-----_    413    ------
Deželni zbori.
Deželni zbor Kranjski.
V 4. seji dne 13. t. m. se je dovolil zbolelemu poslancu Pintarju odpust za 10 dni; deželni glavar je naznanil, da se je odsek za pretres postave o p o na v-Ijavnih šolah konstituiral in dr. Bleiweisa za načelnika, Deschmanna za namestnika, pl. Langerja pa za perovodjo izvolil; dalje je naznanil vladne predloge z načrtom postave o organizaciji občinskega zdravstvenega opravilstva, in dopis c, kr. deželnega predsedstva, po kterem finančni minister v dogovoru z ministrom notranjih oprav pristopa nasvetu deželnega odbora, ki namerava to, da iz deželnih novcev 30 odstotkov od 40odstotne priklade na vžitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa porabi za to, da se deloma pokrije potrebščina Kranjskega zemljišno* odveznega zaklada za leto 1874. — Finančnemu odseku se i2roči dopis Ljubljanskega župana in dotično poročilo deželnega odbora zarad odstopa nekega kosa deželnega vrta nasproti novi hranilnični hiši v Gradiši, potem prošnji  Ide Kun love  in M^ije Skedlove za
{>odporo, prošnja Kranjskih tehnikov v Gradcu za etno podporo, prošnja Novomeške občine, naj se Novomesto izbere za kmetijsko šolo in prošnja župana v St. Vidu nad Ljubljano zarad podpore za napravo dvovozne cesta k postaji Vižmarski. —- Gospodarskemu odseku se izroči prošnja občine Struge zarad podelitve 3 sejmov, deželnemu odboru pa prošnja Polji-ske in Starovaške občine zarad dovolitve 122 od-Btotkov priklada za šolsko stavbo. — Prošnja društva zdravniškega za zboljšanje plače okrajnim kirurgom se doda gori omenjeni predlogi o organizaciji zdravstvenega opravilstva. — Dr. Bleiweis je izročil sledeči predlog:   „C kr. deželna  vlada  naj se naprosi,
nujno   se   obrniti   do   visocega   ministerstva   notranjih oprav,   naj  — glede" na  korist  dežel  takraj Litave — resno zahteva od Ogerskega ministerstva,  da se nemudoma tudi v deželah  Ogerske  krone   vpelje   postava od 29. junija 1868. leta,   ki je edina pomoč,   da se ondi konec stori pogubni,  že  čez leto in dan razsajoči goveji kugi,   in   dežele   Avstrijske  rešijo vedne nevarnosti in nezmerne škode''.   —   Ta predlog pride v prihodnji seji v obravnavo. — Volitev Antona viteza Sa-ri bo Idi-a   za   deželnega poslanca Idrijskega mesta se je potrdila;   potrdil   se  je   proračun   zaklada p o sil ne delalnice za   leto 1874    (potrebščina 41.158 gold. 63 kraje, dohodki 37.155 gold. 50 kr., primanjkava 4003 gold. 13 kr., ki jo bode pokril deželni zaklad), in proračun   bolnišnega,    porodnišnega,    najdenia-nega in norišnega  zaklada  za  leto 1874   (bolnišnega zaklada potrebščina 50.621 gold. 87 kr., dohodki 50.476 gold. 84 kr.,  primanjkava 145 gold. 3 kr.; po-rodišnega   zaklada   potrebščina   53o4   gold.   20  kr., dohodki   300  gold.,   primanjkava   50o4   gold.   20   kr., najdenisnega zaklada potrebščina39.393 gl<J. 24 kr., dohodki 3805 gold.,   primanjkava  35.588 gold. 24 kr.; norišnega   zaklada   potrebščina  13.439 gold.   74 kr., dohodki 1941   gold.   91 kr.,   primanjkava   11.497 gold, 83 kr.).    Pri tej priliki je deželni  zbor sprejel predlog zarad sedanji dragini primernega povikšanja bolnišnične takse,   in   pa  drugi predlog,   po   katerem naj   deželni odbor   presoja   način   sedanje   pogodbe  z usmiljenimi sestrami,  ki zarad  dragine prosijo povekšanega povračila.   —   Potrdil  se je  potem  proračun sadje- in vino-rejske šole   na Slapu  za leto 1873  in 1874   (za   leto 1873.   potrebščina   11.407  gold.   91 kr.,   dohodki 8540 gold.,   primanjkava   2867 gold.  91 kr.,   za   leto   1874. potrebščina 5443 gold. 5 kr.,   dohodki 5420 gold., primanjkava 23 gold. 5 kr.).   Potrdil se je dalje proračun zakladov Kranjskih ustanov (štifteng) za leto 1874. *)
—  Prošnja dr. Mullnerja,   Glavarjevega zdravnika v Komendi za zboljšanje plače deželni zbor zarad gori navedene primanjkave pri Glavarjevem zakladu ni vslišal.
—  Potem je deželni zbor potrdil računske sklepe kranjskih ustanovnih zakladov za leto 1872. — Dalje se je potrdil proračun deželno-kulturnega zaklada za leto 1874. (potrebščina 4893 gold. 64 kr., dohodki 945 gold. 89 kr., primanjkava 3947 gold. 75 kr.), in sprejel načrt postave o napravi in vzdržavanji dovoznih cest k železničnim postajam. — Vsled dopisa c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani je deželni zbor sklenil priporočati, kar same občine želijo in prosijo, naj se davkarska občina Bukovje odloČi iz okoliša Senožeškega okrajnega sodišča in odkaže pod Postojnsko okrajno sodišče. — Konečno je gospodarski odsek po poročevalcu Murniku predlagal, naj se prošnja občin Žužemberk, Zagrac in Krka za dovolitev mitnice (šrange) na okrajni cesti od Žužemberka do Muljave ne vsliši, ker potreba mitnice ni dokazana, pa se tudi ne ve", na katerem kraju naj bi se pobirala cestnina. Ta predlog dr. Bleiweis spodbija, kazaje, da je prošnja popolnoma upravičena, ako se ozir vzame na uboge občine, ki zavoljo popravljanja ceste, po kateri dan na dan gred6 sila težki vozovi Auerspergove fa-brike voz za vozom, morajo vedno na cesti biti, polje lastno pa zanemarjati; kdor tako cesto rabi, naj plača nekaj krajcarjev cestnine, da se občinam zlajša breme cestno; menda to ne dela nikomur krivice; vsaj tudi cestna postava  od  leta   1864  v   prvi   vrsti   pripoznava
*) Ker bi mnogi naši bralci morebiti radi vedeli, kakošne in kolikošae ustanove (štiftenge) imamo na Kranjskem, danes pa nam za ta popis prostora manjka, zato jih naznanimo drugi pot.                                                            Vred.
potrebo, da se vzdržavanju cest na pomoč pride po mitnicah ; žalibog, da vkljub jasnemu §. 8. postave vlada se upira dovoljenju mitnic, čeravno pa država pobira cestnino po vseh svojih cestah; želeti je, da se princip predere, po katerem se mitnice vedno odbijajo; dr. Blei-weis zato nasvetuje, naj prošnja še enkrat na gospodarski odsek nazaj gre, da na tanko prevdari, koliko trpi ta cesta po fabriški vožnji in koliko zavoljo tega trpijo občine, ki jo vzdržavati morajo, ter naj pozvč, kar potrebuje v dokaz potrebe mitnice. — Zdajci se vname živahna razprava. Deschmann kaže na obravnave , po katerih je upati, da se v kratkem napravi druga cesta in potem odpade potreba mitnice. Dr. Sup-pan je zoper mitnico, pa misli, da bi se po novi cestni postavi dala občinam kaka podpora nakloniti, ako je res tako, da fabriški vozovi cesto najbolj kvarijo. Ho rak dr. Bleiweisov predlog podpira z dostavkom, naj gospodarski odsek to zadevo pretresa s finančnim odsekom vred. Konečno pa predlog dr. Bleiweisa sicer ni obveljal, vendar pa je deželni zbor sklenil, naj se omenjena prošnja po nasvetu dr. Suppana izroči deželnemu odboru, ki naj pretresa, ali ne bi se mogla posebna konkurencija pri tej cesti vpeljati z ozirom na §. 18. nove cestne postave od leta 1873.
O 5. seji dne 16. dne t. m. Deschmann in 14 družnikov (med njimi dr. Zarnik, dr. Razlag in Zagorec) interpelirajo vlado: ali je preiskavala to, da je Vipavski dekan za pogreb dr. Spazzapana odrekel cerkvena opravila in kaj je storila vsled tega? C« kr. deželni predsednik grof Auersperg je na to brž odgovoril, da je vladi ta primerlje) popolnoma znan, da pa po postavah nima prav nobenega vzroka, v tej reči postopati in se vtikati v čisto cerkvene zadeve. Debata na to je bila silno viharna. K ram ari 6 kratko pa krepko Šiba interpelacijo; Deschmann jo brani, dr. Zarnik še huje beseduje zoper dekana Grabrijana. Dr. Bleiweis kliče liberalni stranki: „wozu der Larm!" čemu ta hrup? Mar mislite, da Vam kdo verjame, da Vam gre v resnici za cerkveno opravilo? Saj nočete od cerkve nič vedeti, saj je „ConfessionsIosigkeit" Vase geslo; čemu tedaj se pulite zdaj za cerkvena opravila? Spazzapan sam bi se bil obrnil v trugi, če bi bil vedel, da gred6 „farji" za pogrebom in če bi bil slišal zvo-nenje; cerkev je spolnila svojo dolžnost, da mrtvemu ni silila, kar živ sam ni hotel; razdražen ni bil zato nihče, kakor edini tisti, ki so razdražbo delali. — Deschmann in dr. Zarnik mu ugovarjata, Horak, korar Kramar in dekan Toman ga pa krepko podpirajo. Tako je interpelacija padla pod klop. — Druga točka z obširnejšo razpravo je bila ta, da je dr. Blei-weis vtemeljeval svoj predlog, naj vlada dela na to, da tudi Ogerska vpelje postavo zoper govejo kugo. Predlog se je izročil zdravstvenemu odseku v poročilo.
------    414    ------