Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedeiie ln praznike. — Inaorati: do 30 petit 4 2 D, do 100 vrst H D 50 p, večji Inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod11 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D.
UpravniStvo: Enailova ulica št sv. 5, pritličje. — Telefon štov. 304. Uredništvo: Enailova ulica si. 5, I. nadstropje. — Telefon šle v. 34.
HT      Poštnina plačana v gotovini.
Dr. Leop. Lenard:
Sporazum med Srbi in Hrvati.
O tako važnem in temeljnem vprašanju je treba razpravljati jako resno in stvarno. Treba je najprej navesti dejstva, iz njih potegniti pravilne, logične zaključke in teh zaključkov se je treba dosledno držati. Vse drugo je ali varanje sebe in drugih, ali pa mahanje po zraku.
Torej: dejstva, logični zaključki, dosledno postopanje!
Narodna Radikalna Stranka je leta 1882., ko je prvič formulirala svoj program, sprejela tudi resolucijo, ki v bistvu izraža sledeče:
1. Narodna Radikalna stranka se hoče boriti za o^obojenje in zedinjenje vseh Srbov.
2. Narodna Radikalna Stranka bo 'delovala za najtesnejše zbližanje z onim prebivalstvom, ki živi v soseščini in je po krvi in jeziku Srbom sorodno — zlasti pa za zbližanje z Bolgari.
Slovencev in Hrvatov ta program ne omenja, prvič ker stranka ni hotela izzivati Avstrije, zlasti pa ker stranka ni hotela vsiliti svoje volje Slovencem in Hrvatom. Ako bodo sami hoteli, da se s Srbi združijo, jih bo podpirala, ako ne bodo hoteli, jih ne bo silila.
To načelo, katero je jasno postavila Narodna Radikalna Stranka, postalo je načelo celega srbskega naroda.
Od onega časa Slovenci in Hrvati so se večinoma izjavili za Avstrijo, pričela se je pa vedno bolj širiti struja, ki je bila za zjedinjenje s Srbijo in to na podlagi narodnostnega načela.
V svetovno vojno Šel je srbski narod s programom, da osvobodi in zje-dini vse Srbe, pogojno je pa šel v boj tudi, da osvobodi in se zedini s Hrvati in Slovenci. Ker se je med tem že krepko razvila in jako manifestirala takozvana srbofilska struja HfeSr Slovenci in Hrvati, je bilo mogoče to že oficijelno naglasiti v vladinih izjavah. Tako se je v vladini proklamaciji v za-Čekru vojne, kakor tudi v poznejši proklamaciji iz Niša jasno poudarilo, da se hoče Srbija boriti za osvobojen je in zedinjenje vseh južnih Slovenov — seveda, če bodo to oni hoteli.
Ni res torej, da so Srbi mislili samo na sebe. Ni pa tudi res, da so hoteli vsiliti svojo voljo in gospodstvo drugim.
Prvi del tega programa, namreč osvobojen je in zedinjenje vseh Srbov, je bil v začetku vojne in še bolj v toku vojne priznan od zaveznikov. Ko se je vojna končala, so imeli Srbi pravico do vseh onih krajev, kjer prebivajo Srbi. To pravico so tekom vojne plačali z ogromnimi žrtvami. Lahko bi bili med vojno skleniil z Avstrijo posebni mir. V tem slučaju bi bili zavezniki rešeni vseh obljub, katere so dali Srbom. Toda Srbi to niso hoteli in tako so koncem vojne zamogli zaveznikom predložiti svoje pisane pravice.
Za Slovence in Hrvate ni obstojala nikaka dolžnost in obveznost od nobene strani. Zavezniki bi jih lahko pustili pri Avstriji in Madžarski, lahko bi iz njih napravili samostojni državici i. t. d. Toda oni so jasno in nedvomno pred celim svetom izrazili svojo željo, da hočejo biti zedinjeni s Srbijo. Srbi so to željo vzeli na znanje, ker je to ležalo že v njihovem prvotnem programu iz leta 1882. — in tako se je na mirovni konferenci določilo, da se Slovenci in Hrvati združijo s Srbi v eno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Lahko bi se bilo naredilo tudi drugače. Lahko bi bili Slovenci in Hrvati prišli k Srbom in rekli:
Mi se hočemo z Vami združiti, — toda samo kot suvereni narod slovenski in suvereni narod hrvaški s suverenim narodom srbskim, v obliki federativne zveze. Mi osnujemo svoje republike, pa stopimo v zvezo z vami.«
Srbi bi bili brez dvoma odgovorili: Kakor vi hočete, tako je tudi nam prav. Osnujte svojo republiko, mi pa hočemo urediti svojo ujedinjeno krajjevino, potem se bomo pa dogovarjali o federaciji.
Srbi bi se bili v tem slučaju združili v srbski kraljevini — potem bi pa začeli dogovore. Toda možje, ki so takrat prišli k Srbom in rekli, da so predstavniki Slovencev in Hrvatov, tega niso govorili. Rekli so samo, da se hočejo združiti v eno kraljevino in tako je prišlo do združenja.
Sedaj pa pravijo predstavniki Slovencev in Hrvatov, da ono ujedinjenje ni bilo pravilno in da je treba to razdreti in narediti novo. Samo na sebi je ■ sedaj jako težko popravljati, kar se ni 1 zgodilo v začetku. Toda vzemimo, da se vrnemo nazaj na prvotno točko in začnemo delati sporazum na oni podlagi, kakor ga žele federalisti.
Federalisti pravijo, da se hočejo pogajati kot enakopravni,suvereni narodi.
Kar velja za enega, mora veljati tudi za drugega, torej tudi za Srbe. Če Hrvati nočejo, da jim diktirajo Srbi, ne morejo zahtevati, da bi oni diktirali Srbom. Če oni nočejo biti pod hegemonijo Srbov, ne morejo zahtevati, da bi Srbi bili pod njihovo hegemonijo. Če hočejo Hrvati biti združeni v hrvaški republiki, morajo Srbom priznati pravico, da se združijo v srbski kraljevini.
Teoretično je stvar lahka, toda kako jo izvesti v dejanju? Vzemimo na primer Bosno: V Bosni je okrog 42% Srbov, 33% Muslimanov in 25% Hrvatov. Srbi hočejo, da so združeni s Srbijo, Hrvati s Hrvaško, muslimani da je Bosna avtonomna. Toda vzemimo, da bi se zedinili muslimani in Hrvati, Srbi bodo vsekakor hoteli biti s Srbi. Razdeliti jih ni mogoče, ker žive zmešani med sabo. Isto, kar velja za Hrvate, mora veljati tudi za Srbe, to je, da se jih ne sme majorizirati. Reklo se bo, da je potreba sporazuma! Sporazumeti se je mogoče, če je razlika mišljena v isti črti. Če reče eden: »Zahtevam za vola toliko in toliko,« a drugi reče: »dam za vola toliko in toliko,« se zamoreta slednjič sporazumeti za neko srednjo ceno. Če pa hočeta dva Ljubljančana na izprehod, a eden hoče na Rožnik, a drugi na Šmarno goro, je sporazum nemogoč. Ali se mora eden ukloniti drugemu, ali pa gresta vsak svojo pot. V našem slučaju pa ne moreta vsak svojo pot, ker Hrvatov v Bosni ni mogoče razdeliti od Srbov. Ali bo Bosna srbska, ali hrvatska, ali pa avtonomna, drugega ni. Toda Srbi ne marajo ne avtonomije, ne Hrvatske.
Podobno je na Hrvatskem. Na Hrvatskem je okrog 27% Srbov. Če Hrvati pravijo: Ne maramo biti pod Srbi, imajo istotako Srbi pravico, če rečejo: Ne maramo biti pod Hrvati! Potem je pa sporazum nemogoč. Radić pravi, da bodo imeli Srbi na Hrvatskem iste pravice kakor Nemci in Madžari! Toda Srbi nočejo istih pravic, kakor Nemci in Madžari, ampak hočejo, da žive v svoji državi, a ne v Hrvaški. Tudi Srb! bi lahko rekli Hrvatom: Mi vas hočemo pridružiti Srbiji, pa Vam bomo dali iste pravice, kakor Madžarjem in Arnav-tom. A Hrvati s tem gotovo ne bi bili zadovoljni.
Nemogoče je torej na ta način priti 'do sporazuma, ker je nemogoče ločiti Srbe od Hrvatov.
Radić in njegovi zavezniki hočejo izvršiti svoj načrt mirnim, parlamentarnim potom. Njihov načrt je, da dobijo večino v skupščini. Ako se vsi Hrvatje strnejo v eno fronto, vsi Slovenci v eno fronto, strnili se bodo vsi Srbi v eno fronto. Srbov pa je v kraljevini 47 %. 40 let so Srbi delali na to, da osvobode in zedinijo Srbe, ki žive v Avstriji. Nemogoče je torej, da bi sedaj te Srbe mirno prepustili Hrvatom, muslimanom, Nemcem in Madžarjem. To, kar jim je bilo med vojno svečano garantirano od zaveznikov, ne bodo sedaj tako zlepa izpustili. Srbi ne bodo torej nikdar mogli glasovati za to, da del Srbov ostane pod tujimi gospodarji. Brez Srbov je pa v skupščini nemogoča dvetretjinska večina.
Prvi poraz vlade v finančnem odboru.
Razprava o draginjskih dokladah v finančnem odboru. — Težišče politične situacije preneseno v Zagreb.
— Beograd, 23. septembra. (Izv. Ob 12.30.) Danes dopoldne ni bilo v poli* tični situaciji nikakih značilnih dogod* kov. Vsa beogradska javnost nestrpno in napeto zre v Zagreb in je radoved« na, kakšen uspeh doseže notranji mini« ster Nastas Petrovič pri Radiću. Misija notranjega ministra ima gotovo dale* kosežen pomen. Do tega trenutka še ni nikakih poročil iz Zagreba, če je no* tranji minister že pričel razgovore z vodstvom HRSS.
;V finančnem odboru je bila danes dopoldne zanimiva razprava o draginj* skih dokladah vpokojencev. Tu je opa* žati značilen pojav, da razpolagajo sa* mostojni demokratje in radikali z ve* čino glasov v razmerju 16 : 13. Seja fi* nančnega odbora se je pričela ob de* vetih dopoldne ter je trajala ves čas do 12.j0. Razvila se je načelna razpra* va o predlogu finančnega ministra gle* de povišanja draginjskih doklad. V razpravo so posegli mnogi radikalni poslanci in tudi nekateri vladinih strank.
Finančni minister je v sVoji predlogi zahteval v členu 1., da se naj postavijo mesta Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Split in Skoplje v 7. dravinjski razred, kakor so doslej samo mesta Beograd, Zemun in Sušak. To svojo zahtevo je motiviral s tem, da so ta mesta važni
politični centri, vslcd česar je primer* no, da :e vpoštevajo tamošnje draginj* ske razmere.
Radikalni poslanci so temu ugovar? j ali, na ajajoč, da bi na ta način mo= rala priti v ta draginjski razred tudi ostala velika mesta in politična sre= dišča.
Predlog je bil pri glasovanju odklo; njen. Za ta člen je glasovalo 13 poslnn-cev, proti pa tudi 13, v sled česar je bil na podlagi poslovnika predlog odklonjen.
Po končani načelni debati je bil v ostalem brez bistvenih sprememb pred* log soglasno sprejet. Pred glasovanjem je radikalni posL Košić izjavil, da ho* do radikali glasovali za ta predlog, ker je delo prejšnje vlade. Radikali bodo drugače z vsemi legalnimi sredstvi vo* dili boj proti sedanjemu režimu in to toliko časa, da ga strmoglavijo. RadU kalna straka nima zaupanja do sedanje vlade Ljube Davidoviča.
Jutri bo finančni odbor nadaljeval podrobno razpravo o predlogu glede draginjskih doklad vpokojencem in o ostalih točkah dnevnega reda glede do* volitve in odobritve nekaterih večjih kreditov.
Radikalni govorniki so tudi zelo grajali finančno politiko, ki jo vodi se* daj minister dr. Spaho.
Draginjske dokiade vpokojencev.
Predlog finančnega ministrstva.
— Beograd, 23. septembra. (Izv.) Finančni minister je včeraz predložil finančnemu odboru na podlagi pooblastila ministrskega sveta predlog o draginjskih dokladah državnim vpokojencem in vpokojenkam.
Člen 1. določa, da dobivajo državni vpokojenci in vpokojenke razun pokojnine tudi še draginjsko doklado. Draginjske dokiade so osebne in rodbinske. Osebne dokiade se določajo po stalnem bivališču. Glavne osebne dokiade se dele z ozirom na bivališča na tri draginjske razrede:
a) V I. razred spadajo vsa ona mesta, kj so dosedaj spadala po členu 2. zakona o draginjskih dokladah z dne 28. feb. 1922 in razen tega še mesta Zagreb, Sarajevo, Ljubljana, Split in Skoplje.
b) V II. razred spadajo vsa mesta v Srbiji in Črnigori. na Hrvatskem, Slavoniji in Medjimurju, vsa svobodna mesta I. reda in vsa ostala mesta, kjer je sedež okrajne ali srezke oblasti. V Sloveniji in Dalmaciji vsa mesta, v katerih je sedež srezke odnosno okrajne oblasti.
V III. razred spadajo vsa ostala mesta in kraji.
Vpokojenci in vpokojenke, meščanskega in državljanskega značaja, kakor tudi vpokojenci državnih in prometinh ustanov, ki so vp oko jeni pred u velja v-Ijenjem novega zakona o državnih uradnikih, dobivajo draginjske dokiade z ozirom na višino pokojnine in število službenih let. mesečno po naslednjih tabelah. Če so vpokojeni z največ 20 leti službe:
a) v lokalnih draginjskih razredih z letno pokojnino v dinarjih ali kronah do 2999 dobivajo: v I. razredu 900, v II. razredu 800 in v III. razredu 700 Din.
b) od 3000 do 4999 dobivajo 1000. 900, 800 Din mesečno.
c) od 5000 do 6999 dobivajo 1200. oz. 1900 Din mesečno.
d) od 7000 dalje dobivajo 1400, 1200 oz. 1000 Din mesečno.
B) Vpokojenci z več kot 20 leti službe z letno pokojnino v dinarjih ali kronali:
a) od 2999 dobivajo 1200, 1000 in
900,
b) od 3000 do 4999 doblvaio 1400, 1200 in 1000,
c) od 5000 do 6999 dobivajo 1600, 1400 in 1200,
d) od 7000 dalje dobivajo 1S00, 1600 in 1400.
C.) Vpokojeni državni sluge in njim podobne kategorije dobijo po lokalnih razredih draginjsko doklado: 500, 450 in 400 Din.
Nadalje ureja zakon draginjske dokiade vpokojenim višjim državnim funkcijonarjem,   kakor tudi ministrom.
Vpokojenci in vpokojenke s poln?-mi službenimi leti prejemajo poleg letne pokojnine v dinarjih ali kronah draginjske dokiade:
a) do 2999 po 1500. 1300, 1100 Din mesečno,
b) od 3000 do 4999 dobivajo 1700, 1400 in 1200 Din,
c) od 5000 do 7999 dobivajo 2000, 1600, 1300 Din,
d) od 7000 do S999 dobivajo 2100, 1800 in 1500 Din,
Toda lahko se zgodi, da dobe Radić in njegovi v skupščini slabo večino. V tem slučaju bi Srbi ne mogli vladati, ker bi bili v manjšini, federalisti bi pa tudi ne mogli izvršiti svojega programa, ker bi ne imeli dvetretjinske večine. •
S to politiko pridemo torej do tega, da nastaneta dve fronti: srbska in protisrbska. Med njima bi bil vsak sporazum ziključen, ker bi Srbi ne hoteli prepustiti del Srbov Hrvatom, Hrvati pa ne del Hrvatov Srbom. Parlamentarna zmaga ene ali druge fronte bi bila izključena. Sicer pa je taka parlamentarna zmaga proti načelu federali-stov, ki odklanjajo vsako majorizacijo.
Nastala bi torej državna kriza, ki b~i se zamogla rešiti samo izvenparla-mentarnim potom, samo na ta način, da se Srbi postavijo na svoj program iz 1.
e) od 9000 dalje dobivaio 2200. 1900, 1600 Din.
Vpokojeni sluge in njim podobne kategorije dobivajo 750, 70Q jn 650 Din pokojnine.
Vsa zakonska naredba obsega 27 členov in je danes dopoldne bila v razpravi na seji rriančnesa odbora.
Kralj v Osijeku.
— Osijek, 22. septembra. (Izv) Včeraj ob 15.i5 je privrel >Ti. Vel, kralj Aleksander s svojim dvorskim avtomobilom v spremstvu pomorskega kapitana v Osjek ter se relial v smeri proti Bjelovaru. Preko Dravskega mostu te prispel kralj iz Aleksandrova in povsod, koder je vozil, je prebivalstvo kralja spoznalo ter mu prire;alo ovacije, vzklikajoč: oživel krali' . Kralj je živahno odzdravijak Za cilj kralievega potovanja se ni moslo doznati. Do ve*cra se kralj ni vrnil skozi Osjek.
1882: »Osvobojenje in zedinjenje vseh Srbov« — Slovenci in Hrvati pa, kakor hočejo.
Na ta način torej ne pridemo do sporazuma, nego do najhujšega plemenskega boja, ki bi se slednjič moral izvojevati izven parlamenta in na veliko škodo Slovencev in Hrvatov.
Sporazum je mogoč samo po eni poti — po poti narodnega in državnega edinstva. Če so Hrvati in Srbi dva različna naroda, potem Srbi ne bodo hoteli biti pod Hrvati. Če so pa en narod pod dvema imenoma, potem je vseeno, če je uradnik Srb ali Hrvat, samo da je sposoben Človek. Potem je vseeno, kako je država razdeljena in mogoče so tudi najobširnejše avtonomije.
Samo ta pot vodi k sporazumu, ona druga pelje pa v najstrašnejše medsebojne boje. ~     ^* \
Borzna poročila.
Ljubljanska borza«
LESNT TRG.
Trami. merkantilno tesani. 5 m dolžine. 16/22 cm. fco. meja, 3 vag., denar 567, blago 570. zaključki 567; trami, merkantilno tesa* ni, 7 m dolž. 19 24, fco. meja. 1 vagon, de= nar 567, blago 570, zaključki 567; remeljni, 4—5 m, 8/10 cm, fco. meja, 1 vag. denar 567, blago 570, zaključki 567; letve, 3—4 m, 3/5 centim., fco. meja, 1 vag, denar 567, blago 570, zaključki 567; testoni, fco. meja, denar 510; smrekovi hlodi, od 4—8 m dolž. media, 25 cm, fco. naklad, postaja, denar 325; bu* kov parjen les 2—2.50 m, deb. 20 in 27 mm, freo. meja, blago 950.
ŽTINI TRG.
Pšenica, domača, fco. Ljubljana denar 370; Pšenica, bačka, fco. bačka postaja, bla* go 365; koruza, bačka, freo. bačka postaja, blago 290; oves, bački, freo. bačka postaja, blago 290.
OSTALO BLAGO. Suhe gobe. po kakovosti, freo. Ljubljana, denar 50-—58; fižol, rihničan, freo. Ljubi j a* na, denar 550: fižol, rihničan. fco. Postojna trans., b/n.. hlago 650; fižol, prepeličar, freo. Ljubljana, denar 500; fižol, prepeličar, z ro* ko izbran, freo. Ljubljana, denar 600; fižol mandalon. freo. Ljubljana, denar 375; hri* nje. hrvatsko, freo. Karlovac, blago 250; ko* noplja. mandžurska. b/n, fco. Ljubljana, bla* go 380; seno la. sladko, prešano, freo. Ljub* Ijana, denar 75; vino. belo. hrv., staj. do* Jenjsko. po vzoren, freo. nakladalna postaja, denar 710, blago 7S0; oglje, vilano, freo. me* ja. denar 112.50.
Efekti: 2%^ drž. renta za vojno Škodo 11912—120—119"4\ Celjska pos. d. d. 210. Ljubljanska kreditna banka 225—240, Merkantilna banka 123—130, Prva hrv. štedionica 915—918. Slavenska banka —.—. Strojne tov. in liv. —.—. Trboveljska prem družba 460, Združene papirnice 123—126. AVi^o kom. zad. dež. bke. 90.
Zagrebška borza.
Dne 23. septembra. Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 13.50—13.60, Pariz 3.77—3.82. Praga 213.50—216.50 Newyork 70.70—71.70. London 317.85—320.85. Milan 312.50—315.50, Dunaj 0.10025—0.10225.
Valute: dolar 69.875—70.875.
Efekti: 7% invest. pos. 1921. 63— 63.50, 2xA^o drž. renta za ratnu štetu 114— 115, Ljubljanska kreditna 225—240, Centralna banka 29—30, Hrv. esk. banka 109-^110, Kreditna banka, Zgb. 113. Hipotek, banka 58—59, Jugobanka 105—107. Praštediona 915—917, Slavenska banka 95—95, Eksploatacija 103, Drava d. d., Osijek 230—250, Šećerana, Osijek 890—930, Isis, d. d. 65—70. Nihaš 84—So, Gutman 870— 890, Slaveks 260, Slavonija 75—77, Strojne tov. 150, Trboveljska 400—420.
LNOZEMSKE BORZE.
— Curih, 23. sept. Današnja borza; Beograd 7.40. Ne\vyork 5.28. London 23.55 Pariz Z7.87, Praga 15.80, Milan 23.15, Dunaj 0.00746, Brlin 1.26.
_ Trst, 23. sept. Predborza: Beograd
31.55—31.90, London 101.80—101.90, Pariz 121—121.25, Newyork 22.75—22.80, Curih 430.50—431.50, Dunaj 0.0320—0.0325, Praga 68.40—68.70.
_ Dunaj. 22. septembra. Devize: Beo*
grad 992—995. London 316300—317.500, NeAvvork 70.935—71.185, Milan 3099—3111, Praga 2130—2140, CiTrih 13.415—13.465. — Valute: dolar 70.460—70.860, dinar 988 do 994, češka krona 2122—2138, lira 3065 do 3105. i - ^
Stran 2.
»SLOVENSKI   N A K O O«  dne 24 septembra 1924.
Stev. 218
Politični položaj.
Beograd, 32. septembra, (Izv.) S povratkom ministrskega predsednika L tube Davidovića iz Belja so te v bistvu potrdile informacij©, ki jih je objavil »Slovenski Narode pretekli teden o težkočah. ki so nastale v zadevi sporazuma med HRSS ln vlado. Dejstvo je, da se vlada nahaja v zelo neprijetnem položaju. Splošno mnenje je, da Ljuba Davidovlć s svojo mirijo v Bolju ni uspel, kar je lahko tudi konstatirati iz razpoloženja in splošne rezervi-ranostl posamnlh Članov vlade, ki so včeraj ves dan konferlraM z ministrskim predsednikom o nastalem položaju. Krona odločno vstraja na stališču, da se imajo pričeti končnoveljavna pogajanja ca sporazum med HRSS in vlado.
Seja ministrskega sveta, ki je bUa
prvotno določena na 17. uro, je bila baŽ radi delfkatnega položaja odgođena m so ministri le razmotrivaH splošen način, kako naj se doseže sporazum s Stjepanom Radićem. Ministrski predsednik Ljuba Davidovič se je včeraj razgovarjal z zunanjim ministrom dr. Vojo Marinkovičem, dr. Koro-čcem, dr. S p a h o m m posebno z no-
tranjim ministrom Nastasotn Petrovičem. Rezultat teh razgovorov je bil ta, da je notranji minister po Izrecnih navodnih ministrskega predsednika ob 20JJ nemudoma odpotoval t Zagreb, kjer Ima po zatrdlin nekaterih it tov vodi« razgovore g vodstvom HRSS m Stjepanom Radićem. V glavnem ima radićevce pregovoriti, da ne otežkoča-jo Se nadalje že tako težavnega položaja vlade. Nastas Petrovi* ima nalogo, pridobiti vodstvo HRSS za končni sporazum.
Zelo različno tolmačijo potovanje
notranjega rninistra.
Danes se demantirajo vse vesti, ki so se včeraj razširile o potovanju Stjepana Radića v Belje. Povzročitelj te dnevne senzacije je bfl aktiven minister. Stjepan Radić je ostal lepo doma in se ni nikamor odpeljal.
— Zagreb, 22. septembra. (Izv.) Notranji minister Nastas Petrovič je danes zjutraj prispel iz Beograda, da uredi v prvi vrsti pokrajinsko upravo v Zagrebu. Nastas Petrovič ostane v Zagrebu dva dni in bo sprejel nekatere vodilne hrvatske politike. Sestane se baje tudi s Stjepanom Radićem.
Polit Nine vesti.
Avtonomna carina zopet odložena.
— Beograd, 23. sept. (Izv.) Predstavniki industrije so posetili trgovinskega ministra dr. Šumenkovića in mu predložili spomenico, v kateri poročajo o težkem industrijskem in gospodarskem položaju v državi ter naprošajo ministrski svet, da v najkrajšem času donese avtonomno carinsko tarifo. Trgovinski minister jb deputaciji odgovoril, da se bo avtonomna carinska tarifa uzakonila v najkrajšem času, kar zahtevajo tudi mednarodne trgovinske pogodbe.
— Beograd, 23. sept. (Izv.) V nedeljo 21. sept. se je vršila seja fmančno-ekonomskega komiteja, na kateri se je načela diskusija o avtonomni carinski tarifi. V.toku diskusije je povzel besedo tudi minister poljoprivrede dr. Ku-Iovec in izjavil, da so Po novem carinskem tarifu neke naše industrije prav dobro zaščitene, neki odstavki da so celo prav dobro formulirani, kar znači, da so se zaslišali zastopniki tozadevnih industrijskih strok. Druge industrije so zopet slabeje zaščitene. Carina na predmete na pr., ki jih potrebuje poljoprfc-vreda, kot carina za modro galico se je zvišala za 200% in znaša sedaj 3 in pol dinarjev za vsak kilogram. Dr. Kulo vec je mnenja, da se je to storilo samo radi interesa dveh zainteresiranih tvomic, ki še dolgo ne morejo zadostiti celi naši notranji potrebi po modri galici. Dr. Kulo vec je nadalje izjavil, da se zviša tudi carina na poljoprivredne stroje, ki so doslej bili prosti carine. Za neke stroje znaša nova, v načrtu predvidena carina skoro polovico nabavne cene. Zaradi tega ni mogoče odobriti osnovne misli tega carinskega načrta. Kulovec je zahteval, naj se predloži avtonomna carinska tarifa Narodni skupščini. Končna odločitev o avtonomni carinski tarifi še ni pala. Na prihodnji seji ekonomskofinančnega komiteja bodo nadaljevali diskusijo o avtonomni carinski tarifi.
Seja finančnega odbora.
— Beograd, 22. septembra. (Izv.) Včerajšnja seja finančnega odbora pod predsedstvom posl. Nešića je bila zgolj formalnega značaja. Za danes ob 9. dopoldne je sklicana seja. k! bo takoj kot prvo točko dnevnega reda razpravljala o draginjskih dokladah vpokojencev. Dalje odobri finančni odbor razne kredite. Tako dovoli povišanje postavke 55. v državnem proračunu za 40 milijonov in 21 milijonov za zgradbo pristanišča na Sušaku. Radikalni klub je sklenil, da glasuje za kredite v finančnem odboru. Osobito bodo radikali glasovali za draginjske doklade vpokojen-cem, katera uredba je bUa že izdelana za časa Pašić-Pribičevićeve vlade, a jo je sedanja vlada samo formalno nekoliko spremenila.
PREDSEDNIŠKE VOLITVE V AMERIKI.
— New York, 21. septembra. (Izv.) Neposredno Pred predsedniškimi volitvami so se pojavile velike stave na razne predsedniške kandidate. Za sedanjega predsednika CooHdgea je razmerje stav 3:1, za demokratskega kandidata Dawisa ravno t ako 3:1 m za kandidata La Foletta 1:2.
POSET KRALJEVSKE DVOJICE V RIMU.
— Rim, 22. septembra. (Izv.) List »Sereno« trdi, da bo skoraj končana uradna korespondenca med italijanskim zunanjim uradom in jugoslovensko vlado glede oficijelnega poseta Nj. Vel. kralja in kraljice Marije v Rimu. Naša kraljevska dvojica ostane 4 dni gost italijanskega kralja. Kralja Aleksandra spremlja na potu v Rim zunanji minister dj. J/oja Marinković-
RAZOROŽITVENI PROBLEM.
— Ženeva, 22. septembra, (Izv.) V raz-orožitveni komisiji ie bil danes podpisan ta-le protokol: 1.) članj Društva narodov so sporazumni v tem, da v nobenem slučaju ne začno vojne proti drugemu članu Društva narodov, razen, če so prisiljeni seči po orožju v svrho obrambe pred napadom. V tem slučaju je potrebno dovoljenje Zveze narodov. Če ena država odkloni sodni aH obrambno-sodni sporazum, tedaj se sestavi tudi na zahtevo samo ene stranke odbor obrambnega sodišča. 3.) Ta določla se ne nanašajo na rešitev konfliktov, do katerih bi prišlo v slučaju vojne opasnosti glasom sklepa Zveze narodov. 4.) Ta člen pojasnjuje pojem o napadalcu, 5.) Pozivajo se tudi v Zvezi narodov nevčlanjene države, da podpišejo ta protokol.
ANGLEŠKO - RUSKI ODNOŠAJI.
— London, 22. septembra. (Izv.) Danes je imel kabinet dopoldne in po* poldne plenarno sejo. Na seji ie raz* pravljal o angleško*ruski pogodbi in o irskem obmejnem problemu.
— Moskva, 22. septembra. (Izv.) Na kongresu komunistične mladine je govoril komisar Kamenev ki je skušal dokazati, da konservativna angleška diplomacija povsod poskuša omajati mednarodni položaj sovjetske republi* ke. Angleško diplomacijo podpirajo Afganistan, Perzija in Turška. Kame* nev upa, da bodo z Japonsko pričeta pogajanja imela pozitivne uspehe.
POLITIČNI UMORI NA BOLGARSKEM.
— Dunaj, 22. septembra. (Izv.) Zadnje 14 dni je bilo na Bolgarskem izvršenih 22 političnih umorov. Sedaj so se ti umori prenesli tudi v inozemstvo. Iz Sofije so tajne organizacije odposlale v inozemstvo več najetih morilcev, ki imajo nalogo na podlagi tajnih sodb umoriti gotove politične nasprotnike. Dunajska policija sama je bila o tem obveščena in je vse ukrenila v varnost sedanjemu bolgarskemu režimu neljubih oseb. Obmejne oblasti so dobile ukaz voditi strogo kontrolo o potnikih, ki prihajajo iz Bolgarske. Dunajska policija sama nadzira vse na Dunaju živeče Bolgare.
TRGOVINSKA POGODBA MED NEMČIJO IN ANGLIJO.
— London, 22. septembra. (Izv.) Listi javljajo, da je nemška vlada pred nekaj dnevi predložila angleški vladi načrt trgovinske pogodbe, ki naj se sklene med Anglijo in Nemčijo. Tudi angleška vlada je že izdelala primeren načrt, ter se prično pričetkom prihodnjega meseca zadevna pogajanja med nemškimi in angleškimi strokovnjaki.
— London, 22. sept (Izv.)' AflgteŠka vlada je predložila nemški vladi načrt definitivne trgovinske pogodbe. Načrt sloni na načelu največjdh ugodnosti.
POTRES V GENOVL
— Rim, 22. septembra. (Izv.) Ponoči Je nastal v Genovi precej močan potres. Najbolj silen je bil potresni sunek okoli 21. ure. Občinstvo je bežalo iz gledališč in kinematografov na ulice. Pojavila se Je med prebivalstvom velika panika. Precej poslopij je poškodovanih. Celokupna škoda še ni ugotovljena.
— Milan, 22. sept (Izv.) V Genovi so se včeraj občutili potresni sunki. BiH so zelo močni. Najmočnejši ob 21.15.   PreH- I valstvo Je zapustilo stanovanja ter zbega-00 prenočilo na prostem. Pni nek! priredit- , v! Zelenega križa Je nastala taka Panika, ! da Je bilo več žensk m otrok pohojenih. Tu- i di na ostalih krajih Rivijere so čutili po- I tresne sunke, vendar škoda ni bila veMra. |
Podpirajte obupane slepe in darujte »Podpornemu društvu sleDih«,
= Ruski publicist o hrvatskem vprasanjo In njega rešitvi. Znani ruski publicist Netnanov, dopisnik pariškega dnevnika »Posledne Novosti« objavlja politično brošuro o »Balkanskem problemu«,, v kateri opisuje stanje v Ju* goslavifl po Pašićevem padcu. Nema-nov se is razgovarjal tudi z Radićem ln zato so nekatera njegova izvajanja avtentičnega značaja, O rešitvi srbohr-vatskega vprašana piše Nemanov sledeče: »Dati se Radić n njegova stranka nazivlja republikanska, bi vendar prav rada priznala kralja Aleksandra, ako se le-ta zadovolji z vlogo ustavnega ara tja po vzgledu kralja v Angliji. Ideal g. Davidovima je, da reši hrvatsko vprašanje takoj, da Že sedaj prizna Hrvatski politično avtonomijo in da se za Hrvatsko Imenuje bana v osebi princa Pavla.« O dogovoru bivšega opozicijo-nalnega bloka z Radićem piše Nemanov: »Med ožjim blokom in HRSS se je sklenil sledeči program: Ideja razdelitve Hrvatske na več oblasti se opusti, ukine se imenovanje vladnih komisarjev pri občinah in mestnih upravah. Korupcija uradnikov se strogo kaznuje, krivci se oddajo sodiščem. V bodoče naj se ban Hrvatske imenuje dogovorno s HRSS fn izbira med Hrvati. Poleg bana se ustanovi posebna delegacija, ki bo provizorno, dokler se ne Izpremeni splošna ustava kraljevine, konzultirala bana in odločala o poljoprivredi ter o socialmh m prosvetnih vprašanim Hrvatske. Ti sklep? bi se delali direktno na licu mesta v Zagrebu brez Beograda. Na ta način bi se pripravila pot za avtonomijo Hrvatske.
= V Zagrebu I. 1918 hi pa danes!
V beogradski »Republiki« objavlja g. D. Trifunovič svoje spomine o povratku iz avstrijskega ujetništva preko Ljubljane in o sprejemu v Zagrebu. Srbski oficir piše: Bilo je v tistih dneh, ko je razpadala bivša Avstrija po manifestu kralja in cesaria Karla, v katerem je dovolil vojnikom, da zapuste fronto in da se vračajo v domačijo. Po skladiščih in v zaledju je nastala vsesplošna kraja. Skupina naših, tedaj Še zarobljenih, r oficirjev v Salzburgu, je uspela pregovoriti nekega strojevodjo, da jo je prepeljal do slovenske meje. Narodno veće v Salzburgu nam je dalo tri potniške vagone na razpolago. Do PodroŽčice pa že ni bilo več vlaka s tremi vagoni, marveč dolg vlak, ker so se na vsaki postaji pridruževali novi ujetniki in vojniki iz vseh jugosloven-skih pokrajin. Dospevši v Ljubljano, je tamošnje Narodno veće naprosilo srbske oficirje, da formirajo polk in da odkorakajo na italijansko mejo, dokler ne prispe prava srbska vojska, ki je tedaj komaj prestopila Donavo in Savo. V 24 urah se je sestavil polk in Ljubljana ie bila rešena. Ostali oficirji, deloma še težko ranjeni in bolehni, so nadaljevali pot v Zagreb. Tudi v belem Zagrebu, v glavnem mestu Hrvatske, smo trčili na navdušenje, ki ga nikdar nismo pričakovali in ki je izhajalo iz čiste in neovirane prisrčnosti ter ljubezni, ki je bila dolgo umetno in tiransko zatirana. Medtem ko smo šli skozi restavracijo na Železniško postajo, kjer so nam priredili zakusko, so nas pozdravljali govorniki v imenu »Zagreba«, ki se je pravkar osvobodil in ki je srečen, da se vrže na prsi svojih dolgo pričakovanih bratov. Sokoli, Sokoliće, dame, gospodje, dijaki in pomladek, vse je šlo z nami in priredilo obhod, kakršnega Zagreb dolgo ni videl. Zrinjevac, natrpan z krizantemami, je drhtel, trepetal, klical, radoval in objemal vse po vrsti, stare onemogle kapetane in mlade, blede, nežne podporočnike in poročnike, ki so, zmedeni, dovoljevali da delajo 2 njimi, kar hočejo Pri Jelačičevem spomeniku je poljubil srbsko zastavo Mate Drinkovič m je prosil, da oprostimo onim, ki so nekoč pljuvali na to zastavo. Predsednik zagrebške mestne občine pa je s solzami v očeh, poljubu-joč zastavo ln mladega oficirja poleg nje, rotil, da pozabimo vse zlo, vse krivice in da vzljubimo beli Zagreb in brate Hrvate kot svoje najmflejše brate, že radi tega, ker doslej nismo imeli tiste ljubezni, ki nas sedaj druži za vse večne čase«. — Kako pa je danes?
= Pogajanja z Itafflo. V zunanjem ministrstvu je izdelan dnevni red konference v Benetkah, ki bo sklicana bržkone 1. oktobra. Po določnem programu se bo naša delegacija pogajala z italijansko o sledečih problemih: 1. Vprašanja, ki se tičejo novega ozemlja in ki še niso rešena s trgovinsko* pogodbo, s posebnim oztrom na Reko. 2. Določitev tečaja za Izplačilo privatnih dolgov v avstrijskih kronah. 3. O podružnicah bank in hranilnic in o izplačilu hranil-ničnfli knjižic. 4. O uretfitvt regularnih in Iregularnih rekvizidj. 5. O vprašanjih, ki se tičejo same Reke, 6. O razdelitvi arhivov, 7. O odnosajih sodnih in policijskih oblasti obmejnih občin, Reke, Sušaka in Kastava. 8. O vprašanju občin, imetja, ki je na našem ozemlju. 9. O javnih servitutih na našem delu reškega ozemlja. 10. Regulacija režima prebivalstva na Reki. 11. Vprašanje razdelitve arhivov in tekočih procesov. 12. Vprašanje povračila davkov do anek-
sije novega ozemlja. 13. O državnih in občinskih dolgovih reškega prebivalstva, 14. Vprašanje državljanstva in opcij. 15. 0 pokojninah državnih in občinskih uradnikov. 16. O socijalnera zavarovanju. 17. Vprašanje narodnih manj« šin na Reki.
= Povratek sofijskega poslanika. Naš poslanik v Sofiji MIlan Raklc je snoči ob 12.30 odpotoval v Sofijo,
R. Pustošlemšek:
Pri slovaških politikih.
L
Na svojem potovanju po češkoslovaški sem se ustavil pred vsem v novem političnem in upravnem središču Slovaške — ali kakor Slovaki sami pravijo — Slovenske — v Bratislavi. Pred štirimi leti sem bil tu. Bratislava je imela takrat samo Še slovansko ime, sicer pa je bila za vsakega še tako pozornega opazovalca čisto nemško-mad-žarsko mesto. Od takrat se je mnogo spremenilo. Bratislava je na potu, da se tudi dejanski pretvori v slovansko mesto in tako postane ne samo politični in upravnj center, marveč tudi v resnici narodno in duševno žarišče ljudstva, ki živi ob bregovih Vaha, Hro-na in Hornada. Pred leti se je jedva slišala kje slovaška ali češka beseda, danes ti zvenj povsodi na uho slovanska govorica, pa bodisi na trgu, na-ulici, v trgovinah ali pa v javnih lokalih. Povsodi se opaža, vidi in tudi čuti, da sta češčina in slovaščina — morda prva bolj, kakor druga — mogočno na zmagovitem pohodu. Še desetletje morda, morda tudi manj. pa dobi Bratislava ne samo zunanje lice, marveč tudi srce slovansko. Stara generacija, orijentirana proti Pešti, izumira, na njeno mesto stopa nova, mlada, ki Že danes opira oči v — Prago, zavedajoč se, da je bodočnost Bratislave kot trgovskega emporija in duševnega središča slovaške zemlje edino v tesni zvezi s češkim zapadom, z zlato slovansko Prago.
Krmilar tega, nevzdržno v slovansko smer plovečega mesta je — kanonik dr. Ljudevit O k a n i k. Je eden tistih, med Slovaki ne redkih narodnih svečenikov, ki ne samo z besedo, marveč tudi z dejanji kažejo, da se da versko prepričanje prav lepo združiti z domovinsko ljubeznijo in z zvestobo do narodne države.
Dr. Okanik je znan tudi na našem jugu. Lani spomladi je na čelu bratislavske Češkoslovaško-jugoslov. Lige napravil izlet v Slovenijo ter posetil Maribor, Ljubljano in Bled, pred meseci pa je za »Slovenski Narod« napisal prekrasen, slovanski ideji posvečen Članek, ki je vzbudil v naši javnosti tem večjo pozornost, ker je izšel izpod peresa — narodnega svečenika. Narodni duhovniki, ki bi se navduševali za slovansko misel in katerim bi bila narodna ideja več nego versko prepričanje, so pri nas z Matijo Majarjem, Davorinom Trstenjakom in Božidarjem Rajičem takorekoč izumrli, za to učinkuje pri nas kot »čudo golemo«, ako nastopi v naših listih svečenik bratskega naroda, ki propoveduje s plamte-čim notranjim prepričanjem baš tista načela in nauke, ki jih pri nas naši duhovniki dosledno pobijajo trt preklinjajo.
Da tega odličnega slovanskega rodoljuba in vzornega narodnega svečenika p os eri m in mu osebno izrečem zahvalo za idealen članek, ki ga Je svoje-časno izvolil poslati našemu listu, sem smatral za svojo dolžnost Sprejel me je v svoji žuDanski pisarni v mestni hiši, zgodovinsko znani, ker je bil tu pred več kakor sto leti podpisan Po-žunski mir.
V razgovoru se je dr. Okanik dotaknil tudi političnih vprašani. Govoreč o notranfih težavah, ki jih fmata obe zavezniški državi, je naglašal, da mora biti za Jugoslavijo, kakor za Češkoslovaško temelj in ogelnl kamen državno ln narodno e d in s t v o , na katerem je treba zasnovati vso res narodno politiko. Stranke, ki tega temelja ne upoštevajo aH ga lahkomiselno zametu jejo, greše proti narodu in državi. Država in narod bosta silna in močna le, ako bodo njiju krmilarji m voditelji izvajali ta temeljna načela zdrave m uspešne politike. Razne stranke hodijo sedaj še po krivih potih, toda tucfl pri njih opravi čas svoje delo. Tudi te krenejo v dogledni bodočnosti na pota, k! vodijo k pozitivnem« defu pri tzgradbl državnega poslopja. — Pa naj bodo notranje prilike v obeh bratskih državah take aH drugačne, eno je nesporno, da ste v mednarodnem Življenju tako tesno navezane druga na drugo, da je eksistenca ene v nevarnosti, ako je ogrožen obstoj druge. Za to Je v najtesnejši zvezi tn vzajemnosti spas obeh, za to je tudi treba z vsemi silami m z vso doslednostjo delovati na to, da se medsebojni odnosa ji med obema bratskima narodoma čim najbolj poglobijo m postanejo tako presrčni, da bosta obe državi ena duša v dveh telesih. In v tem delu pripada Slovencem najvažnejša naloga. Oni tvorijo mo s t med slovanskim severom in slovanskim jugont   Kot naikulturnejša veja
ju gosi o venskega naroda bodo to poslanstvo lahko izvrševali s tem večjim uspehom, ker goje vsa ostala slovanska plemena tople simpatije napram Slovencem, ki so s svojim narodnim, kulturnim in gospodarskim delom pokazali tako v prošlosti, kakor v sedanjosti svojo vsestransko solidnost in sposobnost
SponiinjajoČ se svojega bivanja v Sloveniji, je dr. Okanik povdarjal. da mu otanejo v spominu dnevi, prežlti v Ljubljani, zlasti pa na Bledu, med najlepšimi v življenju. »Ta mali, a visoko kulturni narodiČ«, je vzkliknil, »ki je z lastno močjo ustvaril tolike kulturne vrednote, mi nad vse imponira! V interesu dobre slovanske
stvari je. da vzdržujemo s Slovenct najtesnejše bratske stike in skušamo z vsemi sredstvi te stike še poglobiti!«
Tirolsko pismo.
Bad Weitlanbrunn, začetkom sept. 1924. (Zakasnelo.)
Zopet enkrat sem zdrdral skozi karavanski predor, ki nas loči od naših koroških rojakov, in sicer to pot na Tirolsko — na dopust in da napravim par gorskih tur.
Običajna obmejno-policijska in carinska procedura na Jesenicah me je to pot naravnost presenetila. Nič več niso obkolili vlaka oboroženi organi s puškami, ki niso pustili nobenega potnika ne ven in ne nobenega spremljevalca zraven, kakor je bil to še nedavno običaj v Mariboru. Procedura se je izvršila na naravnost zapadno-evropski način, prijazno in olikano, po organih Slovencih. Reči moram, da je bil pač zadnji čas, da so prenehale škandalozne sekature potnikov, ki so pod pretvezo iskani a tihotapcev o grenile vsakemu potniku potovanje že vnaprej, državo pa razupile v očeh vsega kulturnega sveta.
V Podrožici ista procedura, a, če možno, na še bolj fin in vljuden ter kratek način.
Tu sem takoj naletel na koroške rojake, ki so se peljali v Beljak. Govorili smo seveda skupno svoj materni jezik vpričo drugih potnikov brez vsake ovire in brez rizika kakega napada. Pri tem sem nehote primerjal naše razmere... In, kar me je najbolj osupnilo, na moje vprašanje: »Dali so zadovoljni?« so odgovorili unisono »Da!« Table a u!
Beljak je lepo koroško mesto, kateremu se dobro pozna, da je privlačna točka za tujce. Srečal sem Italijane, slišal govoriti angleško v trgovinah in seveda videl številne tovariše s — cepinom in podkovanimi čevlji. Drava je pa tudi tu tako »spretno« regulirana, vsaj na najvažnejših mestih, kakor naša Ljubljanica v Orubarjevem prekopu, — brez dostopa in stopnic.
Tirolski vlak me je pripeljal dalje Čez Spttal in Lienz po lepi Puster-talski dolini popoldne ob 5. uri na določeni kraj, malo postajališče Bad Weit-lanbrunn, kjer je bilo konec vožnje.
Bad VVeitlanbrunn leži v smrekovem gozdu, 1120 m visoko, malo nad selom Arnsbach, ter je oddaljen 25 minut od nove avstrijsko-italijanske meje. Obstoja edino le iz hotelskega poslopja z dependanco »Pustertalerhof« ter ima prostora za 180 oseb. Zasedeno je bilo vse; obrat prvovrsten in temu primerne cene. Tu sem se utaboril.
A veste, kdo so obiskovalci? Izključno Ie takozvani fiksni nastavljen-ci z Dunaja, od koder stane samo enkratna vožnja v brzovlaku (III. razred) 225.000 aK = 250 D! Uradniki: hofra-ti, sekcionsrati, direktorji; nadalje oficirji: admirali, polkovniki; večinoma z rodbinami; profesorji, učitelji in učiteljice dunafske mestne občine; tudi mnogo reducirancev, da celo uradniških vdov je bilo videti! Vse je bilo veselo razpoloženo in fino toaletirano: ves ženski svet (tudi najstarejši letniki) — v pestrih dlmdlkostumih, (mogočih in nemogočih), gospodje pa v rmenih, rdečkastih in modrih bauern-jankerjlh, irhastih hlačah z golimi koleni, kar se je posebno dobro podalo (?) nekaterim »starim dedcem« (odŽaganim ekscelencam).
Pa bodo vprašali naši »višji« uradniki s svojimi sramotno-n i z k 1 m 1 plačami, kako je vendar mogoče, da s! privoščijo njih »beraški« avstrijski tovariši taka lepa in draga letovišča, oni pa še železniške vožnje za navadne nedeljske izlete ne zmorejo ter se morajo, kakor je že pisal »Slov. Narod«, zadovoljiti s kratkimi pešizleti?
Odgovor je zelo enostaven. Privoščijo si jih lahko zato, ker dobivajo že skoraj svoje celotne predvojne, valorizirane prejemke, kar zadostuje takorekoč popolnoma, ne samo za preživljanje, marveč tudi za druge, n. pr. kulturne potrebe ter omogoča zlasti primerno izrabo dopusta. Seveda imajo tudi, — tako kakor prej, — legitimacije za poljubno število voženj po Železnicah s 50% popustom.
(Dalje prihodnji«.)
Stev. 218.
»SLOVENSKI  NAROD«  dne 24 septemba 1924.
Mran 3
R. P.:
JaničarjL
Nam vsem je še živo v spominu, kako so se številni renegatski odpadniki v Celju skušali po prevratu prilagoditi novim razmeram in nam hiteli dokazovati, da so spoznali svoj narodni greh in da ga obžalujejo. Mnogo jih je bilo. ki so postali takrat čez noč navidezno naši, in ki so ostentativno zamenjali svoje famozno nemško »narečje« s slovensko materinščino.
Naivni smo bili dovolj, da smo tem ljudem verjeli in jih sprejeli kot izgubljene ovčice v svojo sredo. Pozabljali smo, koliko težkega gorja so nam bili odpadniki želeli in povzročili. Ob samih lepih besedah in svečanostnih zatrjevanjih teh ljudi smo kljub vsem neštetim slabim izkušnjam in spominom iz preteklih let gladko prezrli večnopravilno prispodobo o volku in ovčji koži. Po vsej naši ožji domovini je šel klic, ki je pričal o naši mehkobi širokogrudnosti — in neizkušenosti: »Proč z vsako silo in nasiljem — rokavice na roke!c
Mislili smo, da smemo te spokornl-ke soditi po lastnem merilu, s stališča slovenske in sploh slovanske odpustlji-vosti in popustljivosti. Značilno pa je, da ostane vsakemu odpadniku, pa naj si še tako trudi zabrisati sledove svoje preteklosti ter preleviti svojo zunanjost In notranjost, viden odtis sramotnega pečata narodnega izdajstva. Spoznaš ga po kretnjah, po besedah in sploh po vsem obnašanju. Izrazit renegat ne postane nikdar več popolnoma naš Človek: to si naj zapomnijo vsi oni, ki še morda mislijo o stvari drugače. Primeroma majhno je število onih, ki so po prevratu spregledali in iskreno revidirali svoje stališče. To je dejstvo, pred katerim si ne smemo zavezati oči.
Nekaj časa Po osvobojenju je bilo opažati med našimi someščani, ki ne delijo z nami slovenskega in jugoslo-venskega prepričanja, neko pomirjeno in lojalno razpoloženje. Toda v očigled naši nezadostni čuječnosti so izvestnim izvržkom našega rodu pričela rasti krila m se širiti grebeni, opažati je bilo tajno organiziranje pod navidezno firmo gospodarstva in kulture — in prt zadnjih skupščinskih volitvah smo bili postavljeni pred poprej neverjetno dejstvo, da so nastopili ostanki bivše štajerske nemškutarije kot posebna volilna stranka in si priborili vsled naše razcepljenosti en »nemški« mandat v osebi »nemškomanjšinskega« poslanca Schauerja.
Od tega trenotka beležimo dobo, o kateri bi ob prevratu ne bili nikdar niti sanjali. Ono, kar smo skušali odpustiti m pozabiti, je vstalo znova v na zunaj sicer nekoliko izpremenjenih oblikah in
Jadranska Straža."
Almanah.
Kako saznajemo Centrala Jadranske I Straže bavi se mišlju da u najskorije vrije-i me izda svoj veliki almanah, u kom bi, po j uzoru sličnih poblikacija kod drugih natoda j bilo sakupljeno za prvi put kod nas opsežno gradivo iz maritimne, kulturne, histo-
Celje, 21. sept
metodah — v resnici pa zopet kot ono zlo in kot ono nepomirljivo nacijonalno odmetništvo, ki smo ga občutili v dolgih generacijah naše krvi
Celje! — Kako bridka in tugepolna    ričke» vojničke, privredne, i ostale djelat-- i nosti u vezi sa našim Jadranom s sa našim
narodom kao pomorskim faktorom. Prema projektu almanah će biti vrlo opsežan, tako da bi obuhvatao do 1000 stranica. Vladimir Radić i drugovi iz Beograda izdat će almanah u svojoj nakladi, a jedan dio čistog dobitka ići će Jadranskoj Straži, koja ima da se pobrine za saradnike i izabere narodnim i radnje. Sve će primljene radnje biti od ra-kladnika honorisane.
Skreće se pažnja javnosti na ovu vilo važnu publikaciju, od čijeg uspjeha zavisit će i detaljni rad u ovom pravcu, tako da bismo, u povoljnom slučaju, mogli svih narednih godina da imamo ovu publikaciju koja karakteriSe sve pomorske države svi-
je slovenska zgodovina tega lepega i mesta! Neckermann, Stiger, Rakusch, Jabomegg, Ambroschitsch, — sami mejniki našega trpljenja in ponižanja. Časi narodnega, kulturnega in gospodarskega uničevanja, brezpravia in nasilja nad slovenskim življem.
Ti časi so bili z našim vstajenjem pokopani za večno. Tako smo si bili tiste časi svečano obljubili. Prisegli smo si, da bomo odločno čuvali svoje geslo: »Celje nemško danes | — in nikdar več!« Sedaj se bliža dan, ko se bo preizkusilo, koliko je v nas moža-
tosti, doslednosti in narodnega ponosa, i jeta i bez koje se neda zamisliti literatura
28. septembra 1924 — občinske volitve za jugoslovensko mesto Celje. Prvič na naših prostih tleh stopamo v odločilni boj proti vsem, kar ni našega po srcu in mišljenju, proti vsem, kar ni značajnega. Pomeriti se hočemo s preostanki naših tlačiteljev, z robskimi dušami in žalostnimi junaki, ki so pljunili na naše svetinje in prapore deloma iz besnega sovraštva proti vsemu, kar je nam svetega — deloma iz umazanih osebnih špekulacij v našo narodno škodo.
nijednog pomorskog naroda. Mole se na osobit način, auktori koji su zamoljeni za svoju saradnju, da se odazovu pozivu Jadranske Straže i pri nesu svoj prilog kako bi ova publikacija bila i kvalitativno dote-rana.
Jadranska Izložba v Beogradu.
Pod egidom Centrale Jadranske Straže u Splitu i njenog Glavnog Odbora u Beogradu priredjuje ugledna beogradska izdavačka knjižara jednu permanentnu Jadransku Izložbu, na koju bi imali da budu pred-I stavljeni radovi vsih grana umjetnosti, ko-J liko narodne toliko individualne, koji imaju
Te dni gredo mimo naših duš spo- i veze sa našim Jadranom.   Osim narodnih
mini na dogodke pred šestnajstimi leti. 20 september 1908! Kdo se ga ni spominjal v dobi našega robstva s prokletstvom in zaničevanjem v srcu? Kdo ne misli nanj v podvojeni meri danes, ko stopajo zopet na plan zastopniki takratne nemškutarske poulične druhali v objemu s svojimi bednimi zavezniki?!
28. septembra bodo padale kroglice v volilne skrinjice celjskega mesta. — Vsaka kroglica nam bodi svetinja, kaplja naše krvi, solza naše zgodovine. Vsi, kar nas je dobrih, poštenih, odločnih in značajnih — vstanimo ta dan, postavimo na volišče zadnjega moža — in v zgodovini svetlejšega obdobia celjskega mesta bo zapisan 28. september 1924 z zlatimi črkami kot dan trajne zmage in končnega težkega, za vse veke veljavnega obračuna z vsemi onT-mi, ki so svojo rodno mater prokleli in pljunili na svoj narod — obračuna pa tudi z onimi, ki skušajo tem zavržen-cem našega narodnega prebujenja in vstajenja sramotno pomagati v njihovem boju za zmago zločina in krivice.
Naše geslo bodi za danes in za vse večne čase: Celje nemško nekdaj — in nikdar več!
V tem znamenju, bratje-bojevniki: Pozdravljeni — in do svidenja!
Carinska unija evropskih drž av - edina mirovna rešitev ?
Bfvši italijanski ministrski predsednik Nitti se mudi v Curihu. V Švici hoče osia-tl, dokler bodo trajale sedanje sporne razmere v Italiji. NIttija posečalo zastopniki raznih listov jn tako je bil pri njem te dni sotrudnik1 lista »Munchner Neueste Nachri-chten«.
Govorila sta najprvo o konferencah v Londonu in v Ženevi. Nittl je rekel, da sta te dve konferenci dokazali, da smo izgubili šest let in da šele sedaj prihajarao k pameti. Čast po Dawesu pomeni zanikanje vsega tega, kar se je zgodilo tekom štirih let Vsa nasilstva storjena Nemčiji, kakor tudi raztrganje Gornje Slezlje In zasedba poruhrskega ozemlja, kar vse je proti ver-saBlski pogodbi, so situacijo samo poslabšala. Nemčiji je slabo pa tudi zmagovalcem na kontinentu se ne godi bol i Se. Kontinentalne devize so se od leta 1920 vedne slabšale in končo so vendar devize slinte-flčni izraz raznih dežel.
O Dawesovem načrtu meni Nfitl, da nI v vsem izvedljiv. Tudi doba je predolga. Londonska konferenca pa je bila La vsak način dobro delo, ker pomcui prvi poskus za vpostavitev reda in ker sta govorila Macdonald in lierriot povsem drugače kakor Poincarć. V Ženevi je bilo izmenjanih mnogo besed in prijateljskih čustev, ne more pa se reči, da bi se bila dokončala kaka dolga pot Ironično je navajal zastopnik Avstralije, da je sedaj v Evropi — kljub razoroženju premagancev — nad 1 milijon mož pod orožjem, t. j. več nego spon?radi 1914. To provzroča, da dvomimo v odkritosrčnost mirovne politike.
Brez revizije največjih napak ne p»'demo nikdar do miru. Premagani narodi sprejemajo status quo samo prisilieci .n nikakor nimajo volje, da bi se odpovedali svoji bodočnosti. Na Madžarskem ni od nadškofa ▼ Budimpešti do zadnjega najrevnejšega delavca nikakega človeka, ki bi hil zadovoljen s sedanjim raztrganjem dežele. Nini navaja svojo odkritosrčno prijateljstvo do Poljske, toda misli, da je bila največja napaka versailske pogodbe ta, da je bila Poljska postavljena v sovražno pozsc*»;o pioti Rusiji in Nemčiji t. j. proti deželama, ki sta najobljrfdenejši in najekspanzivnejši. Na celera svetu ni dežele, da bi bila tako kakor Nemčija prerezana z Gdanskim koridorjem. Pravi se, da Koljska potrebuje Iznod k r«t r-jn. To pomeni toliko, kakor če bi Švica iz enakega vzroka zehtevala pristanišče v Genovi. Nemci, Rusi in Madžari ne sprejiejo nikdar s pogodbami ustvarjene situacije, ako se najhujše krivice ne popravijo. Kako naj se torej razorožimo, ako ostajajo še vzroki za oboroževanje.
Na vprašanje, katera je pot, ki bi vodila k miru, je odgovoril Nitti: Da se dospe
umjetnina tu bi dakle bili predstavljeni svi naši likovni umjetnici, slikari I kipari *a radnjama koje jmaju sujete iz primorskog i maritimnog života naše domovine.
Izložbena prostorija nalaziće se u novom ukusnom i prostranom lokalu Knjižare Durdević u zgradi Akademije Nauka, čim se pruža tehnička mogućnost za povoljan Izvanjski uspjeh izložbe. Prlredljivač izložbe uokvirit će sve poslane radnje na svoj trošak, 25% čistog prihoda od izložbe dati će Jadranskoj Straži, a umjetnicima će za rasprodane radnje izplatiti onu svotu koju oni sami naznače.
Jadranska Straža obratila se Je od svoje strane svim poznatijim našim umjetnicima iz svih krajeva, za koje drži da dolazi u obzir kod ove izložbe, preporukom da bi učestvovali sa svojim radnjama ovoj izložbi kojoj je svrha da djeluje propagandistički za naše more i za naše umjetnike. Čim bolji odaziv umjetnika osigurat će I veči uspjeh ovog zaista dobrog i potrebnog pothvata.
Ves odbor Jadranske Straže je imel 10. tm. po počitnicah prvi sestanek, na katerem je razpravljal o važnih tekočih vprašanjih. Jadranska Straža obstoji Že tretje leto in ima v svojem dosedanjem prooa-gandnem delu beležiti že lepe uspehe. Nastala so vprašanja splošnega značaja, katera diktirajo ustmeno izmenjavo misV. Žaro bo prve dni novembra sestanek vseli delegatov glavnih odborov v deželi. Odredijo se na tem sestanku smernice za nadilino propagando In določijo se referenti za veliki jadranski kongres itd. Jadranski kongres se bo vršil prihodnje leto meseca maja v Beograda. Osnovo za kongres je Oni univ. prof. dr. Josip Šilović. Tam se bodo ćuli referati najbolj poklicanih strokovnjiKcv o vprašanju bojne in trgovske mornarice« gradbe brodov, o pomorskem pravu, o železniških zvezah, o ureditvih voda, ribarstva in poda se končno načrt edinstvene državne, jadransko-solunske pomorske rc-litike.
do pravega miru, treba odstraniti prave vzroke konflikta. Evropa je sedaj V takem balkanskem stanju, da ni mogoče spoznati nikakih smernic. Pred vojno je bila samo jedna Avstro-Ogrska, danes je šest ali sedem držav. Bil je samo jeden problem: Alzacija-Lotarinška, danes je 14—15 takih pioblemov. Produkcija je opešala, izmenjava je otežkočena in surovine se tihotapijo. Edina rešitev, ki bi mogla voditi k miru je carinska unija evropskih držav. Ako se dokoplje Evropa do carinske unije in do odprave sedanjih zaprek, doseže tudi bod)č3 politično ujedinjenje. To se zdi komu utopija- Pa aH nI bilo pred sto leti tudi udruženje nemških držav utopija. Pred sto leti je bila v Italiji več držav, kakor jih je danes v vsej Evropi in sovraštvo med njimi je bilo večje, kakor je danes med Francijo in Nemčijo. Evropa je pravzaprav mala. Saj Ima komaj par sto tisoč kvadratnih kilometrov več kot Zedinjene države in je manjša kot Kanada. Vse te carinske meje In protekclj-ski sistemi samo razdevajo bogastva in uničujejo dobrodelnost industrijske tehnike. Samo odpad carinskih mej bi lahko pripravil mir. Ako te meje padejo, usahnejo tudi največji vzroki za konflikt. Treba torej 1.) da se konča reparacijska politika in se da vsaki zmagovalni in premagani državi svoboda, da sama razpolaga s svojimi notraj-niml napravami; 2.) treba dalekosežnih dogovorov za pripravo carinske unije med evropskimi državami; 3.) revizija pogodb in odstranitev najhujših krivic.
Nitti sodi tudi, da se ne smemo zanašati na ameriško pomoč. Evropa mora dobiti svojo obnovno silo sama v sebi. On zagotavlja, da Amerika ne vstopi v Društvo narodov nikdar, dokler ne bo Evropa živela v urejenem miru. Sami moramo delati za
mir In, po Nittljevem mnenju, nI druge poti gospoda Hitra pred forum sodišča, kjer se
kakor carinska unija in  revizija pogodb. mora sedaj zagovarjati za svoje izpade, ix*
Potem šele lahko sledi   razoroževanje   in j nesene dne 11. junija 1924. Zdražbarji, ki
medsebojni garancijski pakt---- j hočejo na zahrbten način potom poznanih
Polno misli, med njimi take, katere mo- J posredovalcev delati zase razpoloženje med
ramo odkloniti. Avstrija je razpadla in na- j članstvom, bodo dobili vsestransko prime*
stale so nove države, ki imajo ostati. Do- ' ren odgovor v besedi na občnem zboru m
biti bi imeli mnogo še Čehoslovaki in Ju- v dejanju po občnem zboru tako. da jih
gosloveni ne pa Madžari! Nittijeva izvaja- j bo enkrat za vselej minilo veselje zlorab*
nja so politično večinoma nevzdržna, boljša » Ijati zadrugo, za katero nimajo mimogrede
je morda gospodarska stran. Stremiti po i povedano, najmanjše zaslug-, v svoje de*
dobrih gospodarskih stikih med državami, ! magoške in sebične namene. Večina zadruž*
to je nadvse koristno delo, toda ako se bo ! niko ve. da je bilo in je poslovanje zadruge
tako mešala politika z gospodarstvom, ka- j v redu. Vedo pa tudi. da električna energiia
kor se godi to v razgovorih italijanskega I zadruge ni za zlorabo zdražbarjev in poli«
Električna zadruga v Sp. Šiški.
Dne 24. aprila 1924. na občnem zboru odstavljeno načelstvo in nadzorstvo zadru« ge je v včerajšnji številki »Slovenskega Na* roda« izneslo kukavičje jajce. Na izrednem občnem zboru dne 28. septembra 1924 dobe zadružniki natančno poročilo nadzorstva o poslovanju zadruge od njega početka dalje. Zapomnijo pa naj si že danes, da se zadru* ga ni ustanovila samo za kakega Avguština, Sajovica in druge sorodne ljudi, marveč v korist celokupnega prebivalstva Sp. Šiške. Tudi se ni zadruga ustanovila zato, da bi ž njo kupčevali in jo prodajali. Ugotovitve »bivšega« nadzorstva (bivše je bilo pa že takrat, ko je hotelo nekaj »ugotavljati«, za kar danes odgovorni urednik tega »ugotav* Ijanja« odklanja odgovornost na pristojnem mestu!) pa bodo prišle na dnevni red tudi na občnem zboru 28. septembra 1924, a ta* ko, da »bivšemu« nadzorstvu to ne bo pri* jetno. Za »bivše« nadzorstvo je značilno, da ni vrnilo poslovnih knjig pravilno izvolje* nemu in legitimiranemu vodstvu zadruge, ki jih mora zahtevati sedaj sodnim potom. O nerednostih bo članstvo zadruge, ki so jih zagrešili »bivši«, vsestransko podučeno, vsaj ima zadevo Avguština že v rokah. Podna* čelnik zadruge je dalje  dal postaviti tudi
mirotvorca Nittija, ne pridemo nikdar na čisto. Nitti naj se pred vsem navadi vpo-števatl v polni meri Slovane: Jugoslovene, Čehoslovake, Poljake in Ruse, potem bo prihajal do drugih zaključkov. Ako se ne dokoplje do tega, bo vsa njegova mirotvor-nost prazna zapadnjaška marnja.
poli
j tičnim verižnikom. Vas vsem, ki si brusite j pete, da bi dobili zadrugo zopet v svoje roke, da bi jo tako izrabljali, kakor ste jo ' nameravali, pa kličemo: V nedeljo na svi* ; denje — v ponedljek bodete imeli dovolj i prilike razmišljati, da za demagogije v go* i spodarskih napravah ni mesta.
Glasbeni vestnik.
— Intimni glasbeni večeri. »Hrvatski glasbeni zavod* priredi tudi to jesen In zimo intemne glasbene večere, ki so lani tako Izredno uspeli. V to svrho razpisuje abonma na 32 prireditev. Kaj pa v Ljubljani?
Sokolstvo.
— Sokolsko gledališče v Radovljici otvori letošnjo sezijo prihodnjo nedeljo, dne 28. septembra ob 8. zvečer. Uprizori se historična drama »Angelo, tiran paduvanski«, ki jo spisal znameniti francoski pisatelj V. Hugo, od katerega smo videli lansko sezijo na našem odru dramo »Lukrecija Borgia«.
Socijalni vestnik.
PROGRAM MEDNARODNEGA KONGRESA ZA SOCIJALNO POLITIKO.
Socijalni urad Češkoslovaške republike je razposlal vsem narodom poziv, naj se udeleže mednarodnega kongresa za socijalno politiko, ki bo v Pragi od 2.—6. oktobra. Za ta kongres so že vse priprave gotove. Zboroval bo v poslaniški dvorani češkoslovaškega parlamenta pod pokroviteljstvom prezidenta Masarvka. Otvori ga na svečan način češkoslovaški ministrski predsednik Antonin Švehla. Čim bo izvoljen predsednik kongresa, pozdravi zbrane delegate v Imenu češkoslovaškega naroda šef socijalnega urada prof. dr. Gruber. Zvečer priredi praška občina na Čast gostom recepcijo v Obecnem domu, drugI dan pa priredi Narodno Divadlo svečano predstavo za delegate In predstavitelje češkoslovaške javnosti. Nato bodo gosti povabljeni na banket, ki ga prirede praške socijalne organizacije. Predzadnji dan kongresa sprejme prezident Masarvk vse udeležence v svečani španski dvorani na Hradčanih. Program kongresa je razdeljen na dva dela: V prvi vrsti pride na dnevni red obširni pregled mednarodnega položaja na polju socijalne politike zlasti pa rezultati dela od prvega mednarodnega kongresa leta 1S97. do danes. Razpravljalo se bo, kako so v posamnih državah uslužbenci zaščiteni po zakonu, kakšne prednosti ima socijalno zavarovanje in kako je treba delati v državah z napredno zakonodajo ter v onih. ki so glede socijalne politike zaostale. V drugem delu programa pridejo na dnevni red principi socijalne politike, zlasti vprašanje ekonomskih in socijalnih rezultatov osemurnega delovnika, ki ga zadnje čase zelo ogroža konkurenca v nekaterih državah. Ta točka velja splošno za eno najvažnejših nalog kongresa. O vsaki točki programa se bo razpravljalo v referatih posamnih držav, pozneje pa tudi v mednarodnih referatih. Mednarodni referati bodo v francoščini, angleščini in nemščini. Referenti in govorniki na kongresu bodo večinoma odlični državniki ali socijalni delavci iz vseh evropskih držav. Med njimi je Albert Tho-mas, ravnatelj mednarodnega Inštituta dela v Ženevi, Jouhaux, generalni tajnik Confe-deration du Travail, predsednik francoske sekcije mednarodnega udruženja za boj proti brezposelnosti, John Andrews, tajnik ameriške sekcije mednarodnega udruženja za zaščito delavcev, Hugo Lindermars, bivši avstrijski državni kancelar dr. Renner, nemški poslanik Giesbert, jugoslovenski delegat Jeremić. Poljak Voicziojki, belgijski predsednik mednarodnega udruženja za boj proti brezposelnosti prof. Varlez, italijanski senator prof. Achiles Lori In poslanik Cap-rlni, češkoslovaški prof. dr. Gruber in poslanik dr. VVinter, švicarski poslanik Herman Greulich, španski delegat Conte Era, finski delegat Mannio, holandskl delegat Serrarens. Poleg omenjenih se je prijavilo iz vseh držav toliko udeležencev, da je ostalo češkoslovaškim posetnikom mesto samo na galeriji, mnogo prošenj pa je bilo sploh odklonjenih.
Za pravo vsebino in kakovost
preiskušanih
aspirinovih lablet t9(Baf&>
Jamči samo originalni tavo} (ploSčnati kartoni s 6 ali 20 table-} tami) z modro-belo-rdečo varsi~\ veno znamko. V lastnem interesu odklanjajte vse druge zavoje. *-<jfe>_
Turistika in sport.
OLIMPIJSKI PETOBOJ ZA PRVENSTVO SLOVENIJE.
Na igrišču SK Ilirije se jo vršil v nedeljo olimpijski petoboj za prvenstvo Slovenije, čijega rezultati sr- sledeči:
Moški: Perpar Stanko (Primorje) — 200 m 23.7 sek (najboljši rezultat), 1500 m 5:23.9 min., skek v dalj. 5.85 In pol m (naj-poljši rezultat), met kopia 27.48 m, met diska 23.90 m. — Jančigaj Miro (Primorje): 200 m 26.6 sek., 1500 m: 5:28.8 min.; skok v dalj. 5.64 m, met kopja 36.45 m, met diska 25.60 m (najboljši rezultat). — Gruntar Danilo (Lask): 200 m 26.6 sek., 1500 m 5: 15.3 min. (najboljši rezultat), skok v dalj. 5.14 in pol m, met kopja 30.07 m, met diska 25.21 in pol m. Cimperman Maks (Primorje): 200 m 29.1 sek., 1500 m 5:24.8 min-. skok v dalj. 4:68 in pol m met kopja 37.33 in pol m (najboljši rezultat), met diska: 22.50 m.
Dame: Šantel Duša (Primorje): 60 m 8.2 sek. (najbolji; rezultat), 200 m: 29.5 sek., skok v dalj. 4.63 m (najboljši rezultat), met kopja 14.91 m, met diska 14.78 m, — Pre-
več Silva (Primorje) 60 m $.5 sek.. 200 m 29.2 sek. (najboljši rezultat), skok v dali. 4.49, met kopja 24.49 m (najboljši rezultat?, met diska 19.94 m. — Bernik Fanči (Ilirija) 60 m 8.9 sek., 200 m2 .2_\4 sek.. skok v dalj. 3.75 m, met k^pia 23.62, met diska 17 m. —-Kciscb Marija (Ilirija): 60 m 9.4 sek.. 200 m 33 sek., skok v dalj. 3.49 m, met kopja 22.21, met diska 22.60 m (najboljši rezultat).
Vprašani, prvenstva še ni rešeno, ker točke posamnikov še ni^o izračunane; odločilen boj se bije med Prparjcm in Janči-gajem, dočim si je pr damah zasiguraU prvo mesto gdč. Preveč.
NEKATERI NEDELJSKI NOGOMETNI REZULTATI.
Budimpešta II. : Štajerska 5:0. Sodil je Zagrebčan g. F ..bris.
— Dunaj. Hakoah : Spmklub 3:1. — f. Ama te u ril g a: Bewegtmc XX. : Donau 7:1, Rrcd Star : Neubau 3:1, >?: asscnbahn : Gersthof 4:3, Jcdlcrsdorf : Stunn XTV 5:0. Prijateljske tekme: VVAF : Ost-mark 1:1, Nicholscn : VoTw3rts 06 4:2. International : Germanla 3:2. Floridsdorf : Cricket 3:0.
Berlin : Basel 1:0!
— Praga: Viktorija Žižkov : Vf -4:3, Slavia : Slavoby S 4:1. Sparta : Sparra Kladno 7:0, DFC : Zidenice (Brno) 7:4.
SK Maribor : SKS Celic 3:0. Ptuj • Slovan (Račje) 9:0.
Pred novim stanovanjskim zakonom.
Čim bolj se bliža 1. januar 1925, tem večje je zanimanje za novi stanovanjski zakon, od katerega pričakujejo tako hišni posestniki, kakor tudi najemniki ublažitev sedanjih skrajno nepovoljnih razmer. Javnost je v tem vprašanju zelo občutljiva. Zdaj, ko se bliža konec obstoječega stanovanjskega zakona, Je dosegla ta občutljivost svoj vrhunec. Hišni posestniki bi radi odslej svobodno razpolagali s svojimi hišami, ne da bi razmišljali o tem, kaj bo z najemniki. Najemniki pa so za interesiram na tem, da bi z novim zakonom ne prišli v položaj, iz katerega bi bil po njihovem mnenju večinoma edini Izhod — na cesto. Interesi hišnjh posestnikov so jim postranska stvar. Vsak človek je pač sam sebi najbližji. Čim je ministrstvo socijalne politike napovedalo osnutek novega stanovanjskega zakona, so se oglasili predlogi in protesti, tako, da je to vprašanje zadnje dni neprestano na dnevnem redu.
Hišnim posetnikom je vlada Že lansko leto obljubila, da bo veljal stanovanjski zakon samo do 1. januarja 1925. Ker se pa stanovanjske razmere niti v Beogradu, niti po drugih mestih navzlic energični akciji najemnikov niso zboljšale, je minister socijalne politike Behmen odredil, da se zbere ves materijal za osnutek novega stanovanjskega zakona. Obenem je U-druženje najemnikov izdelalo svoj načrt, s katerim hoče seznaniti na javnih shodih zainteresirane kroge cele države. O tem načrtu smo že poročali.
Beogradska trgovska zbornica In Savez hrvatskih obrtnikov so poslali vlad! protest proti temu, da bi prišli lokali za trgovine kavarne, pisarne In druge slične naprave pod novi stanovanjski zakon. Z druge strani je sprožena misel, da bi moral novi stanovanjski zakon zadeti tudi nove hiše, ker je bilodoslej več slučajev, da so posestniki teh hiš zlorabljaj! svobodo na račun oprostitve od davka. Vsekako pa Je zelo težko izdelati načrt, ki bi zadovoljil najemnike In hišne posestnike. Doslej vlada še nima določenega principa, ki bi obvelja! v novem stanovanjskem zakonu. Pač pa pripravlja gradivo in proučuje zakonodajo drugih držav, ki se tiče stanovanjskih razmer. Po vsej verjetnosti bo vlada skušala rešiti to vprašanje kompromisnim potom, ker gredo tako najemniki kakor tudi hišni posestniki v svojih zahtevah do skarjnosti. Načrt novega stanovanjskega zakona pride pred narodno skupščino bržkone takoj, ko bo sprejet Invalidski zakon. Pričakovati je torej, da dobimo novi stanovanjski zakon še pred zimo.
Kongres proti prostituciji.
V nedeljo popoldne je bil v Gradcu otvorjen 45. mednarodni kongres udruženja »Federation    abolitionniste internaiionale« proti  prostituciji. Poleg številnih zastopnikov mesta Gradca in predstavnikov avstr. vlade so se udeležili kongresa delegati Anglije, Francije, Nemčije, Jugoslavije, Italije, Danske, Romunske, Kitajske, Rusije, Španije   in   Holandske.   —   Navzoče zastopnike  je  pozdravil    predsednik udruženja dr. de Graaf, ki je v kratkem uvodnem govoru očrtal predzgodiovino kongresa. V imenu mestne občine je nato zbrane goste pozdravil graški župan dr. Pertassek. Delegat ruske sovjetske vlade dr. VV. M. Bronner, šef oddelka za zdravstvo, je uvodoma pov-darjal,   da je prostitucija člen verige, ki omejuje svobodo žene, je pa tudi socijalno zlo, ki onemogočuje družabno življenje, razširja venerične bolezni in se mora radi tega pobijati. — Dr. RobiČ (Jugoslavija) je povdarjal, da je odprava ureditve prostitucije povzročila omejitev števila spclnobol-nih v Sloveniji. — Univerzitetni prof. dr. Ude je izvajal: že pred 1900 leti je Kristus razširjal evangelji pravice in ljubezni, a navzlic temu je naše imderoo kulturno življenje omadeževano z zločinom ureditve prostitucije. Ureditev prostitucije Je z medicinskega stališča usodna zmota, s socijalnega stališča kričeča    nepravičnost, s stališča nravstvenega zakona gorestasnost, naravnost zlrčin proti človeštvu In človeškim pravicam. Zaključil je svoj govor z besedami: Končajo naj vsi presodki: splošna morala za cba spola naj se uveljavi tako v zasebnem kot v javnem življenju. — Govoril: so še gdč. Vidar (Genf), g. Minod* (Genf). ga. Buchner (Monakovo). ga. Stanka (Dunaj), g. Locher (Inomost), sanitetni svetnik Rorfg (Hannover) m poslanica 5a* del-Zevnek, ___4 j
»S
L U VENSKI   NAROD«  dne 24. septembra 1924.
štev. 218.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 23. septembra 1924. Žalne manifestacije za Todorom   skupine II kategorije
Aleksandrovom.
V četrtek so bile v Sofiji velike žalne manifestacije povodom tragične smrti Todora Aleksandrova. Vse trgovine so bile zaprte. Na vratih so bili nalepljeni črno obrobljeni napisi: »Todora Aleksandrova žalni dan. Zaprto.« Po stenah sofijskih hiš je bilo nalepljenih tisoče in tisoče nekrologov. Okrog 130 organizacij in udruženj je izdalo nekro-foge povodom smrti velikega makedonskega revolucionarja. Tudi makedonski Romuni so napisali Aleksandrovu rx>smrtnico. Na vseh hišah in trgovinah so vihrale žalne zastave. Več listov, med nimi »Nezavisna Makedonija« in »Ustrem«, je izšlo v posebni črno obrobljeni izdaji.
Ob 9. dopoldne je priredila makedonska emigracija v cerkvi »Sv. Nedelja« svečano panihido za pokojnim voditeljem. Služba božja še ni bila končana, ko so nepregledne množice napolnile trg pred cerkvijo do zadnjega kotička. Na trgu so se zbrale vse makedonske organizacije na čelu s centralnim odborom, dalje vse bolgarske kulturne in prosvetne organizacije z Žalnimi zastavami in mnogoštevilno občinstvo. Sredi trga je bil postavljen poseben paviljon. Med množico so vihrale zastave z napisi: »Makedonec, preziraj n.*irodne izdajalce ln sovražnike! Makedonija, tvoji zvesti sinovi stoje na branik'«.! Duh Todora Aleksandrova bedi nad nami! Velika tuga rodi veliko upanje! Makedonski osvobodilni pokret Je nepodkupljiv. Prokleti izdajalci! Kdor bo hotel pogasiti ta ogenj Makedonije, se opeče z njim! Todor Aleksandrov je mrtev, živeli Aleksandrove!!« itd.
Sofijski metropolit Štefan je Po slovesni zadušnici nagovoril zbrane množice ter proslavljal velikega revolucionarja in patriota Aleksandrova. Ostro je napadal zavezniške države, ki so zakrivile to tragično smrt in ki doslej še niso dovolile, da se reši makedonsko vprašanje. Nato je odšla duhovščina v paviljon, kjer se je vršila ponovna služba božja. Ko je pevski zbor, sestoječ* iz 300 pevcev, zapel »Vječnaja pamjat«, so množice pokleknile. Prizor je bil nepopisen. Videti je bilo, kako se je zbralo tu tisoče m tisoče Bolgarov, da počaste spomin Todora Aleksandrova,
Po oficijelnih cerkvenih ceremonijah so nastopili govorniki, med njimi v imenu makedonskega odbora K u s e v, ilindenske organizacije D u m e v in makedonske omladine Razvigorov, ki so se poslavljali od pokojnega in svečano obljubili, da osvetijo njegovo smrt. Nato se je razvila po mestu k spomeniku Vasilija Levskega ogromna povorka. Nad 20.000 ljudi je šlo po sofijskih ulicah, da manifestirajo za neodvisnost Makedonije. Makedonske organizacije so nosile pred povorko 50 vencev. Manifestacije so se zaključile pred spomenikom Vasilija Levskega. Iz tega je rn7vidno, da Cankova vlada odobrava makedonski iredentističnl pokret, da nođpira največje sovražnike naše države in da mora biti naša zunanja politika z nio skrajno previdna.
★  ★ ★
— Imenovanje univerzitetnih profesorjev. Včerajšnjo notico o imenovanju univerzitetnih profesorjev popravljamo v toliko, da je imenovan za univ. profesorja na ljubljanski univerzi Dimitrij Vasiljevič Frost
— Višji šolski nadzornik GangI odslov-lien. »Slovenec« poroča, da je bil višji šolski nadzornik Engelbert G a n g 1 razrešen službene dolžnosti ter stavljen na razpoloženje Šefu prosvetnega oddelka za Slovenijo.
_ IMENOVANJE ŠOLSKIH NADZORNIKOV za Slovenija V nedeljo 21. t m, je kralj podpisal ukaz o Imenovanju novih šolskih nadzornikov za Slovenijo. Imenovani so: za višjega šolskega nadzornika za osnovne šole v ljubljanski oblasti Novak Josip, okrajni šolskfe nadzornik v Kočevju; v mariborski oblasti r Luž ar Fortunat, nadučitelj, sedaj v službi pri prosvetnem oddelku za Slovenijo v Ljubljani; Hočevar Maks, okrajni šolski nadzornik in ravnatelj I. deške meščanske šole v LJubljani za okrajnega šolskega nadzornika za osn. šole v Ljubljani in za meščanske šole ljubljanske oblasti s pravicami državnega uslužbenca v II. skupini II. kategorije z 10% potiskom po čl. 7. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih; Fink Franc, okrajni šolski nadzornik v Mariboru, za okrajnega šolskega nadzornika za osnovne šole v Mariboru in meščanske šole v Mariboru In meščanske šole v mariborski oblasti $ pravicami drž. uslužbenca L skupine II. kiategorile In z 10% poviškom po čl. 7. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih; za okrajnega šolskega nazorrtfka za osnovne šole: za okraj Črnomelj; L u W e i i č Avgust, 'dosedanji okrajni šolski nadzornik istotam; za okrai Krško: R o s t o h a r Karel, nadučitelj v Cerkllah; za okraj Logatec: Juvanc Fer-diand, učitelj v Ljubljani; za ofldral Litija: C e r n l z o J Slavko, nadučitelj pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini, s pravicami državnega uslužbenca I. »kupine II. kategorije; za okraj Novo mesto: Grad Janko, okr. šolski nadzornik istotam; za okraj Radovljica: Plenic ar Josip, šolski upravitelj v J&dovlJici* s ^vjcainj       jjMfrJhECj JL 1
za okraje Brežice, Sevnica in Laško: Gajšek Simon, nadučitelj na Dob ovi; za okraje Ptuj mesto, Ptuj okolica in Ormož; Firm Štefan, nadučitelj v Hocah, s pravicami drž. uslužbenca I. skupine II. kategorije; za okraje Preval je, Marenberk, Slovenj gradeč in Šoštanj: Ž o 1 n 1 r Ivan, nadučitelj v Ptuju; za okraje Konjice, Rogatec, Šmarje ln Kozje: Or-movšek Miloš, dosedanjski okr. šol. nadzornik v Slovenj gradcu; za šolske okraje Celje mesto in okolica, Vransko, Gornji Grad: CerneJ Ljudevit, okr. šol. nadzornik v Celju; za šolske okraje Ljutomer, Gornja Radgona, Št Lenart: Karbaš Fr., nadučitelj v Ljutomeru; za Šolski okraj Maribor okolica in Šolski okraj Slov. Bistrica: Llchtenwalloer Matija, okr. šolski nadzornik v Mariboru: za okraj Murska Sobota: Ne rži na Aleksander, nadučitelj v Gančandh, s pravicami drž. uslužbenca I. skupine II. kategorije; za okraj Dolnja Lendava: K o n 11 e r Julij, nadučitelj v Vldoncfli, s pravicami drž. uslužbenca II. skupine II. kategorije; za okraj Kočevje: Peterlin Alojzij, učitelj v Kočevju, s pravicami drž. uslužbenca II. skupine II. kategorije; za okraj Kamnik: Primožič Ivan, nadučitelj, s pravicami drž. uslužbenca II. skupine II. kategorije; za okr. šolska nadzornika za okraj Ljubljana okolica: Škulj Franc, šolski upravitelj na IV. deški osnovni Šoli v LJubljani, in Štrukelj Ivan, nadučitelj na Viču.
— VPOKOJENI UČITELJI. Vpokojeni so: F u r 1 a n Jakob, nadučitelj na VI. mestni deški osnovni šoli v Ljubljani; Clg-Ier Robert, nadučitelj na Studencu-Ig; Tro št Karel, nadučitelj v Št. Jerneju; Josip T u r k, okrajni šolski nadzornik v Radovljica ; Ljudevit S t i a s n yb. okrajni šolski nadzornik v Krškem.
— NOV TRGOVINSKI ZAKON. V pravosodnem ministrstvu izdelujejo načrt novega trgovinskega zakona. Posebna komisija že zbira potrebno gradivo ter začne z definitivnim delom, čim se dogotovi obligacijski del splošnega državljanskega zakona, ki je v tesni zvez! s trgovinskim zakonom.
— Za sadllce tobaka je izdal finančni minister naredbo, da dobe lahko posojilo sadllcl tobaka, ki so prijavili sadenje pristojni oblasti.
— DEPUTACIJA GLASB. MATICE Je posetlla ministra prosvete ln ga prosila, naj pripravi podržavljenje ljubljanskega kon-servatorija.
— PRAVILNIK O TIHOTASKEM FONDU. V ministrstvu financ se ie Izdelal pravilnik o tihotapskem fondu, ki se naslanja na §§ 184, 204 in 205 finančnega zakona.
— ZAHTEVE URADNIKOV. Uprava saveza činovnfkov je predložila fin. ministru pisano Izjavo, v kateri zahteva: 1.) da se činovnikom čimprej izplača razlika med starimi tn novimi plačami, 2) da se povečajo dohodki penzijonistov, 3.) da se v novi državni proračun vstavi svota 600 milijonov dinarjev za povečane plače v smislu nameravanih izprememb ČlnovniŠkega zakona in 4.) da se v državnem proračunu predvidi 40 milijonov dinarjev za gradnjo uradniških hiš.
— Tombola Sokola n. V nedeljo 21. tm. je bila javna tombela Sokola II. na Kongresnem trgu. Glavne dobitke so zadeli 1.) Ivan š i f r e r, opravo, 2.) H 1 o v š e k Karel, šivalni stroj, 3.) gdč. Ela Ovredkar, kolo, 4.) Bajec Josip, stensko uro, Ga. Martine zaboj sladkorja, in 6.) gdč. An-drejka kos Sifona.
— Beograjska občina Išče švicarsko posojilo. V Ženevi se nahaja delegacija Državne hipotekarne banke z dr. B. Mar-kovičem na čelu, ki išče večje mednarodno posojilo. Gre za svoto 100 mil. švicarskih frankov. Del tega posojila bi prevzela beograjska občina, ostanek bi se vporabi! za gradbena dela.
— Poljsko odlikovanje. Predsednik poljske republike je odlikoval načelnika v socijalnem ministrstvu, Dušana Nikoliča z redom »Obnovljene Poljske«.
— Rusko »Novoje Vremja« v Beogradu preneha izhajati. Iz uredništva tega monar-hističnega lista poročajo, da bo list v kratkem prenehal izhajati in da se celokupna redakcija preseli v Pariz, kjer namerava izdajati pod istim naslovom nov list.
— Zakon o avtorskem pravo. Te dni so se zaključile v umetnostnem odeljenju prosvetnega ministrstva priprave za načrt zakona o avtorskem pravu. Zakon se predloži Narodni skupščini.
— Vpisovanje v gospodinjsko solo na Mladiki je dne 1. oktobra ob 9. dopoldne. Z gospodinjsko šolo v zvezi je tudi internat. Gojenke, ki stanujejo v internatu, plačujejo na vso oskrbo z ukovino vred Din 1200. Zunanje gojenke, ki dobivajo ob šolskih dnevih vso hrano — Izven zajutrka — v gospodinjski šoli, plačujejo z ukovino vred 800 Din. Poleg praktičnih predmetov, kakor: kuhanje, šivanje, pranje, likanje in vsa gospodinjska opravila, se poučujejo tudi teoretični: gospod, spisje, računstvo in knjigovodstvo, zdravstvo, živiloznanstvo, gospodinjstvo, državoznanstvo, vrtnarstvo, splošna družabna pravila, vzgojeslovje in petje. Za večerne tečaje se objavi kasneje.
— Visoka trgovska šola v Zagrebu. Neki narodni poslanci zahtevajo od vlade, da otvori na Visoki trgovski šolj v Zagrebu četrti letnik in da izenači zaključni izpit na ti šoli z maturltetnim spričevalom na gimnazijah.
— Ptjčarji so v bližnji ljubljanski okolici v svoji jesenski lovski sezoni. Posebno v gozdih za Rožnikom ob Večni poti naletijo sprehajalci vsak hip na utlco iz vej, v kateri čepi pretkani ptičar, oponašajoč različne ptičje glasove. Ne rekli bi nič, ako bi ti svobodni lovci lovili Ie škodljive in manj pomembne ptice, kakor srakoperje, Soje itd., toda ptičar ne prizanese niti drobnim in koristnim pticam pevkam, sploh zavije vrat vsaki ptici, ki mu prileti na lima-
— Pogajanja glede dvolastnikov in prometa v Zadru, ki so se vodila v Splitu, so prekinjena. Pojavile so se težkoče z italijanske strani seveda« ker Italijani hočejo nas izkoriščati v največji meri na vseh naših mejah, tako tudi v .zadrški okolici.
— Prihod dr. Laskerja v Ljubljano. Glasoviti svetovni šahovski mojster prvak dr. Emanuel Lasker, prispe v Ljubljano v soboto 27. tm., kjer bo imel par zanimivih predavanj ter bo verjetno nastopil tudi proti šahovskemu mojstru dr. Milanu Vidmarju, nakar se šahisti opozarjajo. Dr. Lasker ostane v Ljubljani dva dni. nakar odpotuje v Maribor.
— Vežba ljubljanske posadke. Dne 26. tm. se vrši v bližini Ljubljane združena vežba trup ljubljanske posadke. Rezervni oficirji, ki želijo prisostvovati tej vežbl v uniformi, naj se javijo do 25. tm. do IS. ure pri Komandantu Dravske artilerijske brigade v artilerijski vojašnici »Kralja Aleksandra« radi obveščenja o njihovem prisostvovanju na tej vežbi.
— Pomanjkanje srednješolskih profet sorjev v Vojvodini. V Vojvodini je nastalo veiko pomanjkanje srednješolskih profesor* jev, ker se je letos v šole prijavilo neobi* čajno veliko število dijakov, kakor tudi, ker profesorji sami radi prezaposlenosti in slabih plač zapuščajo srednješolske zavode. Vojvodinski srednješolski ravnatelji so na* prosili prosvetno ministrstvo, da jim stavi profesorje na razpolago.
— Dostavni roki na železnicah se skrajšajo s 1. oktobrom tU In sicer za vsakih pričetih 200 km za brzovozno blago, žive živali in sveže meso na 3 dni, za drugo blago 6 dni, za tovorno blago, žival in sveže meso 6 dni, za drugo blago 12 dni.
— Ozkotirna železnica Beograd-Obre-novac. Sarajevska ln splitska trg. zbornica sta se obrnili do ministrstva s prošnjo, da naj se nemudoma ukrene vse, kar treba, za gradnjo ozkotirne železnice Beograd-Obre-novac, po kateri bo Beograd zvezan z Met-kovlčem.
— Škofovi zavodi — vinska trgovina.
Iz Št. Vida nam pišejo: Škofovi zavodi delajo občutno konkurenco vinskim trgovcem in gostilničarjem, ker prodajajo kmetom vino Iz svojih kleti na debelo cenejše kot je to mogoče trgovcem m gostilničarjem, ki so vsestransko obdačeni, dočim so škofovi zavodi najbrž davščin prosti, češ, da rabijo vino za dom. Baje je v škofovih zavodih tiha filijalka »Gospodarske zveze«.
— Razbutanje nezrelih kostanjev. V šišenskih in rožniških gozdovih je že vse živo, posebno ob nedeljah in šole prostih popoldnevih, dasi kostanji še davno niso zreli. Neugnani paglavci plezajo po kostanjevih drevesih in lomijo veje, ker se nezrele jezice ne dajo otresti. Ko potem na tleh zelene jezice razbijajo ter se prepričajo da sad še ni poraben, puste vse skupaj ležati, ter se spravijo na dreugo drevo. Ni čuda, da lastniki gozdov sekajo kostanjevo drevje, kakor brž je les poraben.
— Zdravstveno stanje mesta Ljubljane. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v času od 14. do 20. septembra navaja to-le statistiko: Umrlo je 16 oseb, 10 moških in 6 žensk (tujca 2) Smrtni vzroki: jetika 6, trebušni legar 1, druge nalezliive bolezni 1, srčna hiba, bolezni žilja 1, rak 2, drugi naravni smrtni vzroki 5. Med tem časom se je rodilo 33 otrok. 16 dečkov in 17 deklic. Naznanjene nalezljive bolezni: davica 1, škrlatica 2, trebušni legar 2 in griža 3 slučaji.
— Umrl le v Draždanih pri svoji hčeri po kratki bolezni naš rojak ing. kemije g. Fr. Z m r z 1 i k a r, rodm iz Logatca, tovarnar v Deutsch Wagranu pri Dunaju v 74 letu njegove starosti. Kot resen dijak se je izšolal za kemika, si ustanovil svojo tovarno za katranske izdelke, v kateri panogi je bil izboren strokovnjak. Čeprav je preživel svojo moško dobo v tujini, je ostal vendar zvest svojemu narodu, govoril in pisal je slovensko in še zadnja leta se je trudil, da bi si napravil v Jugoslaviji svoje podjetje, pa mu je žal smrt to onemogočila. Sledil je v smrti svoji 6. septembra 1919. umrli soprogi Ani roj. Piškar iz Krškega ter zapustil dva sinova in dve hčeri. Naj počiva v miru!
— Zelje v Bački je dalo vsako leto velik skupiček. Letos pa bo pridelek neznaten, ker so gosenice zelje pokončale. Škode je že doslej nad 1 milijon dinarjev.
— Nov tunel nameravajo zgraditi skozi Ivan-planino, 40—45 m nižje od sedanjega tunela, po katerem je vožnja silno naporna. Prometa je do 800 vagonov dnevno. Vspo-na v novem tunelu bo 16 pro mile in zadoščala bo ena lokomotiva. Tunel bo stal 100 milijonov dinarjev.
— ŠKRLATICA IN LEOAR v Beogradu. Beogradske zdravstvene oblasti so te dni ugotovile nove slučaje škrlatice in legarja.
— SPREMEMBA IMENA Sv. Ivan Me-duanski. Albanska vlada je sporočila beogr. poštnemu rmnistrstvu. da je mesto Sv. Ivan Mdeuanski spremenjeno v mesto Wilson.
— Nesreča na kolodvoru. Ivan Pečnik, svetilničar na drž. polodvoru, stanujoč v Zg. Šiški, je padel snoči z vagona. Pri padcu je dobil težke notranje poškodbe in so ga prepeljali v bolnico.
— Kap $e zadela v nedeljo 34 letno za-sebnico Katarino Schanzer, stanujočo v Slomškovi ulici v Studencih.
— Maščevanje nad nezvestim ljubim* cem. Mizarski pomočnik Maks P. iz Rožne doline je imel že dalje časa ljubavno raz* merje z mladoletno vdovo Pepco Z. Zadnje čase pa se je Maksova vroča ljubezen do Pepce ohladila in njegovi poseti so postajali vedno redkejši. Pepco jc rezerviranost lju« btmea najpreje osupnila, včeraj pa je dala
glasno duška svojemu ogorčenju. Najpreje je nezvestega ljubimca obkladala z raznimi priimki, končno pa je pograbila nož in ga sunila v roko. Maks, ki ima prerezane žile na roki, je moral v bolnico.
— POLICIJSKE OVADBE. Tekom včerajšnjega dne so prispele sledeče ovadbe: radi kaljenja nočnega miru 3, pijanosti l, cestno policijskega reda 14, prehitre vožnje 1, nedostojnega vedenja 3. poneverbe 1, izzivanja 1, nvarne grožnje 1, peškodbe tuje lastnine 1. godbe brez dovoljenjal. — 4Jt£l££(*JS radi pijanosti 3, goljufujj &
— Mlad nepridiprav. Trafikantinja Frančiška Šmon iz Sela, je izročila 16 letnemu Antonu Ferčniku 748 Din gotovine, da gre po tobak. Deček, ki je denar očividno pone-veril, se dosedaj še ni vrnil.
— Smrtna nesreča v Zidanem mostu. Na postaji v Zidanem mostu je 17. tm. padel železničar Fran Tomažin tako nesrečno, da si je zlomil hrbtenico. Prepeljali so ga v celjsko bolnico, kjer pa je podlegel poškodbam.
— NEPREVIDNE VOŽNJE. Posestnik' Anton DremelJ iz Bi čl a ie na Dolenjski cest! vozil tako neprevidno, da Je z vozom podrl posestnika Janeza Pire a na tla. Pire Je dobil lahke pošodbe. Dijak Fran J. je na križišču Sv. Petra ln ResUeve ceste s kolesom povozil 6-letno Ido Končnik. Dekletce je dobilo lažje poškodbe. — Na Zaloški cesti so se splašili vojaSJc kfonjt in zadeli z vozom ob tramvaj, pri čemur se je razbila na tramvaju šipa.
— Smrt bivšega avstrijskega vojnega maršala. Na Dunaju je včeraj zjutraj nenadoma umrl bivši avstrijski vojni maršal Herman Kovesz-KOveszhaza. Zadel ga je mrtvoud, star je bil 70 let. Ob izbruhu svetovne vojne je najpreje poveljeval 3. In 7. avstro-ogrski armadi in je bil končno na jesen 1918. pozvan kot vrhovni poveljnik v vodstvo generalnega štaba.
— Železniška nesreča pri Sesvetu na Hrvatskem. V nedeljo se je zgodila na progi Zagreb-Sesvete težka železniška nesreča. Iz vlaka sta padla na dosedaj nepojasnjen način tik pred prihodom na postajo Sesvete, 50 letni Ljuba Kusekovič iz Sesveta In 18 letni Marcel Fogt Iz Zagreba. Fogt je priletel na tir In so šli vagoni preko nJega. Vsled zadobljenih poškodb je umrl, dočim so Ku-sekoviča, kateremu je odtrgalo obe nogi, prepeljali v zagrebško bolnico.
— Vremenska napoved. Splošno ostane vreme lepo, vendar pa se nebo za nekaj časa pooblači ln tudi dež tu m tam nI Izključen.
Iz Celja.
—c Volilni shod narodnega bloka bo v četrtek ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma.
—c »Svoji k svojim«! Na setankih narodnega bloka se je te dni splošno povdar-jala potreba, držati se gesla »Svoji k svojim«, osobito napram tistim celjskim nem-škutarjem, ki vodijo sedaj boj proti celjskim Slovencem. Pri tem se je konstatiralo, da imamo v Celju dovolj lastnih trgovin ln obrti ter se nam nI treba obračati v nobeni stroki na Nemce. To velja tudi glede go-stilen! Osobito glede gostilen, kajti najglasnejši kričači in kolovodje med celjskimi nemškutarji so ravno gostilničarji! Ako bo tu vsak izmed nas storil svojo dolžnost, so si upali to pot celjski nemčurji zadnjič nastopiti!
—c Smrtna kosa. V nedeljo, dne 21. tm. je umrla v Sarajevu gospa Francka Kavčič, roj. Cankar v 39 letu starosti. Pokojnica je bila žena gostilničarja g. Kavčiča na Ljubljanski cesti in sestra Ivana Cankarja in je bila odločno narodna žena. šla si je zdravit svojo živčno bolezen k bratu kanoniku v Sarajevu, kjer pa ie zbolela na španski bolezni in pljučnici ter podlegla. Bodi ji ohranjen trajen spomin.
—c Kolo jugoslovanskih sester v Celja opozarja, da bo šla duga skupina 10 otrok in sicer deklic okrog 1. oktobra v Amerikanski dom v Selce. V prvi vrsti se bodo zopet upoštevale slabotne vojne sirote In otroci invalidov, nadalje ubožni ln bolehnl otroci sploh.
—c Častna darila, ki so jih dobili celjski Sokoli in Sokoliće na tekmi na zagrebškem zletu, so Izložena v izložbi trgovine Ster-meckl na Kralja Petra cesti.
Iz Maribora.
—m Nevarnega sleparja je prijela mariborska policija v osebi nekega Josipa Pet-riča, ki se je izdajal za zastopnika tržaške tvrdke »Fiat« In je oškodoval več oseb.
—m Državna borza dela v Mariboru. V času od 14. do 20. septembra je bilo na borzi dela razpisanih 120 službenih mest; 193 oseb je Iskalo dela, borza je uspešno posredovala v 38 slučajih, odpotovalo je 5 oseb. V času od 1. januarja do 20. septembra je bilo razpisanih skupaj 5675 službenih mest, 7585 oseb je iskalo dela, v 2563 slučajih je borza z uspehom posredovala in 1278 oseb je odpotovalo.
—m Občinske volitve v Rogatca. Pri nedeljskih občinskih volitvah v Rogatcu je debila nemškutarska lista 123 glasov (7 mandatov), lista JDS 25 glasov, lista SLS 12 in lista kmetov iz vasi Ceste 7 glasov. Slovenci so si skupaj priborihi dva mandata.
—m Dr. Lasker prispe v Maribor. Mariborski šahistovski klub je prejel brzojavno obvestilo, da prispe svetovni šahovski prvak dr. Lasker dne 30. tm. v Maribor, kjer bo imel predavanje.
Izpred sodišča.
— Nerodnosti. No, zakaj pa sie vzeli tuj dežnik — to je tatvina. — Kako se zagovarjate? Ja gospod, Šel sem iz gostilne in ko sem stopil na prag, sem opazil da dežuje. Nerodno je to, hoditi po dežju brez strehe. Postal sem na pragu in gledal če dobim kakega znanca, da me vzame pod streho. Pri tem sem zapazil za vratmi dežnik. Ker se mi je mudilo, sem si ga hitro Izposodil in sem imel prav resen namen, da ga prinesem, ko bo zopet lepo vreme nazaj. Komaj pa sem napravil par korakov po cesti, se je že zglasil lastnik. In je tudi, kar je bilo popolnoma odveč, poklical stražnika. Prav tako je bilo gospod sodnik in prav nič hudega nisem mislil pri tem. — V Imenu zakona... 48 ur zapora, vse stroške za priče m pa 50 Din takse stane ta nerodnost. — Drugič pa zna biti več. to je prva kazen za take nerodnosti. — Dva zidarska pomočnika sta delala v podstrešju neke niše. Med delom sta zapazila v temnem kotu skrinjo. Ker ni bila zaklenjena sta jo odprla in pogledala sta, kaj je v njej. In našla sta staro ponošeno   erarično   obleko«   lasi nekega
orožnika. V dobri veri, da so to stari zavrženi predmeti, ki čakajo na cunjarja, sta si vzela vsak nekaj te starine, češ za delo pa bo le še dobro. — Eden teh nerodnežev je prišel k obravnavi, njegovega tovariša pa ni bilo, češ da nima časa za take nerodnosti hoditi na sodišče. Dobil je 24 ur zapora. Ker je sedaj za zidarja lepo vreme, je prosil za odlok kazni. Koliko pa hočete odloga za teb 24 ur? En mesec bo dosti? 2j-her no, gospod sodnik, bom pa prišel eno soboto zvečer in bom Čez nedeljo pri vas, v ponedeljek grem pa zopet delat, pa bo vse dobro.
— Sam se ie plačal. No. ali sedaj priznaš, fant, da si ukradel gospodarju vozno plahto ln si jo prodal? Res je, g. sodnik, lagal sem se, ko sem rekel, da sem jo kupil za svojega brata in da sem dal neznancu 100 Din za njo. — Sedaj bom povedal po pravici. SlužIl sem pri nisi za hlapca. Ker ml niso dali plačila, jaz pa sem rabil denar, sem vzel plahto ln sem jo prodal. — Dobro, Priznal si, prva kazen 24 ur, drusič se pa pazi, ker to se vse zapiše in drugič ne bo več tako po ceni.
— Srake na trgu. Dve pod jetri? sestrici ste šli na trg, da si nakupita raznih življeru »lah potrebščin. Veliko je tam blaga, po* sebno letos, ko je zemlja tako dobro obro* dihi. Treba pa je denarja. Skromni ste ho* dili od stojnice do stojnice, spraševali za cene ln opazovali kupce in kupovalke. Pri* merilo pa se je, da je pri neki stojnici pro* dajalka med živahnim razgovorom ■ stran* kami položila svojo denarnico na stran ln ni dobro pazila na njo. Ko se je zopet okrenula, je ni bilo več. Nastal je krič in vriše in še p redno ste se podjetni sestrici pome* šali med ljudi, jih je že nekdo prijel in ugotovil, da se jc baŠ njih prijela usodna listnica. In radi te smole ste bili obsojeni o s mol j eni sestri vsaka na 48 ur zapora, k a* terega bosta morali tudi pošteno odslužiti, ker se take kazni no morejo odkupiti z denarjem.
— Hišni lastnik in najemnik. Pred okr. sodiščem v Ljubljani je tožil neki sodni uradnik svojega hišnega gospodarja A. R. radi motenja posesti najemnih pravic ker nI dovolil, da se k njemu priseli še podnajemnik. Sodnemu uradniku je namreč stanovanjska oblast nakazala vkljub odporu hišnega gospodarja, stanovanje obstoječe iz kuhinje, dveh sob in pritiklin. Od tega stanovanja je hotel oddati omenjeni uradnik eno sobo v podnajem. Hišni gospodar se }e uselltvi podnajemnika s silo uprl ter zabra-nil uselitev podnajemnika. Pri razpravi dne 22 tm. se je zastopnik g. R. postavil na stališče, da od stanovanjske oblasti dodeljeni najemnik nima pravice oddajati v podnajem brez dovoljenja hišnega lastnika. Sodišče ie sodnega uradnika zavrnilo Češ, da ne more tožiti radi motenja posesti, ker je njegova pravica sporna In bi io mogel Šele s poseb* no tožbo ugotoviti.
Društvene vesli.
— Trgovci tn nameščenci f Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani na* merava ustanoviti za svoje članstvo (trgov* c© in nameščence) menzo. Interesenti se vsled tega vabijo, da se udeleže tozadev* nega sestanka, ki se vrši danes, v torek« dne 23. septembra, ob pol osmih zvečer v društvenih prostorih, Gradišče 17/1.
— Učni tečaji in plesni tečaj Sloven« skega trgovskega društva »Merkur« ▼ Ljub* Ijani se prično začetkom oktobra. Vplsova* nje do 25. septembra 1924. v društveni pi* parni. Gradišče 17/1 od 6. do 7. ure zvečer.
Poizvedbe.
— V nedeljo 21. tm. se je v kolodvorskem parku Celje zvečer med 23. in 24. uro pozabila na klopf rjava denarnica z precejšnjo gotovino denarja ln zlatnino poleg. Prosi se, da jo pošten najditelj odda na policijskem ravnateljstvu Celje proti visoki nagradi, ker so izgubljene stvari drac spomin.
Drobiž.
* Narava žrtvuje mater. Tekom dobe devetih let so v dveh angleških porodim!, cah proučevali posledice podhranjenja noseče matere. Našlo se Je. da ako nI zadosti hrane za oba, se nerojeno dete hrani na ra. 4un deleža svoje matere. Preiskave nem/ ških ln avstrijskih strokovnjakov so tudi potrdile, da v prvi vrati mati — ln ne nje. no dete — trpi na posledicah podhranjenja. Narava sama, ako mora v sili izbirati med materjo in detetom, daje prednost naraščaju. Mati Je zares naj vzvišene jši mučenik.
• Boj proti kobilicam. Iz Capstata poro. čajo, da priredi južnoafriška vlada ekspedt* cijo v puščavo Kalaharl, da dohl tam za« plodISČa kobilic in jih Iztrebi. Kobilice obi* slrajejo vsako leto nasade daleč" na okoli in povzročajo ogromno ftkodo.
— Upton 81nclair išče službe v Moskvi. Sloviti ameriški pisatelj Upton Slneladr, ki se namerava nastaniti v Rusiji, je pisal sovjetskemu komisarju za prosveto, Luna. carskemu pismo, v katerem Izjavlja, da Je porabil vse svoje honorarje za Izdajanje novih del in za eocljalistično propagando Za roman >The Jungle« Je prejel 80.000 dolarjev in jih je daroval eocijallstionl koloniji. Sedaj hoče Srnclar izdajati za ruski narod cenene knjige za ruski narod, predvsem lastne spise. V Moskvi naj hI se ustanovila velika založba, pri čemur bi Sinclair odstopil ves dobiček podjetju, pod po_ gojem. da se nastavi kot ravnatelj založb« z meseno plačo 300 dolarjev, ki jo smatra, da je potrebna pesniku. 800 dolarjev vnaša skoro 24.000 dinarjev. Tod! za meSčanskesa pesnika prlllčen denarčekl
IZKAZ RESNICE. Ni   resnica,   da   imam dolgove
In da se je izrazil moj oče, da nI plačnik mojih dolgov. Dosedaj nimam dolgov. Za vsako najmanjšo besedo od danes naprej brez izjeme takoj tožim. — Dokaz. Jakob Pttnčoh.
_  Z* U apla igedniHvo ne odgovarja. f
.t
Stran 5.
Gospodarstvo.
ikon o revizijski vzajemnosti češkoslovaških bank.
Tretji del novega zakona o vlogah delniških bank in reviziji denarnih zavodov Češkoslovaške,   o katerem smo :;ovoiili včeraj, določa, da morajo postati denarni zavodi, ki imajo pravico :-dajati vložne knjižice in potrdila, člani revizijske in pooblastilne zadruge z omejeno zavezo. Ta zadruga je * svote strani pod nadzorstvom finančnega ministrstva. Svoj sedež ima v Pragi. — .'adruga mora predložiti svoja pravila finančnemu ministrstvu v odobrenje. V rjeno kompetenco,   ki je obenem dolžnost, spada revizija vseh včlanjenih denarnih zavodov in njihovih podružnic. Zadruga predlaga vse potrebne ukrepe ~Iede reorganizacije, sanacije ali likvidacije svojih Članov ter tudi sama sodeluje pri vseh zadevnih operacijah. Zadrugi se lahko pridružijo prostovoljno tudi druga registrirana bančna podjetja. Člani morajo podpisati od vsakih 250 *isoč Kč vloženega akcijskega kapitala po eno delnico. Višino zneska te delnice določajo zadružna pravila. Vsaka delnica ima na občnem zboru en glas. V slučaju, da dohodki od lastnega kapitala re zadostujejo za kritje   stroškov, so -lani primorani pomagati   s posebnimi Prispevki.
Revizijo denarnih zavodov opravlja poseben revizijski odsek te zadruge, Cigar člane imenuje in suspendira upravni svet zadruge. Revizorji imajo pravico prihajati v vse lokale zadružnih članov, zahtevati knjige in račune ter revidirati blagajniške knjige, stanje blagajne, vrednostne papirje in drugo poslovanje dotičnega podjetja. Revizijski odsek zadruge ima pravico zahtevati od članov ob vsakem času podatke o nktlvi in pasivi da tako lahko ugotovi plačilno sposobnost in likvidnost podjetja. Na prošnjo članov smejo revizorji pregledati tudi vse dolžnike dotičnih zadružnih članov, toda le pod pogojem, Če dolžniki s tem soglašajo.
O rezultatu revizije je treba predložiti upravi revizijskega odseka pismeno poročilo. Vsebina tega poročila se pošI:e v enem prepisu revidiranemu zavodu, v drugem prepisu pa vladnemu komisarju. V slučaju ugotovitve bistvenih nerednosti pri poslovanju te-<?a ali onega včlanjenega zavoda zahteva uprava revizijskega odseka od predstaviteljev dotičnega zavoda, da te nerednosti v določenem roku odstranijo. Nadzorstveni in upravni svet so oo zakonu primorani to storiti. V slučaju, da se to ne zgodi in da ne pride do sporazuma med revizijskim odsekom in revidiranim zavodom, preide vsa stvar v kompetenco finančnega ministrstva, Čigar sklep je definitiven. Finančno ministrstvo lahko ob vsakem času pregleda revizijska poročila, ki Jih pa ne sme izrabiti v davčne namene. Nasprotno pa upravni svet ali zadružni člani nimajo pravice do podatkov iz revizijskega poročila brez soglasja revidiranega zavoda.
To so torej glavne določbe novega zakona, s katerimi hoče češkoslovaška vlada na eni strani pomagati denarnim zavodom, ki ne bodo več izpostavljeni neprestani opasnosti kon-kurza, na drugi strani pa preprečiti slučaje, ko ostanejo upniki vsled nepričakovanega kraha na cedilu. Važnost tega zakona je očividna
V zadnjem odstavku govori zakon o kazenskih določbah. Nepravilno in partizansko izdajanje vložnih knjižic se kaznuje z denarno globo od 1000— 10 000 Kč; če se taki slučaji ponove, izgubi dotični zavod pravico do poslovanja. Kršitev odlokov, po katerih delniške banke ne smejo sklepati kupčij s člani upravnega m nadzorstvenega sveta ali z uslužbenci dotičnega zavo-
da, se kaznuje z zaporom od 3 dni — 3 mesecev ali z denarno globo od 5000 — 100.000 Kč. Namenoma objavljeni napačni podatki o bilanci, stanju blagajne, protokolih itd., s katerimi bi zavod skušal prikriti pravi položaj, se kaznuje z zaporom od 14 dni — 1 leta ali z denarno globo od 5000—100.000 Kč, Kršitev določbe, ki nalaga revizijskim organom strogo molčečnost, se kaznuje z zaporom do 6 mesecev ali denarno globo do 50.000 Kč. Kdor bi se pro-tivil reviziji, ga zadene administrativnim potom najstrožja kazen. Minimalna kazen znaša v takih slučajih 1 mesečni zapor ali 3000 Kč denarne globe. Zakon stopi v veljavo eno leto po publikaciji, določbe o reviziji pa takoj.
Kakor je razvidno iz tega kratkega pregleda najvažnejših določil, je Češkoslovaška vlada precej energično posegla v poslovanje denarnih zavodov. Ce se ji posreči doseči cilj, ki ga ima pred očmi, bo lahko zadovoljna ena in druga stran.
★   * *
—g Novosadska blagovna borza 22. sep* fembra. Na produktni borzi notirajo: Pse* niča, baška, 3 vag., 363; koruza, baška, 3 vag. 282.50;—285, umetno sušena^ 240—245; sremska v storžih, 10 vag. 105; fižol, beli, baš ki, 1 vag. 445, moka »0 s«, 1 vag., 530, št. »6«, 2 vag. 405—410, št. »7«, 1 vag. 355. —• Tendenca neizpremenjena.
—g Hmelj. XX. brzojavno tržno poročilo. Niirneberg, 20. IX. 1924. Dovoženih 800, prodanih 400 bal — povpraševanje po zelenem hmelju — čvrsto — drugi nespremenjen.
—g Hmelj. XXI. brzojav, tržno poročilo. Nurnberg, 22. septembra 1924. Prodanih
200 bal, mirno, nespremenjeno.
—g Jugoslovenskl vrednostni papirji na praški borzi. Doslej so notirali na praški borzi od jugoslovenskih vrednostnih papirjev samo oni Jugoslovenske banke in Ljubljanske kreditne banke. Ti papirji so danes na praški borzi radi skakanja dinarskega tečaja precej čvrsti, dočim so akcije domačih čeških in dunajskih bank pokazale znatno tendenco padanja.
—g Sladkor v Osijeku 13 Din kg. Tvor* niča sladkorja v Osijeku je pred par dne« vi znižala ceno sladkorju na 13 Din za kg. Prisiljena je bila v to vsled pritiska tvor* niče sladkorja v Vrbasu in Bečkereku. Slednja je otvorila svoja skladišča v Osi# jeku in začela prodajati sladkor po 13 Din 25 para v Bečkereku v Osijeku pa po 13 dinarjev; v detajlu se prodaja sladkor po 15 Din. Tvornica v Osijeku je sprejela bor* ho in poročila mislijo, da jo bo vzdržala, ker je njen sladkor enak češkemu.
—g železniškOftehniški kongres v Ber* llnu se vrši od 22. do 27. tm. S kongresom je združena tudi izložba železnotehničnih ureditev in materijala. Zastopana bo tudi Jugoslavija.
-—g Monopol na alkohol na Poljskem. Dne 4. oktobra stopi v veljavo zakon o mo« nopolu na alkohol. Prdukcija iz septembra do decembra spada že pod novi zakon. Mo» nopolsko ravnateljstvo bo odslej nazna* njalo znesek kontingenta, katerega nakupiš jo producenti; kar je preko kontingenta, se bo lahko izvažalo.
—g OTVORITEV praškega jesenskega velesejma. V nedeljo je bil otvorjen brez posebnih svečanosti praški velesejem, ki je po vojni že deveti. Na dan otvorftve je bila v dvorani karKnskega varietčja modna revija pod geslom »Prebivalci Marsa v Pragi«. Po dosedanjih prijavah bo poset Jesenskega velesejma neprimerno večji od vseh dosedanjih. Med mnogobrojnirni gosti se je priglasil tudi francoski trgovinski minister Andree Lebon. Dunajski podžupan George Emmerling, podžupan mesta Lodza ing. Vojecodzki in mnogo drugih. Naval zunanjih in inozemskih gostov je tako velik, da so bile že v petek in soboto cddane vse sobe v praških hotelih. Bilanca jesenskega praškega velesejma bo torej viseko aktivna.
—g UVOZ češkoslovaškega piva v Jugoslavijo. Pred vojno smo uvažali iz češkoslovaške mnogo plzenskega in budjeje-viškega piva. Kakor zatrjujejo češkoslovaški producenti piva, je še danes v Jugoslaviji veliko zanimanje za češko pivo, ali uvoz jim je vsled visoke carine docela nemogoč.   Dočim je Češkoslovaška dovolila.
da se iz Jugoslavije uvozi 110.000 bi vina, ni vprašanje recipročnega izvoza piva iz češkoslovaške doslej še rešeno. Carina znaša še danes od 100 kg 10 zlatih dinarjev, kakor je bila določena 16. julija 1921. Tako se plača za 1 hI plzenskega piva v Jugoslavija 612 Din. carine in 60 Din trošarine; zato velja plzensko prvo v Jugoslaviji konzumenta 1314 Din, če računam0 dovoz, carino In ostale stroške. Jugoslovensko pivo pa velja franko skladišče samo 350 D. Ker dinar zadnje čase rapidno skače, je jasno, da je postal uvoz češkoslovaškega piva k nam še težji in dražji.
—Z Dobave: Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici sprejema ponudbe glede dobave 30.000 kg plinovega koksa. — Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6. oktobra ti. ponudbe glede dobave raznih vijakov in matic. — Vršile se
bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 6. oktobra ti. pri komandi 40 peš. polka v Ljubljani glede dobave makaron, pšenične-ga zdroba, ješprenjčka« fižola, riža, svinjske masti, olja, paprike in kisa. Dne 7. oktobra ti. pri ravnateljstvu državnih želenzic v Subotici glede dobave bele kovine. Dne 14. oktobra ti. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave pločevine: pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznih blazinic za mazanje. Dne 15. oktobra ti. pri ravnateljtstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave volne za čiščenje; pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave cementa, eternitnih plošč, apna in opeke Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
To
Babilonski stolp.
»Etemenanki, katerega vrh naj seže do neba«, se imenuje v novo odkritih klinopi-sih zgradba, o kateri pravi stara genezis: »Na delo, zgradimo mesto m stolp, da si napravimo ime«.
K najslavnejšemu babilonskemu svetišču zadnjega stoletja pred Kristom, k tem-plu Esagila, katerega temeljni zidovi iz gline, so bili debeli do tri in pol metra, je spadal stopniški stolp Zigguratu Eterae-nanki »hiša temeljnega kamna neba In zemlje.« Ta, v obliki teras zgrajena piramida, je bila večkrat porušena in zopet zgrajena. Kdo jo je postavil prvi, ni ugotovljeno. Mesto, kjer je stala, pastirski Arabci Še danes obožujejo- Stolp je obstojal iz šestih ogromnih postopov, katerih premer se je proti vrhu manjšal. Najnižji postop je bil iz sušene opeke in kamenitega oboda, debelega več metrov. Proučevanje je dognalo, da sta bila spodnja dva postopa različne, zgornji štirje pa enake višine. Na šestem postopu se je dvigalo svetišče. Skupna višina Ziggurato je znašala okoli 100 m. Ena od štirih vrat so se imenovala Kamunka-lamma, »jasna vrata vsemira«. K svetišču so vodile stopnice; kakšne oblike, ni znano, ker je ostalo le nekaj groblje od temelja.
Na Babilonskem so imeli v vsakem večjem mestu stopniške stolpe, ki niso bili posvečeni le službi božji, temveč tudi vojaštvu kot opazovalnice. Tudi zvezdoslovci so posečali te stolpe, ker so bili pač večji od drugih mestnih zgradb. Svetopisemsko poročilo o gradbi stolpa izvira gotovo iz časa, ko se stolp, ki so ga porušili sovražniki, ni mogel zopet zgraditi radi vojne ali pomanjkanja denarja. Herodot je že pred 2300 leti v svojih predavanjih in spisih širil slavo tega gradbenega čudesa. »Svetišče je bilo posvečeno Balu, in ga je bilo za mojih časov še mogoče videti,« pripoveduje v nekem delu. »In v sredini je bil zgrajen stolp, čisto iz kamna, stadij dolg in širok, in na tem stolpu je stal drugi stolp, in na njem zopet drugi in tako osem stolpov, drug na drugem. Zunaj pa, okrog vseh stolpov se je vilo okrožno stopnišče, kjer so bile pritrjene klopi, da so tudi oni, ki so lezli na stolp, lahko počivali. In v zadnjem stolpu je bilo svetišče, in v svetišču stoji velika, lepa postelja in poleg nje zlata miza. Ljudje tudi pripovedujejo, pa jaz tega ne verjamem, da včasih prihaja v svetišče bog in spi na tej postelji.«
Kasneje je sklenil Aleksander Veliki, da porušeni stolp v svojo slavo obnovi. Smrt mladega junaka je to preprečila-
Med zgodovino in bajeslovjem kolebalo podatki učenjaka Atanazije Kirchnerja (1601—1680), ki je temu vprašanju posvetil debelo knjigo, kjer obširno razpravlja o stolpu in računa, v koliko bi se naš planet premaknil s svojega težišča, ako bi na njem zgradili ogromno stavbo »do neba«.
Ko so arabski starinoslovci pred kakimi 30 leti zadeli na temeljno zidovje pod zemljo, je dala turška vlada ta »kamnolom« v najem nekemu podjetju, ki je tu pač po svoje gospodaril. Kjer je stal nekoč ponosni Babel, se sedaj nahajajo groblje in razvaline. Evfrat so morali regulirati, da ne usahne, in na starem mestnem ozemlju tiči par siromašnih vasi. Marsikateri ponosni napis babilonskih vladarjev je odpotoval v okolico, kjer ga po kočah is hlevih gazijo nevredne noge.
Biblijska pripovedka o zmešan ju jezika temelji na napačni ljudski etimologiji.
Hebrejsko namreč pomeni »Balbel«, ki je podoben »Babilu« ali »Babel«, toliko kot »zmešati«.
m ono.
Znano je, da so babilonski stolp prištevali k sedmim čudesom sveta. Maderna tehnika je že preko vsega tega...
Čudne slaščice.
»Okusi so različni«, to je stara prislo-vica. In prav je tako. Ako bi ljudje telesno in duševno ne imeli različnih okusov, bi bilo v resnici nerodno. Tako pa se porabi vse in vsakdo pride na svoj račun. Okus povzroči, da se porabijo celo kreda, smodnik, petrolej, oblanci, šivanke in žeblji, dasi ta »živila« nič kai prijetno ne diše In kveČ-jem grlo malo poščegetajo. In koliko se je že pisalo o zemljo- in ognježercih!
Te vrste pojave prištevamo navadno med znake živčne bolezni ali kake druge fizične napake. Svoje čase je bilo neverjetno mnogo ljudi, ki so se naslajali pri poziranju voščenih in stoerinskih sveč ali kamenčkov. Tudi lasje in nitke so že potovale v želodec.
V Royal Sonthern bolnici so operirali moža. ki je tožil, da ga teži v želodcu. Dolgo časa so ga preiskovali, dokler se niso prepričali, da mora imeti v želodcu nek trdi predmet. Operacija želodca je bila neobhodno potrebna- Najprej so našli v moževem želodcu par sllvnih pečka. Takoj pa se je izkazalo, da je potrebna še druga, nato pa tretja, četrta in peta operacija. Ko so pregledovali dobljene »neužitnine«, so našli 328 sllvnih. 98 grozdnih in 38 češnjevih pečka, razen tega pa Še 12 kosov orehovih lupin in kamenčkov. In če bi ne bil ta čudni požeruh po peti operaciji umrl, bi prejkone našli v njegovem želodcu še večjo zalogo.
Semintja čujemo o slučajih, da je ta aH oni požrl šivanko, ki je potovala skozi telo in se končno zopet prikazala na dan. Seveda pogoltnjena šivanka lahko povzroči smrt. Neka monakovska Šivilja je imela učenko, ki je šivanke vedno vtikala v predpasnik nad prsmi. Nekoč ji je padla šivanka v juho, dekle jo je požrlo in plačalo svojo neprevidnost s smrtjo. Nasprotno pa je nam znan slučaj, ko je nekdo pogoltnil dve igli zaporedoma z izrecnim namenom, da si na ta način konča življenje, pa je po več letih še vedno čil in zdrav.
So pa tudi ljudje, ki iz različnih namenov hote" požirajo šivanke in igle. Tudi ste-kložrce poznamo, še v večji meri pa tra-vojedce. So ljudje, ki žvečiio usnje, gumi, smolo itd. Vzrok temu je, kakor pri otrocih, ki si grizejo nohte in lase, slaba navada, ki se polagoma izpremeni v nepremagljivo strast. Sem spada tudi uživanje ne posebno slastnih živali, kjer pa često prevladuje želja, da se utešj lakota, kakor na primer pri zauživanju zemlje pri nekaterih divjih rodovih. Pred nekaj leti je nekdo ; stavil, da poje* pravkar ubitega gada. Po-užll ga je. ne da bi zdravje kaj trpelo. Gad-jl strup je namreč nevaren samo krvi.
Končno omenimo še jedilni list izza obleganja Pariza, kjer je obstojal menu iz pasjega mesa. mačjega raginja, oslovskega mesa s čebulno omako, raginja iz podgan in miši na kitajski način in salate.
Immn k\m?\m afera.
Celokupno francosko časopisje se bavi s tajinstveno smrtjo grofa Kerninona, ki ga je baje umorila lastna soproga. Afera se je začela precej neslišno, zdi se pa, da se bo razvila v največji evropski škandal zadnjega desetletja. Grofico Kerninon so zaprli, ker obstoja upravičen sum, da je umorila lastnega moža. Zadeva Še ni popolnoma razjasnjena, stvar pa stoji do danes sledeče: Grofica Kerninon se je imenovala kot
deklica Kaeolan in se je v mladosti preživ* ljala kot zakotna pevka v nekem nočnem lokalu v Alžirju. Tu se je ž njo spoznal grof Kerninon. Temperametna ženska se mu je dopadla in on jo je vzel k sebi. Po dveletnem skupnem življenju jo je oženil, vendar zakon ni postal srečen. Kmalu je grof iskal utehe pri sobarici, kar pa novoporoče-no grofico ni motilo. Pred 6 leti pa se je Irci slučajno seznanil z mlado Bernardino Nevele, sestrično grofove sobarice. Med njima so nastali prisrčni odnošaji in grof je razmišljal o tem, da jo poroči. Ko je zapazila grofica, da je njena ekzistenca v nevarnosti, je začela udrihati po svojem možu in napadati nasprotnico. Neprestano je silila v grofa, da napravi oporoko. Končno ji je to uspelo. V oporoki jo je srof proglasil za univerzalno dedkinjo, Bernardini Nevelle pa je poklonil 100.000 frankov. Kmalu nato je grof nenadoma umrl. o oporoki pa ni bilo ne sluha ne duha. Grofica je pri preiskavi izjavila, da se je grof 8 dni pred svojo smrtjo, ko je ogledoval orožje, nehote obstrelil. Zdravniški pregled pa je ugotovil, da je grof umrl radi štirih težkih ran, ki so bile ustreljene. Te okolnosti so grofico obtežilc, razven tega je izjavila Bernardina Nevele, da ji je grof priznal, da ga je obstrelila grofica. Okolnosti govore torej za to, da je grofa ustrelila grofica. Tekom preiskave se je ugotovilo, da Je bivša pevka preračunje-na egoistka. ženska hladnega srca. Pokazalo se je tudi, da je grof mnogo trpel radi zakona z grofico, ki ga je naravnost terorizirala. Večkrat mu je zagrozila, da ga ubije, ako se loči od nje. V afero je zapleten tudi neki odvetnik, ki je grofovi ljubici nudil velike svote, ako molči. Francoski listi prinašajo dnevno velike kolone o tem procesu.
2 Bogom igra na karte.
List »Das Leben« prinaša nastopno skico:
Nadškof iz Canterburya ie srečal nekoč v gozdu na svojem sprehodu dobro oblečenega človeka, ki je sedel na drevesnem štoru in igral na karte. Govoril je sam s seboj in močno gestikulirah Škof ga nekaj časa gleda, potem pa ga vpraša, kai da počne.
Igram, je rekel neznanec. Vi igrate? Kakor sem rekel.
S kom pa igrate? — Saj st< venda* sam?
Jaz nisem sam.
Kdo pa igra z Vami?
Jaz igram z Bogom.
Tu pa imate mogočnega družabnika, j« odvrnil škof.
Pravičnega!
Katero igra igrate?
Ekarte!
Ali igrate za kaj? Seveda.
Vaš nasprotnik je pa vendar močnejši!
On se svoje nadmoći ne poslužuje, igra kot Človek.
Ali ako dobite aH izgubite, kako to zaračunite?
Kakor navadno.
Kako je sedaj z vašo igro?
Neznanec je nekaj zamrmral. potem pa odgovoril:
Sedaj sem izgubn.
Koliko, je vprašal nadškof?
Petdeset guinej.
Mnogo denarja. Kako boste to plačili? Ali sprejme bog vaš denar? Ne, on ima zakladnike. Kdo so ti?
Reveži. — Ako dobi, mi pošlje poštenega moža, ki inkasira mojo Izgubo. Sedaj je poslal Vas. Nato je izuočll neznanec škofu 50 guinej. Potem je začel zopet Igrati-
Nadškof se je zahvalil, nasmejal In odšel. Ko se je vrnil, je videl neznanega igralca, kako še vedno premetava karte in razburjeno gestikulira. Vpraša ga:
Ali še Igrate?
Kakor vidite!
Kako je z Vašo igro?
Izborno, dobil sem.
Koliko? Petdeset guinej.
Lepa svota! Kdo pa jo bo plačal?
Bog mi pošlje vsakokrat kakega pobožnega moža, ki plača za njega. Sedaj ste to Vi, mvlord.
Svilene fumperje
v vseh najmodernejših barvah in fazonah iz naibol;še?a trlkota s kratkimi rokavi od Din 170—220, z dolgimi od Din 220—390 nud tvrdka
F. J. O o r i 6 a p, LJubljane,
Sv. Petra cesta 29 83 T
B. Grimshaw-G. Clavlgnv:
—»
32
Gospodična hapetan.
— Da, to je njen pečat... ali vsaj pečat njene rodbine. Sonja bi se bila morala* poročiti s carevićem, toda vmes je prišel mlad huzarski poročnik, nek Poljak... Ti si ne moreš misliti, kakšen škandal more napraviti ljubezen carske zaročenke do golobradca te narodnosti. Rekli so, da ni bil vreden, očistiti njenih čevljev. A vkljub temu je ušla z njim in nikoli več jih niso videli Tajna carjeva policija ni mogla ničesar zvedeti in vendar si iahko misliš, da je izborno organizirana. Obljubila je veliko svoto denarja onemu, ki bi mogel izdati najmanjšo sled, a zaman. Zaljubljenca sta se menda naselila in umrla nekje v tujini.
_ Oče, je vzkliknila Vajiti, žtvela sta na tem
daljnem otoku, kajneda?
— Mogoče!
_ To je vendar jasno!   Morda sta še sedaj
tam. To je vendar več vredno kot zaklad.
— Lepo je bilo, če sta mogla ubežati sem. Mladi Poljak ie imel svojo jahto in ni izključeno, da sta se pel;ala v te kraje. Toda, dete, če misliš, da boš prva na tem otoku, se pa motiš. Lahko si misliš, da je bilo že več ladij tam potem, ko je oni starec os ta vil to zadevo.
— čuj, po San - Frančišku pojdeva pogledat na oni otok.
— To, kar ti želiš, dragica, storim rade vol je, samo da te potolažim.
OSMO POGLAVJE.
Tajnost Pacifika.
Tri mesece pozneje se je »Sibila« kot bel metulj gugala na valovju pred samotnim, nizkim in z zelenjem pokritim otokom, več sto milj daleč od Tuamutuja.
Vajiti je stala na krovu in ga neprestano gledala skozi daljnogled.
Vsa posadka ladje je bila tudi na krovu. Harrys in njegov prijatelj Gray sta sedela na zadnjem koncu in slabe volje pričakovala povelj.
— Prokleti kapetan, je dejal Harrys, vsfcokrat kadar ga rabimo, je pijan, pa brez izjeme.
— Kaj ga pa rabimo. Ti ne veš, kaj govori*. Saj ona vedno dela, kar sama hoče.
— Ti si slabe volje, ker ne veš, kaj bomo tu iskali
— Le norčuj se. Saj še sam ničesar ne veš.
— Jaz? . . . Jaz imam ušesa m oči
— Da jih pritiskaš na vrata.
— Poslušaj, je dejal Harrys. Iskala je s svojim očetom nek otok na zemljevidu in ni natančno vedela, kje se nahaja.
— Toda poznala je čeri ki jih ji je povedal star morski ropar iz Nalola, in tam okoli je iskala.
— Zdi se mi, da se admiralat prokleto malo briga za te kraje, kajti ta-le otok je na karti čisto enostavno zaznamovan kot čer.
— No, malo večji je že. Toda, kaj vraga ima tu iskati?
— Več mi ni znano. Premaknila sta se in jaz sem jo popihal. Ta bi bila lepa, Če bi me zasačila pri prisluškovanju.
— Ah, kaj; to nas vendar nič ne briga. Zato ne bomo obogateli Kadar je treba razdeliti dobiček, mislita na nas tako malo kot na stare krpe.
—- Jaz se vedno vprašujem, čemu sploh ostanem na tej ladji. Stari je vedno poln kot sod, dela je čez glavo in divja ženščina nam poveljuje.
— Vsak na svoje mesto! je glasno zaklicala Vajiti, ki je zapustila krov in stopila na kapetanov mostiček.
Pol ure pozneje je sama odveslala v čolnu proti otoku.
Zavrnila je Harrvsovo pomoč, meneč, da samokres za pasom zadostuje za to ekspedicijo.
Brez težave je pristala, zasidrala svoj čoln in previdno stopala po obrežju, kajti bila je oblečena v elegantno belo svileno obleko, okrašeno s čipkami. Treba se je bilo korektno predstaviti, za slučaj, da je ruska princesa živela na tem otoku.
V resnici pa je ta princesa morala imeti kakih štirideset let in Vajiti je menila, da lepi, mladi deklici ni treba draguljev, če se predstavi starejši dami, pa naj bo že kraljica ali cesarica.
Njen načrt je bil silno enostaven; če bi bila našla prognanko. bi ji prigovarjala, naj piše njeni rodbini, in tako bi dobila od ruske vlade obljubljeno nagrado. Če pa tega ne bi hotela storiti, bi zahtevala veliko vsoto za svoj molk.
Da Sakson ni šel z njo, jo je naravnost veselilo, ker bi bil s svojo prisotnostjo stvar samo zmedel. Sama bo znala mnogo bolje urediti zadevo in izvleči iz nje velik dobiček.
Bila je res čudna narava, polna pustolovskih sanj. Ponižana vsled svoje revščine, strastna v svojem stremljenju, a s ves ta si svoje premoči ln nadarjenosti, je Vajiti le predobro vedela, da je vsega kriva samo revščina in mislila je samo na denar. Boga Južnega morja. Hotela je veliko denarja, pa naenkrat. Vzgoja, ki jo je bila dobila, ni mogla udušiti v nji divjih nagonov njenega rodu niti vzbuditi njeni duši pomislekov, ki bi zadržali Ženo bele polti.
Veselo je začela korakati okoli otoka. Stopala je dobro uro po ljubkem obrežju iz belega peska, za katerim je rastlo zelenje.
Zapazila je celo vrsto starih štorov kokosovih palm, ki so bile prelomljene en meter nad zemljo. Na otoku so bila torej sama mlada in nizka drevesa. Skoraj gotovo je ciklon divjal v tem kraju.
Najprvo je ta posebnost ni zanimala, toda kmalu je zapazila, da na otoku ni niti enega visokega drevesa, kajti rada bi bila splezala na enejra izmed njih, da pregleda okolico.
Strun 6.
»SLOVENSKI NAROD« ta 24. septembra 1924.
Inženjerjev izum.
Sedeli smo pri gospe Potičarjevi, obilni, a dokaj zali vdovi, ki jo vsi poznate. Predpisani razgovor o njenem pokojnem soprogu je bil odpravljen, dolgčas se je zaplodil kar sam od sebe, in da bi ga vsaj nekoliko pregnali, smo jeli obirati dobre ljudi.
»Inženjer bi tudi moral priti — kod neki hodi danes?« je zategnila ostrono-sa gospa Mavkova, žena sodnega svetnika, ki je čemerno sedel na koncu mize.
»I, kod bi hodil!« Gospodična Mira Kokotova je vsa zasijala od zlobe. »Pri Belinovih pometa dvorišče — kod drugod!«
»Da, Cilka mu je zmešala glavo,« je turobno pritrdila Potičarica. »Le kaj je našel na nji?«
»Debel nos,« je bevsnila Mira.
»In velike noge.«
»Škili tudi.«
»Zobje bi bili lepi, ako ne bi imela ciolgih kakor... kobila, sem hotela reči...«
Vsi smo z nedolžno slastjo poslušali te litanije sovraštvca, zakaj znano nam je bilo, da sta obe zaljubljeni vanj.
»Nu,« se je oglasil Petelin, »vesta
kaj! Prav nič grja ni kakor sto in sto drugih. Narobe...«
»Krasotica!« je togotno vzkliknila gospodinja. »In lep značaj...«
»Vzor kreposti,« je prifegnila Mira. »Samo Brkovića je imela pred dvema mesecema...«
I rovskega!..,   Dofiterla   Strka*... !n
mladega KozorepcaU se je vsulo z desne in leve.
»Nazadnje pa še inženjerja Golor-nika,« je pripomnila gospa Mavkova tako hudobno, da sta sopernici preble-deli. »Ta, ta je pravi ptič.«
»Mene ni imela,« je zazehal poročnik. »Zato jo branim. Zalo dekle in ... razmeroma pošteno, vse kar je res.«
»Glejte, glejte!« je poskočila gospa Mavkova. »Tako se je ogrel, da mu ] človek težko verjame-« Zažugala mu je z mršavim kazalcem in zdajci utihnila, zapazivši mrki oblak, ki se je razgrnil po čelu gospoda svetnika.
Pogovor je spet zastal in puščoba nas je omrežila iznova. Vsi smo nekaj premišljali; morda to, da je čaj gospe Potičarjeve strahotno slab in da je pecivo še tisto, ki nam je ostalo pred štirinajstimi dnevi. A kadar govoriš o volku, se rado zgodi, da pride. Sredi našega molčanja je stopil inženjer Go-lornik v salon.
Golornik je dokaj čeden rjavola-sec, športnik in velik lažnivec. Vsi ga imajo radi, da niti ne štejem žensk, ki bi se najrajši steple zanj.
»Z žalostjo smo vas čakali,« je vzgostolela Mira Kokotova in odmaknila svoj stol, da bi sedel k nji.
»Malo čajčka, gospod inženjer, danes je mraz!« mu je stregla Potičarica. »In piškotkov — izvolite!«
»Tako reHko vaš vidimo,« je napeljala gospa svetnikova*. »Smemo li vedeti, s čim se ukvarjate zadnji Čas?«
*S kemijo" fclGEatov, fio, fio, fio!<f se"
?5 Zasmejal svetnik Mavk', ves ponosen na svoj dovtip.
>Pa ne da bi kaj izumljali?« je pomembno vprašala Mira. »Slišali smo, da se ukvarjate z nekim... posebnim izumom.«
Golornik se je namuznil. »Vešče,« kakor je rad imenoval navzoče zastopnice lepega spola, pač niso slutile, da jim čita na obrazih vso vsebino prejšnjega razgovora.
Res se nekaj obeta,« je dejal kar moči nedolžno in se naslonil nazaj.
»Kaj neki?« so planile nadenj. »Perpetuum mobile?«
»Pomladiini mlin!<: je uganil poročnik.
»Ne to ne ono,« je povzel inženjer,
»ampak___        Težko je povedati. Vsak
izumitelj čuva svoj izum, dokler ne dobi patenta.<r
»Molčale bomo kakor grobovi!«
»Grobovi tulijo!« je vrinil svetnikov
bas.
» In tudi . . . izum ni Čisto nedolžen.«
»Tem bolj nas zanima!«
»Nu prav«, se je vdal Golornik. »Zanesem se na preizkušeno molčečnost cenjenih dam. Stvar bo takorekoč epohalna in utegne povzročiti veliko revolucijo.«
»P-r-revolucijo! Kaj pravite! Povsod? Tudi v našem mestu?«
,Pri nas še posebno. Revolucijo v življenju vsakega človeka, zlasti pa Evinih hčera.«
»Tedaj se tiče tudi nas, kar nas je fu?«   Mira Kokotova se ni daJa več
odgnati. -Nu, zdaj vas ne izpustimo, dokler ne poveste vsega.«
»Ne vem, ali .so dražestne poslušalke dotorej poučene o najnovejših napredkih tehnike,« je priče! izumitelj; »zato bom govoril poljudno, v obliki kratke, občeumevne pravljice ...«
»Čujmo, čujmo,« so se pripravile dame.
»V Bagdadu je živel sultan z imenom Muhaber Eddin. Bil je star in nesrečen, zakaj imel je mlado ženo. Lepa sultinja je za sultanovim hrbtom ljubila mladeniča, ki so ga nezvesti evnuhi spuščali v harem. Ko je Aluhaber Eddin
ros! u šal jih" je, zmajal z glavo nad po-
kvarjenostjo sveta in preda" ministrom
čudodelne naočnikn, ki so imeli lastnost, da so se takoj skalili, ako si pogledal skozi nje malopridno žensko, in so ostali čisti, kakor kristal, ako si jih nameril na nedolžno dekle.«
>S temi naočniki so se vrnili dostojanstveniki v Bagdad.     2e drug] dan po svoji vrnitvi so odrinili na iskanje neveste in vse godne devojke   so jih morale Čakati na hišnem pragu. Gledali I so in gledali, brisali naočnike in nape-! njali oče,« — tako govoreč je inženjer ! presmešno oponaša! ministre in vezirje.
zvedel o tej izneveri, je dal utopiti že- j — --toda joj, naočniki so se skalili že no z novorojencem vred in je ostal na j Pri prvi in so ostali motni, pa naj so svetu brez družine in brez otroka. To- j Jih še tako gulili in brisali...«
da   podaniki so zahtevali presmiona-
Kam merite s svojo pravljico? je
slednika,, da bi jim vladal po sultanovi j vzkliknila Mira Kokotova, smrti in, tudi ministri   so   priporočali ^Prebito   malo kreposti je moralo
vladarju, naj se oženi vnovič. Zaman! i biti v Mukaberievem carstvu, ho, ho, Muhaber Eddin ni več zaupal ženskam ; ho!« ie pomencal svetnik Mavk.
in se je vdal še^e po dolgem prigovarjanju in le s pogjem, da mu pripeljejo dekle, ki bo čistega srca, poštenega značaja in nedotaknjenega telesa; — ako bi se izkazalo narobe, obglavi njo, njeno rodbino in vse ministre in vezirje ...«
»Temu pogoju je bilo prebito težko ustreči, zakaj ženska morala ni bila v deželi Muhaberja Eddina nič drugačna, nego je pri nas in povsod drugod. Ministri in vezirji so že obupavali, ko se zglasi pri njih star prosjak in jim svetuje, naj bi šli prosit pomoči k čarovniku, ki biva za deveto goro. Odpravili so se, doživeli mnogo prigod in naposled   dospeli k modremu starcu;
»Ali nas vlečete za nos?« je 1 vzkliknila gospodinja. ->Radi bi nas od-• vrnili od svojega izuma.«
Pa ne da bi ti sam napravi' take ; naočnike?« mu je veselo pomežiknil j poročnik.
\ikarite se ne norčujte!« Gospa j Mavkova je tako   preplašeno sklenila roke,   da   je   ljubosumni svetnik kar odrevenel.
(Konec prih.)
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMšEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
(Spraviti!)
1. (Nadaljevanje sledi!)
Naš soirudnik n- med. Neknvić
profesor kukiloroglje, bivii specijalist za vse moderne bolezni. Ker mu nI ugajalo, da vsak tTenotek zdravi kako drugo bolezen, se je odločil, da stavi vse svoje znanje v boj prod samo eni bolezni In sicer proti kurjim očesom. Ker je preizkufteval vsa sredstva, ki Jih nudi znanost, z bolj negativnim kot pozitivnim uspehom je v srečnem trenutku prišel do spoznanja, da je edino sredstvo proti kurjim očesom samo KukiroL To spomanje ga je nepopisno razveselilo, saj je postal s tem slaven za vedno. Od tedaj zdravi on samo z geslom: .Veliko ali malo kurje oko, ozdravi Kuklrol samo*. — Ko je izvrši! že nekaj sto brzih ozdravljenj z Kukirol-oblifem z uspehom, ter tudi ugotovil, da umivanje nog z Kukirol-preparatom zasluži vso tavalo, obveSča vse, da je najboljše in edino sredstvo za odstranjenje kurjih očes brez vsake sledi bolečin, nevarnosti In brez dolgotrajnega ozdravljenja samo Ku-kirol, katerega blagoslavljajo milijoni In milijoni ozdravljenih trpinov. — Istočasno je izdal znanstveno delo, v katerem opisuje škodljivost zanemarjene nege nog. V tej razpravi najtopleje priporoča umivanje nog s Kuklrol preparatom. Naročite si še danes knjigo: ,Pravilno negovanje nog". Dopošlje se Vam brezplačno in poštnine prosto potom tvrdke
HUGO BULLT, BEOGRAD (JUGOSLAVIJA) JAK&lcEVA B. R. 11.
Pravi, po vsem svetu znani in v milijon slučajih preizkušeni Kukirol fabrikati se dobijo v vsaki lekarni in v vsaki boljši drogeriji in sicer z* ceno Din 18*— za škatijo Kukirol obliža in Din 12*50 za paket Kukirol preparata za umivanje nog. V mnogih trgovinah se ponujajo po nižjih cenah ponaredbe naših pravih Kukirol Eabrikatov. Iste odklanjajte v lastnem interesu in prosimo, da pazite na to da Vam ne vsiliio kot .tudi prav dobri" manjvredni izdelki. Boljšega kot Kukirol se ne dobi. Pristni samo z varstveno znamko: .Petelinova glava na nogi". Naš znanstveni oddelek, ki je pod vodstvom starega, izkušenega zdravnika, Vam ob pošiljatvi povratne poštnine brezplačno nudi vsa pojasnila in dobre svete na vsa vprašanja v zadevi negovanja in bolezni nog. 6070
KUKIROL -FABRIK,  GROSS-SALZE BEI MAGDEBURF
(DEUTSCHLAND).
šole
Knjige za osnovne
I. razred.
Wider: Prva Čitanka* 16 Din. Cernivec: Računica, I. del- 5 Din.
II« razred«
Krščanski nauk za prvence. 12 Din.
Gangl: Draga čitanka. 16 Din.
Schreiner-Beziak: Jezikovna v a dni ca. I. s topni a. 4 Din. Cernivec: Račnnica, IX. del. Broš. 8 Din, vez. 10 Din. Dru zovič: Pesmarica, I. del. Broš. 10 Din, vez. 13 Din.
III« razred.
Krščanski nauk za prvence. 12 Din. Čemel: Tretja čitanka. 16 Din.
Schreiner-Beziak: Jezikovna vadnlca, II. stopnja. 6 Din. Cernivec: Računica, lil. In IV. del. BroŠ. 13 Din, vez 16 Din. Lesica-Lokovšek-Mole- Prva srbska ali hrvatska čitanka. 15 Din. Dr u zovi č: Pesmarica, II. del. Broš. 12 Din, vez. 15 Din.
IV. razred.
Katoiiaki katekizem. 18 Din.
Panholzer-Kosiper: Velike zgodbe sv. pisma. Br. 36 Din, v. 40 Din. Rape: četrta čitanka. 25 Din.
Schreiner-Beziak: Jezikovna vadnlca, III. stop. r(fc ni izšli.) Cernivec: Računica III. in IV. del.   Broš. 13 Din. vez. 16 Din. Zemljevid : Slovenske dežele in Istra. 8 Din. Plesni čar-Grum: Jugoslavija I. 28 Din. Lesica-Lokovšek-Mole: Prva srbska ali hrvatska čitanka. 15 Din. Druzovič: Pesmarica, III. (še ni izšla.)
lf. razred.
Katoliški katekizem. 18 Din.
Panholzer-Kociper: Velike zgodbe sv. pisma. Br. 36 Din, v. 40 Din. Rape: Četrta čitanka. 25 Din.
Schreiner-Bezjak: Jezikovna vadnica, IV- del. 13 Din. Cernivec: Račun ca, V. del. Broš. 13 Din, vez. 16 Din. Lesica-Lokovšek-Mole: Prva srbski ali hrvatska Čitanka. 15 Din. Druzovič: Pesmarica, III- (še ni izšla.)
Vse te knjige se dobe v
Narodni knjigarni, Ljubljana
Prešernova ulica 7.
Prešernova ulica 7.
Risalna orodja
Velika izbira      itd.      Zmerne cene
Fr. P. m SSPhSTt
Kupujem zdravog I obelje-nog jelovog III smrekovog
famskog drva
2—7 m duljine, 13—26 cm debljine. Ponude molim sa naznakom količine i liferacije poslati na adresu Albert Ofner, trgovac drvom, Karlovac. "6023
Drva
trboveljski
premog
H. Petrič
Ljubljana
Gosposvetska cesta 16 Telefon 343
T 57
m
D.
> § I £4 '> O
(j S C
ca
C M o ■-—. <L> g
mm g-a
tvra 2
ca
T3
O
C3
C3
S«
6
c c S & S < — *» s .o —
o
u— •
c S
o ca
j*
ca
B o
=3
cj rt
>~ >NJ
—i 5g N
ca
O > "O
2
S 9
ca o j2 E- (J GO
j* tn > O
brj
MO
"o
"ca 'Z
>QQQQQGQQ®G
Obnovite
naročnino
Za odgovore uprave
na i se priloli 1 dinar.  Plačuje se vnaprej.
Službe
Zidarski polit*,
;>opolnomn vesc v svoji >troki, išče službe. — N'aslov pove uprava »SI. Naroda«. 6076
Prodajalka,
prvovrstna, samostojna moč — se takoj sprejme. —  Predstaviti   se   je dc= noldne od  11. rlo 12. —j P. M a g d i č, Ljubliara.
6073 i
Prodam mladega
bernardinca
po ugodni ceni. — Nas slov pove uprava »Slov. Naroda«. 6013
Športni čoln
(dirkač), dvosedežen, se ceno proda radi pozrie s?zije. Ogleda se od 5.
do 7. ure. — Tvnn Bitenc. mižrar.     Poljanski nasip
št. 40. 6079
Kupim suhe gobe
PO NAJVIŠJI CENI IN VSAKO MNOŽINO. — Ponudbe z navedbo cene z vzorcem na: Ivan Sever, Velenje. 5919
Trgovski uradnik
z večletno prakso tudi v samostojnem vodstvu tr= govine. vesč slovenščine, nemščine, italijanščine, strojepisja, knjigovođa stva in vseh pisarniških ter trgovinskih poslov — išče stalnega mmeščenja. — Ponudbe pod »Podie* tenor na Anončni in re« k lam ni zavod »A poli o«, Ljubljana, Stari tr^ 19.
6054
?ro8am
Krasna boa
za starejšo  damo — se ceno   proda.   — Naslov oove uprava ga Naroda«.
»Slovenske* 6083
Spalna oprava
iz češnjevega lesa,po!itira* lepa — poceni napro:
na
daj v Dravlj ah cerkve). — Jos. mizarstvo.
("poleg Žagar, 6065
vama
& LiMlli..iJAigWV,^i^WWik^
Penzionist
dob:   stanovanje hišnika proti  delu   na  vrtu.  — i Natančne   ponudbe   pod j »Stanovanje     6075«: na upravo   »Slov. Naroda«.
Dve prazni sobi
se oddasta takoj mirni stranki v najem. Mescč« na najemnina 750 Din. Zahteva se predplačilo za tri mesece. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 607S
Kupim banjo
(dobro ohranjeno). Po? nudbe pod »Ban i a /6067« na upravo »SI. Naroda«.
Suhega pelina
večjo množino — kupim. Ponudbe pod Pelin/6049 na upravo »Slovenskega Naroda«.
Kupim   rabljen, dobro ohranjen    in brezhibno delujoč
Diesel-motor
4—6 HP ali zamenjam zra takega skoro nov elek; trp^motor za vrtilni tok, 6 HP,   na   vozu,   z vso
opremo. — Anton Bcrš= njak.    Stična, Slovenija.
6059
itasoiila
y   o <-? **■ t » e ee
Delikatesna
trgovina
kopališču
Crikvenici, dobro vpeljana, se proda po zmerni ceni. Prednost imajo bratje Sokoli. — Pojasnila: Janko Ja?bee. urar. Crikvenica. 6074
Cena   malih oglasov
vsaka beseda 50 para. — Najmanje pa Oin 5'—
■m
Perje,
kokošje, račje in gosje, puh, oddaja vsako mno» /ino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Cako« vec. 52 T
125-000 Din
posodim za več let proti vknjižbi na hišo ali zem« Ijišče v Ljubljani in proti dobrim obrestim, takoj. — Pismene ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod Podjetnost 150/6077.
1 £oka!f
I
Trgovina
z raznim blagom v Ijub^ ljanski okolici — se pro= da. — Naslov pove upra= va »Slov. Nar«. 6025
Pekarija se odda
v najem z vsem inven* tarjem in lokalom. Cena 19.000 Din. — Naslov nove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 6072
Nepremičnini
Resnim kuncem
vil. stanovanjskih, trgov* skih, gostilniških in obrt* nih hiš in posestev, gra« ščin, kmetskih posestev, mlinov, žag in stavbnih parcel — nudi največjo izbiro Realitetna pisarna »POSEST«, d. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra ce« sta 24. 55/T
Modistka Horvat
Ljubljana, Stari trg, pro; daia bele klobuke, 150 do 200 Din, dvobarvni 170, enobarvni 140 Din, raz* lični baržunast; in druge novosti po najnižjih ce* nah. Žalni klobuki v za* logi. 63/T
Radio-
akumulatore
dobavljamo nnconi. — »Tebin«. Zacjrcb. Zrini^ki trg 15. Telefon 27—04
5994
Oha!
Pst!
Trajno
uničevalno sred* stvo »LI "CIFER« zoper stenice, ščurke in grile. Preizkušen patent broj 253». Prihrani S00 % Iz* datkov. Trajni učinek! Kolosalen l'spch! — Do« bi se v Ljubi j sni pri: Winter, Sv. Petra cest« št. 35. Nabav, z^dr drž. nameščencev. L'. Slomškova ulica 13. L*« skovic & Meden — \T Mariboru nri: Mcdir & Zanki, Gosposka ulk A, "\"abič Aleksandrovi cc* sta, Kaufman Glavni trg, Wieilcr Gosposka ulicn, — iTpišite naslove! 6<
Pozor i
Pozor!
Plačam bolje kakor vsakdo drugi stare oble* ke, Čevlje in pohištvo. — Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. — Mar? tin Drame, Ljubljana, Sv. Jakoba  nabrežje 29.
6062
prireditve
Plesna družba
išče več gospodičen. ki žele sodelovati pri plesnih vajah v zaključeni družbi boljših gospodov. O podrobnostih v oseb* nem dogovoru. — Na* slove s sliko pod strogo diskretnostjo je posb*i na upravo »Slovcnskcci Naroda« pod »Plesna družba/6084« do 27. t. m. 60<4
BREZNIK:
Slovenska slovnica
se še dobi v
Narodni knjigarni, Ljubljana
Prešernova ulica 7. Prešernova ulica 7.
Nikdar ni dovolj,
da razstavite svoje blago na vele-sejmu, potrebno je tudi nekaj
reklame
za svojo razstavo
v »Slovenskem Narodu.
11
Informacije v upravi lista in na vele-sejmu pri našem zastopniku.
W\ Tabo
44
C11ULV
:00000000ocooocococxxxdooccocjocxd^^
VEROUK
od dr. Svetine, ki je sicer razprodan, ima še v zalogi
Narodna knjigarna, j^ilggg:
^OOCOOCXXX3QCXXy«OOOOCXXXX>30COOO^
za ljudske, osnovne in srednje šole ter učiteljišče, licej in tehnično srednjo šolo ima v najnovejših izdajah v zalogi
Narodna knjigarna, Ljubljana
Prešernova ulica štev. 7.
Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«.