili smo naslednje odgovore.
Marija Kovačič, ravnateljica osnovne šole XIV. divizije v Titovem Velenju: »Šolniki in drugi delavci naše šole si prizadevamo učence kar najbolje pripraviti za življenje. Poskušamo jih rehabilitirati tako, da ti kasneje ne rabijo pomoči. Nekoliko več dela pa je pri poklicnem usmerjanju. Res smo na področju preprečevanja invalidnosti v občini že nekaj_ naredili, vsega zagotovo še ne. Že v obdobju, ko zdravnik pri otroku ugotovi odstopanja od normalnega razvoja, bi morala naša družba več narediti, predvsem pa voditi in pomagati staršem.«
Jože Berlinger, predsednik društva paraplegikov celjske regije: »Takšnih srečanj, kot je bila današnja okrogla miza, si seveda invalifli močno želimo. Ne le, da se tako spoznamo, ampak povemo tudi naše težave. Tém sami nismo kot. Trudimo se po svojih močeh uresničiti začrtane programe, žal pa nam primanjkuje denarja. Moram reči, da imajo v nekaterih okoljih veliko razumevanja za reševanje naših vprašanj, v drugih zelo malo. Ne prosimo za miloščino, ampak si želi-
& S	Ü
KUHARSKI TEČAJ — Vsako leto v zimskem času prireja ERA TOK Kmetijstvo Šoštanj kuharski tečaj za žene in dekleta. Kuharski tečaj vodi Lojzka Stropnik, kuharica na osnovni šoli Veljka Vlahoviča v Titovem Velenju. Letošnjega tečaja se udeležuje 16 žena in deklet iz Vinske gore, Škal, Pesja, Čirkovc, Šaleka, Gorice in s Konovega. Naučile se bodo priprave številnih praktičnih jedi, svečanih kosil, pa tudi slaščičarskih specialitet. Tečaj bodo pripravili še v jesenskem delu. Takrat pa se bodo učile vlaganja ter priprave sadja in zelenjave za ozimnico.	L. O.
Edi Vodeb
mo enakih pravic do dela, zaposlovanja, prerazporeditve kot zdrav človek. Zagotovo pa bi morala naša družba prisluhniti pobudam za odpravljanje ovir v tistih okoljih, kjer probleme najbolje poznajo.«
Edi Vodeb: »Naloga vseh nas, takó delavcev v združenem delu kot tudi občanov je, preprečevanje invalidnosti na vsakem koraku in v vsakem času. Kako skrbi družba zame? Lepo. Imam dobre in pridne sodelavce, ki mi pomagajo. Tudi tam, kjer živim, se odlično razumemo. Človek se mora vračati k družbi in razumeti njene težave, pa gre. Nekateri pač radi naredijo problem tudi tam, kjer tega ni.«
Po vrsti uspešnih likovnih, fotografskih, zgodovinskih, etnoloških in drugih razstav v zadnjih letih, je zveza kulturnih organizacij občine Mozirje v galeriji rao-zirskega kulturnega doma tokrat pripravila še eno, verjetno najbolj zanimivo razstavo doslej. Na pobudo arhiva kulturne skupnosti Mozirje in z veliko mero razumevanja oddelka za kulturo pri am-Dasadi Ljudske republike Kitajske v Beogradu so namreč v galeriji pripravili enkratno razstavo kitajske ljudske umetnosti. Seveda je to le delček izjemne kitajske ljudske umetnosti, ki pa bo pri
obiskovalcih zagotovo vzbudil zanimanje za kitajsko umetnost.
Posebej zanimivo je, da so si to razstavo doslej ogledali le v Sarajevu in tako prvič sploh gostuje v Sloveniji. Na njej so prikazani izdelki iz rezanega papirja, kolaži, odtisi riževega papirja in fotografije. Razstavo so odprli v petek zvečer in bo odprta do 4. aprila. Otvoritev je s svojim nastopom popestril Slovenski oktet, prvi sekretar za kulturo kitajskega veleposlaništva v Beogradu pa je ob tem med drugim dejal: »Kitajska ljudska umetnost, ki jo naše ljudstvo zelo ceni, ima
zelo staro tradicijo v raznih umetniških zvrsteh in je tesno povezana z življenjem našega naroda. Tu je seveda razstavljen le del likovnega bogastva, ki so ga ustvarili nadarjeni ljudski umetniki. Z dolgotrajnim delom in prizadevanjem, da bi obogatili in izboljšali svoje izdelke, so dosegli visoko umetniško raven, s katero dostojno nadaljujejo tradicijo svojih prednikov. Ta dela izražajo visoko stopnjo marljivosti in modrosti našega ljudstva.« Zbrane je pozdravil tudi predsednik republiškega komiteja za kulturo dr. Matjaž Kmecl, ki je nied drugim poudaril, da bo ta razstava veliko prispevala k medsebojne-
Občnega zbora velenjskih upokojencev sta se udeležila tudi predstavnika zveze društva upokojencev Slovenije Jože Jurač in Janez Rjaveč
Društvo upokojencev Titovo Velenje
Ocenili delo in volili
Pred nedavnim so se v prostorih Rekove družbene prehrane na letnem občnem zboru zbrali delegati društva upokojencev Titovo Velenje, ki so bili pred tem izvoljeni na letnih konferencah po zaselkih. Poleg 64 delegatov so se občnega zbora udeležili tudi predstavniki družbeno-političnega življenja občine Velenje, Reka in krajevne skupnosti.
Delegati in gostje so najprej poslušali obširno poročilo o preteklem delu društva, prizadevanjih in o finančnem položaju upokojencev, ki ga je podal predsednik društva Franc Žgank. Poročila so podali tudi tajnik, blagajnik in predsednik nadzornega odbora. V razpravi, ki je sledila, je bilo med drugim poudarjeno, da so upokojenci kljub letom še zelo aktivni in delavni v raznih organizacijah, društvih in sekcijah. Spregovorili so tudi o morebitni ustanovitvi še kakšnega društva upokojencev. Sedanje društvo, s sedežem v Titovem Velenju, zaradi velikega števila članov ne zmore, ali pa zelo težko, opraviti vseh načrtovanih nalog in aktivnosti. Predstavnika republiške zveze društev upokojencev Slovenije sta se v razpravi med drugim dotaknila tudi neustreznih pokojnin. Podrobneje sta opisala trenutni položaj ter ga nazorno prikazala z nekaterimi primeri. Zatem so izvolili izvršilni in nadzorni odbor, komisije za izlete, rekreacijo, šport, socialna in stanovanjska vprašanja ter komisijo za gradnjo stanovanj za "upokojence.
V nadaljevanju občnega zbora društva upokojencev Titovo Velenje so delegati na predlog posebne komisije sprejeli sklepe, ki bodo podlaga za nadaljnje delo društva. Delegati, izvoljeni na območnih konferencah decembra lani, bodo odslej predstavljali konferenco društva za obdobje stirili let. Obenem bodo ti delegati skupaj s člani izvršilnega odbora predstavljali pododbor društva, ki naj bi se sestajal češče in po potrebi. Na teh sejah bodo obravnavali zlasti tista vprašanja, ki tarejo upokojence.
Pred dnevi so se že sestali tudi člani izvršilnega odbora društva in za predsednika društva upokojencev Titovo Velenje ponovno izvolili Franca Žganka, podpredsednik je Jože Vivot, tajnik Karel Uranjek, blagajnik pa Ivan Sedminek.
(b. m.)
mu razumevanja, poznavanju in prijateljstvu med Kitajsko in Jugoslavijo.
Razstavo kitajske ljudske umetnosti v mozirski galeriji dopolnjuje še razstava kitajske fotografije 19. stoletja, poleg pa so tudi nekateri drugi predmeti, ki prikazujejo diplomatsko življenje pred letom 1900 na Kitajskem. To so enkratni kitajski potni listi, pa jedilni listi z diplomatskih banketov in podobno. Vse te fotografije in predmeti so last arhiva občinske kulturne skupnosti Mozirje. V arhiv so prišli iz zapuščine vdove avstrijskega diplomata Josefa v. Haasa, ki je v Aziji in na Kitajskem služboval več kot 30 let. Po njegovi smrti se je vdova naselila pri sorodnikih v Mozirjuu in tu preživela celih 30 let.
Ob tem naj povemo- še to, da je prvi sekretar kitajskega veleposlaništva v Beogradu že dopoldne obiskal Elkroj, si ogledal proizvodnjo in se z gostitelji zadržal na pogovoru, zatem pa so zanj pripravili še sprejem pri predsedniku skupščine občine Mozirje.
Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk
Novi člani dojpd

Preteklo leto za to društvo ni bilo nič kaj ugodno, saj se je ob pičlih sredstvih, ki jih ima, močno podražila hrana za zunanje in sobne ptice. Zato so morali zmanjšati nakup hrane, nekateri člani pa so zmanjšali tudi število sobnih ptic. Člani društva so v lanskem letu izvedli več delovnih akcij, med njimi so bile ureditev društvenih prostorov in okolice, pregledali so valilnice v rezervatu na Ravnah pri Šoštanju in dotrajane zamenjali z novimi ter opravili več drugih nalog. Skupaj so člani lani opravili 748 prostovoljnih delovnih ur. Prav tako so v preteklem letu organizirali dve zanimivi razstavi sobnih ptic in sicer v domu za varstvo odraslih in na osnovni šoli Mihe Pin-tarja-Toleda, ki je sodila tudi v prireditve ob prazniku občine. Izvedli so društveno tekmovanje, na katerem je sodelovalo dvanajst članov, z 42 sobnimi pticami pa so sodelovali tudi na republiškem tekmovanju, kjer so osvojili tri prva in štiri druga mesta.
Letos bodo namenili več pozornosti vzdrževanju valilnic v rezervatu, ki je drugi te vrste v Jugoslaviji, saj so ugotovili, da je večina valilnic zasedenih. Zato bodo povečali število valilnic in neuporabne, menjavali z novimi.
Ugotovili so tudi, da je še vedno nekaj članov, ki se premalo ali nič ne vključujejo v društveno delo. Zelo razveseljivo pa je, da imajo v društvu veliko mladih članov, ki so bili doslej prepuščeni sami sebi, odslej pa bo rešeno tudi to vprašanje, saj so mladi dobili mentorja.
V letošnji delovni program so med drugim zapisali, da si bodo predvsem prizadevali povečati število članov, se skušali bolj povezati in si zagotoviti večjo vrednotenje svojega dela pri občinskih dejavnikih. Radi bi imeli svoje lastne prostore, v katerih bi organizirali vsakoletne razstave ptic. Še naprej pa bodo organizirali razstave po raznih kolektivih in ustanovah, izvedli bodo vsakoletno društveno tekmovanje,
prav tako pa se bodo udeležili republiškega in državnega tekmovanja. Na koncu so sklenili, da mora nadzorni odbor sproti spremljati delo vseh organov in posameznih članov društva.
Na nedavni programsko-volil-ni konferenci so izvolili novo vodstvo društva. Predsednik je Jože Škoflek, podpredsednik Jože Volk, tajnik Milan Grobelnik, blagajnik pa Rudi Imperi. Prav tako so na podlagi društvenega tekmovanja v lanskem letu najboljšim članom podelili prehodne pokale in diplome. Ker je na tem tekmovanju Rudi Imperi že tretjič zapored osvojil prehodna pokala za eksote posamezno in eksote kolekcija je pokala dobil v trajno last.
B. Mugerle
Vse razstave lani si je ogledalo veliko ljubiteljev pernatih lepotcev, med njimi veliko mladih
27. marca 1986
* Titovo Velenje
KULTURA
HflS cas * stran 5
DVIGNJENI ZASTOR (3)
«IM	v .
29. srečanje
■■■
pevcev
doline
Akvareli slikarja Franca Goloba
V Kulturnem centru Ivan Napotnik Titovo Velenje bodo jutri (petek) ob 19. uri odprli razstavo akvarelov akademskega slikarja Franc Goloba. O slikarju pa bo uvodoma govorila dipl. umetn. zgodovinarka Maja Jerman-Bratec. V kulturnem programu ob otvoritvi razstave pa bo nastopila pianistka Tatjana Ognjanovič.
Franc Golob se je rodil v Celju. Tu je tudi začel svojo likovno pot, pod mentorstvom Avgusta Lavrenčiča. Leta 1960 je prvič razstavljal skupaj z A. Mlačem. Končal je srednjo šolo za oblikovanje v Ljubljani in se nato vpisal na Akadem ijo za Likovno umetnost v Ljubljani, kjjer je študiral pri prof. Preglju in diplomiral pri prof. Sedeju leta 1970. Po končanem študiju je za
nekaj časa prekinil s klasičnim ustvarjanjem in se bolj posvečal oblikovanju. Ti rezultati so bili predstavljeni skupaj še z nekaterimi stanovskimi kolegi — Cihlàrjem. Bratušem in Klanjščkom, ko so razgibali monotonost proizvod-njih hal.
Skozi medij fotografije se je večkrat predstavil v Ajdovščini, Kanalu in v Ljubljani, s ciklusom barvnih fotografij »Unije« — stiskanje oljk po otoških metodah, kar je predstavljalo enkraten etnološki dogodek. Ob novi zaposlitvi na Pedagoški gimnazi ji v Tolminu, pa je spet bolj vzpostavil stik s klasičnim slikarstvom v akvarelu. Večina njegovih akvarelov je motivno tesno povezana s pokrajino ob Soči.
Akvarel je sicer tehnika, ki vsaj v slovenskem likovnem svetu nima kdove
kako velike podpore in ni navdušila številnih ustvarjalcev. Tistih nekaj, ki pa se s to tehniko ukvarjajo, pa so ji resnično zvesti. Med njimi je prav gotovo France Slana, Peter Adamič in Dora Flesten ja k, seveda pa tudi Franc Golob. Vendar pa pri vseli teh ne moremo govoriti o pravem akvarelu, saj ga vsi plemenitijo s temperami in tušem. Gotovo pa je vse to v soglasju s težnjami po spreminjanju konvencionalnosti norm slikarstva, ki jih ustvarjalci želijo spremeniti ali vsaj prilagoditi svojim intuicijam.
Vsa njegova dela nastajajo v neposrednem spogledovanju z naravo in predvsem z lepotami Soške doline. Modrina Soče preplavlja tudi pokrajino ob njej in ji daje svoj barvni odtenek. Skoraj vse odnose izraža zgolj z barvo, s širokimi potezami in poenostavljanjem podrobnosti. Kljub maksimalni stilizaciji pa ga zanimajo mnoge strukture, ki jim posveča veliko pozornosti. Veliko zračnosti pa ohranja s praznimi, neobarvanimi lisami in tako so dela nenasičena in dajejo umetniku še veliko možnosti poskusov v ustvarjanju.	Milena Koren-Božiček
* ,1 - « Kulturni večer
Slovenka na
Kitajskem
Na republiško revijo 9 zborov
Matjaž VeHiovec bo popeljal na republiško revijo kar tri zbore (vos)
V programu rednih kulturnih
večerov bo v četrtek in petek, 3. in 4. aprila, ob 19.30 v knjižnici Kulturnega centra Ivan Napotnik zanimiv kulturni večer, na katerem bo dipl. sinologinja Maja Lavrač iz Maribora predstavila Kitajsko tako, kot jo je sama doživela.
Predavanje, spremljano z barvnimi diapozitivi, je razdeljeno na dva večera. Prvi večer, v četrtek, 3. aprila, bo Maja govo-
rila o ŽIVLJENJU NA KITAJSKEM, kjer je preživela 3 leta kot študentka kitajščine. Čas med počitnicami na univerzi je izrabila za potovanja po tej ogromni, izredno zanimivi in nam še vedno premalo znani pokrajini, ki pa se zadnjih nekaj let vedno bolj odpira v svet. Prepotovala ni samo najbolj znamenitih turističnih krajev, ampak je potovala precej in predvsem po kitajskem podeželju in obiskala številne odročne vasi, kamor tujci še dandanes redko ali pa sploh ne zaidejo. Pri tem ji je veliko pomagalo poznavanje njihovega jezika.
Drugi večer, v petek, 4. aprila, prav tako ob 19.30, bo Maja nadaljevala s spoznavanjem Kitajske in bo govorila pretežno o NARAVNIH LEPOTAH in
KULTURNOZGODOVINSKIH SPOMENIKIH KITAJSKE. Kitajska, ki se v izvirniku imenuje SREDNJE CESARSTVO, je zibelka ene najstarejših civilizacij v svetu. To je dežela, ki se lahko upravičeno ponaša s svojo tisočletja staro, bogato in močno kulturo. Projekcija popelje gledalca najprej skozi Peking, največjo kitajsko zakladnico zgodovinskih spomenikov, nato na ogled Velikega zidu in grobnic cesarjev dinastije Ming, na slavne gore Taishan, Jiuhuashan in Huangshan, predstavi nam nekatere narodne manjšine, kiparske mojstrovine Dazuja in Luoyan-ga, popelje nas skozi pravljični svet, imenovan GUILIN in druga naravna čudesa te velike in neznane dežele.
S sobotnim nastopom mladinskih pevskih zborov in dekliškega pevskega zbora Centra srednjih šol so v Glasbeni šoli Frana Koruna-Ko-željskega v Titovem Velenju sklenili letošnje srečanje mladih pevcev velenjske občine, s katerim vsako leto čestitajo materam za njihov praznik. Tokratno srečanje je bilo že devetindvajseto, na njem pa je zapelo več kot tisoč pevcev v 24. zborih, ki so se predstavili na' treh koncertih.
V soboto, po končanem srečanju, se je predstavnik zveze kulturnih organizacij občine Velenje, ki je bila skupaj z Glasbeno šolo Frana Koruna-Koželjskega organizator te vsako leto zelo obiskane prireditve, še posebej zahvalil v imenu zveze vsem zbo-rovodkinjam in zborovodjem za ves trud, ki ga vlagajo za delo z zbori. Njihovo uspešno delo se najbolje kaže v vsakoletni vse večji kakovosti otroškega zborovskega petja v Šaleški dolini. Hkrati se je zahvalil tudi gledalcem za obisk, saj je bila dvorana na vseh treh koncertih polna do zadnjega kotička in jih seveda povabil na prireditev prihodnje leto, ko se bodo mladi pevci že
30. zbrali na srečanju.
Med gledalci v dvorani so bili tudi glasbeni pedagogi, člani posebne žirije, ki so v soboto zvečer izbrali zbore za nastop na republiški reviji v mesecu maju v Zagorju. To so bili mag. Branko Rajšter in prof. Janez Bole iz Ljubljane ter Vid Marčen iz Ce-lja.
»Z vsemi tremi koncerti smo bili nadvse zadovoljni. Posebej, ker smo ugotovili, da niso napredovali samo otroški pevski zbori, ki že leta nazaj kažejo veliko kakovost, ampak so se z dobrimi programi predstavili tudi mladinski pevski zbori in dosegli prav lepo slovensko raven. Zbo-
rovodkinje in zborovodji so se tokrat predstavili z zahtevnejšim programom in tudi z mnogo boljšo interpretacijo kot prejšnja leta. Seveda pa moram pohvaliti tudi izredno dobro petje dekliškega pevskega zbora« je ocenil revijo mag. Branko Rajšter.
Na republiški reviji bodo nastopili: otroški pevski zbor z Osnovne šole Miha Pintarja Toleda — zborovodja Matjaž Vehovec, mlajši mladinski pevski zbori ZOS Antona Aškerca — zboro-vodkinja Manja Gošnik-Vovk, Gustava Šiliha — Marija Skorn-šek, Mihe Pintarja-Toleda — Matjaž Vehovec, Veljko Vlahovi-ča — Rožica Napotnik in mladinski pevski zbori z OŠ Gustava Šiliha — Ciril Vertačnik, Glasbene šole Frana Koruna-Koželjskega — Alenka Janič, MPT — Matjaž Vehovec in dekliški pevski zbor pod vodstvom Ivana Marina.
lONMHMlMHMMspi
Stara slika mladega mesta
200-letnica bratov Grimm
Kdo ne pozna pravljic Rdeča kapica, Sneguljčica, Mizica, pogrni se. Velilko med vami pa gotovo ne ve, da sta jih pridno zbirala brata Grimm. »Ob njuni 200-letnici rojstva so 2. april proglasili za sveitovni dan mladinske književnosti.
Bratov Griimm se bomo spomnili tudi v naši občini. Na osnovnih šolah učienci tretjih razredov pridno prebiirajo njuna dela ter se pripravljajo na zaključno tekmovanje, ki ibo v prostorih knjižnice kulturnega centra Ivana Napotnika v Titovem Velenju 10. aprila. O živlljenju in delu bratov Grimm bo p>o svoje »spregovorila« tudi razsltava, ki bo v knjižr.i-, ci odprta od 2. do 26. aprila.
Statistični podatki o številu bralcev, prelbranih knjig, ki jih zbirajo v knjižnici kulturnega centra, pričaijo o tem, da je knji-
ga našla svoje mesto med drugo zvrstjo literature, in da postaja resnično mnogim prava prijateljica.
Med knjižnimi policami
Pionirski oddelek je v mesecu februarju obiskalo 2342 mladih bralcev, ki so si izposodili 4627 knjižnih del. Veliki družini se je v tem mesecu pridružilo še 52 novih bralcev. In katera dela so najraje prebirali? Od 10 izvodov nimajo na knjižnih policah niti enega dela Janeza Kajzerja Klub v črnem, ki opisuje življenje srednješolca. Podobne teme se v svojem delu Baronov mlajši sin loteva tudi Vitan Mal. Po mnenju nekaterih, je to njegov najboljši mladinski sodoben roman. Prepričani smo, da bodo mladi bralci prihodnji mesec Baronovega mlajšega sina uvrstili med najbolj brano de'o prihodnjega
meseca, malo mlajši bralci, stari do 10 let, pa Bobi v Laškem ujetništvu ter pesmarico Čez vodico, čez rečico.
Tudi na oddelku za odrasle ni manjkalo pridnih bralcev. 1704 so jih naštele knjižničarke v preteklem mesecu. 2852 leposlovnih knjig in 900 poučnih del je za dober teden ali štirinajst dni zamenjalo svojega lastnika. Na novo pa se je na tem oddelku vpisalo 36 bralcev.
Kot kaže, hočejo mnogi že prej vedeti, kakšna bo usoda junakov televizijske nadaljevanke Vojne vihre, saj je to delo bilo v mesecu februarju najbolj iskano. Poleg te so si bralci pogosteje izposodili tudi Svetinovo Ukano.
Med toliko in toliko knjigami, pod katerimi se šibijo police, je težko izbrati najboljšo. Zato knjižničarke oddelka za odrasle priporočajo za branje naslednja dela: Sila spomina Franceta Prešerna, Šproharjev družbeni roman Proti življenju za zaveso,
delo Dokler se ne zdani, v katerem je skozi ljubezensko zgodbo opisana kitajska kulturna revolucija, pa psihološki roman In besede so razkrile. Če morda koga zanima razvoj Amerike, bo gotovo segel po delu z naslovom Zaliv, od domačih avtorjev pa knjigo avtorice Fritz-Kunec Janov krik.
Med knjižnimi deli, ki polnijo kotiček za prosti čas v Mladinski knjigi v Titovem Velenju, gre najbolje v prodajo priročnik Delo v vrtu, zelo aktualno je tudi delo Bolezni in škodljivci vrtnih rastlin in Malo praktično vinogradništvo.
Tisti, ki se hočejo še dodatno izobraževati, bodo obogatili svojo knjižno zbirko z delom Janeza Staniča Bele lise socializma. Zanjo bodo odšteli le 2600 dinarjev. Staršem in otrokom pa bo gotovo prišla prav Otroška ilustrirana enciklopedija. Stane 15 tisoč dinarje.v, plačajo pa jo lahko na obroke.
Prehajamo v postindustrijsko družbo informatike ... mi še ne, na zahodu pa že. Mi jih samo posnemamo v stvareh, ki so zunanja podoba razvitosti. To bomo delali tako dolgo, dokler se ne bomo znali organizirati tako, da se bo ta podoba pokazala sama od sebe.
Agresivna predstavitev lastne produkcije ali uspešna reklama je prav gotovo najznačilnejši simbol »gnilega kapitalizma«, ta pa že uspešno prodira k nam.
Dvigujemo zastor, da bi razgalili kulturno-umetniške pripetljaje okoli nas, zato pustimo ob strani industrijsko reklamo, ki nas tolče iz vseh mogočih in nemogočih medijev. Ozrimo se raje po Kulturnem centru Ivan Napotnik, ki zelo dobro obvlada reklamo kulturno-umetniških dogodkov, saj redno obvešča slovensko srenjo o svojem početju. V obvladovanju razglasnih postaj, kot sta Radio Ljubljana z Valom 202 na čelu in časopis Delo, je omenjena organizacija gotovo ena najuspešnejših na slovenskem.
Ekipi, ki dela v Centru uspeva, da skoraj ne mine dan, ko se v »Ivanu Napotniku« ne bi kaj zgodilo. Zadnja zanimivost je prav gotovo dogodek, ki se imenuje »Velenje na starih podobah«. Tega projekta so se lotili z vnemo in zagnanostjo, kot mu veleva pomen. Reklama je delala brezhibno. Ràdio nas je ob vseh »špic« minutah obveščal o zadevi, v okviru katere je največ pozornosti vzbudilo srečanje zbirateljev razglednic. Žal se sesta-vljalci tega zapisa srečanja nismo udeležili, saj zbirateljske strasti še ne dosegajo naše intime: o tovrstnih srečanjih torej zaenkrat še nimamo besed.
Toliko bolj bi se veljalo razpisati o razstavi sami, a se zdi, da so vse besede odveč; slike so si ogledali skoraj vsi velenjčani ter si o njih ustvarili lastno mnenje. Organizirani so bili tudi ogledi za učence različnih šol, itd. itd. Sam Kulturni center se je potrudil in razglednice povečal na format 80 x 50 in če tudi format komu še ni zadolščal, je bila vsaka povečava opremljena s podrobnim opisom, pod katerim je bil vestno podpisan sedanji lastnik razglednice. Prav gotovo je
Anekdota
Winston Churchill, velik državnik našega stoletja je bil v času svojega šolanja v HARR.OWU vedno zadnji in najslabši učenec. »Pa me to ni motilo,« je kasneje pripovedoval, »kajti vedno sem zaupal v reklo iz svetega pisma: In zadnji bodo prvi.«
precej pozornosti vzbudila podoba, na kateri se je dal lepo odčitati rokopis pravega lastnika, začne pa se takole: »Sedim tukaj, za mizo, s prijatelji in pijem pivo ...«
Seveda so to zelo, zelo stare slike in od njih ni moč pričakovati velike umetniško-izpovedne vrednosti. Vidimo velenjski grad prvič, drugič, tretjič, v vseh pozah in od vseh strani... podobe imajo svojo zgodovinsko vrednost.
In še kàko!
Poglejmo in ozrimo se okoli sebe! Zlezimo na prvi hrib in po-slikajmo si Šaleško dolino, ki iz dneva v dan spreminja svojo podobo. Ohranimo jo vsaj na slikah, zakaj zna se nam sesuti v prah in pepel našega napredka, kakor se je tudi mogočna škalska cerkev; ta se še vedno bohoti, a zgolj na starih fotografijah.
Zato je zbiranje in ohranjanje in razstavljanje takšnih podob še kako pomembno kulturno početje za NAŠ zgodovinski spomin. Ža potrditev, da nismo samo da-~ nes, ampak že od včeraj in tudi za jutri, še posebej v naši dolini, ki se nam suši pred očmi in ugreza pod nogami, toda.
V načinu postavitve te razstave je spet zažarela vsa puhlost in postavljaštvo »oficielne« kulture, saj je v dneh, ko se je otvarja-la, Kulturni center Ivan Napotnik gostil tudi »amatersko« pesnico in njen knjižni prvenec, ki se je na svetlo zazibal v tej dolini! Za »Ivana Napotnika« pa to ni bilo drugega, kot zapolnitev Petkovega kulturnega večera. Organizatorju se kljub obvladovanju vseh mogočih reklamnih trikov ni zdelo vredno, da bi ljudje vsaj z eno besedico ali vrstico obvestil o predstavitvi drobne knjižice poezije, ki se je vršila dan pred famoznim srečanjem razgledničarjev.
Tako malo truda je treba, da zadovoljimo ustvarjalne potenciale, ki se kopičijo v dolini, saj sami dihajo in izžarevajo moč ...
In kakor pravi Matjaž Kmecl : »Od nas samih je odvisno, kako bomo dihali, s polnimi pljuči ali s kurjimi prsmi«
KINO 16
Muzej odpira vrata
V torek, 1. aprila, bo muzej na velenjskem gradu odprl svoja vrata za obiskovalce. Odprt bo vsak dan, razen ponedeljka od 9. do 12. in od 16. do 19. ure, ob praznikih pa od 9. do 12. ure.
Hkrati bo vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 20. ure odprto gostišče Grajski hram.
il H3SB 111 iTP
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 27. 3. ob 18. in 20. uri in petek, 28. 3. ob 18. in 20. uri CENA LJUBEZNI — ameriški, komedija. V gl. vi.: Jacqueline Bisset. Petek, 28. 3. ob 10. uri
RAMBO — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Sylvester Stallone Sobota in nedelja, 29., 30. 3. ob 18. in 20. uri RAMBO — ameriški, avanturistični. Ponedeljek, 31. 3. ob 10., 18. in 20. uri
NE DAM SVOJE HČERKE — ameriški. V gl. vi.: Oliver Lawrence Torek, 1. 4. ob 18. in 20. uri in sreda, 2. 4. ob 10., 18. in 20. uri LOV NA ZELENI DIAMANT — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Michael Douglas.
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 27. 3. ob 20. uri
NE DAM SVOJE HČERKE - ameriški.
Ponedeljek, 31.3. ob 20. uri
POMLADNA SIMFONIJA - nemški, biografski. Film o ljubezni Roberta Shumana in mlade pianistke Cläre Wieck, katere oče nasprotuje tej zvezi.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 29. 3. ob 18. uri CENA LJUBEZNI — ameriški, komedija. Nedelja, 30. 3. ob 17.30 in 19.30 uri HOJA V SENCI — francoski, komedija. Ponedeljek, 31. 3. ob 19.30 uri.
RAMBO — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Sylvester Stallone Sreda, 2. 4. ob 19.30 uri
POMLADNA SIMFONIJA - nemški, biografski.
KINO BRASLOVČE
Nedelja, 30. 3. ob 18. uri
CENA Ljubezni — ameriški, komedija.
Sreda, 2. 4. ob 19.30 uri
NE DAM SVOJE HČERKE - ameriški.
6. stran -k
OD TU IN TAM
Titovo Velenje -k
27. marca 1986
Govorilnice pa ni!
Veliko je bilo vprašanj krajanov krajevne skupnosti Desni breg v Titovem Velenju, kdaj bodo končno postavili nazaj tudi telefonsko govorilnico ob Erni poslovni enoti Tržnica, ki so jo lani obnovili. Na PTT Velenje so obljubili, da bodo z deli pričeli konec februarja, če bodo to le dopuščale vremenske ra»""*'-»
Verjetno niso, ker bo kmalu mimo tudi že marec, pa še nič.
Vseeno pa se marsikdo v tej krajevni skupnosti sprašuje, kako je mogoče tako hitro obnoviti Tržnico, tako dolgo pa že traja postavitev »ene same samcate« telefonske govorilnice.
(mkp)
Zdravilišče Topolšica
Tudi kuhinjska krpa ne bo odveč
V zdravilišču Vesna v Topolšici si sicer zelo prizadevajo, da bi kar najbolj obogatili svojo ponudbo in privabili čim več gostov, tudi iz tujine. Pri tem pa očitno pozabljajo na malenkosti, ki morda sicer domačih gostov, vsega hudega vajenih, ne motijo preveč^ bolj kultivi-rani tujec pa bi se že globoko zamislil. Slaba točka so vsekakor garderobni prostori ob bazenu. Kabine so neurejene, nekatere pa se ne dajo zapreti. Posebno poglavje so omarice, v katere čistilke očitno poredko pogledajo, obiskovalec pa ne ve, kam bi ob vsej nesnagi odložil svoje perilo. Sicer pa morda med obiskovalčev kopalni komplet sodi tudi kuhinjska krpa.
Šmartno ob Paki
Gostinstvo in njegov razvoj
Na straneh Našega tednika smo že pisali o tem, da družbeni plan,občine Velenje uvršča Šmartno ob Paki na tretje mesto med urbanimi naselji v občini, ki dobiva nalogo upravnega, trgovsko-go-stinskega in kulturnega centra spodnjega por»čja Pake.
Vse lepo in prav, če .. .
Trije gostinski lokali v Smart-nem ob Paki so za tak kraj gotovo dovolj. Žal, pa je njihova ponudba vse prej kot dobra. Krajani so veliko pričakovali od delovne organizacije Paka iz Titovega Velenja, ki je pred leti pokazala zanimanje za gostilno »Na pošt«. Od tega je ostalo le razočaranje.
Zgradba, v kateri je gostinski lokal vsa povojna leta, stoji v središču Šmartnega ob Paki. Njen videz pa ji gotovo ni v ponos, niti lastniku. Ostala je skorajda brez ometa, odpada tudi opeka. Za nameček je tu še avtobusno postajališče.
Krajani razumejo, da delovna organizacija Paka za tako zahtevna vzdrževalna dela nima denar-
ja. Toda, to ne sme in ne more biti opravičilo. »Nikakor se ne moremo zadovoljiti tudi s tako slabo ponudbo v kraju, kjer naj bi bila prav Paka nosilec gostinske dejavnosti in nadaljnjega razvoja na tem področju. Denar bo treba poiskati in to čimprej, saj bomo drugače zahtevali, da lastnik lokal zapre in proda,« poudarjajo krajani.
—tap—
r	N
Anekdota
Angleški dramatik FRE-DERIC LONSDALE je bil s prijateljem v gledališču. Po prvem dejanju je rekel prijatelju: »Pojdiva.«
»Tega vendar ne moreva, saj imava prosti vstopnici.«
Sredi drugega dejanja je LONSDALE vstal.
»Kam?« je vprašal prijatelj.
»Vstopnici plačat,« mu je odvrnil LONSDALE.
Voznik avtobusa in potniki
Pred štirinajstimi dnevi sem v »Našem času« zasledila članek in pohvalo neke tovarišice, do voznika avtobusa, ki jo je v Topolšici zajela nevihta in ji je voznik avtobusa omogočil, da je lahko dala kolo in otroka na avtobus.
Jaz bi pa rada povedala, da niso vsi vozniki avtobusov enako vljudni do potnikov. Posebno jim gredo na živce šolarji in dijaki, ki so tu in tam res bolj živahni in glasni.
Bilo je najbolj mrzlo jutro v mesecu februarju —23° C. Ura je bila šest in dvajset minut zjutraj, ko je krenil avtobus iz šo-štanjske avtobusne postaje proti Titovemu Velenju. Tisto jutro ga je upravljal tov. Slavko Boh iz Titovega Velenja. Ker je avtobus pripeljal iz smeri Topolšica, je bil že precei poln. S prijateljico Valerijo Pergovnik sva stali spredaj za voznikom. Med vožnjo kakor po navadi se je tov. Boh začel dreti nad potniki, naj se pomikajo nazaj v zadnji del avtobusa proti izstopnim vratom. To je veljalo tudi za prijateljico Valerijo, ki mu je očitno šla na živce, čeprav je mirna in vljudna punca. Ko je voznik v Pesju ustavil avtobus, je začel neupravičeno vpiti nanjo, češ naj izgine iz avtobusa, ker pa le ta ni hotela oditi iz avtobusa, saj je imela mesečno vozovnico plačano, kajti tudi v šolo hi zamudila, jo je kar sam surovo porinil iz avtobusa na mraz in odpeljal naprej ne meneč se za dejanje, ki ni bilo človeško. Tako je morala prijateljica čakati na naslednji avtobus, ki je pripeljal iz Šoštanja. Če bi bila
vedela, da se ji bo to jutro pripetila takšna krivica, da je v tem velikem mrazu morala zmrzovati v Pesju in čakati na naslednji avtobus, bi sigurno šla kar sama na poznejši avtobus. Med tem, ko je ona zmrzovala zunaj, pa se je surovi šofer grel naprej v toplem avtobusu. Seveda je ta dan tudi zamudila del pouka v šoli. Vsi potniki in dijaki so se zgražali nad takim grobim, nečloveškim dejanjem. To se ni zgodilo prvič, saj tako surovo ravna tudi z odraslimi potniki, zato tudi ni čuda, da se ga je prijel vzdevek »BOG«, ker po vsej verjetnosti misli, da lahko dela kakor ga je volja tudi pri opravljanju službene dolžnosti, ni pa pomislil na človečnost, ki je današnjemu človeku še kako potrebna.
Mislim, da tak voznik ne sodi za volan avtobusa in, da bi v njegovem podjetju morali razmisliti, kaj se lahko vse zgodi, če je voznik živčen. Saj smo se po tem dejanju, ko je bil voznik preveč zner-viran, zaleteli v nasproti vozeči avtobus. Komaj je minilo dobro leto dni od težke nesreče, ki je terjala mlada življenja in v kateri je bil hudo poškodovan tudi moj bratranec. Kaj bi bilo, če bi se to pripetilo prav njemu, njemu vozniku brez srca! Res je, da se je po tem dejanju sam prijavil v Izletnikovi pisarni, vendar si tudi s takim opravičilom ne more izbrisati še večjega sovraštva potnikov do sebe.
Zato mislim, da tak odnos do potnikov ni normalen in opravičljiv in si zasluži javno grajo.
Irena Forstner
Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Titovo Velenje
Objave prostih delovnih mest v občini Velenje
DELOVNA ORGANIZACIJA	POKLIC	DELA IN NALOGE	DATUM	DEL. ISK.	NČ DC	ROK P ROK Z	OD
GORENJE SERVIS	dipl. ing. strojništva	vodja projekta logistike	31/1	5	nč	8/8	125.000
GORENJE SERVIS	dipl. ing. strojništva	nosilec razvoja	31/1	3-5	nč	8/8	137.000
INŽENIRING	dipl. ing. strojništva	vodja projekta prodaje	13/2	3	nč	15/30	145.000
INŽENIRING	dipl. ing. strojništva	vodja sektorja projektive	13/2	4	nč	15/30	150.000
INŽENIRING	dipl. ing. strojništva	vodja področja razvoja					
		perutnine	13/2	4	nč	15/30	142.000
INŽENIRING	dipl. ing. strojništva	sam. strojni projektant	26/2	3	nč	15/15	130.000
GORENJE SERVIS	dipl. ing. elektro	vodja projekta informa-			nč		
		cijskega sistem.;	31/1	5	nč	8/8	108.000
GORENJE PROCESNA OPREMA	dipl. ing. elektro	raziskovalec	31/1	2-5	nč	8/8	105.000
GORENJE DS SKUPNI POSLI	dipl. ing. elektro	dokumentalist	17/1	1	nč	8/8	105.000
GORENJE DS SKUPNI POSLI	dipl. ing. elektro	višji standardizer	20/1	4	nč	8/8	105.000
INŽENIRING	dipl. ing. elektro	sam. elektro projektant	26/2	3	nč	15/15	130.000
GORENJE PROCESNA OPREMA	dipl. ing. računal.	vodja oddelka aplikativne					
		programske opreme	31/1	3	nč	15/8	131.000
GORENJE INFORMATIKA IN							
ORGANIZACIJA	dipl. ing. računal.	vodja projekta I	28/1	4-5	nč	8/8	137.000
ZC TOZD LEKARNA	dipl. ing. farmacije	dipl. ing. farmacevt	20/3	1	dč	8/8	93.000
GORENJE SERVIS	dipl. ekonomist	sam. ref. ekonom, trženja	31/1	5	nč	8/8	108.000
GORENJE INERNA BANKA	dipl. ekonomist	koordinator finančnih					
		aktivnosti članic	15/1	4	nč	8/8	135.000
GORENJE GOSPODINJSKI							
APARATI	dipl. ekonomist	sam. planer analitik financ	15/1	1-5	nč	8/8	9O.000
GORENJE GOSPODINJSKI							
APARATI	dipl. ekonomist	sam. organizator poslovanja	15/1	3	nč		108.000
GORENJE GOSPODINJSKI							
APARATI	dipl. ekonomist	sam. organizator informatik	15/1	3	nč	8/8	108.000
INŽENIRING	dipl. ekonomist	predstavnik I	26/2	3	nč	15/15	130.000
GORENJE DS SKUPNI POSLI	dipl. ing. organizacije dela	vodenje odd. zarazvoj sistema	20/1	4	nč	8/8	111.000
GORENJE GOSPODINJSKI		vodja oddelka splošnih					
APARATI	dipl. pravnik	in samoupravnih zadev	15/1	5	nč	8/8	119.000
GORENJE RAZISKAVE IN		skrbnik za samoupravno					
RAZVOJ	dipl. pravnik	pravne zadeve	15/1	2	nč	15/8	103.000
SOB UPRAVA ZA DRUŽBE-		vodja inšpekcije in					
NE PRIHODKE	dipl. pravnik	pomočnik direktorja	3/3	5	nč	15/30	114.000
ZDRAVSTVENI CENTER	zdravnik	zdravnik	12/3	1	nč	8/45	120.000
ZDRAVSTVENI CENTER	zobozdravnik	zobozdravnik	12/3	1	dč	8/45	111.000
GIP VEGRAD	ing. strojništva	vodja obrata vzdrževanja	25/2	4	nč	8/8	85.000
GORENJE COMMERCE	ekonomist	vodja oddelka razvoja					
		in priprave MP	17/1	5	nč	8/8	
GORENJE GOSPODINJSKI		planer analitik finanč-					
APARATI	ekonomist	nih tokov	15/1	1-5	nč	8/8	77.000
GORENJE GOSPODINJSKI							
APARATI	ekonomist	vodja oskrbe	15/1	3	nč	8/8	99.000
GORENJE INTERNA BANKA	ekonomist	samostojni referent					
		tekočega financiranja	14/2	2	nč	8/8	73.000
LJUBLJANSKA BANKA	ekonomist	analitik v oddelku rač.	24/2	4-6	nč	8/30	95.000
LJUBLJANSKA BANKA	ekonomist	vodja odseka sredstev	20/3	3-5	nč	8/30	90.000
GORENJE GOSPODINJSKI		samostojni planer					
APARATI	organizator dela	proizvodnje BI	15/1	3-5	nč	8/8	93.000
GORENJE DS SKUPNI POSLI	organizator dela	organiz. izobraževanja	20/1	2	nč	8/8	80.000
ZDRAVSTVENI CENTER	višja medic, sestra	višja medic, sestra	12/3	1	nč	8/45	85.000
GORENJE GOSPODINJSKI							
APARATI	strojni tehnik	oddelkovodja	15/1	3	nč	8/8	75.000
GORENJE GOSPODINJSKI							
APARATI	strojni tehnik	mojster	15/1	2-4	nč	8/8	62.000
VEPLAS	kemijski tehnik	priprave mase	3/3	2	nč	15/15	42.000
IZLETNIK	prometni tehnik	prometnik	25/2	2	nč	8/8	60.000
SKUPNE SLUŽBE SIS	ekonomski tehnik	finančni knjigovodja	20/3	_	dč	8/8	40.000
ZVEZA TELESNO KUL-							
TURNIH ORGANIZACIJ	ekonomski tehnik	knjigovodja blagajne	20/3	3	nč	8/8	80.000
PAKA VELENJE	ekonomski tehnik	vodenje knjigovodstva	17/3	2	nč	15/15	75.000
GORENJE INTERNA BANKA	ekonomski tehnik	finančni knjigovodja	17/1	2	nč	8/8	63.000
GORENJE INTERNA BANKA	ekonomski tehnik	ref. plačilnega prometa	20/3	2	nč	8/8	35.000
GORENJE INTERNA BANKA	ekonomski tehnik	ref. plačilnih inštrument.	20/3	2	dč	8/8	70.000
GORENJE ELEKTRONIKA	ekonomski tehnik	vodja materialne oskrbe	14/2	3	nč	8/8	68.000
LJUBLJANSKA BANKA	ekonomski tehnik	blagajnik-likvidator	25/2	2	dč	8/8	70.000
SKUPŠČINE OBČINE	upravni tehnik	arhivar	10/3	1	nč	15/15	70.000
DO AERA	administrativni tehnik	pisanje plačilnih nal.	20/3	2	dč	8/8	59.000
GORENJE INTERNA BANKA	administrativni tehnik	evidentičar	26/2	_	dč	30/15 8/8	55.000
GORENJE SERVIS	elektrotehnik	kontrola ekranov izmenovodja	31/1	3	nč		70.000
ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA	gostinski tehnik	vodja gostin. dejavnosti	5/1	3	nč	8/15	50.000
GORENJE GOSPODINJSKI							
APARATI	ključavničar	vzdrževalec	18/1	2	nč	8/8	74.000
GORENJE GOSPODINJSKI		upravljalec naprav					66.000
APARATI	ključavničar	površinske zaščite	17/1	6 m	nč	8/8	
GORENJE NOTRANJA OPREMA	ključavničar	vzdrževalec I	15/1	2	nč	8/8	48.000
TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ	ključavničar	ključavničar	5/2	-	nč	15/15	80.000
EKO	strugar	zahtevno struženje	20/2	-	nč	8/15	42.000
EKO	orodjar	orodjar	20/2	1	nč	8/15	42.000
GORENJE ELEKTRONIKA ŠIRO-							
KA POTROŠNJA	orodjar	vpenjalec orodij	14/2	6 m	nč	8/8 15/15	57.000
RAUTER HERMAN STRELOVODI	eleklrikar	razna inštalacijska d.	17/3	-	dč		55.000
INŽENIRING	elektrikar	serviser elekt. opreme	11/3	1	nč	15/8	101.200
PODJETJE ZA PTT	vzdrževalec TK naprav	samostojni vzdrževalec	20/1	-	nč	8/8	75.000
VEGRAD	avtomehanik	avtomehanik	25/2	2	nč	15/8	50.000
ZIDARSTVO ŽGANEC	zidar	zidar	25/2	-	nč	15/15	50.000
VEGRAD	zidar	zidar	20/3	2	nč	8/8	50.000
VEGRAD	tesar	tesar	25/2	2	nč	8/8	50.000
VEGRAD	polagalec podov	polagalec podov	25/2	2	dč	8/8	50.000
VEGRAD	železokrivec	železokrivec	25/2	2	nč	8/8	50.000
VF.GRAD	keramik	keramik	25/2	2	nč	15/8	60.000
VEGRAD	slikopleskar	slikopleskar	25/2	2	nč	15/8	60.000
VEGRAD	voznik tovornjaka	voznik tovornjaka	25/2	2	nč	8/8	50.000
DINOS	voznik tovornjaka	voznik tovornjaka	3/3	-	nč	8/8	79.000
IZLETNIK	voznik avtobusa	voznik avtobusa	25/2	2	nč	8/8	62.000
MERX ŠOŠTANJ	prodajalec	prodajalec	27/2	2	nč	8/30	45.000
LOTO	prodajalec	prodajalec	4/3	-	nč	8/30	60.000
TP ERA	natakar	natakar	6/2	1	dč	8/15	52.000
CSŠ DOM UČENCEV	kuhar	kuhar	20/3	_	nč	8/8	65.000
EKK TRŽNICA	kuhar	kuhar	20/3	5	nč	8/8	50.000
BOLNICA TOPOLŠICA	kuhar	kuhar	5/1	_	nč	8 8	
ŠIVILJSTVO MALČEK	šivilja	šivilja	21 2	2-3	nč	Ji/8	59.000
PUNGARTNIK RADO	šivilja	šivanje zaščitnih s.	5/2	—	nč	15 8	40.000
GORENJE DS SKUPNI POSLI	administrator	administrator	20-2	—	dč	8/8	45.000
GORENJE PROCESNA OPREMA	tehnični risar	samosl. tehnični ris.	15 1	-i	nč	8/8	46.000
LJUBLJANSKA BANKA	administrativni manip.	administrativni m.	3.3	2	dč	8/8	60.000
REK SIPAK	strojepiska	strojepiska	4 3	-	nč	15 15	52.000
CENTER ZA INFORMIRANJE							
PROPAGANDO IN ZALOŽ.	strojepiska	strojepiska	21 3	i	nč	8 8	63.000
DOM ZA VARSTVO ODRASLIH	negovalka	negovalka	4/3	—	dč	8 15	
VEPLAS	kemijski delavec	strojna izdelava japorjev	16/3	6 m	nč	15 15	49.000
VEPLAS	varnostnik	varnostnik	28 1	6 m	nč	15 15	40.000
GORENJE DS SKUPNI POSLI	varnostnik	varnostnik	17 1	1-2	nč	8 8	54.000
DINOS	skladiščni delavec	sortiranje	i5/r	_	nč	8 15	48.000
AVTOLIČARSTVO VIHAR	pomožni delavec	pomožni delavec	10 3	_	nč	■ 8/8	50.000
ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA	pomožni delavec	pomhalec posode	25 :	_	nč	8 8	47.000
GOSTILNA SALIHI F.	pomožni gostinski d.	pomožna gostinska d.	3 2		nč	8 S	30.000
VEPLAS	snažilka	čiščenje	17 i		nč	15 15 s s	45.000
ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA	snažilka	čiščenje	25 2	_	nč		4iMili(i
ČISTILNI SERVIS ČEPLAK	delavec brez poklica	dela pri čiščenju	24 i	_	nč	8 8	55.000
ČISTILNI SERVIS HERNAVS	delavec brez poklica	dela pri čiščenju	y i	—	nč	S N	55.0o0
INTEREUROPA	delavec brez poklica	pomožni delavec	5 ;	-	nč	S 8	60.00
ŠT. DEL.
27. marca 1986
★ Titovo Velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
* stran 7
koledar
Koledar imen
ČETRTEK, 27. marca - RUPERT
PETEK, 28. marca — MILADA SOBOTA, 29. marca - JERNEJ NEDELJA, 30. marca - BRA-NIMIR
PONEDELJEK. 31. marca -MODEST
TOREK, 1. aprila — HUGO SREDA, 2. aprila - FRANC
Mali oglasi
PRODAM OTROŠKI NAHRBTNIK, posteljico z jogijem, globok in športni voziček. Informacije po telefonu 857-515 od 18. do 19. ure.
DOMAČINKA Z VIŠJO IZOBRAZBO išče garsonjero ali sobo z uporabo kopalnice. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro «Dober plačnik« ali po telefonu 854-967.
MALO RABLJENO TRAJNO GOREČO PEČ poceni prodam. Pantr, Kvedrova 20, Titovo Velenje, telefon 857-187
PRODAM NOV ŠIVALNI STROJ singer v kovčku, 9 M. Telefon 882-235 dopoldan.
PRODAM ČRNOBEL TV GORENJE 106, star leto in pol. Me-klav Cesta Talcev 2, Šoštanj. Telefon 881-308.
GLASBENI STOLP NIKKO, Hi-Fi Compact, audio center NHS-70 prodam. Nikola Divko-vič, Vrnjačke Banje 5/86, Titovo Velenje.
ZAMENJAM ENOSOBNO STANOVANJE v izmeri 50 m2 v Šmartnem ob Paki za enako veliko v Titovem Velenju. Pontrdbe javite po telefonu 854-387 od 6. do 12. ure.
TAKOJ ZAPOSLIM KV KLJUČAVNIČARJA IN KV VARILCA. Ključavničarstvo Jevšnik, Selo 14, Titovo Velenje. Interesenti naj se javijo osebno. Telefon 856-834.
UGODNO PRODAM LES ZA VIKEND., (obod in ostrešje) za velikost vvikenda 5 x 5 m, ali 6 x 4 m. IBruna so strojno izdelana s peiresom in utorom. Na-.slov v ure<dništvu.
UGODNO PRODAM KOLO P1NARELO staro 2 leti, za 8 M in senior na 10 prestav za 3 M. Robert Koprivnik, Prešernova 12, Titovo Velenje.
PRODAM RAZNE DELE MOTORJA ZA OPERL KADET, ter dve komlet kolesi. Telefon 856-578.
MLAD FANT IŠČE SOBO v Titovem Velenju. Vili Hohnec, Jenkova 15, Titovo Velenje.
KUPIM AVTOSEDEŽ za otroka. Telefon 857-663.
PRODAM TAM STADLER z bojlerjem 35000 ccal, star'5 let, cena 5 M telefon 831-035.
MLAD PAR IŠČE SOBO, če je mogoče s posebnim vhodom v Titovem Velenju. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Nujno«.
PRODAM VIKEND NA OBMOČJU POHORJA, predel nad Mislinjo. Informacije po telefonu 856-672, Mihalinec, v dopoldanskem času.
UGODNO PRODAM SPALNICO, črnobel TV in šotor za 5 oseb. Ivan Vodončnik, Kersnikova 5, Titovo Velenie.
VRTNICE VELIKOCVETNE, mnogocvetnice in vzpenjalke, različnih vrst dobite pri Grilu, Laze 30, v Titovem Velenju. Telefon 888-200.
PRODAM RABLJENO PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO, 5 MS, Drofelnik, Paška vas 11, Šmartno ob Paki.
KUPIM ENODRUŽINSKO HIŠO S TOPLOVODNIM OGREVANJEM in vrtom v Titovem Velenju. Informacije po telefonu 853-109.
UGODNO PRODAM RABLJENO SEDEŽNO GARNITURO. Trosed, dva naslonjača in mizica. Podojsteršek. telefon 854-424.
ŠTUDENTKA INŠTRUIRA MATEMATIKO, KEMIJO IN ANGLEŠČINO. Cena 700 din na uro. Telefon 858-801.
UGODNO PRODAM MALO RABLJENE RADIATORJE. Informacije po telefonu 856-126 popoldne.
GOLF DISEL, letnik 1983, prevoženih 40.000 km prodam. Telefon 831-035 popoldan.
UGODNO PRODAM REGAL ZA DNEVNO SOBO. Ogled mogoč popoldan. Marinšek, Jenkova 25, Titovo Velenje.
PRODAM TOMOS AVTOMA-TIC, A3 ML, še v garanciji za 10 M in 37 m2 itisona »Savana« opečne barve za 8 M. Telefon 856-318, naslov v uredništvu.
PODPISANA NEŽKA ČREP iz Kardeljevega trga 9 v Titovem Velenju obveščam vse, ki bi karkoli kupovali od Ivana Krajnca iz Trubarjeve 15, da sem do polovice lastnica tudi jaz. V nasprotnem primeru bo posredovalo sodišče.
OTROŠKO POSTELJICO Z JOGIJEM PRODAM. Informacije popoldne po telefonu 857-930. KUPIM 100 m2 ladijskega poda gume in sedeže za zastavo 750. Telefon 854-327.
PRODAM GLASBENI CENTER GORENJE. Informacije po telefonu 854-223.
UGODNO PRODAM OTROŠKO POSTELJO z jogi vložkom in povijalno mizo ter starejši šivalni stroj Singer. Telefon
858-474.
SE PRIPRAVLJATE NA POMLADANSKO ČIŠČENJE? Marsikaj ne bo imelo več pravega namena v vaših omarah. Garderobo, tehnične predmete in sploh vse odkupuje novoodprta »STARINARNA ZDENKA«, Ulica bratov Mravljakov 1 v Šoštanju. Odprta je vsak dan od 9. do 16. ure; (tudi ob sobotah). Pridite in si oglejte, saj boste tu našli marsikaj za vsak žep in okus. VABLJENI!
Turistično društvo Titovo Velenje
VZGOJA OKENSKIH IN BALKONSKIH RASTLIN
Vabimo vas na občni zbor turističnega društva in zanimivo predavanje spremljano z barvnimi dia-pozitivi o vzgoji okenskih in balkonskih rastlin, ki bo v petek, dne 23. marca 1986 ob 16.00 uri v dvorani občinske skupščine.
VABLJENI!
ZAHVALA
ob tragični izgubi hčerke in sestre.
Irene Arlič
se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja in za darovano cvetje ter za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo GD Škale za organizacijo pogreba, ŠC Edvard Kardelj iz Slovenj Gradca, pevskemu zboru osnovne šole Miha Pintar-Toledo Titovo Ve-lenjie, mešanemu pevskemu zboru Škale, nekdanjim osmošolcem, ZSMS Škale, govornikom za posllovilne besede, duhovniku za opravljen obred ter- vsem, ki so nam pomagali v teh težkih
trenutkih.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
VSI NJENI!
Smrt se je izlila v bledo obličje, pogled je zaplal v neznani pokoj, ni več trpljenja ne bolečine življenje je trudno končalo svoj boj.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, brata ter starega očeta
Ivana Zapuška
iz Podkraja pri Titovem Velenju
se iiskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Hvala godbi, duhovniku za opravljen obred in govornikom za poslovilne besede.
Žaalujoči: žena Marija, hčerke Marinka, Cvetka in Milena, mala vnukinja Klavdija ter ostalo
sorodstvo.
DVA KILOMETRA IZ TITOVEGA VELENJA ODDAM V NAJEM 200 m2 površine v prvi etaži hiše za mirno dejavnost, (prednost imajo delovne organizacije). Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Predplačilo«.
PRODAM OSEBNI AVTO JU-GO 45, letnik 1982, informacije po telefonu 853-913 popoldne.
NAŠLA SEM DENARNICO.
Naslov v uredništvu.
MCP EPGMEISTER
ŠTRNTETDVR !□ TITDVD VELENJE
Cenjene stranke obveščani, da bo salon »LAS« neprekinjeno odprt od 31. marca 1986 dalje — od 7.00 do 19. ure.
»LESOSTRUGARSTVoHl PIREČNIK - Koroška J 2, Šoštanj
I obvešča	■
cenjene stranke, da smo| ponovno odprli tfgovi-
Ino, kjer prodajamo le-i sene cokle in razne I druge lesostrugarske| izdelke.
I Za obisk se priporočat »LESOSTRUGARSTVO« I PIREČNIK — Koroška 2, ^►ošte/7/7
EKC
»DO Elektrokovinarska oprema Titovo Velenje išče sobo s souporabo kuhinje in kopalnice ali garsonjero v Titovem
Velenju za mlad zakonski par z visoko izobrazbo, brez otrok ali za mladega samskega strokovnjaka z visoko izobrazbo.
Pismene ponudbe pošljite na EKO — kadrovska služba ali telefonsko 855-151 int. 376«.
CENTER SREDNJIH ŠOL, n. sol. o. TITOVO VELENJE
Komisija za delovna razmerja TOZD Dom učencev razpisuje prosta dela in naloge:
— kuharja za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom
Pogoj: KV kuhar Nastop dela: »takoj «
Zaželene so delovne izkušnje na delih in nalogah kuharja. Rešitev stanovanjskega vprašanja bo možna po dogovoru. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od razpisa na naslov:
Center srednjih šol, Trg mladosti 3, 63320 Titovo Velenje. Za dodatne informacije lahko zainteresirani kandidati kličejo na tel. št. 853-181.
O rezultatih izbire bomo prijavljene kandidate obvestili v roku 15 dni po opravljeni izbiri.
Srečno!
Dežurstva
Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje:
29. in 30. marca 1986 — dr. Ran-ko Bakulič, Prešernova 9, Titovo Velenje
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj:
od 28. marca do 4. aprila — Franc Blatnik, dipl. vet., Prešernova 22/e, Titovo Velenje, telefon 857-223
RADNA ORGANIZACIJA ZA SPOLJNU I UNUTRASNJU TRGOVINU
Interkomerc DO za zunanjo in notranjo trgovino
Beograd, Terazije 27/111
objavlja
OGLAS
za sprejem delavcev v delovno razmerje za nedoločen čas v OOUR Informatika.
Sodelavec — pripravnik s sedežem v Titovem Velenju, za delo na vzdrževanju sistema BURROUGHS.
Pogoji:
—	srednja, višja ali visoka izobrazba — elektro smeri — šibki tok ali smer elektronika
—	znanje angleškega jezika
—	vozniško dovoljenje B kategorije
—	odslužen vojaški rok
Osebni dohodek po pravilniku.
Prošnje pošljite v roku 8 dni po objavi na gornji naslov.
Poleg prošnje naj kandidati pošljejo tudi dokaze o izpolnjevamu pogojev navedenih v razpisu.
Izbrane kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po opravljeni izbiri.
Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v 10 dneh.
<r
*
ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, skrbne mame in babice
Anke Pečnik
se iskreno zahvaljujemo osebju bolnišnice Topolšica, ki so ji v zadnjem mesecu življenja lajšali trpljenje in bolečine, dr. Rozi Kovač iz Celja za sočutje in pomoč. Za skrb in pomoč pokoj-nici se zahvaljujemo tudi tovarišicama Gumzejevi in Sedovnikovi.
Hvala vsem, ki ste jo obiskovali.
Iskreno se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in številnega cvetja ter vsem za ustno ali
pisno izražena sožalja.
Hvala vsem, ki ste ji v tako velikem številu na njeni zadnji poti izpolnili zadnjo tiho željo.
ŽALUJOČI: VSI NJENI
Če bi moja vroča solza, dragi očka te zbudila ne bi krila hladna te gomila.
ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega očeta, sina in brata
Alojza Kočnika
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih tienutkih stali ob strani, nam izrekli sožalja, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala velja uniformirancem iz TOZD Transport in ostalim sodelavcem, pevskemu zboru Kajuh, velenjski rudarski godbi, postaji milice, duhovniku za opravljen obred. Hvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem.
Žalujoči: Sin Jernej z mamico, mama, bratje in sestra.
Halo, inšpektor!
856-151 856-756 855-450
Vprašanje:
Kako je mogoče, da ima kemična čistilnica Kotnik 3 X višje cene kot kemična čistilnica Polak? V mesecu novembru 1985 sem za čiščenje jakne pri Kotniku plačala 1500 din, v januarju 1986 pa pri Polaku 450 din
Jožica Hamer
Pri kontroli je bilo ugotovljeno, da kemična čistilnica Kotnik uporablja enak cenik kot ostale kemične čistilnice v občini Velenje. Nazadnje so bile cene zvišane 21/12 — 1985, vendar v ceniku za čiščenje ženskih tekstilnih izdelkov ni višje cene od 700 din (to je cena za čiščenje plašča). Za približno 30% pa so cene lahko višje zaradi ekspresnega ali posebnega čiščenja, s čimer pa je stranka predhodno seznanjena.
V omenjenem primeru je verjetno nastala pomota, zato se obrtnik Vladimir Kotnik stranki opravičuje in jo hkrati poziva, naj se ponovno oglasi v kemični čistilnici, kjer bodo razliko poravnali v prid stranke.
Tržna inšpekcija pa predlaga, da se stranke v podobnih primerih najprej pogovorijo z obrtnikom in šele, če je takšna ali drugačna reklamacija neuspešna poiščejo pomoč tržne inšpekcije.
Vprašanje:
Ali je dovoljeno spreminjati zunanjost balkonov in kaj bo ukrenila pristojna inšpekcija proti tistim, ki so na njih naredili razne spremembe, s katerimi kvarijo videz stavb?
Urbanistična inšpekcija:
Že dalj časa si nekateri stanovalci v ožjih mestnih območjih Titovega Velenja in Šoštanja zagrajujejo balkone svojih stanovanj in sicer na najrazličnejše načine, nekateri s steklom, drugi z lesom in podobnimi materiali. V 51. čl. Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS št. 18/84) je med drugim določilo, da mora investitor »za adaptacije in dela s katerimi se bistveno ne spremenijo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namen obstoječega objekta« pridobiti potrdilo oz. dela priglasiti pri pristojnem občinskem organu (Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo
okolja).
V lanskem letu je urbanistična inšpekcija obravnavala več takšnih primerov. Nekateri investitorji so pregrade odstranili pred prijavo sodniku za prekrške, drugi pa po prijavi. V letošnjem letu pa se je poleg starih kršilcev, pojavilo že tudi nekaj novih.
Urbanistična inšpekcija zato ponovno opozarja, da bo ukrepala proti vsem, ki so zagradili balkone in si niso pridobili ustreznih soglasij. Postopek oz. prijava sodniku za prekrške bo voden po skrajšanem postopku (brez zaslišanja stranke), kršilci predpisa pa bodo lahko kaznovani z denarno kaznijo do 30.000 din ali z zaporom do 30 dni.
Kegljanje
Šoštanjski kegljači so v 13. kolu na domačem kegljišču gostili ekipo Ema iz Celja. Čeprav niso zaigrali najbolje, so goste premagali z rezultatom 5.121:5.090. Šoštanjčani še vedno vodijo v prvi medobčinski kegljaški ligi. v 14. kolu pa bodo gostovali pri ekipi celjske Kovinotehne. Srečanje bo na vrsti šele 6. aprila, do takrat pa se bodo marljivo pripravljali na nadaljevanje prvenstva.
Proti ekipi Ema so nastopili: Stane Fidej 895, Komljenovič 874, Leopold Fidej 864, Tamš«; 848, Sotler 826 in Križovnik 814.
Najboljši skakalci OŠ AA
Prejšnji teden je bilo na velenjskih skakalnicah prvenstvo osnovnih šol v smučarskih skokih. Pri cicibanih na 10-metrski skakalnici je bil vrstni red naslednji: lršič, Satler, Kunej, Lipi-čnik in Kadljček. Na 18-metrski skakalnici je zmagal Kanduti pred Boštjanom Rednjakom, Korenom, Ogra-jenškom in Spegljem, na 50-metrski skakalnici pa so, se mladi skakalci zvrstili takole;, Pogorelčnik, Dolar, Čepelnik, Triplat in Speh. Med ekipami je zmagala osnovna šola Antona Aškerca, pred osnovno šolo Bratov Mravljakov in šolo Gustava Šiliha.
Sklenjeno je tudi tekmovanje za pokal Cockte za mlajše mladince ter pionirje B in C. Pri mlajših mladincih je v končni razvrstitvi Tamše tretji, pri
pionirjih B je Boštjan Rednjak drugi, prav tako drugi pa je pri pionirjih C Boštjan lršič.
Karate
Karate klub iz Žalca je pripravil letošnje republiško prvenstvo za člane po posameznih težnostnih kategorijah. Med 83 tekmovalci iz vseh devetih slovenskih regij so velenjski tekmovalci osvojili le tri bronaste medalje, kar je znatno manj kot prejšnja leta. Tretja mesta so osvojili Ahmetovič v super lahki kategoriji ter Pejkuno-vič in Guberinič v srednji. Velenjčani se lahko za neuspeh zahvalijo tudi pristranskim sodnikom, ki so krepko oškodovali Miklavca in Vaha.
Absolutno republiško prvenstvo bo 29. marca v Mariboru. Iz koroško-ša-leške regije so se v republiški finale uvrstili Vah, Korpnik in"Pejkunovič iz Titovega Velenja ter Kun iz Slovenj Gradca.
«
Strelski šport
Na 30 jubilejnem republiškem prvenstvu v streljanju s serijskim zračnim orožjem v Ceskovcu pri Krškem je med 500 strelci iz vse Slovenije nastopilo tudi 20 Velenjčanov. Med njimi je bil najuspešnejši pionir Simon Veternik, ki je osvojil tretje mesto, z enakim številom krogov, kot zmagovalec. Četrto mesto je osvojila ekipa mladincev, prav tako četrta pa je bila mladinka Mateja Bandaio. Normo za državno prvenstvo, ki bo aprila v Ho-tinji vasi pri Mariboru, so poleg tega izpolnili še Franjo Žučko, Mirjana Žučko in Urška Bandaio. p. ž.
MILIČNIKI SO ZAPISALI9 MILIČNIKI SO
KRŠIL JE JAVNI RED IN MIR
V	bifeju Tržnice Erna na Kidričevi cesti v Titovem Velenju je 17. marca okoli 12. ure izzival k pretepu močno vinjeni Atef E Ker ni šlo brez posredovanja miličnikov, bo moral k sodniku za prekrške, kjer prav gotovo ne bo tako korajžen.
VELIKO KRŠITEV V ZASEBNIH STANOVANJIH
V	občini Velenje beležimo vse več kršitev v zasebnih stanovanjih, kjer se najpogosteje možje znašajo nad ženami in otroki. 17. marca je vinjeni Franc K. iz Titovega Velenja nekaj po 21. uri v svojem stanovanju tako razgrajal, da je pri tem motil tudi sosede. Z razgrajanjem pa ni prenehal tudi po prihodu miličnikov, zato so mu ti priskrbeli ustreznejše prenočišče, kjer s kričanjem nikogar ni motil.
Naslednji dan, prav tako nekaj po 21. uri, so morali posredovati miličniki v Šoštanju, kjer je pretepal svojo ženo vinjeni Herman P. Tudi njemu so priskrbeli za tisto noč primerno prenočišče.
2. zimsko srečanje pripadnikov oboroženih sil
V soboto je bilo na Golteh 2. zimsko srečanje pripadnikov JLA, teritorialne obrambe, borcev in rezervnih vojaških starešin iz Celja. Mozirja, Radelj ob Dravi in Velenja. Ža velenjsko občino so nastopile ekipe upravnega organa za ljudsko obrambo, občinskih štabov teritorialne obrambe in civilne zaščite ter ekipe rezervnih vojaških starešin iz Skal, Starega Velenja, Šale-ka —Gorice in Kavč—podkraja.
Skupno je nastopilo preko 50 pripadnikov oboroženih sil.
Ekipno so prvo mesto osvojili tekmovalci občinskega štaba TO iz Radelj ob Dravi in tako osvojili prehodni pokal, drugi so bili tekmovalci iz Mozirja in tretji Velenjčani. Pri posameznikih je bil najboljši Andrej Stefanovič pred Robertom Prušekom, oba člana ekipe občinskega štaba teritorialne obrambe Mozirje, tretji pa je bil Janko Kolar iz Radelj ob Dravi.
(hm.)
Tekmovanje je tudi tokrat minilo v prijetnem vzdušju-
Rogoza:Ljubno 0:3
V 15. kolu tekmovanja v slovenski odbojkarski ligi so bile odbojkarice Ljubnega znova uspešne. Na gostovanju v Mariboru so namreč zanesljivo premagale zadnjeuvrščeno ekipo Ro-goze s 3:0 ( — 7, —10, —2). Gostje so odlično servirale, zelo dobro pa so igrale tudi na mreži in dosegle pričakovano zmago. Ljubenske odbojkarice so tako še naprej tretje na lestvici,
Elektra:Pomurje 101:97
Največje probleme je imela domača ekipa že pred tekmo, saj je moral trener Bukovič v moštvo uvrstiti kar pet kadetov. Kljub temu, da so bili domačini precej oslabljeni, pa so igrali dobro in so zasluženo zmagali. Obe ekipi sta bili na začetku zelo natančni. Tako je Elektra že v prvih petih minutah zadela štiri trojke, trikrat je bil uspešen Dumbuya in enkrat Lipnik. Prvi polčas so dobili domačini s 46:39.
Šoštanjski košarkarji so v začetku drugega polčasa zaigrali zelo duhovito in učinkovito ter povedli z 71:54. V tem delu je bil najboljši Mrzel, ki je vseh 15 točk dosegel v drugem polčasu. Igralci Elektre so z^tem popustili in dovolili gostom, da so se jim približali. Na koncu so se morali celo precej potruditi za zmago. Pri Elektri so dobro zaigrali vsi, zato je zmaga s 101:97 povsem zaslužena.
Igrali so: Sevšek 17, Mrzel 15, Lipnik 15, Pečovnik 4, Gojevič, Dumbuya 22, Vinkovič, Ocepek, Rotovnik 26, Brešar 2 in Plešej.
Split:Velenje 23:15 (12:6)
V	drugi zvezni rokometni ligi so rokometašice Velenje v tem kolu gostovale v Splitu in v srečanju z istoimensko ekipo visoko izgubile. Rezultat je bil 23:15 za domačinke, polčas 12:6. Spličanke so zlahka zmagale. Igra je bila izenačena le v prvih minutah do rezultata 3:3, nato pa so domačinke v pičlih petih minutah povedle z 11:4 in srečanje je bilo s tem odločeno.
V	Splitu so igrale: Petek, Misaljevič 2, Zidar, S. Golič I. Plaskan, Kotnik, Feile 2, Kričej 2, Bovha 6 in D. Golič 4.
Po 13. kolu so Velenjčanke na 7. mestu in se vse bolj oddaljujejo od začelja in borbe za ostanek v ligi.
V naslednjem kolu bodo v soboto ob 18. uri v Rdeči dvorani igrale i drugouvrščeno ekipo Jedinstva.
Pomagajmo posodobiti kočo pri Triglavskih jezerih
ŽENO POŠKODOVAL Z NOŽEM
21. marca je v zasebnem stanovanju v Titovem Velenju Janez C. grozil ženi z nožem. Tekal je za njo po stanovanju in jo pri tem ranil v roko. Iskati je morala sodniško pomoč, storilec pa bo moral na temeljno javno tožilstvo, kjer bo zagovarjal svoje dejanje.
LAŽNA PRIJAVA
Na Postaji milice v Titovem Velenju je 21. marca okoli 15. ure T. S. s Kersnikove v Titovem Velenju prijavil, da mu je neznanec ukradel jakno in hlače. Med preiskavo so miličniki ugotovili, da to ni res. Dejanje je prijavil zato, ker je skušal s tem zabrisati sum — malo pred tem je namreč v samskem domu ukradel 11000 dinarjev.
DVE TATVINI V NAMI
V Ljubljanski Nami so 17. marca zabeležili dva poskusa tatvin. Najprej je skušal stari znanec miličnikov S. K. ukrasti varilni aparat, malo za tem pa E. A. otroške hlače.
Kdo še ni videl, ali vsaj slišal za dolino triglavskih jezer, biser v Julijcih, Sloveniji in Jugoslaviji? Prvo zavetišče pod Tičarico, ki stoji približno štiri ure hoda nad bohinjskim jezerom na nadmorski višini 1683 m, so zgradili že leta 1880, po drugi svetovni vojni pa še povečali. Ima zmogljivost 100 ležišč, vendar zaradi dotrajanosti ne more primerno sprejeti vseh obiskovalcev. Lani jih je bilo na primer eno soboto v avgustu nad 800, polovica jih je prenočila pod milim nebom, ker enostavno niso mogli vstopiti v pre-natrpano kočo. Zato je nujno potrebno vsaj delno izboljšanje stanja, saj v dolini redkokateri stanovanjski ali gostinski objekt pri častitljivi starosti 106 let še funkcionalno služi obiskovalcem.
Načrt upravljalca, PD Ljubljana-Matica predvideva prizidek v štirih etažah, in tako 75 dodatnih ležišč. Nov del koče naj bi zgradili leta 1986, starega pa posodobili leta 1987. Predračun po sedanjih cenah znaša okoli 75 milijonov din. Potrebna sredstva bodo prispevali združeno delo SRS, Planinska zveza Slovenije, PD Lju-bljana-Matica in zainteresirani posamezniki (z denarjem, materialom in prostovoljnim delom.) Ker je gradnja v visokogorskem svetu zahtevna, gradbena sezona pa kratka, je zelo pomembna dobra organizacija, vključno z zbiranjem sredstev. Vsak dinar je dobrodošel in dragocen!
V zadnjih dvajsetih letih smo planinci organizirano v okviru našega društva in ZTKO Velenje že desetkrat obiskali kočo pri triglavskih jezerih in sicer leta 1968, 1969, 1970, 1972,
1975, 1976, 1979, 1982, 1984 io 1985. V teh podatkih še niso všteti številni obiski s strani šolskih skupin, sekcij iz OZD in KS, družin in posameznikov. Mirno lahko trdimo, da je področje triglavskih jezer doslej obiskalo in v njegovi prvobitni naravi uživalo na tisoče naših občanov. Prv tako ni nepomembno, da že nad deset let poleti vzorno skrbi za obratovanje koče Zin-ka Kostanjšek iz Šoštanja s pridno skupino sodelavcev in uživa sloves daleč po slovenski deželi. Od jutra do večera delajo kot mravlje, na kar smo planinci še posebej ponosni.
Kot pogosti obiskovalci doline triglavskih jezer, tudi planinci iz Šaleške doline pozdravljamo akcijo za posodobitev koče v osrčju našega očaka Triglava in smo tudi moralno dolžni prispevati vsaj simbolični delež. Zbiralno akcijo smo sprožili na spominskem pohodu Osankarica dne 9. januarja 1986. Prostovoljne prispevke zbiramo na izletih in v pisarni društva. Za cilj smo si zadali, da med številnimi ljubitelji narave in gorskega sveta v Šaleški dolini (teh je iz leta v leto več) v obliki prostovoljnih prispevkov zberemo sredstva za en kvadratni meter prizidka. Naloga ne bi smela biti pretežka, saj je n. pr. samo v letu 1985 bilo v gospodarstvu občine Velenje razporejeno za neto osebne dohodke okoli 16,3 milijarde din. Vse darovalce vabimo, da se ob izletu na Triglav dne 20. in 21. julija 1986 na lastne oči prepričajo, kaj se dogaja novega na našem priljubljenem visokogorskem gradbišču in počivališču.
Planinsko društvo Titovo Velenje
Šoštanj:Ferotehna 25:19 (10:6)
Prejšnji teden so rokometaši slovenske lige začeli spomladanski del prvenstva. Rokometaši Šoštanja so že v torek odigrali prvo srečanje. Njihov nasprotnikv Rdeči dvorani v Titovem Velenju pa je bila ekipa Ferotehne iz Izole. Šoštanjčane v nadaljevanju tekmovanja vodi novi trener Zoran Kompan, saj je Miro Požun prevzel strokovno delo v klubu.
Gostje, razen na začetku, niso bili nevaren nasprotnik in domači rokometaši so zasluženo osvojili prvi par spomladanskih točk in glede na to, da je ekipa Ajdovščine izgubila v Ljubljani z ekipo Prulj, so Šoštanjčani trenutno v vodstvu, zaradi boljše gol razlike.
Prvih deset minut sta nasprotnika igrala zelo dobro v obrambi, saj so
strelci zatresli mreži vratarjev le po dva-krat na vsaki strani. V enajsti minuti je bil rezultat komaj 2:2. Toda gostitelji, ki še ne igrajo tako kot znajo, so se v nadaljevanju le razigrali. To velja še zlasti za drugi polčas, ko so kar tri krat vodili z 9 zadetki razlike.
V	prvem spomladanskem kolu so za Šoštanj igrali: Gradišnik, Gjurin 5, Frankovič, Ramšak 3, Ocvirk 1, Medved 2, Žolger 3, Požun 6, Lesjak 2, Vrečar 2, Voglar 1, Vajdl.
V	naslednjem kolu bodo rokometaši Šoštanja gostovali v Krškem, pri istoimenski ekipi, ki je s tremi točkami trenutno na predzadnjem mestu. Zmaga proti tej ekipi za njih ne bi smela biti vprašljiva.
(VOS)
Rudar gostuje v Domžalah,
w
Šmartno v Ptuju
v prihodnjem kolu pa bodo doma igrale z ekipo Kočevja.
Velenje:0limpija 15:32
Rokometašice Velenja so med tednom odigrale tudi prijateljsko srečanje s prvoligašicami iz Ljubljane. Čeprav gostje niso zaigrale s polno močjo, so zasluženo visoko zmagale.
Velenjčani so se za nadaljevanje prvenstva pripravljali zelo marljivo.
Konec tedna bodo zaživela tudi igrišča v slovenski nogometni ligi. Nogometaši bodo najprej odigrali zadnje kolo jesenskega dela prvenstva, ki so ga zaradi slabih takratnih vremenskih razmer prestavili na spomladanski del. Nogometaši velenjskega Rudarja bodo tako v nedeljo go-
stovali v Domžalah, kjer se bodo sestali z istoimensko ekipo. Več o njihovi pripravljenosti ter o pripravljenosti nogometašev Šmartnega ob Paki in o željah obeh klubov v nadaljevnaju prvenstva bomo napisali v prihodnji številki.
Alpsko smučanje
S četrtim veleslalomom se je v nedeljo v lepem sončnem vremenu na Golteh končalo letošnje tekmovanje pionirk in pionirjev za pokal zveze te-iesno-kulturnih organizacij občine Velenje. K dobremu razpoloženju in uspešnemu tekmovanju je veliko prispevala tudi dobra organizacija tekmovanja, ki je bila tudi tokrat v rokah smučarskega kluba Velenje. Osnovni namen tekmovanja je bil vsekakor dosežen, saj so trenerji velenjskega smučarskega kluba spoznali veliko najmlajših smučarjev, na katere lahko v prihodnje resno računajo.
V nedeljo so na Golteh opravili še 3. in 4. veleslalom za najmlajše smučarje letnikov 1977, 1978 in 1979. V tretjem veleslalomu so v posameznih kategorijah pri deklicah zmagale Irena Strupek, Mateja Drev in Tanja

Verboten, pri dečkih pa Robi Caglič, Lovro Blatnik in Marko Glas. Tudi v četrtem veleslalomu je bil vrstni red enak, le da je pri deklicah letnik 1979 tokrat zmagala Saša Šalamon.
Skupno, ne glede na letnike, je pri dečkih pokal osvojil Robi Caglič, drugi je bil Marko Glas in tretji Lovro Blatnik. Pri deklicah je po štirih veleslalomih najboljša Mateja Drev, za njo pa sta se uvrstili Irena Strupek in Saša Šalamon. Ob zaključku tekmovanja so med vse tekmovalce izžrebali nagrade, ki so jih prispevali Slovin Žalec, velenjska Nama, Mladinska knjiga. Era, Brivnice in česal-nice. Gorenje, Ljubljanska banka, Merx — stara pekarna in Modni salon iz Titovega Velenja, Elkroj iz Na-zarij ter obrtniki Marica in Beno Stro-zak, Mojca Založnik in Štefan Dolej-ši.
©
#
e #
t
radio velenje
t v l c a
20. 3. 1986
1.	PAPA CHICO — Toni Esposito
2.	CAUSE YOU ARE YOUNG - C. C. Catch
3.	BOLERO — Fancy
4.	MOVE AWAY - Culture club
5.	ELECTRIC NIGHTS - Dave Merlin
6.	ATTENCIONE GO GO RADIO — Bernie Paul
7.	NIKITA - Elton John
8.	CHARLENE - Roxanne
9.	LONELY NIGHTS - Colours
10.	CELEBRATE - Savage Nà vstop v lestvico čakajo:
LOVE DON'T LIVE HERE ANY MORE — Modern Talking KISSES AND TEARS - Bad Boys blue
--------------Xg----
m
Moj predlog
t
Moj naslov _
#
«_

t