BRUC 1971 IZDAJA KŠP KOT GLASILO STARIH BAJT izšlo 30. I. 1971 ob 23.59 LETNIK XI. Cena 3 + 16,6% din »BRUC« dvigni glavo, čeprav ti bodo tako lažje nastavili zanko! Namesto uvodnika Klub študentov Prekmurja združuje študente z levega brega Mure in nadaljuje bogato tradicijo pred vojno ustanovljenega Kluba prekmurskih akademikov. Naša prizadevanja gredo v smeri čim tesnejšega sodelovanja bodoče prekmurske inteligence z domačim krajem. Devetnajstič po vrsti prirejamo letos tradicionalni Akademski ples z brucovanjem. Prirejamo ga z name-nom, da se po napornem delu srečajo sedanji in bivši člani Kluba ter ostali prebivalci naše ožje domovine. Ob tej priliki izide tudi naše glasilo »BRUC«, ki smo ga letos pripravili v sodelovanju s Klubom študentov Prekmurja v Mariboru. Namen lista je, da s pikro besedo in karikaturo biča naše napake. To nam vedno ne uspe v največji meri in smo dostikrat deležni kritike, ki včasih ni niti povsem realna. Veseli bomo, če bodo bralci radi sega ii po našem listu, še bolj nas bo veselilo, če nam bodo glasno povedali napake, ki smo jih namenoma ali ne-namenoma storili. Samo s kritično oceno in vašo pomočjo bo naš »Bruc« lahko postal še boljši in doživel še mnogo izdaj. Za Klub študentov Prekmurja predsednik Geza Farkaš Preoblikovanje ZA KAKŠNO PREOBLIKOVANJE GRE? Obkrožite odgovor, ki vam ustreza: a) politično; b) kadrovsko; c) versko; d) plastično; e) kozmetično Za pravilen odgovcr vas čaka brezplačen dopust za rešetkami. 2 BRUC Labirint — pesem Fotokopija resnice Slep je, kdor se s študijem ukvarja, mu pajdaš-sezonec marke kaže, Praznih žepov vednc' znova laže, ko dobiti hoče več denarja ... Le začniva tam v osnovni šoli, kjer je človek leta trgal hlače, se podil po lužah, delal frače, da bi osem let prišlo mu naokoli. Vsako jutro, ko se dela, zarja, mati morala ga je zbuditi. Ni bilo po volji sinu v šolo iti — slep je kdor se s študijem ukvarja. Pa vseeno je odšel v Ljubljano, in počasi zdaj lepo študira, eno leto ne — pa drugo spet pavzira, glavo dviga zjutraj s krp zaspano. Ne verjame več v Boga ne v vraže! Ko polit'ko kritizira nelikvidno, ki podpira delavstvo jo pridno, mu pajdaš sezonec marke kaže. Ko po letih študij dokončuje, ter z diplomo se na trg postavi, marsikje dobi, ubog, po glavi in prisiljen iti je na tuje. Tisti pa, ki znanja ne pokaže ... Mu zastonj petletnega ju truda — vsakokrat doma je ura huda, praznih žepov vedno znova laže. Po lokalih on Ljubljane z družbo zbrano noč in dan poseda mestnih kurb pozna ga cela čreda — — kelnarce od »Slona« do »Diane«! Brez skrbi življenje si ustvarja. Zdaj osvaja hčerko od zdravnika — le z bogatimi se okrog potika, ko dobiti hoče več denarja. reforme Zašla sem in steze ne vem, naprej ne vem, nazaj ne smem, izvršni svet pokaži kod, mar v propad gre pot cd tod. RESNIČNA MED PREKMURCI Na nekem sestanku v Ljubljani je funkcionar iz Murske Sobote dejal študentu: »Vaša vas ne bo nikoli mogla biti tako bogata kot Sobota!« Študent pa prišepne svojemu sosedu: »Kako da ne! Saj že zdaj imamo v vasi ljudi z zlato žilo!« LAIČNA RAZLAGA — Zakaj so tako pogosti potresi na Balkanu? — Zemlja se krohota svojim ljudem, ki so se odločili, da bodo začeli delati. ŠTUDENTOV VSA KDAN Zelje, repa, makaroni, to so prijatli moji. Krompir in kruh vsak dan za vse obroke jaz imam. Gesla reforme naše mile, nikoli nam niso tuje bile, Čutili smo jih vsepovsod, v Prekmurju, Ljubljani in drugod. Prazen žep mi poje, trepeče tudi srce moje, štipendija potekla je prekmalu, a kaj če bilo je je premalo. Želodec moj se zvija v krčih, ko gledam dobro hrano v vrčih, kislo mleko, smetana, salame, pečennice, le-te niso zame. Dolgo že poslušam glasbo svojo, in razmišljam nad usodo mojo. Zakaj? Študent sem revež nag, -ubog in suh kot pravi vrag. Pritožbe, prošnje vedno pišem, odgovora do zdaj dobil še nisem, povišanje zame ni in ni, kaj naj delam, mi povejte vi! Lajga, Lajna, Lajna . . . Dogajanje: razprava odbornikov soboške občinske skupščine. Sklep: zaključki izpred dveh let so uresničljivi, a žal niso uresničeni! Vprašanje: do kakšnih sklepov bodo naši odborniki prišli čez deset let? Čez deset let: zaključki seje izpred dvanajstih let so uresničljivi, vendar niso uresničeni. Zaključek: kaj hočemo, tudi Mura teče že leta in leta po isti strugi, pa je še zmeraj Mura. Študentovo samoupravljanje BRUC 3 Študent kakšna ho tvoja prihodnost? V času vsakovrstnih reform, zamrzovanj, stabilizacij in drugih domislic, ki se jih pri nas lovimo kot utapljajoči slame, pričakujemo, da bo čez čas zajela splošna reforma tudi visokošolstvo. Kakšna bo ta reforma? Ob tem vprašanju bi veljalo razmisliti o nekaterih novostih. Spremenila se bo prehrana, način študija; skratka — študentsko življenje. Začnimo torej s prehrano kot glavno komponento splošne reforme. Razvoj znanosti bo zagotovo omogočil obogatitev obrokov zelja, pireja, makaronov, ki zavzemajo vidno mesto v študentski prehrani. Dodatek bo v obliki dveh ali treh tablet visokokaloričnega in visoko-vitaminskega sestava, da bi se tako zmanjšala podhranjenost študentov na minimum. Blago kisel duh božanskega in nenadomestljivega zelja bo še naprej izdajal študente na vseh javnih mestih. V primeru uspešne obrambe proti koloradskemu hrošču se tudi pomanjkanja krompirja ni treba bati. V standardnih oblikah bo v menuju večno kraljeval. Tudi makaronov bo dovolj. Iz praznega študentovega črevesa se bodo še dolgo, dolgo oglašali otožni, Brahmsovim akordom podobni glasovi. Študij bo šel v korak z razvojem. U-veden bo le dodatni postdiplomski študij oziroma tečaj nemškega jezika ter gospodinjskega pouka v švedščini. Potrebe to narekujejo, kajti marsikateri absolvent ne ve, kako se pravi po švedsko pomije ali po nemško samokolnica. Težko je namreč, če ne veš niti, kako se predmet, s katerim si služiš kruh, imenuje. Zlobni jeziki trdijo, da smo naredili zgodovinsko napako. Ne bi se smeli boriti proti Nemcem, pa bi sedaj delali doma. Zares zlobno mnenje! Kaj pa svoboda? Sedaj smo lepo svobodni, kruh se pa dobi pri njih. In stanovanje? Študentje bodo zaradi »primerne« cene v naselju in kolegiju stanovali v glavnem pri sorodnikih, prijateljih in znancih. Tistim, ki teh nimajo, se pa itak ne splača študirati. Brez sorodstva in znancev se zlepa ne pride do kruha v deželi na Balkanu. Linije stricev se bodo tako še bolj utrdile. Že sedaj pravijo, da en stric na položaju velja za tri v Ameriki. Dodatek večno premajhnih štipendij bo v glavnem honorarna zaposlitev. Študentje bodo prodajali časopise, razvažali mleko in opravljali podobna dela, ki odgovarjajo njihovi formalni izobrazbi. Veliko lažje bo za pripadnice ženskega spola. V še večjem razcvetu lovskega turizma bodo potrebne le zadovoljive telesne obline in nekaj besed iz Amor-jeve enciklopedije ter dobro poznavanje dosežkov nordijske seksualne revolucije. Poslednje ni problem, saj so s tem preplavljene skoraj vse strani naših revij. Starokopitna misel, da hčerka, ki ne posluša mame, postane mama, ne velja več. Na vse te razne iznajdljive načine se bo poboljšalo študentsko življenje. O siromaštvu ne bo več govora, čeprav bo to življenje za bedo še pravi raj. Preostankov siromaštva se ne bo treba sramovati, saj so se z njim nekoč proletarci ponašali. Mi smo dežela delovnih ljudi — proletarcev. Toda danes se s siromaštvom nihče ne ponaša več. To delajo le neumni, čeprav vsi vemo, da ti ponavadi niso siromašni, vsaj pri nas ne. Revolucionarni duh študentov bo splahnel ob spoznanju, da je boj za Joj, kam bi del? boljši položaj neuspešen. Generacija, ki se je rodila vsaj četrt stoletja prepozno, bo morala čakati na vrsto. Ima dolžnost in pravico, da na drugi način služi domovini. Po končanem študiju, lahko pa že prej, te pokliče domovina. Tedaj se odprejo človeku vrata velikih spoznanj, o katerih pa se ne sme mnogo govoriti. Naši predniki so to poskušali. Pozneje so se kesali onstran ključavnice. Tudi to mine. Tedaj je najboljše za človeka, da gre iskat kruh in srečo po svetu: v deželo Andersena, bratov Grimm ali drugam. 4 BRUC Iz dnevnika stare bajte Onašnji dan kot včerajšnji . . . Zaropotalo je kot bi satan zarožljal z vso peklensko ropotijo. Zdrznem se, pomolim nos izpod cunj, si pomanem zabuhle oči, ter kot sova iz luknje poškilim po brlogu, navlečenem s kramo iz oštarij cele Slovenije in prelepljenim z ekskluzivno pornografijo internacionalnega izvora. Sele nato opazim na mizi zgodovinsko vrednega povzročitelja tega pompa, ki mi je dal vedeti, da se dan nagiba k poldnevu. Razjezim se nad to »polnočno« budnico in stisnem iz sebe nekaj sočnih kletvic na račun bedaka, ki si je omislil merjenje časa. kZ veliko natančnostjo in materinsko nežno->ljo položim svoje utrujene okončine iz neudobnega gnezda. Zaradi polarnega mraza, ki je pozimi moj sostanovalec, bliskovito podrsam svojo reklamo za kostno moko v zbrušene in mastne super rifle.' Nato zgornji del kosti pokrijem s cunjo neznanega imena in barve. Na noge navlečem neke vrste rešeta, ki imajo vsaj toliko lukenj kot naši zakoni. To prekrijem z usnjem, ki izgleda žalostno kot naše gospodarstvo in vpije po »Iliriji« kot YU po kreditih. Leno odracam do krčme »Če daš, dobiš«, iztresem nekaj v mojih žpih nestabilnih dinarjev in si kupim porcijo pasulja. Strastno po-hlastam vsebino, izrečem nekaj pohvalnih na račun JUGA, strpam prižgano Dravo v levi ogal osušenih ust in veselo stopim proti mestu sreče — Emoni. Vstopim v raj alkoholikov, propadlih umetnikov in preživelih prostitutk. Z veščino karierista se prikomolčim do šanka in že objemam litrsko pivo. Minilo je nekaj minut, ko se primajajo še: Pišta Pluckaroš, Geza Lokaš, Feri Palinkaš in Joška Vinopivec. Izbrana družba se nato še nekajkrat spoprime z božansko vsebino. Čez nekSj ur majavo zapustimo pijanski raj in se odvalimo naravnost v naročje luka željnih bruck. Tu si ogrejemo naša premražena in razširjena srca. Vendar, čas je zlato. Mi se tega držimo trdno kot kozarca, oble ritke ali čika in če slučajno ni kakega prijetnega dela, jo takoj brundajoč popihamo. Vestno opravljamo tudi svoje študijske obveznosti. Vsak izmed nas si od zunaj ogleda vrata hiše strahov. Tam po navadi srečam debelušnega profesorja, ki se ob pogledu na mene ves odtaja od sreče, saj vidi v meni odlično osebnost za bodočega direktorja ali poslanca. Po obisku ostalih »dobrodelnih ustanov«, kjer si privežem dušo s kakim 40 procentnim destilatom, se ponovno odzibam do Emone, kjer se od dela uničena in izmozgana snide vsa druščina. Barko si naložimo z nekaj pivi in odjadramo do prve hiše, kjer kažejo žive slike in tam za nekaj časa zatisnem naše v meglo odete oči. Z novimi močmi odromamo na večerno molitev pred oltar svetega šanka. Leno se zleknemo v razmajane stole, namočimo naša suha brezna, šele nato začnemo premikati zatekle Študent (mislim, torej sem) jezike. Beseda steče o vabljivi kelnarici, katera ima zadaj dve najlepši polobli kar smo jih sploh videli in prša, da bi z njimi lahko pokrili svoje kosti. Vsaki stvari je enkrat konec. Končati se je moralo tudi naše precejanje slin. Priredili so nam pospešen transport čez prag in že smo se znašli na cesti. Odprava se ustavi še v gostilni »Tri črke« ali po domače »RIO«. Tu si kot vedno ogledamo primerke za pridobivanje čistega balkanskega sifilisa. Večerjamo in zajtrkujemo, seveda z eno kavo. Končno se nestabilno kotalimo vsak proti svoji jazbini. Pri ponovnem valjanju ulic me zmoti oster glas. Pogledam in o-pazim kifeljca. Začela se je borba z marsovcem. Komaj sem mu dopovedal, da nisem direktor in nisem okradel nobenega podjetja, da sem le študent in sem se napil od svoje »ogromne« štipendije. Srečno se vrnem domov v krpe. Nog, ki dišijo kot »Viktor« kolekcija si navadno ne umivam, ker bi bilo škoda žlahtne arome. Oblečen se zavijem v krpe in opazujem, kako se ves svet vrti. Čakam naslednji dan. . . . jutrišnji dan kot današnji dan, ... vsi dnevi kot današnji dan. Nesrečna zaradi . . . Vprašanj'e: Stara sem dvajset let. Imela sem fanta, katerega sem zelo ljubila. Toda kmalu sva se razšla, ker je opazil mojo slabost. Ko sva bila v družbi, so me pogosto mučili vetrovi, ki jih nisem mogla zadržati. Najbolj mi je zameril, da mi je nekajkrat ušlo celo med spolnim aktom, in to kar na glas. Svetujte mi prosim, kako se znebim teh neprijetnosti; toda nikar me ne pošiljajte zdravniku. Odgovor: Zaradi tega si ne delajte prevelikih skrbi. Sicer je res neprijetno, če se v družbi nekajkrat krepko oglasite in pokvarite zrak. Zato vam svetujemo, da se izogibate družbe, dokler z ustrezno dieto ne odpravite teh neprijetnosti. Ce dieta ne bo pomagala, vam svetujemo, da si hlačke napolnite z odišavljeno vato. Na zadnjično odprtino si namestite dušilec zvoka, katerega si lahko nabavite v vsaki, bolje založeni, vete-rinarskidpostaji. To je trenutno najboljša rešitev,' vseeno pa vam odsvetujemo spolne odnose, ker bi partnerja ti pripomočki lahko zelo ovirali. BRUC 5 Stanovanjski problem — Gospa, lepo vas prosim, če bi me sprejeli na stanovanje. Sem ta in ta, študent, dobro se učim, sem miren in dostojen in 25.000 se mi ne zdi preveč za tako lepo sobo. — Prav! Ampak: nobenega razgrajanja, nobenih ženskih obiskov, nobenih obiskov ponoči, sicer nam gre dosti elektrike, bla, bla, bla . . . — Oh, gospa! Kje pa! Oh, seveda gospa! Ja, ja, brez skrbi ... Prekleta baba, si mislim. Za tako kletno luknjo 25.000! Za »sončno sobo«, ki ima eno okence (no ja, privajam se na zaporniško življenje). sem jo imenoval. Pot do mpje sobe vodi skozi vežo, po stopnicah le . . . Cim bližje peklu, tem boljše, tem topleje bo. Spotikam se ob premog in drva, preden pridem do sobe. Tam je postelja — še kar dobra — samo nekam čudne noge ima — polena, dva stola in miza, pa omara. Se ravno toliko prostora je, da se lahko obrnem. Bo že bolje pozneje, ko shujšam. Tri mesece sem bil . . . S težkim srcem sem se poslovil od sobe. Kaj sem res jaz, študent, molzna krava? In zdaj . . . — Gospa lepo vas prosim, če bi me sprejeli na stanovanje .,. Uj, gda san nazagnje džo Ko odpreš, vhodna vrata zaškripljejo in na oknu se prikaže »obrazek bled«. Le kdo bi bil? »Omama«, seveda, kakor, AFORIZMI Referent za štipendije med Študenti Janoš: »Ges se fčin za doktora medicine.« Pišta: »Ges pa za doktora matematike.« Franci: »Ges pa za doktora Oetkera!« ŠENKI PELANJE »Kaj mi napravijo, če nemo mel pej-nez za trolejbus?« »Naji-trej te na prvoj štaciji doj denejo.« »Ka ste nouri? Te mo do douma mo-go sedenkrat doj iti.« — Oči niso krive, če kaj bode vanje, temveč tisto, kar nas bode. — Sile, ki vlečejo družbo nazaj, so ponavadi spredaj. — Časi se spreminjajo, idioti ostanejo. — Za sabo je imel kariero, pred sabo pa rešetke. — Bolje je viseti živ, kot ležati mrtev. — Večnih resnic ni. So pa laži, ki bodo vse večne čase neresnične. — Študente delimo na redne, izredne in neredne. — Bolje je imeti čisto vest, kot pa se ukvarjati s politiko. — Nekateri morajo umreti zato, da bi drugi lahko živeli. — Dober človek je mrtev človek. — Ce si živ še ne pomeni, da živiš. — Na vrhu ni več poti naprej. PSICA IN BRUC — Zakaj psica stisne rep med noge, ko gre bruc mimo nje? — Ker ve, da je bruc radovedna zver, ki vtika nos v vsako luknjo. Bruc salotira pred kipom Svobode v Študentskem naselju BRUC STAROBAJTNICI Glej kak je lepa, kot rožca živordeča, ki odtrgaš jo s planin, kot nagelj rožmarin. Glej kako je lepa, kot v jutru ranem rosa, da cel život mi joka, srce mi v boli stoka. A kaj vse to, da gledam jo, ko pa objeti je ne smem, ker nimam absolventskih let, da bi dala meni cvet. — Zakaj jma Eva popek? — Ker Adam prvič ni zadel pravega mesta! 6 BRUC Bruc pomaga stabilizirati naše gospodarstvo Stabilizacija po direktorsko Stabilizacija po birokratsko Stabilizacija po kmečko Sifiz je legenda, mi smo stvarnost Brez besed Mali oglasi Štirileten absolvent z dvema otrokoma občasno zamenjam ženo z mlajšimi študentkami (zaželjene so predvsem zelene). Ponudbe pošljite pod šifro: Brezplačno dodeljevanje izkušenj. Mlada vdova nudi vzdržljivemu, postavnemu študentu, po možnosti pavzerju, vso preskrbo za nesebično pomoč pri izvajanju spolnih variant. Ponudbe pod širšo: Seksualna akrobatika. Nedolžna dekleta! Sem pavzirani študent medicine z bogatimi seksualnimi izkušnjami. Hobi mi je jemanje krancelj-čkoy, ker odlično prenašam kri. Moje storitve so brezplačne in jih opravljam v večernih urah na terenu, oifra: Znebite se neprijetnosti. Sporočam vsem dekletom, da zaradi študijske preobremenjenosti ordiniram vsak dan od 23. do 0,2 ure ponoči. De kleta še prosim, naj prihajajo posamezno. Vaš nesebični družbeni delavec. Organizatorjem prireditve »Vesela jesen« priporočamo, da naj v bodoče organizirajo pevce izven državnih meja, ker bodo ti sigurno boljše obvladali prekmursko besedo, kot pa nekateri slovenski. Preklic! Preklicujem vse pohvale, ki sem jih izrekel staršem mojega prijatelja in ostalim svojim o njegovem dekletu, ker so se izkazale kot zmotne. PADAIOČE — Kakšna je razlika med dinarjem jn cipo? — Dinar pada iz dneva v dan, cipa pa iz noči v noč. BRUC 7 Zyoudilo se je . . . tiste cajte, dga so se ešče kmetijske zadruge nazivale z erešnjimi imeni kak je »Zeleno polje« pa Boug zna kak ešče. Tou so bilij zlati cajti za naše vortivanje. Te so nej gučali za podjetja, ka so nelikvidna ali nerentabilna, liki dosta lepše — »ka so prišli na boben«. No, v tistoj doubi je žijvo Jakob Peter. Bil je srmak kak sakši drugi paver. Vča-si se njemi je posrečilo, ka je na leto spouvo dva bijka, navadno pa samo ed-noga, pa kakše prase cuj. Tisto leto je bilou cilou tužno za njega. Kokouši njemi je kiiga pobrala; outavo pa krumče pa deždžovdže vničilo. Pravijo, ka gda vrag ma mlade, nema samo enoga. Biu je pa Jakob Peter ešče v enon tali božen — neje meu nikšne »zveze«. Ci bi jo mel, bi doubo kvar na outavi gve-rani, kak drujgi, šteri so tuj meli travnike pri cesti. Lidge so pravli, ka je Jakob Peter srmak pa nimak. Naj bou etak ali ovak, san si je nej biu kriv. E-dijno veselge je meu Jakob, gda je glej-do svojoga bijka — velki je biu, pa splejano outavo je rad džo. Gda ga je ta davo, je potežo bijk šest metrov. Lejpi pejnez se njemi je obečavo, či glij je cejna za dvajsti dinarov pri kili spad-nola. Komaj se je fčako tistoga torka, gda so v kmetijskoj zadrugi vb plaču-vali. Z žmetnimj stopaji se je tistoga gojdna napouto v pisarno. »Boug daj,« je pravo, pa potisno blok za bijka pred blagajničarko. »Ne vijdite, ka man pune rokej dela,« je začikvetala. »Počakajte!« Gda sj^e malo »odejnola«, je potegnola s kijšte velki zvejzek. »Tu mate ešča duog za semenske krumče, za umetno gnojilo, pa za škroplenje drevdža. Vb dobijte ešče stoudvajsti gezero,« je raztolmačila Jakobi. Friško je pejneze vb preštejla, pa potijsnola pred Jakoba. Tej je pejneze ešče idnoug preštou. »De-sejt gezero falij«,« je povedo. »Ja, pa rejsan; dva sta se mi zgrabila za zvejzek,« je pravla blagajničarka, pa lijca so njoj malo rdeča gratala. Gvušno se njoj je tou nej oprvin »zgrabilo«. Pejneze je ešče idnouk preštejla. »Zaj ste vidli, ka san vse gor zejla«, je pravla. Jakob je pejneze spakivo v raztrgani tošlin, pa odišou. Doma je pejneze ešče idnouk preštou. »Grun njoj v zvejzdo vdari,« je spreklinjo. Falijlo je deset gezero. Ka si je srmak pa nimak Jakob Peter mogo pomagati. Gde se je tou zgoudilo? Nej važno! Važno je tou, ka se godij ešče gnes! NA POSTI Da bi stvar poenostavili, bi vam svetoval, da zahtevate na pismu tudi številko čevljev vašega pismonoše SEFI SE ZABAVAJO A dovolite tovarišica, da še jaz eno ugasnem 8 BRUC Antenin spomenik goričancem Preden se človek poda odkrivat neko pokrajino (Goričko na primer), bi moral odkriti oziroma se prepričati, da ima najnujnejši instrument za odkrivanje — možgane. V obstoj Goričkega ne moremo dvomiti, v obstoj občutljivega instrumenta raziskovalca pa zmeraj! »Kruh namazan s svinjsko mastjo in palin-ka . . . Ge palinka ne zaleže, pa priskoči na pomoč šmarnica in takrat Goričanec tudi kakšno zine.« To so kamni, na katerih so začeli graditelji postavljati to veličastno spominsko obeležje trdim goričanskim korenikam. Mi. stari »skreni«, smo ponosni na svoj domači kruh namazan s svinjsko mastjo in na palinko. Vemo, da vi kljub svoji bahavosti včasih nimate niti tega. Namesto z našo odlično palinko pa se nacejate z barjansko vodo, pomešano s špiritom. Po mnenju graditeljev spomenika so vsi Goričanci v bistvu mutasti, le nadnaravna moč šmarnice in paiinke jih iz živih strojev spremeni v govoreče ljudi. Predpostavljamo lahko, da so se »novinarji« iz Ljubljane in tovarišica krepko nalezli šmarnice in so zato videli vse okroglo ter kakšen kamen v spomenik narobe postavili . . . »Za kos kruha in kozarček paiinke se vleže na goričansko travo ali zemljo s komerkoli...« S temi kamni prehaja spomenik v tisti del, ki je posvečen izgaranim goričanskim materam. Se v tako skrajnem primeru spominska ekspedicija ne bi smela žaliti matere petih otrok, ki ni sama kriva za svoje stanje. »Novinarjem ki ni sama kriva za svoje stanje. »Novinarjem« iz bele Ljubljane predlagamo, da si rajši ogledajo nekatere ljubljanske »pajzline«, kjer je na voljo pristen »jugo-sifilis«. »Med enajsttisočtristo ljudmi imajo štiri študente.« Tako so gradili spomenik naprej, vendar so se nekoliko ušteli pri računanju. Priporočamo tovarišema in tovarišici, da se vpišejo v večerni tečaj osnovnošolske matematike. Tam se bodo morda naučili šteti do petdeset. Tako bodo lahko iz statističnih podatkov razbrali, da je iz tistega dela Goričkega več kot trideset študentov. Nujno bi bilo seveda soregovo-riti o razmerah, v katerih živijo ti študentje v Ljubljani. Včasih bi se morali pasti na tivolski travi, medtem ko si njihovi kolegi iz Ljubljane poleti namakajo riti v veliki luži, pozimi pa mažejo sneg v prelepih Alpah doma in v tujini. Anteninim graditeljem se spomenik ni najbolj posrečil. Niso mogli niti mimo »bogatih« go-ričanskih pokopališč. Če jim je bil kateri všeč, jih obveščamo, da ga lahko odkupijo in postavijo kakšni veliki ljubljanski živini. Dobro bi bilo, da bi vsaj pokojne Goričance pustili pri miru. Investitorju gradnje, »reviji za pubertetnik'' in pubertetnice« pa priporočamo, da drugič angažirajo rpjši prekmurske tesarje, ki se bolj razumejo nš to delo. NEUČAKANOST — Kako to, da smo šele sedaj začeli uvajati barvno TV mrežo? — Do nedavnega nismo imeli dovolj rdeče barve. DENAR JE, DENARJA NI — Zakaj soboška podjetja nimajo denarja za štipendije? — Zato, ker je njihove sklade izčrpalo meisebojno tekmovanje, kdo bo dal več za soboški nogomet. NEUVIDEVNA ZELENJAD Bruc: sedaj te pa zadnjikrat vprašam, mi boš sposojeni denar vrnil ali ne? Stara bajta: Hvala bogu, da je tega trapastega vprašanja enkrat konec. ZAKOJ DEGE ŽAGAJO? »Soboška srejgna glasbena šoula pa je istina dobro stogeča.« »Zakoj? Vej pa čujem, ka nemajo kadra!« »Ka bi nej meli. Ges san čuo, ka lidij z glasbeno akademijo pošiljajo na ves.« 00 -o — Janči ka tij mijsliš, ka majo tli notrik v toj kancelariji? Tan vijdin personalni referent, pa sak-šni nimak lejko notrik ide. Pa pij-še na enij dveraj predsednik — pa tiidi si se pa ta bisnejo. Samo eti, ka sta dva krouga na dveraj, eti sakši šteri notrik ide, najprle odklene, pa za seuf zaklene. — Samo njaj Pepek, tu je občinsko sranje. Štipendist v emoni »Kaj pa tij? Tiidi tij zdaj odiš v Emono?« »No ja! Zdaj gda mi je soboška občina zvišala štipendijo, si tou ednouk na mejsec lejko privouščin. »DIANA«, LJUBEZEN MOJA Ondan si začela »Diana« cvetet, še bar si dobila, si hvala deklet. In vinček je kisel z vodico nalit zato pa računček je fino privit. BRUC 9 Prekmurski športi ALI S KATERIMI ŠPORTNIMI PANOGAMI SE UKVARJAJO LJUBI PREKMURCI Nogomet: zelo popularen šport. Sploh se zdi, da smo Prekmurci rojeni za nogomet, saj igrajo v Murinem moštvu »celo« trije domači nogometaši. Rokomet: to je nogomet igran z rokami. Atletika: atletski klub si v prvi vrsti prizadeva, da bi ljudi navadil bežati pred tistimi, ki jih preganjajo. Moški, ki skačejo čez plot, morajo računati s tem, da njihova boljša polovica med tem doma trenira metanje krožnikov. Hokej na travi: hokej igrajo s palicami, ki se dajo s pridom uporabiti še v druge namene. Judo: dobro bi bilo, da bi med judoiste kdaj pa kdaj zašel tudi kakšen prekmurski študent, da bi se pripravil za naslednjo »bujto repo«. Kegljanje: je mlad, pa tudi drag šport. Pravijo, da se z njim ukvarjajo v glavnem ljudje, ki jim je kegljanje z družbenimi sredstvi že prešlo v kri. Kolesarstvo: to je šport, s katerim se ne ukvarjajo tisti, ki kegljajo. Kolesari predvsem kmečka in delavska mladina. Košarka: soboški košarkarji ne dobivajo toliko denarja kot nogometaši, kar se vidi že po tem, da še zmeraj igrajo sami domačini. Dekleta so v republiški ligi, a so žal, brez izkušenj. Kot je znano, pa danes uspevajo le ženske z izkušnjami. Motošport: Prekmurci že od nekdaj ljubijo dirke. Ni čudno, saj vsako leto »drikajo« v Avstrijo in Ingolstadt. Skoda le, da to ni krožna steza. V tem primeru bi bil cilj tam, kjer je start. Namizni tenis: pri tem športu igrajo staro igro, jaz tebi, ti meni! V marsičem ta igra spominja na gospodarstvo; če pri tenisu izgubiš dve igri, lahko še vseeno zmagaš; če pa v gospodarstvu izgubiš dve igri, se lahko še zmeraj integriraš, kar je tudi uspeh. Streljanje: čeprav imamo pri nas nekaj takih, ki dobro streljajo (posebno kozle), smo morali uvoziti Italijane. Sedaj nam preostane le upanje, da inflacija ne bo prizadela tudi Italije. Če bi se to zgodilo, bi se naši fazani preveč razmnožili in lahko bi kateri izmed njih prišel na vodilni položaj. Sah: med našimi ljudmi ni posebno priljubljen, zato je na zadnjem mestu. Vzrok nezanimanju je treba iskati v dejstvu, da se šah igra predvsem z glavo. Za mnoge to predstavlja prevelik napor. NK »MURA« na treningu »BRUC« PRODAJA LICENCO NK »MURI« S tako montažo mreže na golu, boste rešili nerešljiv problem učinkovitosti vaših napadalcev. tousi »OVI« PRI MURI Kak pa je Mura včera špilala? 3:0 je bilu za »Ove!« Ka je že pa zgibijla? A, nej, vej je pa »Mura« zmagala. ORMOŽKA INJEKCIJA »Cuo san, ka je RK »Polet« trno slabo stoječi . . .1« »Samo njaj! Ka bi pa ešče te bilou, če se RK ,Ormož’ ne bi razpadno. 10 BRUC »SANJE« iz neke gimnazije Na mojo dvesto oseminšestedesto prošnjo, sem dobil odgovor. Bil sem ga vesel, vesel kot kak otrok, ki je dobil novo igračo. Pišejo, da lahko nastopim službo učitelja v mestu Nevemkje. Po vseh uvodnih formalnostih, sem začel razlagati snov. Razlagal sem francosko buržuazno revolucijo, ko sem se za hip obrnil, da bi pokazal, kje se je vsa stvar dogajala. Komaj sem položil prst na zemljevid, sem začutil top u-darec v glavo. Bil je paradižnik. Brez besed sem se obrnil vstran od razreda, da bi nadaljeval, ko sem začutil, zdaj že znani udarec. Nekaj časa sem počakal, potem pa se obrnil in se za las izognil, že tretji »bombi«, ki je bila izstreljena iz roke sina župana. Paradižnik se je razmazal na steni. Takrat mi je bilo pa dovolj. Z moškim korakom sem stopil do predrzneža in mu primazal dve taki, da je revčka kar zmanjkalo. Nato sem šel h gospodu višjemu učitelju in mu povedal vse, kar se je zgodilo. Najprej se je zakrohotal, potem pa, ko sem mu povedal, da sem malčka udaril, se je v njem nekaj prelomilo. Vsaj mislim, da je tako, kajti iz njegovih ust se je usul plaz besed. Izvedel sem, da tako ne gre, da je otrok županov. Kaj bo oče župan rekel, ko bo slišal, kaj se je zgodilo. Potem je še bilo slišati, da naj stopim do župana in ga prosim za odpuščanje. Odpuščanja pa do danes še nisem prosil. Zato stopam zdaj proti mračni zgradbi sodišča. Vstopil sem in čakam, da bo zazvonil zvonec in bom stopil pred sodnika. Zvoni! Dvignil sem se. Ampak, kaj za . . . Saj, oh, saj to je vendar glas budilke. Prikaz gibanja NA IZPITU Bruc s podeželja, ki ni bil navajen vsakodnevnega umivanja, pride na izpit. Profesor: »Tovariš Jože, vam se vidi na nosu, kaj ste jedli zjutraj!« Jože: »No, kaj?« Profesor: »Jajca.« Jože: »Kje pa, to sem jedel že predvčerajšnjim . . .« Študentska Jaka vpraša Miho: Kaj si res vse zapišeš, kar kupiš? Miha: Res, toda do petnajstega. Jaka: Zakaj? Miha: Po petnajstem si zapisuje trgovina. Demonstracija BOSTE KUPOVALI? Potem obiščite prodajalne TRGOVSKEGA PODJETJA merkw MURSKA SOBOTA kjer vas bodo postregli solid-on in poceni! a Izpoved zapornika Te kifeljc ustavi te vpraša odkod te grdo pozdravi na policiji gospod. Klobuka, ne vzdigne se modro drži z očmi le pomigne že v kehici si! Naš Dajčlander na dopustu BRUC 11 Jugofolklora v sliki BRUCOV NASVET Skupščini občine Murska Sobota svetujemo, da stene sejne dvorane prekrijejo z zrcali, da bodo odborniki videli, kako bedasto izgledajo, ko nekaj ur neprekinjene dvigujejo roke in kimajo z glavami. KAJ ZNA VSAK POLICAJ NA SVETU? — Brati? — Ne! — Pisati? — Daj no mir! — Udarjati s pendrekom po človeku? — Ampak tega nisem jaz povedal! Spoznavanje osebnosti (bliskoviti intervju) Ime in priimek: Lajči Sestankaroš Datum in kraj rojstva: Spomeničarovci 59 Višina: Velika živina Lasje: dva v eni vrsti Oči: lisičje Družinsko stanje: dvakrat ločen, sedaj živi na koruzi Stanovanje: sejna dvorana in lastna vila Stopnja izobrazbe: večerna osemletka Tuji jeziki: prekmursko, prleško in malo srbsko Kvalitete: dolgi prsti Slabost: ne morem biti na dveh sejah na enkrat Bojite se: majavega stolčka Cigarete: auslenderske Pijača: kurvazje Hrana: brezplačno na račun podjetja Lokal: Diana bar Število:-z več ničlami Vaš tip ženske: suha, mala, na visokih nogah Tuje države: Srbija Potovanje: preko Pariza v Francijo Počitnice: v vikendu na morju ali v planinah Šport: skakanje na tajnico Nagrada: za vsako zavoženo podjetje stolček višje Profesionalni cilj: obdržati stolček Filmi: Tri tajnice in en direktor Knjiga: Marx — Miljoni v žepu Pesem: Most na reki Ledavi (Marš na Ledavi) Vzornik: Josip Visarionovič Direktorski Prekmurska družina po stabilizaciji — zmanjšana potrošnja Kako soboški Hotel »Diana« rešuje kvalitete vin in obenem problem odpravljanja vode s kletnih prostorov. VIC ST. 21 Pepe in Nace se močno nasekana vračata proti domu. Ker ne moreta najti poti domov, vprašata neznanca na ulici za pot. Toda imela sta smolo, ker sta naletela na šefa policije v civilu. »A vesta vidva, kdo sem jaz?« je zagrmel. Pa pravi Pepe Nacetu: »Pustiva tega! Midva ne veva, kje sva doma, ta pa niti ne ve, kdo je!« I7EM Umrl je Marx — ostal je marksizem. Umrla je ona — ostal je onanizem! Kolektiv LENDAVA Obrtno komunalnega podjetja se priporoča s kvalitetnimi storitvami in izdelki. Reklama za turistično Prekmurje ob železniški postaji v Murski Soboti. 12 BRUC VODNAR Zaradi slabe letine se ti obeta žejno leto. Čeprav si ljubitelj žlahtne kapljice, se boš moral v naših gostilnah nacejati z vodo, obarvano z vinom. Ob koncu leta boš zbolel za vodenico. Izogibaj se družbe, sicer boš moral letni dopust preživeti ob Muri. Zaročenec te vara. Napredovanje v službi. RIBI V tem letu boš zaplaval v še večje dolgove. Na površini se boš obdržal le, če ne boš silil proti toku. Varuj se nadrejenih. Ti imajo lastnosti dvoživk, zato jim ne verjemi, sicer se boš ujel na trnek. V maju potencialna nevarnost driske. Vabilo od sodnika za prekrške. OVEN Tvoja zaletavost bo prej ko slej prišla do izraza. Ne skrbi zaradi izobrazbe. Direktorski stolček zdrži tudi veliko neznanja. Težave z rokavicami zaradi predolgih prstov. Poneverjaj samo velike vsote, sicer se boš nalezel revmatizma, Ker imaš prebavne motnje, pridobiš nekoliko znanja iz angleškega jezika — WC. BIK Rojeni v tem znamenju imajo velik smisel za nesmisel. Zaljubljenost v rdečo barvo in nagnjenost k debelosti. Zaradi vaše preobremenjenosti s partijskimi sestanki bo morala služkinja nesti otroka h krstu. Nevernost ti bo preprečila spoznati sv. Petra. DVOJČKA Nesamostojna osebnost. Vse kar boš delal, boš poskušal delati v dvoje. Manj intimnosti z istim spolom. Zaradi srbenja se oglasi pri zdravniku. Več smisla za umetnost. Ne draži psov, sicer postaneš kratkohlačnik. Zapoznelo navdušenje nad deli Marxa. Pogosteje si umivaj noge. RAK Ker si prepočasen ostaneš pri prazni skledi, posebno pri drugem spolu. Pri-hubljenost med upokojenci. Izgovorjava črke R ti bo delala še naprej težave. Slabokrvnost — pij rdeče vino. Na maškaradi ti bo nekdo stopil na kurje oko. Možna poroka, oziroma ločitev. LEV Z zverinsko fizično močjo si ne delaj iluzij. Znanci ostanejo še naprej prepri čani, da imaš glavo samo za dekoracijo. Vsak mesec družinski prepir, možen tu di pretep. Post ob v bodoče. Strastna tomaniji. Potovanje platfus). Ob koncu dajalstvu. petkih prakticiraj še nagnjenost h klep-v tujino (vložki za leta rekord v krvo- KULTURNIK DEVICA Imaš nadnaravne sposobnosti, predvsem na seksualnem področju. Po jesenskem deževju ti bodo bolečine v križu ponehale in mozolji pod pazduho izginili. Ne nabavljaj si večje zaloge oblek, ker ti bodo kmalu pretesne. Ljubljena oseba se bo pred odločilno besedo obotavljala. |ej trdo kuhana jajca. TEHTNICA Ci mi posvejt ne gorij, te mi mejsec svejti; či me pa srce preveč bolij, te pa iden na cesto, pa se začnem drejti Statistično je dokazano, da ste rojeni v tem znamenju premalo odločni in kolebate med odločitvami. Zavedaj se, da ljubezen gre skozi želodec. Ne pretiravaj, ker zdravila proti raku še niso odkrili. Ne obupaj zaradi izpita — v tretje gre rado. Številka soboške pošte je 69000. Pismo. ŠKORPIJON V bodoče si na jeziku večkrat naredi vozel, ker je očitno predolg! Z zakonom boš še naprej na bojni nogi, vendar se boš zmeraj oprijel rešilne bilke. Malo več skrbi za osebno higieno! Srčne težave te pripeljejo do velike skušnjave. Ukvarjaj se s športom. Težave s protezo. — Pridi, da te rešim. — Samo pod pogojem, da se v tebi ne bom še enkrat vtap-I jalo. STRELEC Streljanje kozlov ti bo prišlo v kri. Ta tvoja športna vrlina bo šla na živce znancem. Pa nikar preveč skrbi, saj eno zavoženo podjetje še ne pomeni propad države. Vožnja z vlakom. Sanje o poto-vaniu okoli sveta se ti bodo uresničile nred letom 2000. Se naprej boš oboževalec četrtkovih večerov. Študentska ljubezen KOZOROG Si trmoglav, in se ne daš kar tako ugnati v kozji rog. Rojen si za duhovnika ali za politika, ker znaš prepričevati ljudi. Dobil boš zamaščen vrat, zato se ti ni treba bati prehlada. V kratkem se znajdeš v horizontalnem položaju. Zobobol ti bo šel na jetra. Ce imaš zlato žilo, uporabljaj »Palomo«. Tihožitje v Akademskem kolegiju BRUC 13 III Ill=l