98. številka. Ljubljana, v soboto 1. maja. XIX. leto, 1886. SLAMKI MOD, Izhaja vsak dan svečer, izimfti nedeljo in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s t r I j b k o-d trn r a ke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub lj ano brez pošiljanja na dom za ^se leto 13 ^Id., za čutrt leta 6 gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Z\ tuje dežele toliko več, kakor poStnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tisku, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole t ranki m ti. —"tCtrkopisi so ne vračajo. Uredništvo in upr a vniStvo je v Rudolfa Kirbiša hiSi, ..Gledališka stolb-*''. Upravni stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, uj. vse administrativne stvari. 1 jo vidu, ko bi pa prememba bila neizogibna, da se z vsemi silami dela na to, da se prememba kolikor možno 11 mej i in zmanjša. S tem odgovorom grško vprašanje sicer ni rešeuo. dobro označena pa je politika sedanje Evrope. „Status quo" — teorija, ki je dolgo časa tako dobro služila Metternichu, je še dan danes zelo priljubljena, ker treba najmanj duševnega napora. Najsijajnejo zmago doživela je še nedavno po Flovdivskem prevratu, ki je Bolgarom naklonil pač" mnogo bremen in žrtev, a če se dobro premisli, niti najmanjšega dobička. Pritlikava ta modrost, ki se jej pravi „status quo", vodi evropske državnike tudi v grškem vprašanji, zategadelj postaje postopanje velevlastij čim-dalje čudneje, in se že smešnosti približuje. Ultimatum, ki so ga stavile velevlasti Grškej, je pač tak, da ni mogel oplašiti potomcev Temistokleja in Miltijada. Reklo se je namreč samo to: ako v osmih dnevih ne odredite razoroženja, ostanete sami odgovorni za nasledke. Tako mehak ultimatum ni, da bi Grke v strah prijel, četudi so se v podkrepljenje te zahteve prizibale velikanske oklopnice v Sala-minsko morje, saj Grki dobro vedo, da je to vse le slepo strašilo, kakor njega dni maloslavna demonstracija pred Ulcinjem. Ultimatum bil je pa tudi popolnem nepotreben, narekovan po golej zavisti in žarljivoati. Delvannis je Francoski obljubil, de bode demobilizoval ter v svoji noti poudarja, da bode to obljubo lojalno izpolnil. Če tudi rok za razoroženje ni točno določen, smele bi velesile tudi s tem biti zadovoljne. A ravno zaradi tega, da se je jedini Francoski posrečilo, kar vse druge vlasti neso mogle doseči, čutile so se slednje razžaljene in Frevcinetov uspeh je v Berolinu tako nemilo dirnil, da ga oticijozno nazivljejo „gledalički coup". Samo zategadelj, da bi se zatemnil uspeh francoske diplomacije, izročil se je potem ultimatum in priredila demoustracija oklopnic pred Pirejem in ob vzhodnej obali Pelo-! ponesa. Ultimatum imel je negativen uspeh. Grška sklicuje se na svojo, Francoskej že poprej dano obljubo, in Delvannis dejal je deputaciji meščanov Atenskih: „Mi bodemo še le takrat odjenjali, kadar bodo oklopnice velesil naše brodovje razstrelile in naša mesta bombardovale." Delvannis dobro ve, da je taka akcija velesil „ad calendas graecas" odložena, ker bi se jej Francija nikdar ne pridružila in ker tudi Rusija, čeravno je ruska ladija „Plastun" tudi pred Pirejem, niti jednega strela proti Grški sprožila ne bode. Ostale vlasti pa se ne bodo ohrabrile do energičnih korakov, kajti jedinost mej njimi je le navidezna, nezaupnost splošna, gmotne koristi pa nobene na vidiku. Ni se nam torej nadejati, da bodo »vladarjev zadnji dokazi", to je kanoni poprijeli za besedo ter rešili vprašanje, ki se sedaj suče, kakor razni listi prav dobro opažajo, le ob mej narodni etiketi. Grki lahko s preziranjem zrejo na evropsko brodovje, saj vedo, da niti skupne Evrope beseda nema več veljave, kajti Grška še sedaj nema vsega na Be rolinskem kongresu prisoj enega jej ozemlja, saj so uverjeni, da jim nevarnost od evropskega brodovja ne preti, kajti baš sedaj so umestue duhovite krilate besede: I".h sehe kein Europa mehrl" Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 1. maja. ItoMCMiNki deželni poveljnik general konjice baron Appel odpotoval je iz Dolnje Tuzle v Sera-jevo. Minister pl. Kallav ostane 8 dnij v Dolenji Tuzli. Vsprejel je že več deputacij. Vnaiije države. Nrlutlta narodna stranka, ki se je sestavila iz liberalcev in radikalcev, objavila je v svojem organu „Odjek" svoj program. Njene giavne zahteve so: prememba ustave v svobodnejšem zmislu, varovanje narodovih pravic in nezavisnost sodnikov. Liberalci in radikalci so se zavezali, predno so se združili, da bodo vedno skupno postopali in se bodo v ministerstvo poklicali liberalci in radikalci, ko bi kralj zopet to stranko poklical na krmilo. Ke se je srbski minister vnanjih zadev Fra-nasović vračal iz Rima čez Dunaj v Beligrad, imel je Dunajski dopisnik „Narodnih Listov" ž njim pogovor o balkanskoj politiki. Polkovnik Frana« sović se je izrazil, da je položaj na Grškem jako kritičen postal. Francija je posredovala popolnem samostojno, ne da bi bile druge vlasti kaj vedele zato. Da bi Grška začela vojno, se ni bati, ker se Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........ 3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I ,, 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec .......... I „ 40 „ UpravrviJitvo ,,8lov. jVaro0. aprila. (Nemški sul-verein.) Mestni zastop Ormoški je v svoji seji dne 24. julija 1881 sklenil z vsemi glasi proti jednomu, pristopiti k nemškemu šulvereinu in jeden krat za vselej 20 gld plačati. Ker se je račun mesta Ormoža za leto 1881 komaj koncem 1885. polagal in na razgled obči nar jem predložil, so gg. dr. Ant. Žižek, Fran Vrtni k in Miha Jezovšek uložili proti temu izdatku protest, ter zahtevali, da se ta izdatek iz računa izbriše. Okrajni odbor je tudi to v tem zmislu odloČil, občni zbor okrajnega zastopa pa je le dovolil ta izdavek. Načelnik okrajnega zastopa gosp. dr. Geršak je ta sklep okrajnega zastopa kot nepostavnega ustavil in se pritožil pri c. kr. namestniji v Gradci, gg. dr. Žižek, Vrt-nik in Jezovšek pa so se, ker se na njihovo pritožbo ni ozir jemalo, pri ministerstvu notranjih zadev nadalje pritožili. Včeraj pa smo dobili sledečo odločbo, ki je gotovo interesantna: Nr. 2132. An die Stadtgemeinde-Vorstehung in Friedau. Dr. Anton Žižek et consort. haben beim hohen k. k. Ministerium des Innern in der Eingabe de praes. 12. Janner d. J. Z. 727 Beschvverde tlber die Verausgabung eines sub Rechnungspost Nr. 150 in der Gemeinde-Rechnung der Stadt Friedau pro 1881 ftir den deutschen Schulverein gewidineten Betrages pr. 20 fl. geflihrt. Ueber hohen Ministerial-Erlass vom 17. Janner d. J. Z. 727 hat mich die hohe k. k. Statthalterei in Graz mit dem Erlasse vom 22. Janner d. J. Z. 1558 angevviesen, Uber diese Beschwerde instanz-m£ssig zu entscheiden. Gemass § 90 der Gemeinde-Ordnung ftir Steiermark vom 2. Mai 1864 L. G. und Verordnungsblatt Nr. 5 finde im Grunde des §. 24 und bei Anvvendung der §§. 64 und 69 des-selbeu Gesetzes den Vollzug des Beschlusses der Stadtgemeindevertrettung Friedau vom 24. Juli 1881 vvomit dem deutschen Scbulvereine eine einmalige Beitragsleistung pr. 20 fl. zugevvendet worden ist, als den Wirkungskreis der Gemeinde uber se h r e i te nd zu untersagen und zwar in Eivvagung folgender Grtlnde: Das im §. 24 der obzitirten Gemeindeordnung der Gemeinde beziehungswei.se dem Ausschusse des-selben eingeraumte Selbstbestimmungsrecht erstreckt sich nur auf eigentliche Gemeindeangelegenheiten. Die Fassung der §§ 64 und 69 der Gemeindeordnung insbesondere zeigt, das die Einnahmen der Gemeinde und die allfalligen notvvendigen Umlagen nurzu rGemeindezweckenw verwendet werden diirfen. Die Forderung des deutschen Schulvereines kanu jedoeh nicht, als eine solche Angelegenheit an-gosehen' werd.e^ wie sie rder I. Absatz det.^. 24 der Gemeindeordnung definirt. Anlasslich eines analogen speziellen^alle* wurde vom k* k. Verwaltungs-gericht^hofet mij^. ErkenntnilJ vom 23. Oktober 1885 Z. ,'27Q\ U^erf,rden Begrift ' der „Gemeindezwecke* ebeu in diesem Sinne entsehieden. Es hat daher der Gemeindeausehuss durch die Widmung des in Rede stehenden Betrages^ den ihm einger&umten Wii-kung.skreis uberschritien und es mlisste daher die AusfUhrung des diesf&lligen Beschlusses unter-sagt werden. Gegen diese Entscheidung steht der binnen 14 Tagen nach Zustellung hieramts einzubringende Recurs an die hohe k. k. Statthalterei in Graz offen. Pettau am 24. April 1886. Der k. k. Bezirkshauptmann : v. Premerstein m. p. Kaj bode napravil zdaj naš mestni zbor, ne vemo.; Odločba je pa tem važneja, ker bi po tej odločbi ne smela nobena občina nemškemu šulvereinu iz občinske blagajnice denarne pomoči bodi si pod katerim koli imenom dajati. In koliko občinskih novcev je dobil šulverein protipostavno 1 Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 29. aprila. Konec.j Vršiti se je imelo potem po dnevnem redu dopolnilne volitve v posebne odseke in komisijone. V prvi vrsti ima se vršiti dopolnilna volitev v stalni mestni zdravstveni svet. Pred volitvijo opomni župan, da sta se dosedanja uda vladni svetnik profesor dr. V al en t a in c. kr. okrajni zdravnik dr. Kapler odpovedala in to zaradi tega, ker se je. zbrala neka komisija zaradi kolere, h kateri neso bili povabljeni odposlanci zdravstvenega društva kranjskega Ta komisija pa ni bila seja zdravstvenega sveta, nego zgolj seja magistratnega gremija zaradi kolere, vsled dopisa c. kr. deželne vlade o tej zadevi. Društvo kranjskih zdravnikov zmatra to, da neso bili povabljeni njega zastopniki v stalnem mestnem zdravstvenem svetu k tej seji, kot „ecla-tante Hintausetzung" in neče odposlati prej svojih odposlancev v stalni zdravstveni svet, dokler ne bodo imeli garancije, da ne bodo več prezirani. Kakšna naj bi bila ta garancija, ali morda kaka intabulacija, tega župan ne ve, le zadevo je hotel naznaniti mestnemu zboru. Odbornik dr. vitez Bleiweis-TrBtenišk naglasa, da neso bili vsi (lani v društvu zdravnikov kranjskih sporazumljeni z odstopom teh dveh udov stalnega mestnega zdravstvenega sveta, in da so posebno vojaški zdravniki naglašali, da je to velika čast za društvo, da mestni zastop vabi dva njegova člana v stalni zdravstveni svet Predbaciva se v jedno mer mestnemu zboru, da nič ne stori za zboljšanje zdravstvenih razmer. 4 to ni res. Prej- Dalje v prilogi. ne bi mogla dolgo ustavljati s svojim malim voj-mm brodovjem, njena prjštanisca bi bila v kratkem j unife'na. Položaj lielyani&ov je silno težaven. On je sicer takoj razumel, kak upliv je napravil njegov t odgovor francoskemu poslaniku na vojejriti graki na rod in takoj je zopet začel bolj napenjati strune, i pa kaj pomaga Grška bode prisiljena udati se. j Toda bati se je ustaje in da Grki pobijejo Fran- i coze, bivajoče na Grškem. Ako hoče vlada to preprečiti mora takoj demobilizovati reserve, redne čete pa tako premakniti, da bode takoj lahko za- j trla vsako gibanje. Pa če tudi Grki demobiliiujeio, j mir na Balkanu še ne bode zagotovljen, temneč i vedno se je bati novih nemirov, pije več Želj še .ni j izpolnjenih, preveč je nezadovoljnosti, da bi bilo } upati miru. Največja nevarnost preti seved* od naj- i nezadovoljnejših, od Grkov. O grškem posredovanji, | da bi se obnovilo zopet prijateljstvo mej Srbijo jn J Bolgarijo izjavil se je Franasović, da si je Grška \ prizadevala pregovoriti Bolgare, da bi storili prvi j korak. Na balkansko federacijo pa ni misliti, dokler se Srbi, Bolgari in Grki ne sporazumejo o delitvi Makedonije Bolgarija, ki si je pridobila nasproti Makedoniji najugodnejše stanje, torej najmanj želi balkanske federacije. Dopisnik „Pol. Corr." bil je sredi aprila v turškem taboru pri Elassoni. Turki so se bali, da bodo Grki začeli boj ob obletnici osvobojenja Grške. Zategadelj so se turške čete bile pripravile, da bodo odbile vsak napad in potem prestopile grško mejo, Če bode treba. Vojaki dobili so streljiva in suhorja za tri dni. Vse turške čete so dotični dan že ob 5 uri se zbrale in pripravile za boj. Tako so čakale dvanajst ur. Če tudi Grki neso napali Turkov, vendar slednji še vedno dobro stražijo vse prehode. — Francozi so jako nevoljni, da Grki sedaj taje>, da bi bili francoskemu poslaniku obljubili brezpogojno demobilizacijo. Kakor se sodi, grška vlada zategadelj tako postopa, da bi se mogla obdržati na krmilu. Njen položaj je sedaj jako težaven. Mobilizacija je mnogo stala, sedaj naj bi pa bila brez vse koristi. Tajni sovetnik ViŠnjegradskij poklican je v ruNki državni sovet. Temu se pripisuje velika važnost, ker se iz tega sklepa, da bode ViŠnjegrad skij kmalu zamenil finančnega ministra Bunge. Visoki krogi z Bunge jevo politiko že dalje časa neso prav zadovoljni, tedaj bi bilo kaj naravnega, ako odstopi. ViŠnjegradskij je nekda jako nadarjen in dober administrator. Svoje zmožnosti je pokazal kot ravnatelj tehnologiškega zavoda in kot ravnatelj jugozapadne železnice. Poslednji čas bil je voditelj tehniških šol, katere pripadajo naučnemu ministerstvu. lielgijslti socijalisti vsprejeli so v Gentu sledeči politični in narodnogospodarski program: 1. Splošno glasovanje, neposredno zakonodavstvo naroda, senat in kraljestvo se odpravita; 2. obli-gatoričen in brezplačen pouk v ljudskih šolah; 3. lečitev cerkve od države, odprava budgeta za bo-gočastje, konfiskacija premoženja mrtve roke; 4. odprava stalnih vojsk; 5. mejnarodno urejenje delavskih razmer, dan počitka v tednu, prepoved otročjega dela, omejenje ženskega in ponočnega dela, normalni delavnik; 6. nastavljenje obrtnih nadzornikov; 7. odgovornost tovarnarjev za delavce; 8 upeljava delavskih zbornic; 9. odprava vseh indirektnih davkov; 10. upeljava kolektivnega premoženja. O organizaciji belgijskih socijalistov se je sklenilo, da se vsa socijalistična društva združijo v „parti ouvrier" (stranko delavcev), katerej bode na čelu „eon.sei 1 general du parti ouvrier", ki bode štel 95 članov. Bavarski kralj je nekda naročil ministerstvu, naj deželnemu zboru predloži predlogo, da se vzame na posodo precejšnjo državno posojilo, s katerim se bodo uredile razmere kraljeve privatne blagajnice. Ta dolg se bode v letnih obrokih odte- A tudi od tod sem se moral zopet umakniti sneženim rjuham doli v solnčni Koborid. Ko sem se bil gori pri sv. Antoniji poklonil mamici Evi, grela sva se s prijateljem, „Nibilistom" ob jarkih pogledih Hrabroslavove Vile pod „Škratovo skalo." Pohodivši Krilanov grob na ondotnem pokopališči, preživel sem prelepe, solnčne zimske dni v divni koboridski okolici. Vsak dan sem pohajal drug kraj. Danes sem šel ob Idriji gori v Kot, akoz Staro Selo, Borjano, Sedlo, Breginj in Loge, skrajni vikarijat ob laški meji ter ob Nediži pod senčnim Ma-taj ur jem zopet nazaj doli. Jutri pa proti jugu skoz Mlinsko in Idersko gori na Livek, od koder se razgrinja prediven razgled v piano Benečijo. Zopet tretji pot krenil sem na iztok gori na Libušino in v Gregorčičevo rojstveno selo, Vrsno, dvigajoče se na solnčni planini pod velikanom Krnom, s katere se odpira prekrasen pogled na najlepši predal vse soške doline .... Umikajoč se vedno osornejšemu zimskemu vremenu, pohodil sem potem razna selišča ob Soči. V Tolminu sem občudoval zlasti tisto ujetniško kletko, stoječo na najlepšem prostoru mej šolo in cerkvijo. Pri sv. Luciji se nisem mogel nagledati slikovitega izliva Idrijce v Sočo in pa g Kovačiče-vega hleva, kateremu sem videl le še dva vrstnika na Slovenskem: jednega v Starem trgu pri Slovenskem Gradci, najmlajšega pa pri Vidmarji |v Poljanah nad Škofjo Loko. Na Volčah je pa vso mojo pozornost nase vlekel tisti tristoletni vodnjak. Dospe vši v Ročinj, zbežal sem iz dolgočasnega deževja gori na Srednje, najvišji vikarijat nad izvirom laške Idrije (Judrije.) Žal, da so mi nevošljive megle zastirale vso prostrano panoramo, ki se ondi pred gledalcem razprostira! Jedva za trenotek so mi dovolile pogled na V i de m sk i grad. Iz Kanala sem pa moral kar pobegniti pred vedno nižje v dolino se pomikajočim snegom, dalje proti jugu in sicer na Goriško ravan. Ali tudi ondi so me plašile ledene sveče na vodometu v mestnem parku — oznanovalke nenavadno stroge letošnje zime. Željno sem hodil gledat na višavejokrog Gorice, da li se bliža Že toli zaželjena spomlad. Romal sem na sv. Goro; a Grgarski sever me je stiral nazaj doli. Bežal sem gori po Vipavski dolini, od koder me je zopet v znesla preko Nanosa žvižgajoča burja in pa neznosne razmere po ondotnih trgih: v St. Vidu na pr. razsajal je prepir mej Do-lenčevci in Obrezovci, v Vipavi pa jih je kar šest upilo: Zakaj bi jaz ne bil župan! Potem sem se zatekel zopet ven na Brda; toda i mej brajdami me je zasledoval mrzel veter. Naposled sem hotel odrinoti v solnčno Italijo — spomladi nasproti; ali od ondot me je zopet odganjala — kolera. Upehan sedem v vlak ter se odpeljem v prisojno Liburnijo, v toli slavljeno Opatijo, iskat blažene spomladi med ondotno eksotično rastlinje; a glej \ severni piš brije skoz olj oje in lovorjeve gaje, stresa ponosne ciprese, cedre in palme, otepajoč neusmiljeno po gredah umetno vzgojeno cvetličje. Jednako se mi je godilo v Lovranu, Moščenicah in Bršeci. Na Reki so po kapucinskem vrtu zmrzovale želve, na Trsatu pa je rožmarin ječal pod snegom, . . . Ves potrt se vrnem na pustni dan za domače ognjišče in mračen sen mi objame utrujena čutila. A čuj! Velikonočno soboto me predrami jamo zvonenje in veseli ptičji spev. Osolpel zrem okrog sebe v pisano cvetje, razgrinjajoče se v bujnem izobilji po brezmejnem stvarstvu, božjem — Gospod uredniki V očigled tolikej krasoti po širni zemlji,, Vam ne ostanem mej. tesnim, mrklim, zidovjem, če me prikujete nanje, kakor Prometeja na Kavkaz! Na sviđanje torej v — prirodinem naročji! V Ljubljani, 1. maja 1886. Prostoslav Kreta no v. Priloga ..Slovenskemu Narodu" št. 98. 1. maja 18K6. Snji mestni zbor nemške večine razpravljal je zdrav stvene stvari zgolj akademično, sedanji narodni 'mestni zastop pa izvršuje isto dejansko, kar je dokazano po deloma izvršenih, deloma v bližnjem Cffttl izvršitvi bližajočih se sanitarnih ukrepih. Uvedel so je pneumatičen sistem n\ izprazuenje stranišč, ki se širi po mestu, priprave za zgradbo vodovoda bližajo se h koncu in ravno sedaj se ;e pričela zidati mestna bolnica za nalezljive bolezni. Ni ted j umestno natolcevati mestni zastop, da ne stori ničesar za zboljšanje zdravstvenih razmpr. Govornik meni, da je dolžnost zdravniškega društva kranjskega sodelovati v mestnem stalnem zdravstvenem svetu. Eksekutiva se seveda stalnemu zdravstvenemu svetu ne more priznati. Vsaj je nema niti „Reiehsgesundheitsamt" v nemškem cesarstvu, o njegovih nasvetih ukrepa nemški državni zbor, in 'nema je deželni kranjski zdravstveni svet, kajti o 'njegovih sklepih odločuje deželna vlada. Sklep no- * udeleževanja izvira tedaj le iz rieke mržnje proti !'mestnemu zastopu, dopis zdravstvenega društva kranjskega tedaj ni nikakor utemeljen in ga tudi ne odobravajo vsi člani tega društva. Po predlogu odbornika dr. Zamika izvrše se per aclamationem sledeče dopolnilne volitve v posebne odseke in komisijone: V stalni mestni zdravstveni svet: Odbornik dr. M oseh e in g. Matija Zitterer vitez de Časa Cavalchina, c. kr. umirovljeni stotnik. Za najem mestnega užitninskega davka odborniki: Ivan Hribar, Anton Klein in Ignacij Valentinčič. V vodovodni odsek: Ivan Hribar in Fran Ravnikar. V klavnično ravnateljstvo odbornik Miha Pa-kič. V specijalni odsek, ki se ima pogajati z občino Spodnješišensko zaradi priklopljenja Podturnske graščine in nekaj druzih v to občino spadajočih parcel, odbornika: dr. Mosche in Pakič. Odbornik Fran Ravnih ar poroča skupno o računskih zaključkih mestne posojilne zaklade in mestne klavnice za 1885 leto v imenu finančnega odseka ter nasvetuje: 1. Računski zaključek mestne loterijske posojilne zaklade z aktivami . 1,443.021 gld. 81 kr. in pasivami..... 1,526.257 „ 21 „ tedaj z nedostatkom ' 83.231 gld. 40 kr. ki reprezentuje izgube pri oddaji posojila, se odobri. 2. Knjigovodstvu loterijskega posojila podeli še absolutorij. Sploh je pa bilo 1 1885 čistega presežka 2485 gld. 66 kr., oziroma kaže anuitetni račun prihodkov 67.485 gld. 66 kr., s čimer se je tedaj celo posojilo obrostovalo s 4*tt7°/0, tedaj za blizu O»»4°/0 več, nego jo predpisano. Računski zaključki se odobre. V imenu finančuega odseka poroča podžupan V. Pet riči č o skontriranji vseh blagajuic in fondov, s katerimi upravlja mestna občina, dne 3 marca t. 1. in naznanja, da se je našlo vse v najboljšem redu Se vzame na znanje. V imenu odseka za olepšavo mesta poroča odbornik dr. Staro o napravi nove ograje nad stopnicami pred (Tivolskim) gradom in o popravi stop nic. Poročevalec nasvetuje, naj se ograja napravi od ulitega železa. Bila bi lepa in elegantna, po načrtu, ki %>> je predložila tvrdka Tonnies za znižano ceno it "j goM. Poprava stopnic izroči se brez razpisa kamnoseku V. Ca mernik u za 289 gld. 98 kr.; za pleskanje ograje naj se dovoli 40 gld.; mestnemu magistratu pa naroči, da ta dela v najkrajšem času izvršiti da, da bodo dogotovljena, predno pričuo prihajati tujci. Prične se potem debata o tem. Odbornik prof. Toma Zupan priporoča ograjo od kovanega železa. Ravno tako tudi dr. Tavčar, ki predlaga, da se mesto ograje od ulitega železa napravi ograja od kovanega železa, ki bodo tudi okusnejša, nego okorna in težavna, po Touniesu predložena. Odbornik Valentinčič jako toplo zagovarja ograjo od ulitega žeu-za. Ko je še poročevalec dr. Stare priporočal predlog odsekov in se je župan Grasselli izrekel za ograjo od kovanega železa, pr čue se glasovauje. Na obeh straneh bilo je 11 glasov, župan Grasselli je tedaj odločil za dr. Tavčarja pre ilog, — ograjo od kovanega železa, za katero se bode natečaj takoj razpisal. Potem se javna soja sklene. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je prostovoljni požarni brambi v Višujigori 80 gld. — (Umrl) je v 27. dati m. m. g. Ludovik Kalčič, trgovec in posestnik v Rudolfovem, v 25 letu svoje dobe. Naj v miru počiva. — (Pisateljsko podporno društvo) napravi jutri, ako bode vreme ugodno, izlet na Šmarno goro. Odhod ob Val2. uri z južnega kolodvora. — (Prvi maj) se je letos slabo obnesel. Ne da bi deževalo, a ves dan je bilo oblačuo, neprijazno tožao vreme. Običajnih izletov ni bilo, kajti dijaki letos prvikrat v ta dan neso imeli prosto. — (Za otroški vrt v Gorici) nabral je dr. vitez Toukli v raznih dobrodelnih krogih blizu 500 gld. — (Okrajni šolski svet na Krškem) je sklenil, da bode sluvensli uradoval. Vrlo, a več nego naravno. — (V Zagrebu) začela je včeraj pravda proti poslancu dr. Gregorju Tuš kanu, odvetniku v Sisku, ker je prisegel, da je v 5. dan oktobra videl, kako je neka roka bana prijela („pograbila") in neka noga proti banu bacnila. Državno pravd-ništvo toži, ker to baje ni res, Tuškaua zaradi krive izpovedne pred sodnijo po§ij. 197 in 199 a hudodelstva goljufije. Obravnava trajala je včeraj ves dan Priče so za zatoženca neugodno govorile. Danes proglasila so je sodba. — (Obletnico Zrinjskega in Frau-kopana) praznovali so Hrvatje in Slovenci na Du-naji bivajoči v četrtek v cerkvi sv. Barbare. Rektor Pazmanov služil je slovansko mašo z glagolskim zborom, ki so ga peli Hrvatje in Slovenci. Včeraj odpeljali so se v Dunajsko Novomesto, da polože venec na grob. Hrvatski listi spominjajo se včerajšnje obletnice. „Hrvatska" ima mesto uvodnega članka v črnem okviru sledeče besede: „Hrvatski mučenici Petar Zrinjski i Fran Krsto Frankopau padoše, mač ini odrubi glavu dana 30. travnja god. Selski župnik. (Roman. SpiBul Ludo vik II«lćvy; poslovenil Vinko.) Peto poglavje. (DaUe.) Vse je bilo nekako iznenadejauo, ko sta se prikazali sestri v svojej sicer ličnej, a jako priprosti potnej obleki. Ti ljudje so pričakovali kaj takega, kakor pojav dveh kraljičin v pravljici, ki korakata mimo v svili in brokatu, bliščeč od rubinov in demantov. A debelo so gledali, videč zdaj, kako Betina počasi hodi od jednega ponvja do dru-zega, vsakega lahno gladeč z roko in s pazljivimi pogledi motreč opra\o. Priznati nam je, da je bilo Betini jako všeč, da tej množici osupelih meščanov toli imponuje. Potem je Betina, ne baš preveč naglo, svoje dolgo švedske rokovice vzela z rok ter jih nadomestila z debelimi iz jelenovega usnja, vzemši jih iz skrinjice v vozu. Nato je sedla na Edvardovo mesto na sedalu ter tako urno vsprejela vajete in bič, da nemirni konji te premene niti opazili neso. Gospa Scottova sedla je poleg svoje sestre, ponvji so plesali, kopali in se vzpenjali. „Milostiva gospodična, paziti boste morali," dejal je Edvard, „pouyji so danes jako iskri." 1671 u 9 satih u jutro u Bečkom Novom Mjestu Vječna im glava! — (»Dolenjskih Novic") došla nam je 9. številka. Vsebina: Vabilo k občnemu zboru kmetijske podružnice v Rudolfovem. — Dolenjska železnica v državnem zboru in — na papirji. — Na nasvet, kako pomagati Dolenjcem. — Kaj je novega ? — Gospodarske stvari. — Dopisi. — Domače vesti. — Razne vesti. — „Dolenjske Novice" stoje za vse leto le 1 gld. — (K emancipaciji ž e n s k.) V Serajevem izhajajoča „Bosuiscke Post" naznanja: Gospodičina Milena M razo vi č, ki je doslej pri našem listu sodelovala, je sedaj stalno v uredništvo ustupila. — (Razstava vin v Dornbergu), ki je bila prejšnja leta prvo nedeljo v maji, bode letos šele v nedeljo 9. t. m. Telegrami »Slovenskemu Narodu". Levov 30. aprila. Baron Hirsch izročil je v roke namestnika 100.000 frankov za pogorele e v Strvji. Budimpešta 30. aprila. Pravosodnji minister dr. Teodor Pauler ob 2. uri po-poludne umrl. Levov 30. aprila. V Tvsmienici, postaji ob transverzalki pri Stanislavu pogorelo preteklo noč 10 hiš. V Drohobvczi pogorelo 5 poslopij. Atene 30. aprila. Delvannis prevzame začasno vojno ministerstvo. Vlada vzela je pri narodni banki 15 milijonov na posodo. Tukajšnja posadka, namenjena na mejo, dobila je proti-ukaz. Evropsko brodovje je zasidrano v Faleriji. BrindiSi 30. aprila. V zadnjih 24 urah tukaj 2 za kolero zbolela, 1 umrl, v Latiano 1 zbolel, v Ostuni 3 zboleli, v Erchie 1 umrl. „Nič se ne bojte," odgovorila je Betina, „poznam jih." Miss Percivalova imela je roko, ki je bila ob jeducm trdna in lahka. Še nekaj hipov je poiivje držala nazaj tur jih silila, da so stali na miru. Potem pa je sprednja konja pognala z bičem, mala njih uprega suuila je in tako je odpeljala s kolodvora; dolgo je še za njo donelo osupelo in občudujoče mrmranje. Podkve četvorice pouvjov odmevale so na majhnih ostrih kamenih Souviguvjskega tlaka. Do konca mesta se je Betina še malo vzdrževala, ko pa je zdaj videla pred sabo dva kilometra dolgo ravno pot brez klanca, dala jo konjičem prostost in neznano so jo udrli. „Kako sem srečna, Suzanka," vzkliknila je Betina. „Na teh cestah bodemo zdaj čisto sami smeli dirjati in jezditi . . . Hočeš li ti peljati? . . . Kako je to lepo, če jih človek more pustiti, da lete! Kako so urni iu pametni! Na, vzemi vajete!" „Le imej jih; meni je že dovolj, da gledam, kako se ti veseliš." „Ob, kako se veselim! Tako rada se vozim štiri-uprežno na prostej cesti. V Parizu se niti zjutraj neseni upala . . . preveč so me opazovali tam in to me je jezilo ... tu pa ni nikogar! Nikogar! Nikogar!" Razne vesti. * (Stoletnica krompirja.) Letos minulo ie baš sto let, kar je trudoljubivi Parmentier na Francoskem udomačil krompir. Mestice M o n t-didier, rojstni kraj tega energičnega učenjaka, ukrenilo je proslaviti velevažni ta dogodek z iz redno svečanostjo in 8 posebno razstavo krompirja raznih vrst, raznoličnib proizvodov, ki se prirejajo iz krupirja, in vsakovrstnega orodja, ki so rabi pri krompirji in pri izdelovanji krompirjevih izdelkov. Stoletni kemik Chevreuil prevzel je častno pred-sedništvo v ta namen že izbranega svečanostnega odbora. Hvaležno občinstvo Francosko nasajalo je dosedaj vsako leto spomladi svežega krompirja na grob svojega velikega dobrotnika Parmentiera, ki ! je umrl v Parizu 1813. leta v 76. letu svoje dobe. * (Živ pokopan.) Iz Madrida se poroča: i V Barbastru našli so 24. t. m. nekega tujca, katerega so našemljeni možje na njegovem izletu 1 napali, ga oropali vseh dragocenosti j in razne ob-I leke ter ga živega zakopali v skrivnem kotu na ! pokopališči. Nesrečni mož, ki je dvanajst ur ležal \ v grobu, je na duhu in telesu jako oslabel in je 1 malo upanja, da bi okreval in ostal pri življenji, j Nečuveneniu grozodejstvu na sled prišel je grobo-kop, ker je bil grob, katerega je skopal zvečer, 1 zjutraj zasut. Redarstvo je takoj po vseh Madridskih hotelih povprašalo, če se kje ne pogreša kak potnik. Nepoznatih zlodejcev še neso zalotili. Ta hip, ko je Betina že malo pijana svežega* prostega zraka, svoj trikratni „nikogar" zaklicala, pokazal se je nedaleč jezdec, prihajajoč proti vozu. Bil je Pavel pl. Lavardens, ki je tukaj že jedno uro stal na straži, da bi imel veselje, Američanki videti mimo peljajoči se. „Ti se motiš," pravi Suzanka Butini, „tu je pa vendar-le jeden." „Kakov kmet . . . kmetov ne uštevam, ti mi ne gledajo na prste." „A to nikakor ni kmet. Le poglej ga." Jezdeč mimo voza, dvignil je Pavel Lavardens klobuk s tako pravilnim pozdravom, da je bilo ta hip videti Parižana. A konjiči tekli so tako brzo, da je bilo srečanje hitro kakor blisk. Betina vzklikne: „ivdo pa je ta gospod, ki naju je ravnokar pozdravil V" „Toliko, da sem ga videla, a mislim, da ga poznam.u „Poznaš ga?" „Da, stavila bi, da sem ga to zimo videla pri meni." „Moj Bog, menda vendar ne bo kateri izmei štiriintridesetorice? Ali se bode že zopet pričelo V* Dalje prih.) 1 -»p«'-iii poKliitlki. Odprte rane vsake vrste, pri-sajene otekline, ulesa ozdravi naglo Moll-ovo „Franco-sko žganje in sol". V steklenicah po 80 kr. Po postnem povzetji razpodilja vedno A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah in špecerijskih prodaj alnicali na deželi zahtevaj izrecno Mollov izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 8 (2C—3) Kdor »te l»oji mrtvomla ali katerega je že zadel, ali pa boleha na navalu krvi, omotici, udotrpu, ali ne more spati ter ima holne Živce, naj si naroči knjižuro „Ueber Schlagfluss- Vorbeugung und Hei-lung", 5. izdaja, ki se zastonj in franko dobi od pisatelja bivšega deželnobruuibovskega batalijonskega zdravnika Rom. W ,* i s sin mi n -v Vilshofea-u, Bavarsko. (38—8) Poslano. Bolezni vsako vrste, zlasti bolezni živcev, pa-dico, bolečine v želodci, nervozno šumenje »o učenih, trgnufe po ušenili, n1uI» po«duli, ^lav'»-holje, nilgreuo, bledifo in mrtvilu o/dra\ lj.i po ra-cijonalnej zanesljivi metodi. Pri boluili un pljunili in nadu&ljivili dosežemo v štirih tednih čudovite vspehe. Prosimo obširno poročilo poslati nam s pridejann marko za odgovor. (708 — 22) Privatna klinika „Freisal" v Solnogradu (Avstrija). Tujci: 28. aprila. Pri a 3 on u s Zirblinger z Dunaja. — Siubitz iz Gradca. — Graf z Dunaja. — Abeles iz Brna. — Lampe iz Zagreba. — Biuck, Ilirschkron 4 Dunaja. Pri Malici i Pliverč iz Karlovca. — Bolim z Dunaja. — Haseb iz Prage. — Čebular iz Ljubljane. Umrli so v IJ ubija m i: 2o. aprila: Anton Pretnar, hišni posestnik, 60 let, Kolodvorske ulice št. 12, za jetiko. 27. aprila: Amalija Okorn, sladčičarjeva hči, 8 let, Karlovska cesta št. 22 za davico. 28. aprila: Jera Velkurh, slugo žena, 64 let, Streliške ulice št,. 2, za pljučnico. —■ Olga Janeš, tovarniškega posestnika hči, 3'/a leta, sv. Petra cesta št. 10, za vnetjem možganov. — Jože Balant, komisijonar, 37 let, Kožne ulice št. 3, za pljučnico. 29. aprila: Jovana Okorn, sladčičarjeva hči, 4'/, let, Ivirlovska cesta št. 22, za davico. Meteorologično poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. 30. aprila. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73004 mm. 730 29 mm. 73P81 mm. 16-4" C 18 4° C 12 6° C brezv. z. zah. si. zah. jas. d. jas. jas. 1-70 mm. dežja. Srednja temperatura 15*8°, za 4'7° nad normalom. X2-u.:cLa,j3lza, "borza, dne 1. maja 1.1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... 85 gld. 50 kr. Srebrna renta.......... 85 „ 50 „ Zlata renta........... 114 „ 40 „ 5% marčna renta......... 101 „ 70 „ Akcije narodne banke....... 877 Kreditne akcije......... 268 London............ 126 Srebro........... — Napol............ 10 0. kr. cekini.......... 5 Nemške marke..... 4"/ državne srečke iz 1. 1854 Državne srečko iz 1. 1864 250 gld. 100 gld. HI 129 170 Ogrtka zlata renta 4%......103 „ papirua renta 5n/0 ...... 94 6*/,, štajerske zemljišč, odvez, oblig. 105 Dunava rog. srečke 5u/0 ■ 100 gld. 116 Zemlj. obč. avstr. 4'/,°/,, zlati zase. listi . 127 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 118 Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 9S Kreditne srečke.....100 gld. 178 Kudolfove srečke.....10 „ 18 Akcije auglo-avstr. banke . 120 „ 115 Tramnrway-društ. volj. 170 gld. a. v . 206 05 02 93 77'/, 75 45 90 25 40 50 75 75 50 90 Zahvala. Za brezštevilne dokaze odkritosrčnega sočutja o dolge), hudej bolezni in o smrti moje men. nikdar pozab jene, prerano umrle soproge MIMIKE ŽNIDARŠIČ, izrekam vsem prijateljem In znancem, posebno čest. duhovščini, darovateljem krasnih vencev, slavnemu Idrijskemu veteranskemu društvu, gospodom peverm Idrijske čitalnice za globoko gin-Ijivo petje najglobokejšo zahvalo. Spodnja Idrija, dno 28. aprila 1886. (306) Leopold Žnidaršič. Na smrt bolna sva bila oba. Vse Upanje do življenja bila sva že izgubila. Le izredni, res ljube/njivi skrbi gospoda r i p r a v ■■ o! Zdravniško priporočit no pri boleznih želodeu, črev, jeter, obistij in mehurja. Priznano izvrstno pripravljajoče in pospešujoče sredstvo pri zdrav- ljenji z mineralnimi vodami Dobro sluteno in mnogo Mano doma pri motenem in slabem prebavljenji, pomanjkanji slasti do ledij, shlapu želodca in erev vsled Bedenja, zuslizouji, sla-bosti po jedi, sitnem vzdihovanji in napenjanji, zgagi, bolečinah v želodci, ščipanji ali krći, navalu krvi, glavobolu, omotici, trdovratnem glavobolu, strjen j i krvi, zlatej /.ili, nepravilnem isprazni nji, trdovratnem zapiranji in debelenji. l>ol»Iya ho v škatljicah za poskušnjo po 60 kr. (1 m.), S Vi škatljica 2 gld. (3 m. 50 v.) v lekarnah to |»ro-dnjalni-ah nalnerajnih vod. Prictnn camn će ima vsaka posamična škatljica ri IOUIU SctlllU, VR1HfV(MU1 znamko in Lippma'.n-ov imenski počrk. Ako ge pošlje 2 gld. 10 kr. ali 3 m. 80 v., pošlje poštnine prosto jedu o orig nalno škatljko Lippmann-ova lekarna v Carlsbad-u ali njene zaloge. Manj kot jedna originalna škatljica se ne pošlje. Dobiva ho na Kranj sk<-iii v lekarnah v Kranj i, v Ljubljani (U pl. TrnUoeiv, kkar, II. Birschitz, lekar), v ltu-uolfo> fin, v Kudovljlci, v Čruouilji, kakor tudi v vseh lekarnah avstrijsko države itd. (78 —23) Radix belladonae (posušene korenino volčjih |agod) in Urui;lh ie-llšč, katerim ae mora pridejati uzorec, prejema Friedrich Schneeberger, Graz. Vinska razprodaja 15, 188f). leta belo in ruueee vino po gld. 11 do gld 18Ho. leta prlatul tropine« po gld. 28, 1885. leta prlatiin Hlivovkn po gld. 34, hektoliter prodaja (206—5) J- K-i-ava^lia, v Ptnji na Štajerskem. Zoper jotilfo! Radgostski UMiiuejr&at/ni vu§ in rožnovski maho-rastlinsti celtlicki, priporočijo so posebno za vse, tudi za zastarane bolezni na pljueah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, želodčevo Blabost, za splošno slabost čutil ie in začenjajočo se pljučnico! Veliko število pri.urinskih pisem razpolagajo bo v prepričanje. _ Gospodu J. Selehert-u, diplom, le k ar j u v Koznavu. Prosim, pošljite mi še 12 zavitkov Ra'Igostskega univerzalnega čaja in 12 škatljic maho-rastlinskih cel-tlićkov. Upliv teh zdravil je res pri vseh trpečih na prsih čudovit, in odkar ga rabim sam, nehal sem kaMjati, do-sedaj me je pa vsako zimo 4 do 6 tednov jako mučil trdovraten kašelj. 7i velespoštovanjem Vara udani ur. Tiiiiiz pl. TnueiiHlein, c. kr. Štabni zdravnik. Kreins na Dunavu, 26. oktobra 1877. Vaše blagorodje! Pošljite mi s poštnim povzetjem takoj zopet 6 steklo -ie Vaše esence proti pro-tirii. Meni ta esenca posebno dobro dene, prosim tedaj mi jo hitro poslati. Š spoštovanjem F. Flnpek, 4 Karolincngasse 18. Dunaj, 26. marca 1884. Blagorodnemu gospodu J. Seichert u, lekarju pri „Materi Božji" v lioŽnavu 1 Prosim, pošljito mi še jedno steklenico Vaše neprekosljive dr. Horsta vode za oči proti poštnemu povzetju. S spoštovanjem Ivnn Felkuer, V. VVimmergasse 32. Dunuj, 21. decembra 1884. Gos. odu lekarju J. Seichert-u v zdraviteljišči Rožnavu! S tem Vas prijazno prosim, pošljite mi zopet dva zavitka Vašega izvrstnega Radgostskega univerzalnega čaja, kateri me je popolnem ozdravil dolgoletnega, močno ukoreninjenega katara, proti poštnemu povzetju, ker sem preverjen, da bode pomagal tudi no jej soprogi. Prosim, pošljite mi tudi dva zavitka Vaših izvrstnih maho-rastlinskih celtličkov, katere rabim z uspehom pri mojih otrocih proti kašlju. Z velespoštovanjem udani F. Miiller, ravnatelj. Rouow pri Laučinu (Češko), 26. aprila 1878. Častiti gospod! Proti mojemu trdovratnemu kataru v grlu, ki me že dolgo nadleguje, priporočajo se od več strani Vaša izvrstna zdravila. Prosim t-daj, pošljite mi dva zavitka Vašega čaja in štiri originalne škatljice maho-rastlinskih celtličkov proti postnemu povzetju. S spoštovanjem A. llrutke, župnik v Voilau, Spod. Avstr. VOslau, 6. novembra 1876. 13 Od toga po zdravniške) razložbi in predpisih pripravljeni čaj, veija za 1 idnovno rabo pripravljeni paker z nakazom 0 rabi 1 «lu. »v. v. Jedna originalna štiatija liožuovskih tuaho-rastlinakih celtličkov :>o lir. Z i kolek in navijanje na lO kr. postibo. lta. navod >in za rabo volja 70 kr., za kolek in zavoj lO kr. več Prava ao dobi samo uaravuost U lokalne v kopališči Rožnavi. Ko/ novHki cvet za živce, hitro in trajno I o diavija puiiko, trganje po udih »n vs.tke vrate slaiioMi v živcih iu kitah, Izvirna skleniea "O kr. I hv. v.i va kolek in zavoj 10 kr. več. Fravi so dobi i.unio naravnost iz lekarne v ltožnavi i,Mo-ravskaj. C1^* -loj 41 7104 . JAX v Ljubljani priporoča iz najboljše angleike snovi narejene elegantne (160—8) „Bieyeles" s krogljastimi tečaji (Kugellager). Dajo »*e> pouk. 4 ' Umetno (50—26) ♦ \ zobe in zobovja*: J ustavlja po naj novejšem a m eri ka uske m načinu ^ ^ hrt/, vsakih bolečin ter opravlja plombOTanJi* in * ♦ vse zobne operacij« ♦ I zobozdravnik a. Paichel, ♦ ♦ ■ polete Hradeckega mostu, I. nadstropje. 4 ♦ * ♦ HimiK Kichterjev Ud k montklm mačkom je pristni in ta izdelek, kateri, kakor znano, neizrečeno hitro ozdravi trganje ln revmatizem. To sknieno domače sredstvo, katero se je že večkrat za dobro skazalo, prodaja se po 70 kr. v skoro vseh lekarn ahH. Glavna zaloga: Lekarna pri Zlatnu levu, Praga, Staro mesto, (ais—e) >* V Ljubljani: E. Birschitz, lekar. V Mariboru: J. W. Kdnig, lekar. I Samo 3*95 velja pri meni od danes naprej izvrstna, regulovana samosveteča ura na nihalo, ki bije cele in pol ure ter ima dve bronasti uteži, z nihaloui v prekrasnem, fino pobranem okvirji iz orehovega lesa, je izžlebljena, ima prekrasno kazališne, katero je prevlečeno z neko snovjo, ki po noel tako svetlo *>«ti, kakor luna, tako da se vidi, koliko je ura, ne da bi bilo treba prižgati luč Za Bvetlobo pismeno Jamčim, ~ ■ . kakor tudi garautiijem za dober tek. Jaz sem jedini : izumitelj teh ur in je le zato tako po cen? prodajem,' 9 ker jih linam mnogo v zalogi in denarja'potrebujem. " (UrtfBo pottVej trikrat tolik* stale..' ' Vsaka ura ima „patent*. Naruče 'se' lahko proti gotovemu'plačilu ali poštnem povzetji. — Razpošilja' Fabrik leuohtender JPendeJuhreji lan, m., Hintere Zollamtsstrasse Nr. 9, J. H. RABINOVICS. (sas-sn vnprejme za neenca (304—1) Henrik Boltche, umeteljni in trgovski vrtar, Zagreb, Dalmatinska ulloa it. 15. Poletno i stanovanje v jednonadstropje visokej čednej hiši z lepim vrtom v vasi Zavrstnik pri I.iti JU kat r* IcjM oh cesti, da se v najem. Hiša je prav pripravna za gostilno ali kako proda-jalnico. — Natančneje se izve na Motnem trgu st. 11 v KOMttlnl na dvori4*1 ali pa V 'Kavratiilku pri Id-tljl st. 2». (270—3) KARINGER-Jl na Velikem trgu r » I' I J i * • ? i 11 se dobe po najnižji ceni. Nov voz na prodaj. (303—1) Do 80 centov težak voz (,tajselju), iz suhega lesa, močno kovan, ki se lahko takoj upreie, proda a« po niikej ceni v I.jahljanl, Marije Terezije cesta -t. «. v opeki podobnih kosih, po Limburskem načinu, iz baron Lichtenbergove pristave, kos po |<» kr., z zavijanjem vred, priporoča in razpošilja, ako se vzame samo 5 kosov proti temu, da sam kupec plača poštnino, ako s i pa vzame - • 20 kosov, pa poštnine prosto uprava posestva Abah (Habbach), posta Meiiigl*, na Kranjakem. ('27H—2 (300-2) HiiozBBAo-anBriftojjrnilki flruštvo. Ki»ncesijnni»'an** #»«f e. *»•• avstrijske rlatte. DIHKKTNA vožnja vsak teden s poštnini par-nikom I. razreda. BO T T K R 1» A M -NEW-Y0RK TT Soboto. Najhitrejša vožnja. usraj- Izvrstna hrana. I., II. in III. razred z vso potrebno opravo na ladiji. Kaj več o prevažanji osob in blaga pove rav-nateliatvo v Rotterd»mu in njega tcenerului agent J. . WKIHZ, špediter, 1., AugustengasNe, Dunaj (71(5 l- i !! Noben cilinder več ne bode počil!! *-rJ O, 3cr. pri-v. i streščasti in g PATjjEIT ni It 1,1 A\ (z varstveno znamko) ^ dobivajo se samo v c. kr. tovarniškej zalogi ; trgovin« s steklom, 556—12) tp' *v Xj3vL"bl3eixil, Stari trgr št. 15. Pred ponarejenimi cilindri brez varstvene znamke se svari. Zahvala in priporočilo. Zahvaljujem se slavnemu p. n. občinstvu za meni do sedaj izkazano zaupanje in priporočam za mnogobrojna naročila svojo izvrstno urejeno kemično spiralnico, v katerej se razparane in nerazparane moške in ženske obleke, obleke za vizite, Sali, tapecirarsko blago, tepilii z vsemi okraski, da isti ue zgube prvotne svoje barve in oblike, lepo očedijo. Pregrinjala vspre|iu6 se za pranje in se potem nategnejo, da so zopet lepa, kar se prav dobro in ceno izvrši. — V raojej se vsprejme za barvanje svilasto, bombažno ali pomešano blago, kakor obleko goBpodov, ženski paletot in plašči za dež, rid da bi se isti razparali. Vse to se barva v vsakej barvi, katera se naroči.' Za mnogobrojna naročila in ceno izvrševanje bo priporoča z odličnim spoštovanjem (218—5) JOSIP RBIOS, Poljanski nuMip, Ozke ullec li. št. 4, v IJiihljitui. Blagorodni gospod Fragner, lekar v Pragi I Dolžen sena Vam hvaležnost, ker ste mi poslali dve steklenici dr. Rosovega zdravilnega balzama, kajti od kar ga uživa moja soproa, Jo več ne boli v želodci, pojenjal je'krč. S tem potrjujem resnico in prosim, pošljite nii še 6 steklenic dr. Rosovega zdravilnega l »nizam a proti poSrnem povzetji. Mihael Mi klavci«, h. 51. 1-4, občina Hum, pošta Rogatec. Častiti gospod Fragner! Jaz, Matevž Zukat iz Strabenic na Moravskem naznanjam, da je dr. Rosov zdravilni balzam niojej ženi, ki je bolehala za krčem v želodci, pomagal, da je krč popolnem nehal. Dal sem ga nekaj nekej ženski, ki boleha 7a padavico, pa tudi nji dobro done; prosim tedaj, pošljite mi ga še D steklenic. Matevž Zukal, v Htrabenicah na Moravsken*. Hitra ln g« tova pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanje zdravja ^obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to }o glavni .pogoj zdravja in telesne 4n duševne kreposti. Najboljše ftatnače sreastvo, da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi dosežu, tla se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže već let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan je iz najboljših, krejnlno zdravilnih zelišč jako akrbno, upliva uspešno ">pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in 'melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri .zdravo in čisto in" telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrstnega upliva je zdaj gotovo in priznano IJueisSen domače st'#dstr*» postal rin sč splošno razširil. Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na franklrane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju, svoto. Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, naj povsod izrecno dr. Kosov zdravilni balaaoi iz lekarne E. Fragnerja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ' ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in no izrecno dr. Rosovega zdravilnega balzama. dr. Rosov zdravilni balzam dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca 1*. Fragnerja. lekarna „k črnemu orlu" v Pragf, Ecke der Spornergasse Nr. "JMb—3. V Ljubljani: O. Ploooll, lekar; VilJ. Mayr, lekar; Eraa. Blraohltz, lekar; Jos. Svoboda, lekar; J. pl. Trnkoozy, lekar. V Postoj i ni: Fr. Baooarcloh, lekar. V Kranj i: K. Savnlk, lekar. V Novem Mestu: Dom. Blzzoll, lekar; Ferd. Haika, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Gorici: G. Chri-stofoletti, lekar; A. de Oironooli, lekar; R. KUrner, lekar; O. B. Pontoni, lekar. V Idriji: Josip Warto, lekar. V Oglej i: Delia Dama« o, lekar. V Trstu: Ed. de Leitenburg, lekar; O. Prendini, lekar; O. B. Fo-rabosohi, lekar; Jak. Serravalto, lekar; Anton Snttlna, lekar; Karol Zanetti, lekar. flsV Vse lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-OgrskeJ Imajo zalogo tega zdravilnega balzama. Tam se tudi dobi: l Upravite© c3-or2Ci.a.če 3nrxa,z;ilo zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Ako se ienam prsa vnamejo ali Btrdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nohtanji, pri žlezah, oteklinah, pri izmašče-nji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatične otekline in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, če si kdo nogo Bpahne, zoper kurja očesa in potne noge, pri razpokanih rokah, zoper HŠaje, zoper oteklino po piku mrčeaov, wzoper tekoče rane, odprte noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo. Zapite bule ia otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kratkem vso gnojico na-se in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker 'J hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven , potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekoče rano se morajo z mlačno vodo umiti, potem še le se mazilo nanje prilepi. I" i*atVic«M* po 2 i in 33 šef. (252—3) Balzam za uho. Skušeno in po množili poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhoBt, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. velj. iSBBSSSBlBBVBSBSSBSaVBBSSSSSeSSl Prejemlje vsa v njegov strok spadajoča dela deželi. Znane reelno delo. Nizke cene. L izdelovalec (274—9) oljnatih barv, lakov, firnežev in napisov. Pleskarska obrt za stavbe in pohištvo. LJUBLJANA. >liir-ijin tr-|f, tik frančiškanskega mostu . LJUBLJANA. Samo kemirno čiste oljnate barve, • in flrneže. Prodaja na drobno in debelo. Najnižje cene. Naznanilo. Podpisani si drzne slavnemu p. n. prebival stvu naznanjati, da se o sv. Jurji preseli iz ka varno Fischerjeve in prevzame a 1. majem t. 1 na Preširnovem trgu. Zah valj evaje se za mnogobrojni obisk, pri poroča se tudi na dalje, obetajoč najboljšo po strežbo. Josip Kramar, (246—4) 3ca,-va,rsie,r. V ftinariji na Dolenjskem, pri župnijski cerkvi, tik velike ceste, dajo se prostori, prav pripravni za štacuno in pekarijo, j z ugodnimi pogoji takoj v najem. — Natančneje pove i posestnica Ana Haiek v Amarlji. (295—2) ' I • Izdelovanje s parnimi stroji. • | MENJALNICA ZLiJu/bljema., (285—2 tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov, priporoča k sezoni svojo dobro znano obrt za pleskarska dela in napise. Solidna postrežba. — Najnižje cene. gg o" o < Cb 0 O tt> Ljubljana. Pred škofijo h. št. 4, priporoča so za kupovanja in prodajo vsakovrstnih državnih in imlii.slrijul-nili papirjev, ukelf, obligacij, srečk, valut. Klatili in srebrnih denarjev, e.sltomptiije žrebane, še ne zapale olaligaelje in kupone. ym~ z^reci^iače ~mm <376-3> na efektne promese za vsa žrebanja. Fotografični zavod HEI Zaradi preselitve in predelovanja ateliera usojam si ve I i časti temu občinstvu v Ljubljani in v okolici naznanjati, tla bode to pod jetje nekaj dnij zaprto ter se nahaja na Dunajskej cesti št. 7, Frolichova hiša. Z velespoštovanjem FR. LAINER. (296-2) X*MUHHn*U*UUM*KU*X*n**U$$XUU Železolivnica in izdelonlaica strojev * G.Tonnies v Ljubljani. izdeluje kot specijaliteto vsakovrstne stroje za izdelovanje lesa, kakor stroje za uravnanje, vobljanje, žlebanje, uglobljenje, urezanje ukladov, vrtanje in dolbenje (Abricht-, Hobel-, Kehl-, Fras , Nuth-, Bohr- und Stemni-Maschinen), žage z ojnicami, krožne in ploščaste žage (Gatter-, Kreis- und Bondsagen), priprave za urejenje žaginih zob (Siigestanzen) in brusne stroje (Scharfumschinen), stroje za izdelovanje lesne volne (Holzwollemuschinen); nadalje specijalno take, ki se gonijo z nogami in rokami: krožne žage, ploščaste žage, stroje za uglobljenje in dolbenje (Kreissagen, Bandsagen, Fras-Maschinen und Stemm-Mascliinen). Nadalje prejemlje zgradbe tovarn, žag in mlinov, naprave za parne stroje, parne kotle in plinove motorje, za preskrbovanje vode, kakor tudi vseh drugih naprav. Izdeluje najbolje transmisije 8 kolesi za jermene iz kovanega železa, s tečaji, ki se sami ma-žejo in krožnimi zvezami (Ringkupplungen). Surovi liv železa in kovine. (ašat—8) T7" 1. dein. m.aasu otvori ne MINERALNA KOPELJ TOPLICE na IšLi'«.¥ij*Hilioni# Od železniških postaj Ljuhljana-Litija, Videm pride se v Toplice v 5 in 8 ur.: h. Poleg navadnih kopelj upeljalo seje tudi iiiaMM»Ke-B«lravlJenJe (zdravljenje z gnetenjem telesa po kopanji), električno in potno zdravljenje v tomunu (basinu) I iu v kabinah, nalašč za to narejenih. Z izvrstnim rudečim in belim dolenjskim vinom se je letos posebno dobro preskrbelo. (293—2) KULAVIC| kopeljni zdravnik in najemnik. Zaloga Praškega piva. Izvrstno, priznano najboljše iz pivovarne Sckreiner-ja & sinov t Gradci pri (290—2) ZOPPITSCH v LJUBLJANI 34 Kolodvorske ulice £4. IVit S^tiiroiii trgu Ji- št. -6-1 se dobiva od 1. maja petinovo vino "f SESTin kakor tudi vsak dan (299) sveža slanina (šunken). r IN j t > <* ljftito t> > atf o ! Veliku zaloga (217-5) klobukov perila. J. SOKLIC, V Ljubljani, Gledališke ulice h. št. C. Vnanja naročila se hitro in v ceno izvršč. fNnjbolJ.še l>ln«y<>! Zahvala in priporočilo. Udano podpisani se zahvaljuje svojim p. u. kupovalcem za do sedaj skazauo zaupanje iu priporoča za to se-ono svojo bogato zalogo solnčiilko v lastnega izdelka iz solidnega blaga, moderno narejenih in po nižjih cenah, kakor se dobivajo solčniki slabše baze, ki Be od drugod uvažajo; potem dežnike v jako bngatej izbori, vsako velikosti, barve in snovi, kakor: bombaž, alpaoca, oloth, botany, pol svila, svila, double-faoe-svila itd., ravno tako na navadnih, kakor na patentovanih avtomatnih stojalih, ki ho se tako hitro priljubili, z modnimi palicami po najnižjih cenah. !-v>«*<•; j;i i ii *t <■ cioHsniltov t patentovani samootvornl, patentovani samozapornl, v kovčegu shranljivi, dežniki s palioo od titanija ali pa z zlatim stojalom so vedno v zalogi. Dežniki so kaj naglo in ceno na novo provlaoijo ali popravljajo, ter naročila z dežele izvršujejo se točno po volji naročnika s poštnim povzetjem. Prekupcem pošlje se na zahtevani i' obširne cenilnike. X-., MIRU W fat>i*il*:«/»it clt^niLcov in s-soluc-iiikov. v Ljubljani, Mestni trg št. 15. i6'^o v Ljubljani, Mestni trg št. 15. (277—8)^ffij Izdateli in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 640034