Posamezna številka I Din mesečno, če se sprejema lisi v upravi, naročnina 4 Šin, na dom ia po polti dostavljen list 5 Din. • Celoletna naročnina je 50 Din. polletna 25 Din četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru
1PONEDELJSKI
SLOVENEC
Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 6'1U. Telefon št 2050 in 29%. — List izha-ia vsak ponedeljek
Uprava; Kopitarjeva ulica štev 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon štev 2W2
Naš kmetski partamet je zboroval
Ljubljana, 7. marca.
Slovenski kmetski stan je po letih zatiranja in omalovaževanja spet dobil svojo strokovno stanovsko organizacijo v Kmetski zvezi, ki je bila lani oživljena. Danes dopoldne je ta organizacija polagala račune in razvijala načrte za bodoče stanovsko delo. Prvi redni občni 7.1>or Kmetske zveze je bil ob 10 dopoldne v dvorani Frančiškanskega doma. Čeprav so imeli vstop na zborovanje le pooblaščeni delegati, vendar se je dvorana hitro napolnila.
Poseben poudarek pa je dala temu zborovanju navzočnost notranjega ministra g. dr Antona Korošca, bana dr. Marka Natlačena, dr. Franca Ku-lovca in drugih odličnih mož. Ko sta vstopila pred začetkom zbora v dvorano minister dr. Korošec in ban dr. Natlačen, je dvorana, polna mož z dežele, izbruhnila v veličastne ovacije.
Zborovanje je začel in vodii predsednik g. Brodar. Pozdravil je delegate, posebno one, ki so prišli iz najbolj oddaljenih krajev Slovenije, ter je naglašal, da prav ta velika udeležba dokazuje, kako je bila Kmetska zveza nujno potrebna. Ko je pozdravi! dr. Korošca in dr. Natlačena, je dvorana ponovno odmevala navdušenih klicev in odobravanja. Predsednik g. Brodar je naglašal, da so naši narodni voditelji resnično delovni za ljudstvo, ter jih je prosil, naj delujejo v tem smislu tudi dalje. V svojem nadaljnjem govoru je naglašal, da je Kmetska zveza narastla že nad 30.000 članov in da ima doslej že 220 krajevnih organizacij. To je sila lo je moč, ki bo mogla zlioljšati tudi gospodarske razmere. Pozdravil je dalje načelnika kmetijskega oddelka banske uprave ing. Podgomika in vse kmetske strokovnjake. 1'rečilal je pozdravno brzojavko ministra dr. Mihe Kreka, ki je bila sprejeta z navdušenjem.
Delo Kmetske zveze
Tajnik g. Milan Finec je podal nato obširno poročilo o delu Kmetske zvezo v prvem letu po obnovitvi. Delo je veljalo predvsem sj>oj>olnilvi organizacije. Zveza je pričela z ustanavljanjem krajevnih in okrajnih edinic po občinah in župnijah. Ni bilo nedelje ne praznika, da se ne bi kje vršili občni zbori. Doslej je organiziranih 220 krajevnih kmetskih zvez, 7 okrajnih odborov in okrožni od!>or v Mariboru. Le trije okraji v Sloveniji so. v katerih se še ni posrečilo oživeti zanimanja za Kmetsko zvezo, toda tudi v teh okrajih se bo ta organizacija kaj hitro uveljavila. Načelnik g. Brodar je neumorno zastopal na posameznih občnih zborih glavni odbor skoraj vsako nedeljo. Ko bo organizacija dovršena, bo članstvo brez dvoma poskočilo na 80.000 do 100.(XX, članov, kar bo najboljše jamstvo za uveljavljanje našega kmetskega prebivalstva. Zveza in posamezne krajevne kmetske zveze so priredile veliko število tečajev. Na roko so šli zlasti kmetijski referenti na banovini in pri okrajnih načelstvih, zakar jim bodi izrečena zahvala. Bilo je več večjih kmetskih zlioro-vanj, zlasti pa velik kmetski tabor na Brezovici pri Ljubljani. Zveza se je odločila, da osnuje mladinsko kmetsko zvezo ter je zato priredila že desetdnevni voditeljski tečaj, ki je uspel vsestransko ugodno. Enak tečaj je bil tudi za dekleta. Kmetska zveza se je udeležila ankete o kmetijskih zbornicah na banovini ter je predložila svoj načrt zakona. Pravtako je posredovala pri uredbi o likvidaciji kmetiskih dolgov, s katero v marsikaterem oziru ne soglaša. Glavni odbor se je bavil tudi z vprašanjem likvidnosti denarnih zavodov. Načelnik g. Brodar je sam osebno posredoval v Belgradu. Dalje je Kmetska zveza posredovala za zavarovanje poljedelskih delavcev ter dosegla, da je banovina zavarovala tudi kmetske gospodarje pri delu na poljedelskih strojih. Zveza je pokre-nila akcijo za preureditev trošarine pri uvozu v Ljubljano, dalje je nastopila za zboljšanje cone živini in v mnogih drugih zadevah. Tajnik je sprožil nato tudi vprašanje lastnega strokovnega kmetskega glasila. Glavni odbor je pritegnil k sodelovanju tudi Zvezo absolventov kmetijskih šol.
Poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto. Nato je spregovoril, od vseh burno pozdravljen
notranji minister
g. dr. Korošec
ki je izvajal:
Ker sem v Ljubljani, sem mislil, da je moja dolžnost, da pridem na današnji občni zbor Kmetske zveze. To nc samo zaradi tega, ker sent bil na občni zbor povabljen, marveč tudi zato, ker mislim, da imam neko zgodovinsko zvezo z imenom vaše organizacije. Bil sem namreč na Štajerskem in v Sloveniji sploh prvi, ki jc ustanovil organizacijo s tetn imenom in zato pravim, da imam neko zvezo. neko skupnost z vašo sedanjo stanovsko organizacijo.
Vaša sedanja strokovna organizacija sc od naše bivše nekoliko razlikuje. Naša je bila politična, vaša je stanovska, vaša je strokovna — nepolitična. In čc imate nepolitično organizacijo, imate s tem tudi mnogo prednosti, ker so politične stranke vendarle nekako tesnejše kakor nepolitične organizacijo. Vaši organizaciji želim, da hi se v njej zbrali vsi kmetje vso Slovenije, da bi mogla edino in močno reprezentirati kmečki stan.
Kmečki stan je dobil pred kratkim zelo važno javno pravno ustanovo — kmetske zbornice. Slišim, da s kmetskimi zbornicami niso vsi popolnoma zadovoljni. Zato vam povem, da so kmetske zbornice ustanovljene z uredbo, ki ima zakonsko moč. Taka uredba sc more spremeniti. Tudi ta uredba se ho spremenila, kadar si boste v tem vsi edini. Vendar pomeni žc ta uredba sama po sebi velik napredek za naš kmečki stan. Ce danes pomena kmetskih zbornic šc ne čutimo popolnoma, bomo tn čutili čez 10 ali 20 let. Kmetski stan je s kmetskimi zbornicami dobil institucijo, s pomočjo katere se bo odslej drugače boril za svoje pravice, kakor dosedaj. Dosedaj niste imeli stanovskih zastopstev, da l»i lahko na pristojnih mestih povedali svoje mnenje. Z uredbo o kmetskih
zbornicah boste sedaj preko svojih zbornic lahko zastavili svojo besedo povsod, kjer se vam ho zdelo potrebno. To tem bolj, če boste imeli v zbornicah l judi, ki so sposobni in jim zaupate. To je za naš kmetski stan temeljni zakon, ki bo spremljal kmeta v njegovih dobrih in slabili časih.
Danes jc 7. marca in vsi opažamo, kako so narava prebuja. Vsi pričakujemo spomladi. Človek so veseli, da zima odhaja. Zimski čas jo hil za kmeta strašna borba krize v kmetijstvu.
Kakor vidim danes pojave nove spomladi in novega bujnega življenja, tako vidim tudi pojave novega gospodarskega življenja pri nas in v drugih državah. Mi mislimo, upamo in pričakujemo, da ,e zimski čas za nami in da prihaja nova spomlad tudi za naš kmetski stan. Ta zimski fas se ho nekaj fasa v naših vrstah še čutil. Enako se bodo čutile tudi šc posledice odhajajoče gospodarske krize. To so ostanki zimskega življenja, težke krize, ki smo jo preživljali. Kriza nam je zapustila kopico vprašanj, ki čakajo rešitve in ki morajo hiti rešena Kar tiče teh vprašanj, vam obljubljam v svojem imenu kakor svojih tovarišev našo krepko in prijateljsko podporo.
Prepričan sem, da smo tudi v tem oziru naredili že velik korak naprej in da ne ho trajalo dogo, ko bomo prišli zopet v tiste čase, ki bodo prinesli tudi vam, kmetovalcem, boljšo življenje.
Kmetski zvezi želim ponovno živahnrga in uspešnega delovanja.
Ministru dr Korošcu se je toplo zahvalil načelnik g. Brodar.
V imenu nadzorstva odbora je predlagal ra-zrešnico g. Puš, kar je bilo soglasno sprejelo ter so bila odobrena vsa poročila.
Volitev odbora
Večja, toda zanimiva debata se je razvila o sestavi kandidatne liste. V debato so posegli razni govorniki, kakor dr. Kulovec. prof Vesenjak, liajh in drugi. Izražena je bila želja jx> čim večjem zastopstvu posameznih krajev. Sklenjeno je bilo na predlog dr. Kulovca, da dobi vsak okraj svojega zastojmika v Kmetski zvezi in da se more odbor po potrebi ludi razširiti. V tem smislu so bila spremenjena pravila Sedanji odbor je dobil pa pooblastilo, da kooptira, da bodo spremenjena pravila odobrena v odl>or po predlogu okrajnih KZ toliko novih odbornikov, da bodo v njeni zastopani vsi politični okraji. Soglasno je bila izvoljena nato naslednja lista:
1.	Brodar Janez, Itrastje pri Kranju, predsednik
2.	Jaženkovič Alojzij, pos. Šterjanci, p. Velika Nedelja, 1. podpredsednik
3.	Št ran Janez, posestnik in župan Kaplja vas, p. Komenda, 2. podpredsednik
4.	Bačič Franc, Gor. Lendava, 3. podpredsednik
Odborniki:
1.	Brulc Franc, Štopiče
2.	Ing. Muri Latnbert. Ljubljana
3.	Špindler Jože, pos. Zg. Rečica 39. p. Sv. Ana v Slov. goricah
4.	Rajh Jakob, Ljutomer
5.	Dr. Kulovec Franc, min. v pokoju Ljubljana
6.	Vide Franc. |)os. Zvabavo, p. Št. Jernej
7.	Steblovnik Martin, Šmartno ob Paki 8 Prijatelj Loize, Sodražica
9.	Nemanič Jože, Žlebej, pri Metliki
10.	Ccncelj Ivan, Tretnarje
11.	dr. Voršič Josip, odvetnik v Ljubljani
12.	Kranjc Jakob, Begunje pri Cerkncii
13.	ga. Brodarjeva (za Žensko Kmečko zvezo)
14.	Puš Ludovik, uradnik, Ljubljana, za Mladinsko Kmečko zvezo.
Namestniki odbornikov:
1.Rozntan	Jakob. Boh. Bistrica
2.	Strman Andrej, Šmartno pri Litiji
3.	Stare Anton. pos. Črnomelj
4.	Burgar Jože, pos. Urše pri Smledniku
5.	Munda Martin, poslovodja Klotarskega društva Ormož
6.	Stuhec Alojzij, pos. Križevci
7.	Kastelic Janez, iz Št. Vida pri Stični
8.	Šketa Joško, pos. Jarenina
9.	Bakan Štefan
10.	Deželak Jože, Laško
11.	Lušina Franc, Gosteče, p. Škofja Loka
12.	Kuk Anton Slov. Konjice
Za preglednika pa:
1.	Rigler Vekoslav, Ljubljana
2.	dr. Valenčič Vlado, Ljubljana.
Resolucije
Dr. Voršič je nato predlagal naslednjo resolucije, ki so bile soglasno sprejete:	f
1.	Kmečka zveza z zadovoljstvom ugotavlja, da je kraljevska vlada uresničila misel o kmetijskih zbornicah, za katere se je K Z vztrajno borila. V kmetijskih zbornicah je dobil kmečki stan po dolgotrajnem trdem boju svoje stanovsko zastopstvo. Zahtevamo, da se kmečke zbornice v najkrajšem času tudi organizirajo. Ker pa sedaj uzakonjene kmetijske zbornice ne odgovarjajo povsem našim potrebam, izjavljamo, da se bomo borili, da se uredba spremeni v pravcu naših predlogov.
2.	Kmečka zveza ugotavlja, da slovensko kreditno zadružništvo, ki tvori temelj slovenske gospodarske neodvisnosti, posebno pu temelj kmečkemu kreditu zaradi pomanjkanja likvidnosti silno lrj)i. Z njim trpe tisoči in tisoči vlagateljev ter vse kmečko gospodarstvo. Smatramo za dolžnost vlade, da poskrbi za obtok denarja, zlasti pri kmečkih zadrugah, podobno kot so to storilo druge države. Ker je zadružništvo tudi zaradi uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov močno prizadeto, je vprašanje pomoči toliko nujnejše. Brez hitre pomoči je nevarnost, da pade naš kmet spet v roke oderuhov.
3.	Zaradi zboljšanja kmečkega položaja samega smatramo za nujno potrebno, da se preusmeri trgovinska politika v tem pravcu, da se za naše poljedelske produkte odpro svetovna tržišča — zlasti sosednjih držav, od česar Kmečka zveza pričakuje zvišanja cen kmečkim pridelkom.
4.	Zaradi čim večjo neodvisnosti od drugih gospodarskih ustanov, ki temeljijo na dobiekar-
Sprememba pravil
Sledila je obravnava o spremembi pravil. Važne so spremembe v točkah, ki omogočajo v bodočo snovanje organizacij krajevnih kmetskih zvez in odsekov, to je fantovskih, dekliških in ženskih V bodoče bo mogel poslati član tudi vsak štirinajstletni državljan, ne glede na spol. Glavni odbor Kmetske zveze ima tudi polnomočje glede sprejemanja krajevnih zvez in članstva. Predlog o spremembi pravil v točki, da more Kmetska zveza snovati tudi ženske in mladinske odseke, je g. Puš pojasnjeval, češ da mora kot organizacija tudi mladini dati priliko, da se lahko organizira. Članstvo teh odsekov sme nositi tudi kroj in znake. (Burno odobravanje). Kmetska zveza mora združiti v svojih vrstah vse ktnelske ljudi od najmlajših do starčkov. Govor g. Puša je bil soglasno in z odobravanjem sprejet. Z enakim navdušenjem je bila sprejeta brzojavka absolventov kmetijskih šol s Štajerske, ki pozdravljajo zborovanje in mu želijo veliko uspeha. Zelo obširna debata se je razvila pri vprašanju članarine. Naposled je bilo sprejelo, da se uvede članarina, in sicer 10 Din za hišo.
stvu, priporoča Kmečka zveza svojim članom, da prično v svojih okrajih z ustanavljanjem vnovče-valnilt zadrug, ki se naj bavijo z gospodarskimi potrebami kmečkega ljudstva.
5. Zahteva celokupnega članstva Kmetske zveze je, da se finančna politika mest spremeni v tem smislu, da se ukinejo ntitnine na kmetijske pridelke.
Razne želje in pritožbe
Pri nadaljnji obravnavi so razni govorniki na-glašali važne stanovske kmetske zadeve. V debati so govorili med drugimi ug. Brodar, Munda, Križ-nar, Gošte in drugi. G. Križnar je vložil obširen predlog podružnice Naklo, v katerem poudarja važnost zadružništva za narodno gospodarstvo. Zasebna trgovina so no zanima za prodajo kmetijskih pridelkov. Zastopa likvidnost denarnih zavodov. Likvidacija kmetskih dolgov bo možna le tedaj, če cene kmetskih pridelkov odgovarjajo industrijskim izdelkom. Ukine naj se carina na poljedelske stroje. Cene sladkorju naj so znižajo. Enako naj se znižajo železniško tarife. Uvede naj se nezgodno in starostno zavarovanje. Kmetska zveza naj bo zastopana pri trgovinskih pogajanjih. Uvedejo naj so javna dela. da bodo kmetje rešeni delom rznežev.
Drugi govorniki so predlagali, naj Kmetska zveza nastopi za cenejšo galieo, za skrčenje doslej predolge šolske dobe, za oiniljenje dimnikarskega reda, za oiniljenje lovskega -zakona in za oiniljenje davčnih postopkov. G. Brodar je k tem predlogom pojasnil, da jo Kmetska zveza v teh ozirih žo marsikaj uspešno intervenirala, in da bo Kmetska zveza, ako bodo kmetje v njej trdno organizirani, dosegla v bodoče še večje uspehe, kakor jih jo doslej, čeprav obstoja po obnovitvi komaj eno leto.
Občni zbor je bil nalo okoli t zaključen, nakar je bilo kratko stanovsko zborovanje, na katerem so kmetski delegati iznesli še druge težave našega kmetskega stanu.
Športni klub Planina nastopa
Športno glmnastična akademija
Zahtevajte povsod naš list!
Ljubljana, 7. marca.
Današnja športno - gimnastična akademija SK Planine, ki se je vršila v nabito polni dvorani hotela Union, je bila brez dvoma svojevrsten gimna-stični dogodek, katerega nismo vajeni videti pri športnih društvih. Fantje in dekleta lega kluba so nam v programu, ki je trajal 1 uro in Iričetrt, pokazali delovanje svojih sekcij in pa zimsko pripravo za udejstvovanje na športnih igriščih. Prav izredno posrečen je bil ta nastop, saj smo videli v njem vse ono delo, ki bi ga moral vsak športni klub, kateremu je prava telesna vzgoja glavni namen, pokazati ob koncu zimske sezone. Pri tej akademiji so sodelovale vse klubske sekcije od lahko-atletske, plavalne, težko atletske pa do gimnastične, ki je nosila danes glavno breme.
Akademija je pokazala moderno smer telesne vzgoje, in to v vsakem pogledu. Gimnastične vaie, zlasti one od moške mladine, so nam pokazale, kako se je treba pripravljati za razne športne panoge. ako hočemo doseči usjveh. Sploh je bil celoten program sestavljen na osnovi modernih telesnih vaj, kakršnih v naših krajih ne vidimo.
Prireditev so počastili š svojo navzočnostjo odlični zastopniki našega javnega življenja. Predvsem omenjamo voditelja slovenskega naroda in našega notranjega ministra g. dr. Antona Korošca, dalje bana Dravske banovine g. dr. Marko Natlačena. zastopnika voja,-ke oblasti g. kapettia 1'ralo-viča. ministra v p. dr. Kulovca. železniškega ravnatelja dr. Faturja, predsednika ljubljanske medne občine g. dr. Adlešiča. prosvetnega inš|>ektorja prof. Dolenca, podpredsednika Prosvetne zveze g. dr. Cesmka in druge odlične zastopnike naših oblasti in organizacij. Med gledalci je bilo mnogo onih, ki se zanimajo za telesno vzgojo in ki zasledujejo delovanje SK Planine.
Namen in pomen S K Planine
Po uvodni fanfari je imel predsednik SK Planine g. Ivo Kermavncr naslednji govor:
Mlad je še športni klub Planina, a vendar že stopa pred javnost. Z današnjo šporlno-gimnastično akademijo hoče |»kazati sadove svojega zimskega dela in pa smer. v kateri vzgaja svojo mladino. V zimski dobi, zlasti pa v predpustnem času, ko so se drugi veselili in zabavali, je članstvo Planine pridno jposečalo telovadnico. Danes stopa ta mladina pred vas, da presojate njeno delo, notranje delo, katero se ui videlo, bilo pa je ravno zato tem trše. Povabila vas je, da vam pokaže uspehe svojih vaj. Njen klic je nalete! na veliko razumevanje naše javnosti kajti obilna vaša udeležba je dokaz, da visoko cenite delo idealne mladine.
Zato se vam v imenu SK Planine najiskreneje zahvaljujem za tako mnogoštevilen obisk Prav jx>sebno pa se zahvaljujem visokim zastopnikom našega javnega življenja. V izredno čast si štejem, ker je blagovolil obiskati našo prireditev voditelj slovenskega naroda in naš notranji minister g. dr. Anton Korošec, katerega najiskreneje pozdravljam. Dalje mi je čast pozdraviti bana Dravske banovine g. dr M. Natlačena in njegovo gosjio soprogo. Nadalje mi je čast pozdravili zastopnika naše hrabre vojske g kapetatia Praloviča, ki zastopa službeno zadržanega g. divizionarja. Pozdravljam zstopnika ministra za telesno vzgojo naroda g. prol. Ulago. Čast mi je pozdraviti predsednika ljubljanske mestne občine g. dr. Adlešiča in njegovo gospo soprogo. Dalje pozdravljam podpredsednika Prosvetne zveze g. dr. Cešnika in vse odlične zastopnike naših oblasti) in organizacij, ki so se odzvali našemu povabilu in končno vse, ki ste poselili današnjo akademijo, za kar vsem jionovna in najiskrenejša zalivala.
Velecenjena gospoda, dragi prijatelji!
Ne bom (podrobneje opisoval dosedanjega dela našega kluba in se tudi ne bom bavil z načrti, ki jih ima SK Planina za bodočnost, ampak samo poudarjam da je glavni namen kluba delo na široko in globoko, telesne vaie pa zanesti nted najširše
plasti naroda. Menda je SK Planina edini klub v državi, ki izvaja pri svojem članstvu zakon o obvezni telesni vzgoji naroda. Po znanem izreku zdrav duh v zdravem telesu vzgaja naš klub zaupano mu mladino, za katero skrbi v enaki meri ne glede na kvaliteto, spol in 6tarost. Ni naš namen, vzgajati rekorderje, kar se žal dogaja skoraj pri vseh klubih in po vsem svetu, ampak hočemo pridobili ves narod in slehernega človeka za telesne vaje. Tako [pojmovanje telesne vzgoje se nam zdi najpravil-nejše, rekorderji, ki so sicer res merilo za stopnjo telesne kulture in končno za ugled naroda in države tudi potrebni, se bodo iz širokih športnih množic sami pojavili, ne da bi jih bilo treba zato po-sebej vzgajati in negovati.
V svojem programu imamo vse moderne telesne vaje, ves modern šjvort. Glavne panoge, kakor: lahka atletika, smučanje, plavanje, igre z žogo, težka atletika se pa gojijo v našem klubu zelo intenzivno. Največjo pa/njo posvečamo seveda gimnastiki ki je in mora biti jvodlaga za vsako športno udejstvovanje in na katero polaga tudi zakon o obvezni telesni vzgoji naroda največjo važnost. In ravno to stran telesne vzgoje vam bo pokazalo naše članstvo z današnjo akademijo.
Napačno pa bi seveda bilo, če bi skrbeli samo za telo; kajli še lako močan in gibčen športnik ali še tak svetovni rekorder, kateremu primanjkuje zdravega duha, srčne kulture, ni polnovreden član človc-ke družbe, /ato gleda na" klub tudi na etično vzgojo svojega članstva. Zavedamo se namreč, da bo le harmonija duha in telesa usposobila našo mladino za javno življenje, da bo le pravilna harmonija napravila iz mladine državljane, kakr ne naša domovina [Kitrebujc in zasluži in da bodo le tako vzgojeni športniki dostojno služili naši lepi Jugoslaviji in jo uspe no branili napram vsakemu sovražniku.
Izredno lep ttspvh nhademijc
O posameznih točkah telesno vzgojnega značaja bi imeli tole jiovedati: Gimnastične vaje, s katerimi so nastopili moški, kažejo po vsem moderno smer telesne kulture in jih v I jubljani doslej še nismo videli. Izvedba je bila zadovoljiva, a bi se dalo še vendar nekaj zboljšali. Ženska mladina na dvovi inski bradlji je ugajala, vendar je bila njihova vrsta nekoliko predolga. Tudi izvedbe [posameznic bi morale biti nekoliko hitrejše. Nastop težkih atletov, zlasti rokoborcev je ugajal, vendar je bila tudi ta točka nekoliko predolga. Gimnastične vaje žensk so bile prav primerne za žensko telo, večja skladnost bi pa napravile lo točko še efekt-nejšo. V šesti točki so nastopali moški na bradlji, ki so s svojimi vrhunskimi in vratolomnimi vajami pokazali sodobno smer orodne telovadbe. Omeni'i bi bilo pri tem, da so v vrsti nastopali trije, ki imajo že nad 40 let in katere bi si morala vzeti naša mladina za vzgled, ker misli, da človek s 25 ali 30 leti ni več sposoben za šport. Skoki ženske mladine skozi obroč so prav prijetno sjvopolnili program akademije, islotako je bila dobra naslednja točka moške mladine, ki je nastopila s prostimi premeti; nekateri skoki so bili kvalitativno boljši od drugih. Prav posrečen je bil nastop smučarjev, ki so ob spremljevalcu petjn nastopali in izvajali za smučarje zelo primerne in važne gimnastič. vaje.
Po odmoru je nastopila ženska mladina z ljubkimi gimnastičnimi vajami, katere je izvedla precej skladno. Zelo je imponirala gledalcem simbolična vaja na koroško narodno pesem »Gor čez izaro«, pri kateri je postalo marsikako oko rosno. Ženska mladina, ki je nastopila ob spremljevanju valčka z vajami z loparji, nas je prav prijetno presenetila in s svojo izvedbo hotela nekako pokazati, kako se igra toni« na igrišču. Otroško rajanje, kjer nam so se mala dekletca predstavila kakor konjički in koči jazi, je bilo prav prijetno. Za njimi so nastopili moški na drogu in so nam nad 40 let stari norci (Kermavner. Hvale, Tomšič) zopet pokazali s svojimi vajami, da človek res ni nikdar prestar Nadaljevanje na strani 2 spodaj.
Seja Narodne skupščine
Belgrad, 7. marca. m. Na snočnji skupščinski seji je pred glasovanjem o proračunu prometnega ministrstva dobil besedo dr. Dragotin Jankovič. Nato je bil proračun promet ministrstva sprejet.
Predsednik Cirič je dal besedo pravosodnemu ministru dr. Subotiču, ki je namesto odsotnega ministra dr. Kaludjerčiča podal ekspoze o njegovem proračunu.
Ekspoze o pošti
Velike kompresije vseh izdatkov v treh proračunskih letih, to je od leta 1932-33 do 1931-3,"), ko se niso zadosti vpostevale bistvene potrebe poštne, brzojavne in telefonske službe, so spravile vso to služlto in promet v težaven položaj, tako da ustanove PTT niso mogle koristiti v pravi meri svojim koristnikom. Zato smo proračunske izdatke za lelos morali nekoliko povišati, da omogočimo zboljšanje službo.
Največja in glavna skupina proračunskih izdatkov ministrstva za PTT so osebni izdatki. Teh je 226,037.380 Din, to je 59.58% od celotnih predlaganih izdatkov. Od lega zneska pride na osebne izdatke ministrstva 7,037.103 Din in na osebne izdatke vse druge službe 219,000.277 Din. V ministrstvu je 175 uradnikov, 4 pripravniki, 30 zva-ničnikov, 39 slug in 2 kontraktualna uradnika, skupaj 273 V oslali služIli v državi pa je 4744 uradnikov, '558 pripravnikov, 2403 zvaničnikov, 2647 slug. 2 kontraktualna uradnika, 702 dnevni-čarja in 1209 pogodbenih poštarjev, skupaj 12.265, ali z osebjem v ministrstvu 12.538. Število nameščencev v zunanji službi se je povečalo v tem proračunu za 180.
Počenši od leta 1935 se opaža po statističnih jvodatkib v vseh strokah idužbe PTT postopno naraščanje prometa. To naraščanje gre z zmernim tempom vse leto 1036 in ima tendenco, da se približa prometu iz leta 1930 31, ki je bil doslej najvišji promet v resoru ministrstva za PTT.
Po zahtevah, ki so jih prekontrolirala ravnateljstva. bi bilo število osebja, za kolikor bi se moralo osebje PTT povečati, okoli 400.
Zdravstveno stanje poštnega osebja navdaja z resnimi skrbmi. Število primerov obolenja je znašalo v letu 1935-36 pri uradnikih 3471, pri zvaničnikih 1371, pri služiteljih 1729, to je skupaj <5574 s 160.949 dnevi ali povprečno po 14 dni bolezni na vsakega nameščenca na lelo. Z drugimi besedami, zaradi bolezni je vse leto stalno okoli 441 nameščencev izven službe. Zato je potrebno vzajemno sodelovanje države in osebja, da dobimo velik in močan bolezenski fond. Pobudo za to sem že dal in finančni zakon mi bo dal potrebna pooblastila iz finančnih sredstev za ustanovitev tega bolezenskega fonda.
Pogodbeni poštarji: Izdatki za [Kigodhono poštarje so se povečali za 550.000din, ker se je povečal promet pri teh poštah, in zalo, ker so te pošte zaradi povečanega prometa prišle v višje skupine in razrede; razen tega se pa v kratkem uvede več novih pogodbenih pošt, in sicer na področju ravnateljstev v Skoplju 3. Sarajevu I, Splitu (i. Cetin.iu 1. Zagrebu 1. Belgradu 2 in Novem Sadu 5 novih državnih pogodbenih pošt.
Izdatki za telefonsko in brzojavno tehniško službo znašajo vsega skupaj 29,450.000 din. Tehniške instalacije in tehniški objekti, katerih vrednost znaša okoli 50.000.000 din, tvori jo osnovo za omogo-čenje dveh zelo važnih prometov to je telefona in brzojava.
Med važnimi deli. ki so se izvršila v 1. 1936-37, naj navedem lale: Uvedene so nove lelefonske zveze. s pomočjo visokofrekvenčnih naprav in sicer Belgrad—Sarajevo 3, Belgrad—Zagreb—Wildon 2, Sarajevo—Zagreb. Zagreb—Sušak, Zagreb—Split in Belgrad—Atene po ena zveza. Dalje smo razširili mestno kabelsko mrežo v Belgradu in Zagrebu. Dograjene in prometu izročene so avtomatske telefonske centrale v Sarajevu, nn Bledu, v llidži, A vali in razširjena telefonska centrala v Kakovici. Uvedena je nova brzojavna proga Belgrad—Sarajevo—Hercegnovi z direktno kabelsko zvezo s Francijo. Izvršene so rekonstrukcije telefonske mreže v Boki Kotorski, dalje na progi Rrčko— Bjelina proli Vencu in obnovljeni zaradi vremenskih nezgod jiopolnonia porušeni ali delno poškodovani deli brzojavne in telefonske trase v smeri proti Zagrebu, v Posavini in Bosenski Krajini. Naposled je v delu leč telefonskih prog, med drugimi Ptuj—Sv. Barbara, Ptuj—Podlesnik itd.
Najeli smo posojilo 20 milij. din pri Poštni hranilnici na osnovi finančnega zakona za leto 1930-37 za zgradbo jioslopja pošte in ravnateljstva v Splitu, ki ima svoje urade v zasebnih poslopjih, za kar so plača najemnine pol milijona dinarjev na leto. Dalje se bodo iz tega posojila gradile pošta v Dubrovniku, Hercegnovem in v Skoplju. Splitska in du-brovniška centrala sta že v delu.
Dola, ki sc bodo vršila na podlagi uredbe z dno 16. oktobra 1936. bodo pomenila dokončno ureditev telefonskega vprašanja v Belgradu, Zemiinu in Pančevu, v Zagrebu in Ljubljani. Ko bodo la dela, ki so zdaj že v pripravi in delno že v delu, končana, bo moči vsakemu Belgrajčanu, Zagrebčanu in Ljubljančanu dohiti zaželeno telefonsko zvezo, kar zdaj zaradi izčrpane zmogljivosti central in kabelskega omrežja ni bilo mogoče.
Nalo preide minister na radio. Minister poudarja, da je treba zgraditi velike postaje v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani s potrebnimi relej-skimi postajami.
Dohodki pošte v notranjem prometu so znašali v letu 1036-37 279,000.000 din, dohodki brzojava so v nolr. prometu znašali v istem letu 22,000.000 din, dohodki telefonske službe pa 103,000.000 din. Dohodki radiofotiije so vrgli 10,000.000 din, dohodki pisemskega mednarodnega tranzita so preračunani za lelo 1937-38 na 7,400.000din, lani jih je bilo
Nadaljevanje s 1. strani.
za gojitev športa. Tu je zlasti pokazal vrhunske in vratolomne vaje Varšek, ki je specialist na tem orodju. V nato sledeči vrhunski gimnastiki nam je pa Tine Gorjup jjokazal sestavo, kakršnih zlepa ne vidimo in kakršno more izvajati le športnik s primerno telesno konstrukcijo in seveda s še priil-nejšo vadbo. Spored akademije so zaključile dekleta v slovenskih narodnih nošah ob spremljevaniu harmonike, ki so nam pokazale, da telesne vaje niso samo zdrave, ampak tudi zabavne in so zeta za svoje lepo izvajanje tudi primerno pohvalo.
7,103.500din. Dohodki mednarodne paketne službe so znašali lani 9,800.000din mednarodna brzojavna služba je pa vrgla 10,000.000 din, a mednarodna telefonska služba 17,528.039.93 din. — Ostalih dohodkov je bilo 4,933.000 din.
Dohodki v tekočem proračunskem letu so izkazali velik skok navzgor v primeri z dohodki leta 1935-35. tako da je pričakovati, da se bo proračunsko lelo 11)36-37 končalo s prebitkom uajmanj 35 do 40 milij. din.
Besedo je dobil nato jioročevalec manjšine Ivan Mohorič, ki tudi topot ni mogel opustiti prilike, da ne bi zastopal svojega starega stališča, da prevzame država v svoje roke radijske postaje. S tem Mohorič samo zasleduje v svoji JNbarski gorečnosti cilj, da bi se tudi ljubljanska radijska postaja odvzela Prosvetni zvezi. Za njim je govorilo več govornikov, nakar je bil proračun j>oštnega ministrstva sprejet.
Takoj se je prešlo na pretres proračuna kmetijskega ministrstva. Minister Stankovič je podal daljši ekspoze, ki je trajal približno dve uri. Po 10 minutnem odmoru se je pričela debata, ki je trajala do 8 zjutraj, nakar je skupščina sprejela pro-račun kmetijskega ministrstva.
Ni se še dobro končala seja, ko se je skupščinski zvonec zopet oglasil in klical poslance na novo sejo. ki se je pričela ob pol 0 do|ioldne.
Na dnevni red je |>rišel proračun socialnega ministrstva. Besedo je dobil minister Cvetkovič, ki je v svojem obširnem eksjvozejtt podal delo svojega resora. Minister je med drugim dejal:
Ekspoze dr. Cvetkoviča
Belgrad, 7 marca. A A. Danes ob 8 zjutraj je podal minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič v Narodni skupščini ekspoze svojega resora. Minister je med drugim dejal:
Moram takoj spočetka ugotoviti, da proračun ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje ni mogel doseči tistega zneska, ki bi bil fiotreben za tako važen resor. Toda po zaslugi razumevanja finančnega ministrstva se mi je posrečilo povišati jiroračun tega ministrstva za 22 milijonov dinarjev, tako da bomo mogli vsaj v glavnem ustreči najnujnejšim zahtevam glede zdravstvenih razmer našega naroda.
Pri nas se je vodila po mojem globokem prepričanju napačna zdravstvena politika. Organizacija bolnišnic stoji na docela napačnem temelju Še slalKŠe je stvar zastran vsega tistega, kar bolnišnice potrebujejo, to je zlasti zastran jvostelj. Na |Hxilagi sedanjega števila prebivalstva naše dr-
Sporlno-gimnastična akademija SK Planine je ela na celi črti, če tudi je bilo morda opazili na njej kake tnale hibe, ki bi se dale z daljšim tre-
žave in glede na zdravstvene razmere pri nas Ier v primeri z razmerami v drugih državah bi morali imeti v Jugoslaviji okoli 70.000 bolniških po-stelj. To bi jia pomenilo šele 5 |X)stelj na 1000 prebivalcev. Specialne bolnišnice bi morale pa imeti,, če naj bo ustreženo zahtevam v gornjem merilu, tole število poste!j: za duševne bolezni 10.000, za tuberkulozo 25.00O za traliom 5.000, z.a endemično sifilido 20.000, za sanatorije za tuberkulozo 25.000.
Ze luni, sem izdal ukrejie, da se to bolestno vjirašanje v naši državi uredi in zboijša. Z amand-nianom v finančnem zakonu sem se lotil gradnje novih velikih bolnišnic Danes gradimo bolnišnice v Ljubljani, Sko|>lju Splitu in Nišu. Tudi sem izdal vse jvotrebne ukrepe, da se dosedanji zakon o bolnišnicah prilagodi razmeram in dejanskim potrebam bolniško službe Pripravlja se že novi zakon o bolnišnicah, ki bo izročen Narodni skup-ščini v nadaljnje delo.
Razen zakona o bolnišnicah je ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje izdelalo tudi načrt zakona o ureditvi sanitetne službe za čuvanje ljudskega zdravja in zakon o obvezni zdravniški službi na kmetih.
V drugem delu svojega ekspozeja je minister prešel na tisti del svojega resora, ki uravnava socialne potrebe in reformo.
Vprašanje našega delovnega sveta je posebno važno vprašanje, poudarja minister. To vprašanje je vprašanje delavske zaščite. 0 tem imamo po-|>olno in odlično zakonodajo. Kajti če našo zakonodajo primerjamo s socialno zakonodajo naprednih držav, moramo ugotoviti, da je naša socialna zakonodaja popolna iu du ureja vse tislo, kar določajo tudi najnaprednejše in najmodernejše države. Toda važno je, da te zakone pravilno izvajamo. In kraljevska vlada je to delala. Vsi veste, kako je z vprašanjem delu in zaslužka, kako je z mezdami Ce si ogledamo nekaj zadnjih lel, bomo videli, da vlada lakšnu disharmonija in di-sproporcija med kapitalom iu tistimi, ki tvorijo delovno moč, da se to ne da opravičiti. Neverjetno bedni zaslužki in eksploutacija. ki se je do danes izvajala nad nusini delavstvom, nam nalaga dolžnost, da ustvarimo spet potrebno harmonijo in do-tcžeiuo ravnotežje. V takšnih razmerah je morala kraljevska vlada izdati potrebno ukrepe in zalo sem v (imunem zakonu zahteval pooblastilo, da izdamo uredbo o minimalnih mezdah. Tn uredba jc te dni izšla.
tios|iodje! Vprašanje zavarovanja delavstva za |>rimer starostno onemoglosti in smrti; vprašanje pokojnine zasebnega uradnišlva in vjirašanje zavarovanja naših novinarjev — lo so problemi. ki so na dnevnem redu. To so problemi, ki so na poti k ureditvi. Upam, da bomo tudi tem potrebam te dni ustregli tako, kakor terja korist naše države in koristi našega delovnega sveta.
Tem problemom motamo dodali še vjirašanje
nezaposlenosti, ki je takisto tned problemi, s katerimi se kol resorni minister moram ukvarjali, število nezaposlenih delavcev, ki ni niti v dobi najhujše stiske nikoli prekoračilo 50.000 delavcev, ne tvori posebnega problema. Toda zato je za naš trg naše podeželje vrglo velikansko delovno silo svojih 100.000 nezaposlenih delavcev. Zaradi tega se je |)roblem neza|toslenosti nedvomno zelo kompliciral. Število ljudi, ki niso popolnoma preskrbljeni, znaša okoli 500.000.
Kraljevska vlada je, kakor veste, dala za javna dela eno milijardo dinarjev. Kraljevska vlada je tako spravila z mrtve točke gosjKidarsko depresijo, ki smo bili v njej pred dvema letoma. Toda, gospodje, mi moramo ta javna dela izvesti na način, da se našemu delavstvu zagotovi minimum zaslužka, zraven pa da se zadosti vsaj glavnini njihovim življcnskim zahtevani.
Glede dovoljenj za zaposlitev tujih delavcev v naši državi je minister jvodal tale pregled: Dovoljenje za neomejeno delo ima pri nas 3500 delavcev, na podlagi pogodb 1500 delavcev, Jugoslovanov Injili državljanov je 5300. ruskih beguncev je 12.000, drugih emigrantov pa 200. Vsega skup je pri nas za neomejeno dobo 32.000 delavcev od drugod.
Govoreč o invalidskem vprašanju, je minister poudaril da ga je zakon iz leta 1020 slabo uredil. Po tem zakouu je več ko 00.000 ljudi izgubilo invalidnino, toda lahko vam rečem, da smo z uredbo o spremembi tega zakona, ki smo jo izdali preteklo leto, poskrbeli za več ko 25.000 invalidov, ker smo jim vrnili invalidnino. Več ko 17 milijonov Din smo izplačali to leto invalidnine. Upam, da bomo tudi vprašanje še preostalih invalidov kmalu lahko spravili z dnevnega reda.
Naša izseljenska služba ima danes 4 glavne naloge: L ohranitev zaposlitve in zagotovitev čim boljšega ravnanja z našim delavstvom v tujini; 2. kadar ie neizogibna odpustitev naših izseljencev iz službe, da gledamo, da jim damo na razjvolago prevoz v domovino; 3. da se za naše tukajšnje nezaposlene delavce dobi v tujini zaposlitev, in 4. da pri vseh naših ljudeh, ki žive daleč od domovine, ohranimo zavest. Preteklo leto se je izselilo iz naše države okoli 12.000 ljudi, vrnilo se jili je pa okoli 4000.
Minister preide nato na prehrano pasivni h krajev in tistih krajev, ki so jih zadele elementarne nesreče.
Pričela se je debata, ki je trajala ves dan. Do včeraj je govorilo 30 narodnih poslancev, ki so v svojih govorih skoraj vsi poudarjali težko zdravstveno in socialno stanje našega naroda, niso pa mogli niti opozicijski poslanci jiobiti dejstva, da je sedanja vlada na tem polju zelo veliko storila.
Ob času, ko to poročamo, se razprava o socialnem ministrstvu še nadaljuje.
Položaj v Španiji
Salamanca. 7. marca. AA. Poveljstvo nacionalističnih čet je ob 22 izdalo naslednje sporočilo:
Fronte severnih armad, fronta osme divizije: Popravili smo naše postojanke in zavzeli postojanke. ki smo jih pred kratkim Izgubili na odseku pri Vivel del Reovis.
Fronta ti divizije: Odbili smo republikanski napad pri Palensiji. Nasprotnik je pustil na bojišču preko 40 trupel. Med padlimi sta bila tudi dva oficirja.
Fronta 7. divizije: Potrjujejo se vesti o težkih izgubah, ki jih je imel nasprotnik spričo svojih napadov na asturijski fronti preko 400 trupel, ki jih nasprotnik sam ni mogel jiokojiali, je Inlo naštetih okrog ene same postojanke.
Skupina madridskih armad: Na odseku Las Rosas smo onemogočili napad nasprotnika.
Fronta južnih armad: Na odseku pri Cordobi smo v pretekli noči odbili napad nasprotnika pri Miranoevu, v odseku pri Penarovi smo pojiravili naše postojanke in pognali nasprotnika 10km daleč nazaj od naših črt.
Radio
Programi Radio Ljubljanai
Poročilo pravi nazadnje, da niso ločne vesti madridske vlade o rezultatih letalskih spopadov v mesecu februarju. Nacionalisti so v tem mesecu napravili 108 letalskih napadov in pri tem izgubili tri letala. Nasprotna letala so napravila 28 napadov in je pri leni padlo 27 letal.
Pekienshi stroj na francosko-španski meji
Perpignan, 7. marca AA. Na obmejni postaji v Cerberti se jc pripetil davi težek incident. Obmejni organi so baš pregledovali polne liste in prtljago manjšega števila |iotnikov, ko ji; v nekem vagonu nenadoma nastala strašna eksplozija, ki je razdejala ves voz Eksplodiral je peklenski stroj. Policijske oblasti so postale pozorne na nekega potnika, ki so ga opazili že včeraj v Prolbouju, in ki se jim je že tedaj zdel sumljiv. Takoj so ga pričeli zasledovati in (iavi so ga aretirali v Perpignanu. Ugotovili so, da je to neki Jean Sale, star 30 let, iz Toulousa Izročili so ga policijskemu komisarijatu, ki bo nadaljeval preiskavo.
meni popuščanje Leona Bluma novo odpoved njegovih eksperimentov in če je ta odpoved zares iskrena. Vprašanje je sedaj, če bo kapital verjel vladnim izjavam in nenadno spremenjeni finančni in gospodarski politiki in čc se bo začel vračali nazaj v Francijo ter sodelovati pri ureditvi sedanjih težkih razmer. Če bo kapital po svojih potih izvedel, da je bil Blum neiskren in da namerava izvesti svoje eksperimente z novimi silami, potem bo zašla Francija v vrtinec še večjih težav. Vsi listi «0 soglasni v tem, da so zaenkrat Blumov i eksperimenti padli v vodo in da jih ie moral vreči med staro šaro. «Ami du Pcuplc« piše zaradi včerajšnjega sklepa vlade, da gre tukaj za stoodstotni finančni debakl ministrskega predsednika Bluma.
godba. — \ tjolina. — Prana. pkii«. 'JI.10 Kitar
19.3(1 .lirnkovo opera rliog iu ženil.:I5 Janafikovc klavirske skladbo.
-'Variava: 23 Stinfoiilfinl koncert. - Hamburg: Sklad-0 Nkolai-Ja 111 Cornetiusa. - Uovakovos 21.1» Schit-------------- ------ — Reroinuii-
lerieva žalolgra tWallensteinovn »mrl. slrr- tli švicarski večer. _ Montc Cenen: -0 Schnbcrt Krahms-StniUHs. - Pa,is lin,lin: 21.45 Andranovn opereta. Pariš P. T. T.: 21 Solistični koneert.
Torek. n. marca: Helffrad: 19..T0 Violina. 20.35 Narod ne pesmi. 21.00 Ma»senet.ova opera < \\ ert ier . - /.u-i/rcb: 20 Opera. - Dunaj: 17.25 Opera. 22.20 Plesi,11 Klasju,. - Budimpešta: 2(1.15 Uilikn glasba. 21.aO Violina. "I Plesna glasba. - Trst-Mllan: 17.15 Klavir. 20.li, (litre. 21 Orkestralna glasba. - llini-llari: (Berlin) 21 I!ok-Hii,i jovn oper« cJUdi.il,lika v Alžirjn-. - /Va««: 10.2.1 Kadilski polpure. 2.1 Simfonični koncert. -I«™'™' 2(1.15 Simfonični koncert. - honimberii: !«M lennr-,„ra i/, nemških koloni.i «Vzhodnoalriski poih.rnlj .............—"ui koncert. — 8«
Monlo
Blumov govor
.,eva
20 Coupertnov koncert. 20.10 Komorno l?la»ba. Cmeri 20 Dobnssj-cvc sonate. - BnUareSta: 21 1, Rtm-ski-Korzaltovogo .Šeherezada.. - Pari* Radio: 2Ul 1 i-zelovu opera .CormoiH. — Bruselj (francoski): 21 01-fuubadHOva opereta «tiG«,
Orugi programi»
Hiranjem odpraviti. Vendar smo pa z njo pojiol-noma zadovoljni in nam je veliko ljubša, kakor kaki trdi gibi telovadnih vaj. četudi so izvajani se tako enotno.	.
SK Planina je z današnjo akademijo dokazal, da vzgaja svojo športno mladino v pravi smeri, in da izvaia nri svoiem članstvu pravilno zakon o telesni vzgoji naroda. Za današnji njegov nastop smo mu vsi prav hvaležni in samo želimo, da bi nam kmalu zopet kaj takega pokazal, č
PonedcUek, n. marca: 12 Valčki 111 polke v raznih izvedbah (plošče! _ 12.15 Vreme, poročila - 1.1 Cas. spored, obvestila - 13.15 Pevsko jaz/, skupine (plošče! - 14 Vreme, borza - 18 Zdravniška nra (k. dr. Anton llrccelj) - 18.2(1 Jenkovo pesnit (phisčc) -18.110 Slovenska narodna pesem (g. t'rane. Marolt) -10 Cas vreme, poročila, spored obvestila — 10.,10 Nnc. ura: t) rodol.iiibju (Miloš Puronta) - 10 50 Zanimivosti 211 Rezervirano z.a prenos - 22 Cas. vreme, poročila, spored — 22.15 Operetna glasba (plosuc).
Torek, 0. marca: 1.1 ftolskn ura: V tekstilni tovarni - reportaža (vodi Maks Stupica, strok, učitelj) 12 Uverturo (plošče) - 12.15 Vrcnio. poročila - 13 Vreme. poročila - 13 Cns, spored, obvestita — 1.1.1., Kadilski orkester: Pester spored - 14 \retnc. borza -Is Pevski koncert gdč. Vnndc Zilierl, pn klavirju: g. prof M MpovSek — 18.40 Višek islamske kulture pod Ahbnsidi (g. urednik Franc Te.rseglav) _ lt) Ca«, vre me. poročila, spored, obvestila — ItUII Nac. ura. Skromnost našega velikana (T.jnhointr 'vosi'1') — 10.'H Zabavni zvočni tednik - 20 tlriegove skladbe na ploščah - 20 15 Biornotonic Bjornson: Preko muc moči. člani rad. igr 'družine - 21.15 Clrteg: Peer (,ynt silita (plošče) - 22 (''as vreme, poročila, spored — 22.15 banka glasba (Radijski orkester).
Praga, 6. marca. m. Tukajšnji politični krogi poročajo o velikih pripravah, ki se vršijo v Belgradu za sprejem predsednika češkoslovaške republike dr. Edvarda Beneša. Dr. Boneša pričakujejo v Belgradu prve dni aprila.
Pariz, 7. marca. AA. Ministrski predsednik Leou Blum je imel snoči po radiu govor, s katerim je hotel pojasnili nekatere točke najnovejših vladnih sklepov. V zadnjih tednih so gospodarske težave vlade izzvale neko vznemirjenost in tudi že prav nevarne govorice, tako da je nastalo vjirašanje, če bo vlada lahko očuvala frank s strogo kontrolo nad denarnim tržiščem. Kar se tiče finančnih vprašanj, poudarjam, da se vlada v letu 1937 nikakor ne bo znašla pred kakšno nemogočo nalogo. Potrebe državne blagajne so proračunane na 36 milijard, ki jim je treba dodati šo 4 milijarde londonskega železniškega jiosojila, torej skupno na 40 milijard. Od teh je treba odšteli 8 milijard, ki so bile že vplačane od 1. januarja 1.1. do danes, glede ostalih 32 milijard pa vlada sodi. da jih bo lahko s primerno Slednjo znižala na 26 milijard. Od teh 26 milijard jia bo tekom leta še nekaj odpadlo, ker je treba pač računati s primernimi prihranki in jiresežki tudi pri eksploata-eiji železnic. Ker postavka, o kateri je bilo tu govora, na|>ol odpade ua izredne kredite za oboroževanje. smo sklenili kriti te kredite z velikim posojilom za narodno obrambo. Zahteve, ki -o se postavile napram državni blagajni torej niso take, da bi lahko povzročale kakšno vznemirjenost glede na naš denarni položaj. Posojilo se bo zajam-čilo prol i vsem današnjim ali bodočim rizikom, ki hi se mogli pojaviti. Vlada hoče hkratu omogočiti vrnitev kapitalov. ki so jili holeli spravili v domovino v kakršnikoli obliki, zaradi osebnega interesa ali vznemirjenosti. Borzne operacije morajo pripomoči k takemu o.jacenju nacionalnega denarnega prometa. Poleg lega je vlada pristala na posebne olajšave pri uvozu in vobče trgovini z zlatom.
V trenutku, ko pozivamo vse nacionalne sile k sodelovanju, v takem trenutku pač ne kaže sprožili kakršnokoli polemiko ali odgovarjati na re-kriminacije. Morda imam prav, če opozorim, da vlada, ki je bila pozvana k lukim najioroni, ni nevredna njenega zaupanja.
Pariz, 6. marca. h. Še vedno niso bile objavljene podrobnosti o velikem posojilu za državno obrambo, ki se bo pričelo vpisovati že v ponedeljek. Čttje se, da bo valutarno jamstvo vsebovalo določbe, po katerih se obveznice ne bodo izplačevale samo v Parizu, temveč tudi v Londonu in Newyorku, in sicer ne samo v frankih, marveč tudi v dolarjih in funtih Obrestna mera še ni določena, pozitivno pa se trdi. da bo kapital osvobojen vseh taks in davkov. Ves jutranji tisk je objavil včerajšnje zelo važne in daljnosežne sklepe vlade o spremembi gospodarske in finančne politike. Desničarji nc morejo storiti nič drugega, kakor izrekati lc pohvalo zaradi vladnih sklepov. Obenem pa se desničarski listi sprašujejo, če po-
Narodna ga!eri{a
V zadnjem času je pridobila Narodna galerija spet 3 odlične gotske kipe in sicer kamenito sktilp-luro sv. Jakoba st. iz srede prve polovice 15. stol., ki se je nahajala v župnišču v Tomišlju, nadalje pa leseni kip sv. Janeza Krstnika v prvotni originalni leseni niši iz časa ok. 1. 1500. Zbiranje gotske plastike se vrši sistematično in ima zaznamovati galerija v zadnjih 2 letih, ko je to zbiranje na iniciativo tedanjega tainika g. ministra dr. Cankarja začela, res že prav lepe uspehe. Za pridobitev sohe sv. Janeza iz Bohinja si je stekel lepo zaslugo g. univ. prof. dr. Valler Schmid, ki je lani v Bohinju kopal, Naprošcni od vodstva Narodne galerije se na tem mestu javno prav lepo zahvaljujemo dosedanjima lastnikoma, ki sta prepustila obe umetnini galeriji pod povsem sprejemljivimi pogoji. Žal še ni povsod za kulturno delo te naše institucije dovolj razumevanja in mnogi lastniki umetnin, ki se jih bi sicer radi iznebili, vidijo v galeriji bogatega zbiralca in stavijo cene, katerih la tako beraško dotirani zavod nikakor ne zmore. Nadalje je poklonil društveni predsednik v zadnjem času še lepo leseno sedečo Madono z detetom iz 2. pol. 15. stol., poleg tega pa 2 impozantni leseni sohi sv. Frančiška in Antona Padovanskega, ki sta dela frančiškanske kiparske delavnice iz. srede 18. stol.
Večina v zadnjih 2 letih pridobljenih gotskih kipov- o katerih smo tukaj sproti poročali, se nahaja začasne v galerijskem depotu. Ker zbiranje še ni zaključeno, jih ne kaže sproti razstavljali, ker bo treba zbirko gotske plastike, ko bo kolikor toliko zaključena, smolerno urediti, kar nikakor ni lahko delo. Poleg tega bo pa treba obenem z veliko, tzv. baročno dvorano iz kabinetom tujcev ludi sedanjo gotsko sobo na pomlad začasno izprazniti, ker se bo tukaj namestila celotna raz-slava bratov Janeza in Jurija Šttbicev, katero bo Narodna galerija priredila koncem maja letošnjega leta, in ki bo gotovo eden najlepših kulturnih dogodkov v 1. 1937. Galerija je izvolila poseben odsek za prireditev te razstave, v katerem delajo poleg društvenih odbornikov gg, dr. Rajka Ložarja, dr. Franceta Steleta, Mateja Sternena in Marjana Marolta tudi gospodje monsignor Viktor Steska, odvetnik dr. Milan Šubic in prof. Rajko Šubic, Ta odsek je pridno na delu in je sestavil že precej popolno kartoteko vseh doslej znanih del obeh bratov slikarjev. S tega mesla ponovno prosimo vse lastnike slik Janeza in Juri;a Šubica, ki tega še niso storili, da sporočijo Narodni galeriji, katere slike posedujeio in da jih seveda ponudijo v razstavo. Razstavni odsek bo seveda vse storil, da se nobeno delo ne bo pokvarilo in tudi ob tej priliki bi pripomnil, da je kulturna dolžnost vsakega srečnega lastnika Šubičevih del, da svojo lastnino galeriji posodi, da bo s tem dana možnost strokovno proučiti delo teh dveh naših umetnikov-velikanov, obenem pa pokazati številnim obiskovalcem, ki se jih pri tej razstavi nadejamo, enega izmed najlepših slovenskih kulturnih zakladov.	M.
Sušak, 7. marca. b. Dopoldne ob 11 je dopolo-val na Sušak v spremstvu našega poštnega ministra francoski poštni minister Jardilliere. Sprejeli so ga vsi zastopniki krajevnih oblasti in ustanov.
Zagreli, 7. marca. b. Danes se je dr. Šulej sestal z dr. Mačkom in drugimi voditelji b HSS Govori se, da se je govorilo o važnih političnih dogodkih v 11 SS, ki »e pripravljajo.
Občni zbor Narodne banke
Ivan Avsenek izvoljen v upravni odbor
flelgrad, 7. marca m. V prostorih Narodno banke je bil danes ob 17. občni 7.bor to banke. Ob otvoritvi občnega zltora je bilo v dvorani K3 delničarjev s 1100 glasovi. Občni zbor je pozdravil vladni komisar pri Narodni banki g. Dostanir, ki je opravičil finančnega ministra, kateri je bil zaradi nujnih poslov zadržan. Nato je ravnatelj Narodne banke g. Milan Protič prebral oni del poročila upravnega odbora Narodne banke, v kato-rem se spominja v letu 1936 umrlih funkcionarjev Narodne banke. Med umrlimi je tudi Janko Tavčar, član eskontnega odbora podružnice te banko v Mariboru, ter član eskontnega odbora Alojzij Lilleg podružnice v Ljubljani. Poročilo o delovanju Narodne banko v preteklem letu ni bilo prelu ,..io, kor jo bilo pravočasno razdeljeno med člane. Nuto je guvernei dr Radosavljcvia obvestil delničarje, da upravni odbor predlaga občnemu zboru, da se od delničarskega dobička v znesku din 24,254207 razdeli med delničarje nn vsako delnico dividenda v višini 400 din, kai znaša skupaj 24,000.000 din. Ostanek 254.257 din so bo pa vpisal v fond za izpopolnitev dividendo. Izplačevanje dividende se bo pričelo 8. marca t. 1.
Po čl. 50 statuta Narodne banke je z izžre-banjem izpadlo 14 članov upravnega odbora, med njimi tudi dr. Igor Rozina, odvetnik iz, Maribora. Iz. nadzornega odbora pa sla izpadla 2 člana.
V imenu nadzornega odbora je podal poročilo predsednik tega odbora g. Ljubomir Mihajlovič.
Nalo je pa guverner Narodne banke začel razpravo o poročilu upravnega odbora. Prvi jo govoril bivši minister Velizar Jankovič. Uvodoma se je bavil z razmerami v raznih evropskih in iz.venevropskib državah, ki so ovirale tudi povolini razvoj našega gospodarstva. Omenil je tudi naše notranje politično stanje. Izrekel jc priznanje od-lioru Narodne banke za njegovo vsestransko delovanje v pretekli poslovni dobi. Obširno se je bavil ludi z devizno jiolitiko ter v zvezi s tem omenjal težave, ki jih imajo izvozniki. Bavil se je tudi z vprašanjem likvidnosti denarnih zavodov in je plediral za znižanje obrestne mere pri podeljevanju kreditov V svojih zaključnih izvajanjih je podprl zahteve industrijalcev, ki so bilo sprejete na zadnjem sestanku industrijalcev v Belgradu.
Poslovanje npravnega odliora pn je deloma kritiziral naslednji govornik Stanienkovič, ki je tudi zahteval, da bi moralo biti v upravnem odboru Narodne banke več Hrvatov in Slovencev, Upravni odbor pa opozarja, naj bo neizprosen v jiogledu izterjevanja dvomljivih terjatev Tukaj je govornik ostro napadel znanega belgrajskega magneta Dragišo Matejiča, ki mu jo Narodna banka odpisala večmili jonske zneske.
Za Slanienkovičeni je imel obširen referat generalni ravnatelj Poštne hranilnice dr. Nedclj-kovič. Govoril je o vprašanju: »Narodna banka in
Primorske vesti
Posvetitev nadškofa dr. Josipa Ujčiča
Zagreb, 7. marca. b. Danes jc bil v cerkvi sv. Antona svečano posvečen v škofu novoimenn-vani belgrajski nadškof dr. Ujčič. Svečanim obredom jc prisostvoval ban dr. Ružič s poveljnikom armije armijskim generalom Jurišičeni. V sprevodu v cerkev so ob posvečcvnlcu nadškofu dr. Ba-iiorju korakali skoraj vsi škofi jugoslovanskega cplskopata. Novega nadškofa sla pri obredih so-posvečevalu ljubljanski škof dr. Rozman in splitski skof dr. Boncfačič.
Gasilska župa
Ljubljana - okolica
Ljubljana. 7. marca.
Danes jiopoldue se je vršila redna skupščina gasilske župe Ljubljana-okolica v veliki dvorani hotela Miklič. Izredno velika udeležba je pokazala veliko zanimanje, ker se jc od 81 Čet udeležilo skupščien 160 delegatov. Po uvodnem pozdravu starešine g. Grada so podali funkcionarji svoja poročila. Župa jc imela 9 sej in tri gasilske tečaje, in siccr enega v Ljubljani z udeležbo 55 članov, drugega na Vrhniki z udeležbo 04 članov i ntrcljega v Škofljici z udeležbo 58 članov. Vršil so je tudi župni izlet. Župa je izvršila pri 7 četah revizijo. Došio je 219 dopisov. Statistika izkazuje 81 čet s 2507 čiani, 1344 podpornimi člani in 126 častnimi člani. Cele imajo 45 motornih brizgalo. Iri prevozne avtomobile, 80 gasilskih domov. Dolga imajo vso čete 433.000 Din. Vse premoženje včlanjenih čet pa znaša 4.783.000 Din. Vseli požarov je bilo 35 z ugotovljeno škodo 783.000 Din. Pri vseh požarih je sodelovalo 1000 izvršujočih članov. Pred škodo je bilo obvarpvancga nad tri milijone ljudskega premoženja.
Po blagajniškem poročilu znaša blagajniško stanje 17.171 Din. Sprejet jc bil proračun z.a 1937 x dohodki 23.000 Din, izdatki pa skoraj 25.000 Din. Na poročilo nadzornega odbora je bila staremu odboru soglasno sprejeta razrešnica, nakar se je prešlo jKi četrturnein odmoru na volitve novega upravnega in nadzornega odbora ter delegatov.
Pri volitvah jo bilo oddanih 175 glasov, od katerih so bili trije neveljavni. Kandidatna lista .Josipa Rupnika iz Št. Vida je dobila 112 glasov, kandidatna lisla dosedanjega starešine Grada pa 60 glasov.
Pred slučajnostmi jc bilo stavljenih : raznih čet več samostojnih predlogov, kateri -t. -e stvarno obravnavali. Med temi tudi pre-' naj se Vengustov sklad opusli, kar je bilo sir >no sprejelo. Članstvo se je pritoževalo zla.sli nad državnimi taksami za veselice in nad 1 'ckovino za razne prošnje. Splošno so je izražala želja, naj se sedanji gasilski zakon preuredi.
Skupščina se jc vršila v popolnem redu brez vsakih incidentov.
Ljubljanska kronika
Bolgarski pevci se pripeljejo v Ljubljano jutri v torek jiopoldne ob pol dveh na glavni kolodvor iz Maribora, kjer koncertlrajo danes zvečer. So lo člani sofijskega mešanega zbora >Rodna pesem«, katere pripelje v Ljubljano podpredsednik bolgarsko pevske zveze prof. Teofilov, velik prijatelj našega naroda. Zbor vodi dirigent Lazar Maksimov in šteje 85 pevk in pevcev. Koncertni spored je trodelen; v prvem in drugem dolu pojejo bolgarsko umetno pesem, tretji del pa jo posvečen prelepi njihovi narodni pesmi. Ljubljančane vabimo nn koncert bolgarskega pevskega zbora, ki so prične jutri ob 20 v veliki filhnr-monični dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
Fantovski odseki ljubljanskega okrožja imajo drcvi ob 8 skupni sestanek v prosvetnem domu v Sp. Hrušici. Predava g. župnik Alojzij Košnierlj O * Liku katoliškega fanta ,
kmetijstvo:. V svojih obširnih izvajanjih jo govornik povdarjal, da so Narodna banka zadnjih 50 let sploh ni brigala za kmetijstvo. Sedaj, ko so njena pravila spremenjena, apelira na Narodno banko, naj priskoči na pomor tudi našemu kmetu. V tem pogledu je ob zaključku svojih izvajanj stavil dva konkretna predloga in sicer, da naj Narodna banka nemudoma in v rim večjem uliscgu pristopi h kreditiranju naših kmetijskih zadrug ter da nuj lombardira njihove terjutvo pri PAB-u. Te kredite naj Narodna banka čimprej stavi na razpolago narodnemu zadružništvu. Istočasno govornik povdarja, da bi bilo treba poživeti se one, ze prej ustvarjene kredite PAB v znesku 200 milijonov dinarjev, nato pa kredite še povečati, da bi PAB mogla s svoje strani v razširjenem obsegu pričeti novo cpolio dela kreditiranja našega kmetijstva. To ie nujno potrebno, ker danes PAB nima skoraj nobenih likvidnih sredstev.
Za dr. Nedeljkovičem Je govoril v imenu iz- j voznikov Bojan Petkovič Priznaval je, da je Na- j rodna banka v pretekli poslovni dobi že mnogo < storila za naše izvoznike ,ler jo jvozval, naj tudi v bodoče nadaljuje svojo akcijo. V istem smislu je govoril naslednji govornik Curčin iz Pančcvu.
Za njim te govoril guverner Narodne banki' dr. Milan Radosavljevič. ki je izjavil: V pobijanju gospodarske krize sinu storili v prcuiagauju težav, ki nam jih je ta kriza prinesla, velik korak naprej. Naslanjajoč se na ugodno konjunkturo na svetovnem tržišču za celo vrsto proizvodov, ki jih pridelujemo v naši državi, kakor tudi na odlično žetev, jo imela akcija kr. vlade za poživitev gospodarno aktivnosti in povrnitev zaupanja pozitivne rezultate. Vprašanje kmetskih dolgov, ki jo bilo zelo težko in jo leta in leta zaviralo vse gospodarsko življenje, je končno dobilo svojo de-liuitivuo rešitev. Nadaljevala se jc akcija za izvajanje javnih del. ki imajo za cilj izvršitev neodložljivih prometnih potreb, pobijanje brezposelnosti in pa tudi obrambno moč naše države.
Volitve
Nato so bile \olitvc 14 članov upravnega odbora in 2 članov nadzornega odbora. V upravni odtior so bili izvoljeni Miroslav Kulmcr iz Zagreba, dr. Melko Čingrija iz Dubrovnika. Andrijn Radovič iz Belgradu. Ilada Popovič iz Skoplja, dr. Svelislav Šumanovič iz Zagreba, dr Grumherg iz Belgrada, dr Vlada Markovič iz Belgrada, Milan Milič iz Zagreba, Aleksander Milič-Rescvac iz. Belgrada Vlada Teolfarovič iz. Belgradu. Ljubomir Mihajlovič iz Belgrada, Ivan Avsenek iz Ljubljane, dr. Vel i mir Slotkovič iz Belgrada in Kosla Dimilrijevič iz. Belgrada. V nadzorni odbor pa sla bila izvožena lliju Djnkonovič iz. Belgrada in Džafer Stankovič iz. Beigradn.
Frančiškanska dvorana. Dramatični odsek frančiškanske prosvete priredi v torek, 9. marca, igro s petjem v petih slikah: Sanje . Rezervirajte si takoj kontrolne lislke za sedeže po 3,— in 4.— Din v pisarni Pux et bonu m (pasaža). Pri-četek ločno ob 20, konec pred 22. Vljudno vabimo člane in prijatelje naše prosvete!
Šolcrji zborujejo. Ob lepi udeležbi je bil v soboto zvečer občni zbor /veze šoferjev dravske banovine. Zveza obstoja že petnajst let ler je že uspešno nastopala v korist stanu poklicnih šoferjev. Šoferji so v svojih stanovskih interesih intervenirali pri notranjem ministru dr. Korošcu, ki jim je zagotovil vso svojo pomoč. Tajniško poročilo je podal g. Malachovskv, blagajniško iporočilo ga g. Cerar. Iz obeh poročil jc razvidno, da je Zveza šoferjev za svoje članstvo skrbela ludi v socialnem smislu. Pri volitvah jc bil izvoljen odbor, v kalerem so predsednik g. Anton Plantan. podpredsednik g. Anton Mihevc, tajnik g. Rudoli Malachovsky in blagajnik g. Franc Cerar. Občni zbor jc obravnaval šc nekatera druga stanovska vjirašanja.
Zboiovanje krojačev. Včeraj dopoldne je bil občni zbor Krojaške zadruge, ki obsega mesto Ljubljano in ljubljansko okolico ter ima organiziranih nad 500 članov. Ta zadruga je naša najmočnejša strokovna stanovska obrtniška organizacija. Zborovanje je vodil načelnik g. .Može, ki je pozdravil zastopnika Zbornice za TOI g. Kavko in zastopnika mestne občine dr. Freliha. Poročila odbora so bila sprejeta soglasno. Zborovalci so zlasti naglašali potrebo ostrejše borbe proti šušmarjem. Večja debata se je razvila pri volitvah v okrožne odbore G. Vrliovcc iz Št. Vida je pri tej priliki naglašal, da so slovenski obrtniki načelno proti okrožnim odborom, ki jih je ustanovil prejšnji režim, da bi lažje potlačil prosto voljo obrtnikov. Celo tisti, ki so včasih ua vso moč podpirali ustanovitev okrožnih odborov iz. političnih razlogov, so danes proti njim. Toda dokler se zakon ne spremeni. ni mogoče okrožnih odborov odbili. Nato je bilo izvoljenih deset delegatov v okrožni odbor.
Jubifcj koroškega učitelja
V Kamniku je te dni obhajal 75 letnico svojega rojstva g. Edvard Jevnikar, šolski upravitelj v pok. Rodil se je 6. niarca 1802 v Novem mestu, kjer je bil njegov oče, ki pa je kmalu umrl, davčni uradnik. Učiteljišče je obiskoval v Ljubljani, kjer je lela 1885 maturiral. Služboval jc ua Koroškem polnih 23 let in se je vedno in povsod izkazal kol zaveden narodni borec. Svojo mater je iskreno ljubil in jo ie imel vedno pri sebi. Umrla mu je leta 1910 v starosti 85 let. Šele |30 njeni smrti se je poročil z Zofijo Edlinger, ki mu je še danes zvesta in vzorna družica Ko je stopil v jiokoj, se je kmalu preselil v Kamnik. Med svetovno vojno pa je pričel ponovno poučevali v Rečici pri Laškem, pri Sv. Lovrencu nad Dravogradom, v Solčavi in Novi Šlifli Leia 1026 ie bi! na lastno prošnjo ponovno upokojen. Preselil se je ponovno v Kamnik, kjer uživa splošen ugled in spostovanje. Zelo priljubljen je v družbi zaradi zdravega humorja K njegovemu visokemu življenjskemu jubileju mu iskreno čestitamo.
Mariborski drobiž
Nesrečna smrt. V stanovanju svojega tastu na Meljskem hribu je šel prostovoljno v smrt 30-lctni Aleksander Sergije Nikolorov. Ustrelil se je s službenim samokresom. Znpu££n ženo in otroka.
Nos mu jc odrezal. Včeraj zvečer je v bližini novo meščanske šole prišlo do resnega prelepa med nekim železničarjem in hlapcem. Po sredi je je moralo biti kaj hujšega,, ker jc v pretepu igral ludi nož svojo vlogo. Hlapec je namreč svojemu nasprotniku z njim odrezal nos. Poškodovanega so odpeljali v bolnišnico.
Karatnimi. V Painečnh pri Slovenjgradcu je prišlo do knrambola med osebnim avtomobilom, ki ga je šofiral 'JH-Ielni šofer Helmut Ilrapf in enovprežnim kolesjem, na katerem st■ j,, vozil Vinko Vrhnjok Škoda ki jo jo povzročil neprevidni šofer, znaša din 1300.
Postojna — mesto
Italijanska vlada je obvestila županstvo Postojne, da je kraj vsled njegovega turističnega polena in njegovih zaslug za italijanski narod po-. san v mesto. Iz Rima so prispeli na občino vsi potrebni papirji, ki bodo služili v trajen dokaz tega povišanja. Postojna dobi tudi svoj grb in je tudi ta že razstavljen v občinskem poslopju. V vsej Postojni vlada, tako poročajo tržaški listi, veliko veselje nad odlikovanjem, ki ga je bila občina deležna. V zvezi s povišanjem dostojne v mesto so prispele tudi nove denarne podpore, s katerimi bo mogoče postojnske ume popraviti, jih še razširiti in jih turistično tako opremiti, da bodo še večja privlačna sila, ko so bile doslej.
Obvezno državno posojilo in slovenski kmetje
Tržaška lista »I! Piccolo« in »U Popolo« objavljata poučne vesli o tem kako napreduje po Julijski krajini podpisovanje novega državnega z.a vse lastnike nepremičnin obveznega posojila Posojilo znaša, kot znano, 5% od skupne vrednost: nepremičnine Vrednost pa jc tista, ki je bila sodno cenjena in služi za davčne podlago Povdariti je Ireba, da je bila vrednost zemljišč po Julijski krajini zadnjič davčno ce.ijena v dobi blagostanja pred gospodarsko stisko, ko ?r. bile hiše in zemljišča še zelo draga Darcs je njihova vrednost, kakor povsod drugod po svetu, padla najmanj za polovico. Tako se je sed;,| zgodilo — ker tega dejstva državna oblast ni zadosti vpoštevala —- da morajo mala, revna kraška posestva odračunali velike vsute kot obvezno posojilo. Listi naštevajo primere, da mora mali bajtai šteti 2000 lir (1000 din). V Senožečah odpade na srednjega kmeta (polgruutarja) 2300 lir, v Storjah plačuje isti kmet 1900 lir (3800 din). Kmetje pošiljajo odposlanstva k oblastem, da bi jim dopovedala, da je to breme previsoko in da se naj bi zemljišča zopet cenila, a današnjim razmeram prikladno. Država ic kmetom sicer dovolila, da smejo posojilo odplačati v obrokih, kar pa le malo jvomaga, ker bo moral kmet plačati še obresti. Ponujajo se tudi razne banke, ki hočejo namesto kmeta plačati pripadajoči znesek prisilnega posojila, a se z.a to za isto vsoto vknjižiti na posestvo, toda kmetje se bank boje in imajo prav, da se iih. ker banke bi ne imele z njimi nobenega usmiljenja. Zakon o obveznem posojilu je zelo strog in sc bo pripetilo, da bodo morala nekatera posestva na prisilno dražbo, ako kmet do gotovega dne ni odplačal svojega deleža. Zdi se, da bodo oblasti vendarle stvar še enkrat preiskale, predno bodo izvajale zakon, kajti podoben položaj, kol jc v Julijski krajini, jc tudi drugod v Italiji.
Vprašan'e politične amnestije
se |io vsej Julijski Krajini močno obravnava v javnosti. Kakor znano, jo bil svoje dni od oblasti uveden prvi postopek, da se ugolove imena listih ljudi, ki bi evonluclno prišli v pošb-v za amnestijo. Oblasti so ugotovile, dn se nahaja na otokih v tirenskem in jadranskem morju konfi-i nirunili vsega IU) Slovencev m Hrvatov, v raznih 1 zaporih južne Italije 40 Slovencev in Hrvatov, ki .so bili obsojeni na različne kazni od sodišča za državno zaščito v Rimu. Šlevilo krajevnih kon-finirancev še ni ugotovljeno. Ravno lako ni znano. če bodo kaznovanci prišli v poslov za amnestijo in koliko bi jih morebitno bilo deležnih lega ukrepa, — Iz Ponze poročajo Ir/.aSkl listi, da je vsega skupaj tamkaj spravljenih 350 konfini-ranrev, med njimi 21 Slovencev in Hrvatov. Tn-i bor išče konfinirancev straži 100 fašističnih miličnikov, 70 policijskih agentov v civilu in IO orožnikov. V Ventotcnejii jp jioložaj podoben. — Iz. Kala pri Kanalu poročajo, da se je vrnil iz ječe Andrej Brezavščck, ki jo bil eden od 13 fanhtv, ki so bili I. 1932 obsojeni na dolgoletne ječe. Brezavšček, ki je bil takrat star 20 let, je bil obsojen nu 20 let ječe. Brczavšček je prišel domov bolan. Oglušil jc na obe ušesi, na enem očesu |iu je oslepel.
Gobavost po Krasu. Tržaški lis'i poročajo, da se je na več krajih Italije in tudi v Julijski krajini
pojavila neka čudna bolezen, ki je podobna gobavosti. Zdi se, da so to bolezen prinesli s seboj iz Abesinije vojaki in dclavci, ki so se zadnje čase vrnili. Prvi takšen primer, ki so ga tržaški listi objavili, sc ie pripetil v Gabrovici na Krasu, kjer so bolnike odstranili v neke posebne bolnišnice na nekem otočiču v Sredozemskem morju, stanovanje okužene družine pa so požgali. Drugi primer gobavosti so zdravniki ugotovili v Komnu, odnosno v okolici Komna. Tudi tukaj so blasti predpisale isti postopek kot v Gabrovici. Razume se, da se vesli o gobavosti zelo širijo po vsej deželi in vzbujajo vznemirjenje. Oblasti so izdale stroge ukrepe proti razširjevalcem takih vesli in grozijo, da bodo proti njim postopale z najstrožjimi kaznimi.
Ente per la rinascita agraria dellc Tre Vcnezie (Združenje za obnovo poljedelstva v Julijski krajini) se imenuje nova organizacija, ki jo je ustanovila fašistična stranka in jo sedaj z vso vnemo priporoča prebivalstvu Julijske krajine. Imenovana organizacija si je med drugim stavila za cilj, da v čini večji meri pokupi kmetska posestva, naseli na nje dražvaljane iz notranjosti Italije ter jih v denarnem in gospodarsko-tehničnem oziru tako opremi, da veljajo za »vzorne kmetije«, uživajo državno podporo. Združenje se hitro širi po podeželju, ker jc vsled obstoječih gospodarskih prilik mnogo kmetskih posestev naprodaj. Tako so bila prodana na dražbi 1 dobra kmelska posestva v Vojščici na Krasu in so prišli tja naseljenci iz lurlanije, domačini pa so šli s trebuhom za kruhom. Pravijo, da se bodo preselili v 1'urlanijo, kjer bodo vzeli v najem nekoliko zemlje.
V italijanska so bila spremenjena številna slovenska in hrvaška družinska imena, kot poroča uradni list tržaške prefekture (Gazzctla Ulficialel Uradni list navaia v svoji zadnji izdaji 614 dekrc lov, s katerimi jc bilo podvrženih takšni spremembi vsega skupaj 1791 slovenskih in hrvatskih družinskih imen.
Zopet jc granata eksplodirala v Komnu, kjer so trije otroci čistili travnik ter pozigali suho travo in razno dračje. Po nesreči so zažgali ogenj ravno nad prostorom, kjer ie ležala v zemlji granata še izza časov svetovne voine Vsled nastale vročine ie. eksplodirala ter strahotno razmesarila Venceslava Pipana, medtem ko sta ostala dva otroka odnesla zdrave pete. Podobna nesreča se je pripetila tudi pri Sv. Florijanu, kier je po nesreči 12 letni Martin Lipič zadel na granato, ki mu je v roki eksplodirala in ga hudo poškodovala.
Dva dečka sta izginila v Višnji vasi. Imenujeta se Ivan Marinič, star 14 let, in Karel Obljube!«, star 13 let. Izginila sta neznanokam dne 1 marca. Marinič je srednje postave, bledega lica, kostanjevih las ter je nosil kratke hlače in čepico, ko so ga zadnjič videli, Obljubek ie majhne nasajene postave, zdravih rdečih lic in čedno oblečen, ko so ga zadnjič videli. Desno oko mu je nekoliko man;še od levega. Orožništvo išče oba fanta po vsej okolici, a ni našlo za njima nobenih sledov. Domačini prosijo one. ki bi ju srečali, naj nemudoma sporoče užaloščenima družinama, kje se nahajata.
Goriško sodišče je obsodilo na 4 mesečno zaporno kazen in plačilo 800 lir denarne globe Valerija Likarja, starega 26 let, pristojnega v Ljubljano, ko je v Črnem Vrhu pri Idriji prodajal zlate urc-zapcslnice, površnike in srajce in ni mogel dokazali, da jc vse to pridobil poštenim potom. Na sod-niji je priznal, da ic stvari ukradel neki Mariji Bogataj.
Smrl neznanca pod
dolenjskim vlakom
Ljubljana, 7. marca.
Danes -o pri |M>|Kildanskem dolenjskem vlaku. ki ie na dolenjski kolodvor privoz.il ob :-! popoldne. opazili ljudje, da so kolesa lokomotive okrvavljena. Nn lelcfoničiia vprašanja so dobile ljubljanske oblasti odgovor, da je na železniški progi pri kilometru 108-2 dolenjski vlak povozil neznanega moškega do smili. Nesreča se je pri-petila blizu Velike Loke. Truplo so ljudje našli šele ob pol štirih popoldne, čeprav prihaja do lenjski vlak v Ljubljano že po 3 popoldne. Identiteta mrtveca zaenkrat še ni znana in tudi ni Se ugotovijo no, na kakšen način se ie nesreča pripetila.
FOTOAMATEB
Tenjenje z žveplovim natrijem
Tenjenje je barvna bolezen, ki napade neizogibno skoraj vsakega amaterja. Zunanji znak obolelosti je silna antipatija do črne barve, dočim ljubi bolnik rujavo, rdečo, modro in zeleno barvo — tudi v prav strupenih odtenkih. V tej dobi jc bolnikova temnica polna steklenic in stekleničic z raznimi kemikalijami, dočim brska bolnik za le-njilnimi predpisi po vseh mogočih knjigah in na debelo kvari fologralski papir. Foto-trgovci imajo z njim posebno veselje — dokler ne spozna, da jc fologram vendar Ic najlepši v črno-beli barvi in tenjenje |iriporočljivo le v izjemnih primerili In diskretnih barvah.
Med kopo raznih tenjilnih predpisov jc gotovo najbolj priporočljivo tenjenje z žveploviin natrijem iu kombinirano tenjenje z žveplovim in klorovim zlaloin. Oba postojika se odlikujeta jio sigurnosti. trajnosti otenjenih slik in lepi barvi, ki jo je možno varirati od rumenkasto rujave |ireko sočno rujnve do vijoletne in rdeče barve.
Kemično temelji postopek tenjenja z žveplovim natrijem na izbleditvi črnega srebra izgotov-Ijene slike v skoraj brezbarvno bromovo srebro, ki se potem v tenjilni kopeli pretvori v rumenkasto do vijoletno rujavo žveplovo srebro.
Mokro sliko izbledimo v kojieli: 1000 ccm vode, 35 g rdeče krvolužne soli in 12 g bromkalija. Ce dodamo temu bledilcu še 00 do 100 ccm amo-nijaka spec leže 0.010. dobimo |iri lenjenju sočno Icmnorujavo barvo, dočim je brez tega dodatka barva rumenkasto rujava. Slika izbledi v nekaj minutah, le rahlo |iobarvana usedlina razvijalčevih oksidacajskih produktov na bromovem srebru kaže Iirav medle obrise slike. Dobro izprana slika pride potem v kopel: 1000 ccm vode in 10 g natr. sulfida kriti V nekaj sekundah dobi slika v tej kojieli lejio rujavo barvo. Po lenjenju ic potrebno izpira-nje slike, in sicer toiiko časa dokler se čuti plast med prsti mastno spolzka m dokler ne izgubi neprijetnega duha.
Temnejšo vijoletno rujavo barvo dobimo, čc kojvljemo sliko pred izbleditvijo približno 5 minut v enoodstotni raztojiini žveplenega natrija, jo poleni temeljito izperemo, nato izbledimo v žc opisanem bledilcu in olenjimo v običajni enoodstotni razstopini žveplenega natrija, še lepšo barvo pa dosežemo, če v žveplovem natriju predlcnjeno in potem izbledeno sliko ponovno razvijemo v metol — Itvdrorhinovem razvijalcu — brez dodatka bromkalija!!
Opisano tenjenje zahteva torej dve oziroma tri
kopeli. Enostavnejša so tenjenja z eno kojvcljo. I"eli je več. Najenostavnejše in najsigurnejse je tenjenje z žveplovim kalijem, ki daje izredno čisir beline in sočno rujavo barvo. Kopel sestoji iz 1000 ccm vode in 3 g iveplovega kalija toplina kopeli 25 do 30 stopinj C. V tej kojieli ju slika okrnjen i nekako v 10 minutah.
Zamudnejši je sledeči postopek, ki pa da i/ redno lepo barvo. Sliko damo v kopel: 1000 ccm vode, 40 g kal. bichromata in 30 g kuh. soli. \ tej ko|ieli se slika na videz ne izpremem Po tej kojieli jo izpiramo, dokler ne izgine s slike rumena barva, nato pa pride za 5 minut v čislilno kopel: 1000 ccm vode in 50 g kal. uielabisullita. Po kratkem izpiranju jo položimo v \% raztopino žvepl. natrija, kjer se barva slike izpremeni. Nato izpiranje!
Predpogoj za uspeh: dobro izprane in izfik-sirane ter pravilno osvetljene in do kraja, torei krepko razvite slike. Preveč osvetljene in prekratko razvite slike dobijo pri tenjeniu ilovnato, umazano rumenkasto rujavo barvo. Tudi ni vsak papir ena ko dober za opisano tenjenje: dočim dosežemo -teiijeniem bromosrebrnih papirjev dobre rezultate, ne dobimo lepe barve na kloro-bromosrcbrnih papirjih.
Neuspele, z žveplom tenjene slike jc možno ponovno izbledi ti in razvili v razvijalcu nazaj v črno barvo. Bledilec: 1000 vrni vode, 2 g kal. permnn-gan.ita, 20 ccm kem. čiste solne kisline. Plast iu jiapir dobita v tem bledilcu rujavo barvo, ki jo odpravimo v šibki raztopini kal. melabisulfita. nakar sliko izplahnemo Izbledeno sliko razvijemo v ra/ vijalcu, ki na kloriranih tiskih nc proizvaja sulfi tovega senja: najboljši je amidol, uporabljiv pa ie tudi metol — hvdroehimon Vse razvijalce uporabljamo brez dodatka bromkalija. Sliko je izblediti pri zastrti svetlobi. Po razvijanju jc radi odstranitve nereduciranega srebra priporočljiva kratka fiksinta kopel. Nato izpiranje.
Naša društva
Fotoklub Ljubljana. V torek o. bo predaval ing. L. Michieli o tehniki povečanja, v petek 12. pa bo večer kritike. Ob teli večerih je na razpolago članom tudi klubova knjižnica s |>rav lepim številom strokovnih knjig in najnovejših publikacij Kinematografski odsek bo predvajal v kratkem zopet nekaj filmov -—■ in sicer barvnih ozkega formata. Klub poziva člnnc. da izročijo do torka zvečer ves za slikovno centralo uporabljivi in razpoložljivi material.
Nedeljski šport
Smučarske lekme v Planici
Planica, 7. marca. V Planici se je kljub slabim vremenskim prognozani v najlepšem vremenu in prav dobrih snežnih razmerah razvil danes prvi del enotedenske skakalne prireditve, ki jo je organiziralo za zaključek sezone Združenje smučarjev Planica. Zaradi dežja in juga, ki sta nagajala prav do sinoči pozno zvečer, so bili prireditelji zelo v škripcih za napovedano prireditev, tako da razen najožjega kroga prizadetih funkcionarjev in najbolj navdušenih prijateljev Pla-ince ta lepa prireditev — žal — ni imela pravega obiska. Spored se je pričel točno ob 10 z mladinsko prireditvijo na 25 m skakalnici; Ta prireditev je imela med mladino tako velik odziv, da se je zavlekla preko opoldneva.
Nastop gorenjske mladine
Med 62 nastopajočimi bodočimi skakalci se je videla cela vrsta mladih talentov, ki smo jih opazili tudi že na nekaterih sličnih prireditvah, mnogo je bilo pa tudi takih, ki so šli danes pod vodstvom svojih učiteljev prvič čez strmino. Te mladinske tekme so se ocenjevale posebej za šolsko mladino (kategorija A) in mladino, ki je že zapustila šole, tako da so bili v tej konkurenci fantje do 16. leta skupno s fantiči od 9. leta navzgor. Vak je imel v konkurenci absolvirati dva skoka, mnogo pa so jih navrgli še izven konkurence.
Podrobni rezultati mladinskih tekem so jx> vrstnem redu za posameznike sledeči:
J. Mežik Janez, Rateče-Planica, kategorija B. 150 točk (skoka po 19 in 19.5 m).
2.	Penko Stanko, Dovje-Mojstrana, B, 141.1, (18, 18 m).
3.	llrovat Janez, Kranjska gora. A, 141 točk, (17.5, 19 m).
•1. Smole j Miha, Kranjska gora, B, 139.1 ločk, (18.5, 18.5m).
5. Mužik Jože, Rateče-Plainca, A, 134.4 točk, (17.5, 18 m).
(i. Ozvald Alojzij, Rateče-Planica, B, 134.9 točk. (17.5, 18 m).
7.	Polda Janez, Dovje-Mojstrana, A, 132.8 točk, (16, 17.5111).
8.	Zornimi Jože, Dovje-Mojstrana, A, 128.6 t., (14, 17.5 m).
9.	Rožič Jože. Rateče-Planica, B. 127.9 točk, (15.5, Hi m).
III. (iorjup I.eopold. Kranjska gora, B, 126 točk, (16.5, 17 m).
Mednarodna skakalna tekma
Prav lako vzorno urejena, v odličnem stanju in z zastavami okrašena je bila tudi 65 m skakalnica ob železniški progi, na kateri se je po končani mladinski tekmi vršila mednarodna skakalna tekma, Izmed 19 prijavljenih tekmovalcev je prišlo na start 15, štirje od 11DVV, Iri Švicarji, dva Avstrijca in šest Jugoslovanov. Konkurenca številčno res ni bila posebno velika, zato pa je bila kvalitativno lepo na višku, kajti vsi tujci so izvedli serijo krasnih skokov, med njimi posebno odlični češki Nemec Palme, vsi trije Švicarji in oba Avstrijca, ki se jim pozna doba Šola v tej disciplini. Občinstva je bilo. kakor smo rekli, mnogo premalo, da bi videlo, kako mora bili organizirana dobra skakalna tekma in kakšna razlika je med tekmami, kjer se konkurenca stlači za silo in so med prvimi kartisti, ki imajo vsaj nekaj sreče.
Danes je bila za plasman na boljšo mesto sreča premalo. Razsodišče je dovolilo vsem tekmovalcem i>oskusen skoke in tako je publika videla še otvoritveni skok norveškega trenerja llansena in 15 lepih poskusnih skokov z znamkami po 45 do 55 m, med katerimi se je že videlo, da domačini ne bodo imeli lahko delo, če bodo hoteli ostati v sprednjih vrstah.
Po kratki pavzi so nato šli po strmini tekmovalci za konkurenco po naslednjem vrstnem redu:
Švicar Kaufmann 57 m, njegov rojak Maurer 55 m, naš Klančnik 45 ni s padcem. Prešeren še slabše, na 41 m s padcem, nato češki Nemec Zen-ker na 52 m, pa spet naš sokolski prvak lledenik sam na 39 m in še s padcem, za njim češki Nemec Knobloch na 51 m, potem njegov rojak Sattler točno na 50 m, Avstrijec Klingler v krasnem stilu in sigurno na 54 m, nato odlični češki Nemec Palme kar na 56 m, naslednji naš Petrin s padcem na 44 m, preko njegove luknje pa naš domačin in vodja planiške šole Novšak odlično na 55 metrov, za njim spet nesrečni Zupan s 55 m s padcem, nato drugi Avstrijec Rieger spet v vzorni drži na 55 in kot poslednji Švicar Lasseur na 54 metrov. Se kratka pavza in že prihajajo isti z drugimi skoki v konkurenci takole:
Kaufmann sigurno na 56 m. za njim Maurer na 53 m, Klančnik v lepi formi na 48 m, šibki Prešeren nu 40 m s padcem, dobro Zenker na 50 in, pa lledenik s tremo in padcem na 41 m, nato češki Nemec Knobloch vendarle srečno na 54 m, takoj za njim njegov tovariš Sattler še boljše toda le na 51 m. nevarni in odlični Avstrijec Klingler z najdaljšo znamko na 58 m, ki pa jo hip nato jiodaljša še za pol metra na 58.5 m češki Nemec Palme, naslednji je Petrin, kakor pričakovano s padcem na 45 ni, nalo Novšak, ki lepo vzdrži na 57 ni, za njim pa reši čast naših barv še Zupan, ki ima še večjo smolo kot prvič in pride precej nerodno na 54 5 m. Konkurenco zaključita Rieger, ki hoče več, pa ostane na 54 in, in Lasseur, ki doseže 53 ni sigurno in brez strahu.
Po konkurenci gre čez strmino še vrsta izven konkurence, v njej z odliko Novšak z najdaljšim skokom dneva na 59 m in zaključno kol atrakcijo dvojni skok Švicarjev Lasseurja iu Maurerja, ki sta se pognala nad vse skladno in dosegla tudi enaki dolžini po 50 m. Konkurenca Ha veliki skakalnici je bila v eni uri končana. Vodstvo je bilo v rokah dolgoletnih funkcionarjev JZSS in zim-sko-sjiortnili edinic, zalo pač odlična. Podrobni rezultati so bili naslednji:
1.	Palme Heinrich (IIDVV. CSR), 152.3.
2.	Novšak Albin (JZS), 149.2.
3.	Kaufmann Kristian (švicarska zveza), 148.3.
4.	Rieger Rudlf (Avstr. zveza), 146.8.
5.	Klingler Atnon (Avstr. zveza), 144.3.
6.	Lasseur Jeau (Švicarska zveza), 141.8.
7.	Zenker Jožef (HDW, CSR), 138.8.
8.	Maurer Frilz (Švicarska zveza), 137.3.
9.	Sattler Kuri (HDW CSR). 155.7.
10. Kobloch Frilz (MDVV), 134.5.
U. Klančnik Gregor (JZSS), 67.9.
12.	Zupan (JZSS), 60.3.
13.	Hedenik Tine (JZSS), 43.1.
14.	Petrin Franc (JZSS). 42.9.
15.	Prešeren Franc (JZSS), 37.2.
Ob 16 popoldne je bila v prostorih mlekarske zadruge razglasitev rezultatov in razdelitev daril, pri čemer so vodilni funkcionarji USP pozdravili zbrane tekmovalce in jih navduševali za nadaljnje delo v tej lepi zinisko-športni disciplini.
Jugoslavija:Ljubljana 3:0 (2:0)
Surova igra belgrajshega kluba
Belgrad. 7. marca. m. Ljubljana je danes dostojno zastopala slovenski šport in si pridobila simpatije vseh resnih gledalcev, ki pa jih je bilo malo. Jugoslavija je nezasluženo zmagala, da se bolje izrazimo, zmagala je z grobo in surovo igro ter s pomočjo nezaslišane prislranosti nesposobnega sodnika. Moralno je zmagala Ljubljana. 5000 glava množica je bila priča izredno lepi igri naših fantov, ki so v nekaterih trenutkih delali bel-grajskim igralcem prave lekcije iz nogometne igre.
Ko so domači uvideli, da so Ljubljančani v premoči in da jim grozi cclo poraz, so izgubili živce in skušali svoje tehnično neznanje in neznanje nogometne igre sploh — nadoknaditi s surovo igro. Jugoslavija je v prvih štirih minutah prvega polčasa dosegla vodstvo po Zečeviču. ki je neubranljivo streljal v desni kot. Nato sc je igra začela razvijati enakopravno, pri tem pa se je zlasti opažala odlična povezanost vseh vrst Ljubljane. ki so izvedle krasno kombinacijo. Vsak mož je bil na svojem mestu ter precizno oddajal žogo, tako da so v vsakem oziru zadovoljili gledalce.
Hassl udarjen v trebuh -
v nezavesti odnesen z igrišča
32. minuti prvega polčasa je prešla Jugo-spet v napad. Lojančič, na katerega je šel j c 11 a s s I a močno udaril v levo
______trebuha. Ilassl jc padel nezavesten
na tla in so ga morali odnesti z igrišča. Sodnik jc Lojančiča odstranil iz igre. čeprav so igralci Jugoslavije proti temu energično protestirali ter zahtevali, da igra šc naprej. Ko jc prišel Bcrtoncclj k igralcu Lojančiču in ga posvaril, da to ni nogomet. če brca goste namesto žogo. mu jc ta na njemu lasten način o p so v al mater, in mu jc Bertoncelj dejal, da jc s temi izrazi podal samo dokaz svojega značaja in kulturne izobrazbe, mu je Lojančič kot gostu iz Slovenije pljunil v obraz! Obramba Ljubljane jc bila v stalni nevarnosti zaradi izredno surovih izpadov belgraj-skili igralcev
V 42 minuti, v trenutku, ko je padel drugi gol za Jugoslavijo, se je desna zveza Sijašič »podtaknil oh Logarja, ki jc hotel v padcu ubraniti gol. zadel pa jc ob prečko in o b I c ž a I na zemlji. Sodnik jc to priliko izkoristil ter zadovoljil neupravičeno zahtevo igralcev Jugoslavije ter izklju čil desnega branilca Bertonclja, čeprav sc je llcr-toncelj ob času te zmede nahajal na 16-nietrski črti in sploh ni bil pri vsej stvari prizadet ker ga je igralec šijačič prej prcigral. Povserfi izključeno je torej bilo. da bi ga Bertoncelj fauliral. , Sodnik od tega trenutka ni bil več sposoben obvladati igre. On jc odgovoren za vse poškodbe naših lantnv, ker izpade kaznoval. Ranjeni 11 a s s I y nezavest, Bertoncljeva
V
slavija Hassl. stran
za vse Belgrajčanov sploh ki je padel na igrišču rana na desni nogi, Ja-
Celjski šport
Sk Olimp (Celje) :
3 : 2 (3 : 1). SK Železničar (Maribor) 4:3 (2 :2).
*
SK Amater (Trbovlje)
SK Atletik (Celje)
: Hašk 2:1 (0:0). BASK 4:2 (3:0). (Osijek) : Slavija
Belgrad, 7. marca. m. BSK Split, 7. marca. b. Hajduk Osijek, 7. marca. b. Slavija
(Sarajevo) 2:1. Zagreb, 7. marca. b. Gradjanski : Concordia 5:0 (4 : 0).
Hledklubske smučarske tekme Slalom kluba 34 na Gorjušah
Slalom klub 34 je priredil v nedeljo 7. t. m. na Gorjušah svojo medklubsko tekmo za seniorje, juniorje in mladino i. s. za seniorje in juniorje na 10 km, za mladino pa na 5 km dolgi |>rogi. Start je bil ob 9 pri koči Slalom kluba, odkoder je |>o-tekala daljša (10 km) proga proti Hrilarici po precej dolgem vzponu na Spodnje Gorjuše deloma v smuku, deloma jx> ravnini, nato proti Kranjski dolini v zložnem vzponu in proti cilju v močnem smuku. Mladinska proga pa je jirej zavila proti Kranjski dolini. Snežne razmere so bile priiično dosti ugodne, ker je ponoči padlo 5 cm novega
snega, ki se je pa med tekmovanjem malo ojužil, tako da je bilo mazanje le težko pravilno pogoditi. Tehnično je bila proga zelo lepa, le malo težka, katero so pa vsi tekmovalci prevozili brez nezgode (bila sta samo dva primera zlomljenih smuči). Starterju se je javilo na startu 7 seniorjev in juniorjev (od prijavljenih 15) in 15 nara-ščajnikov (od prijavljenih 25) in to članov SK Bratstva, SK Reke, SK Dovje-Mojstrane, SK Ilirije, SK Poljane in Slalom kluba 34, kateri se niso ustrašili dežja na prejšnji dan.
Seniorji: 1) Sinolej Franc (Bratstvo), 40 minut 02 sekund. — 2) Stopar Branko (Ilirija), 46 min. 16 sek. — 3) Berlot Bogdan (Reka), 46 minut 45 sek. — 4) Hvale Maks (Reka), 55 minut 54 sekund. — 5) Zuecato Vinko (Reka), 1 ura, 01 min. 10 sek.
Juniorji: 1) Magister Stane (SK Poljana), 46 minut 10 sekund. — 2) Bollauzer Milan (Slalom klub 34), 53 min. 26 sek.
Mladina: 1) Pogačnik Tone (Bratstvo), 22 minut 01 sekund. — 2) Razinger Tone (Bratstvo), 22 min. 33 sek. — 3) Luhteneger Ferdo (Mojstrana) 22 min. 40 sek. — 4) Strumbel Tone (Bratstvo), 25 min. 09 sek. — 5) Jury Franc (Slalom klub 34) 27 min. 20 sek. — 6) Abram Franc (Slalom klub 34), 29 min. 08 sek. — 7) Ciuha Albin (Reka), 29 min. 15 sek. — 8) Rado Mag. (Slalom klub 34) 30 min. 05 sek. — 9) Gale Viljem (Reku), 30 min. 11 sek.
Akademsko smučarsko prvenstvo
Prvak LZSP moštvo Akademskega športnega kluba, ki bo nastopilo na državnem akademskem prvenstvu. (Dolenc, Šorli, šmitek, Derniota, Končan, Brinček).
Zanimanje za smučarsko prvenstvo jugoslov univerz, ki bo prihodnji četrtek in petek na Rožri nad Jesenicami, je vsak dan večje. Kar naprej se prijavljajo nova moštva in novi tekmovalci. Dosedaj so prijavljena moštva in poedinci univerz iz Ljubljane, Zagreba, Belgrada. Gradca in Leobna. Po privatnem |>oročilu so pričakuje še službena prijava češkoslovaške akademske reprezentunce. Z gotovostjo lahko računamo, da se bo borilo za naslov državnega akademskega prvaka do 50 tek-movalcev-poedincev, štiri univerzitetna moštva in šest klubskih moštev.
Prvenstvo poedincev
nežičeve ogrebotine po prsih in blesure ostalih igralcev Ljubljane — so najboljši dokaz, kaj vse jc sodnik dovolil Bclgrajčanom.
V drugem polčasu je Hassl navzlic močni ble-suri nastopil in junaško vzdržal do kraja. Ljubljana je bila stalno v premoči, toda ni mogla kaj doseči, ker so morali igralci predvsem paziti sami nase vsled ostrega napadanja nasprotnikov. Vsi streli, ki jih je napad Ljubljane oddal v gol, so šli j>oleg prečke ali pa v roke dobro razpoloženega vratarja Jugoslavije. Celotna igra je potekla zelo nervozno. To velja zlasti za igralce Jugoslavije, ki so izgubili svoje živce in uporabljali silo, da zmagajo. Ljubljančani so igrali lepo, mirno in tehnično dobro igro.
Po lekmi je izjavil vaditelj Ljubljane g. r sledeče: Sodnik je kriv za vse. kar se je zg( On jc kriv našega poraza. Zmaga Jugoslavij-nezaslužna, ker so naši igralci izvrstno igrali ni zaslužili boljši rezultat. Igra Jugoslavije je bila mnogokrat smrtnonevarna. Ravno vsled tega naši igralci niso mogli pokazati vsega, kar znajo, zlasti še, ko so videli, da so izgubili zaščito sodnika.«
Kapetan moštva Ljubljane je izjavil, da je zmagala groba sila in sodnikova neobjektivnost.
Sodnik Vasa Stepanovič je svoje postopanje opravičeval tako-le: »Lojančiča sem izključil radi namernega faula nad Hasslom. Bertonclja pa. ker je udaril z nogo na tleh ležečega Šijatiča. Igra Ljubljane je bila preostra. Jugoslavija pa je v igri preveč faiilirala.« Iz te izjave se jasno vidi, da celo sodnik priznava surovost Jugoslavije, kajti velika razlika je med surovo in ostro igro, kajti ostra igra je še vedno lahko lepa, medtem ko je surova igra življenjsko nevarna.
Obširnejše poročilo bo prinesel »Slov. dom«.
Ljubljanski nogomet
Mars : Svoboda 4:2.
Grafika : Mladika 1:1.
Jadran : Korotan 0:2.
Moste : Slavija 2:0.
Slovan : Reka 6:3.
Mariborski šport
ISSK MARIBOR : SK RAPID 4:1 (1:1).
Na Rapidovem igrišču sta se danes srečala stara rivala ISSK Maribor in in SK Rapid. V tej važni tekmi je zopet zmagal Maribor. Moštvo Maribora je bilo homogeno in odločno pred nasprotnikovim golom. Rapid je v celoti zaostajal in še edine šanse, katere je imel na razpolago, m izrabil. Maribor je igral ves čas 7. desetimi igralci. Najboljši mož njegovega moštva je bil Tičar.
Predtekma rezera Rapida in rezerva Maribora je končala 5:1.
Borba za prvo mesto med poedinci je najbrže že odločena. Ni namreč verjetno, da bi se komu posrečilo premagati našega olimpijca in državnega reprezentanta Heima, ki jc povrhu še na terenih na Rožci doma. Vsekakor bi zmaga nad Heimoni pomenila največje presenečenje akademskih tekem. Na drugo mesto se utegne plasirati Jeseničan Novak (JASO). Najbolj zanimiva bo borba za tretje mesto, v katero bodo verjetno posegli D e črn a n (JASO), ki bo tokrat po svoji pokljuški nezgodi prvič nastopil, dalje Voller (JASO), Dolenc, Šorli, Šmitek (vsi ASK). M u š i č. (Akad. zbor HAšKA-a) in Kaučič (ASOV Komu izmed teh se bo sreča nasmehnila, je težko reči. V normalnih razmerah bi dali prednost Dečmanu, ki se bo pa sedaj kot rekonva-lescent moral resno boriti za tretje mesto. Verjetno je, da se bo med ta imena vrinil še kak novinec.
Univerzitetna moštva
Univerzitetna moštva so sestavljena iz naj-•oljše še.storice tekmovalcev dotične univerze. Da bo najboljšo šestorico postavila ljubljanska uni-
verza, o lem ni dvoma. Sestavljali bodo moštvo ljubljanske univerze člani JASO in ASK-a. Za drugo mesto pa se bosta borili reprezentanci zagrebške in belgrajske univerze. V obeh moštvih bodo številno zastopani slovenski akademiki, ki študirajo na zagrebški in belgrajski univerzi. V boju med Zagrebom in Belgradom dajemo prejJ-nosl zagrebški reprezentanci.
Moštva akademskih klubov
Ljubljanska univerza bo postavila dvoje moštev, in sicer Jugoslovansko akademsko smučarsko organizacijo (JASO) in Akademski športni klub (ASK). Iz Zagrebške univerze sta prijavljeni moštvi Akademske skijaške organizacije (ASO) in Akademskega zbora HAšK-a, iz Belgrada pa pride moštvo Udnižcnja študcnnta planinara. Največ možnosti za zmago ima moštvo JASO, ki ga tvorijo nekateri odlični poedinci (Heim, Novak, Deč-man). Mošlvo ASK-a sicer nima tako dobrih posameznikov, zato se pa odlikuje kot celota v svoji homogenosti. Ta odlika je ASK-u pripomogla ludi do prvenstva LZSP. Nevarni utegnejo postati tudi Zagrebčani z obema svojima moštvoma. Kakor smo posneli iz zagrebških listov, sami pri sebi upajo celo na zmago.
Ker je organizacija, ki je v rokah Akademskega športnega kluba ljubljanske univerze, dobro pripravljena, bodo te tekme gotovo največje in najbolj zanimive, kar jih je bilo zadnje čase v panogi alpske kombinacije. Snežne razmere so_ po najnovejših poročilih z Rožce naravnost odlične: na lm zmrznjene podlage je padlo 30 cm pršiča. Na Rožci se pripravljata na tekme že več dni moštvi ASK-a in JASO, prvo pod vodstvom Pračka in Žnidarja, drugo pa pripravlja Heim. Te dni pridejo še Avstrijci, Zagrebčani in Belgrajcani. Podrobnosti o Inozemskih udeležencih bomo javili prihodnjič.
Po mariborskih dvoranah
Maribor, 7, marca.
Kolesarji zborujejo
Danes dopoldne je bil v Narodnem domu 17. občni zbor kolesarskega društva Perun. Vodil ga je agilni predsednik Anton lllebš, ki je jioročal. da je matica v letošnjem letu ustanovila že svojo 6. sekcijo na Pobrežju, ki šteje 40 članov. Matično društvo z vsemi sekcijami šteje 310 članov. Tajniško poročilo je jiodal tajnik Motoli. Delovanje matice je bilo v letošnjem poslovnem letu nad vse živahno. Iz blagajniškega poročila, katerega je podal g. Nardin, je razvidno, da so društveni dohodki znašali 4356.75 Din in prav toliko izdatki. Pri volitvah je bil izvoljen odbor s predsednikom Atonom Hlebšem na čelu.
V svojih klubskih prostorih v hotelu Zamorc so v soboto zvečer zborovali člani kolesarskega društva »Edelweiss 1900«. Društvo šteje 40 izvršu-jočih in 37 podpornih članov. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen Mihael Lešnik.
Zborovanje gasilcev
Popoldne je bil občni zbor gasilske žnjie za okraj Maribor levi breg. Vodil ga je predsednik Srečko Kranjc iz Pesnice. V župi je včlanjenih 17 gasilskih čet s 427 izvršujočimi, 121 podpornimi in 14 častnimi člani. Včlanjene čete imajo 7 motornih in 6 ročnih brizgaln z 2353 m cevi. Gasilskih domov in orodišč je 18. Skupno premoženje društev znaša 600.000 Din. od tega odpade na vrednost orodja 400.000 Din Blagajniško poročilo je podal Franjo Vavpotič. Ziir»ni dohodki so znašali v preteklem letu 4655.30 Din, izdatki pa 4932 Din. Župa je prejela enkratno podporo od Gasilske zajednice iz skupnega gasilskega fonda v znesku 4W)0 Din. Pri volilvah je bi! z malimi dopolnitvami izvoljen dosedanji odbor.
Zborovanje Jadranašev. Dopoldne so zborovali člani emigrantskega društva »Jadran«. Občni zbor je vodil predsednik dr. Fornazarič, ki je podal obširno poročilo o namenih društva. Sledilo je tajniško poročilo dr. Cerkveniča, iz katerega posnemamo, da ima društvo 313 članov. Najbolj agi-len je bil pevski odsek, ki je pod vodstvom prof. Vrabca sodeloval pri 35 prireditvah. Priredil je 3 samostojne nastope. O društveni blagajni je poročal blagajnik g. Kralj. Društvo je imelo 0935 Din dohodkov in 6791 Din izdatkov. Pri volitvah je bil izvoljen po večini dosedanji odbor z dr. For-nazaričem na čelu.
posestnikov.
objavili danes leden
Zborovanje hišnih
K poročilu, ki stno ga pod tem naslovom, smo prejeli: Ni res, da sem na občnem zboru društva hišnih posestnikov za Maribor in okolico ugotovil, da se pod sedanjo upravo boljše in bolj smotreno gosjiodari na občini, nasprotno je ros, da sploh nisem kritiziral ali primerjal občinskega gospodarstva |>od prejšnjo z onim pod sedanjo upravo, torej tudi nisem mogel ugotoviti, pod katero upravo se je boljše in bolj sniolreno gospodarilo. V Mariboru, dne 1. marca 1. 1937. Spoštovanjem: Meglic Otman, predsednik društva hišnih jiosestiiikov za Maribor in okolico.
Bolnišnica v Ormožu
Bolnišnica v Ormožu je sicer zasebna, ker je last jugoslovanske province križniškega reda v Ljubljani. Je pa dostopna vsem slojem, posebno revnim Pred svetovno vojno so b:li vsi bolniki III. razreda brezplačno oskrbovani. Po vojni je to sicer postalo nemogoče. So pa vedno oskrbovani ubogi ali revni bolniki brezplačno, ki prinesejo ubožno spričevalo; nekaterim manj premožnim se zniža oskrbnina na polovico; za vse pa je oskrbnina nižja nego v drugih bolnišnicah.