131. Številka. Ljubljana, soboto 12. junija. VIII. leto, 1875« SLOVENSKI NAROD »topno petit-vrste 6 kr., do se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če bo dvakrat in 4 kr. de ae tri- ali večkrat tiaka O.r.vniVfl^V^ir.L fra,nklr*^ - ^"PT,,"110 vračajo. — Uredništvo je v Ijubljani na celovški ceati v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". gpravnutvo, na katero naj ae blagovolijo pošujati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „NArodni tiskarni" v Tavčarje ar je vi lii i 0 našem trgovinskem ministru. Splošne so pritožba o neizmerno slabem stanji avstrijske tgovine in obrtnije. Naš list od srede je bil konfisciran ker smo govorili o politiki, kakoršna se goni v kranskej skupščini, katera bi se imela potegovati za zboljšanje trgovine in obrtnije a ne za nemškutarenje. Kaj smo tam rekli tega ne moremo ponoviti, omenjamo samo, kako je svoje dni „Tagblatt" obiral in pso-val narodne ude legalne bivše trgovinske zbornice — a nikdar nij bil konfisciran. Le to se pa menda nže cme omeniti, da smo se tudi malo čudili, kako pride minister Chlu metzkv do zaupnice v tem shoda ljubljanskih nemškutarjev. „Velike misli" o trgovinskem ministra Chlumetzkemu, bivšem namestnika državnega pravduika v Brnu in po dr. Giskri postalem kmetijskem ministru, namreč, nemamo samo mi, nego tudi diametralno nam nasprotni, gotovo dovolj nemški in ustavo-verski časnik „Deutsche Ztg" prinaša 3. junija Članek, polu humorja in satire pod naslovom „Eilf im Dutzend", v katerem je dokazano, kako Ženijalne ministre imamo, posebno, kak velikan v narodnem gospodarstvi? in trgovskej znanosti je g. Chlumetzky, namreč čo bi le mogoče bilo, še večji nego naš kranjsko-nemškutarski to se ve, nepresegljivi Aleksander Drčo. Šla je namreč deputacija veliko-obrtni-kov, trgovcev in rudarjev k novemu ministra. Pričakovala je, da bode mož razvil kakov program, da bode povedal, kakove ideje ima, s katerimi hoče pomagati obrt-stvu io trgovini na noge, kako hoče ponoviti čolne pogodbe, ki domače delo v Avstriji zatirajo in mu ne puste raze vesti se, — ali on jim je rekel: »avstrijska industrija I je sama kriva svojega slabega stanja, ker zgodilo se je, da je bilo le enajst gumb v enem ducatu izvoženih." „Deutsche Zeitnng" pripoveduje drasti čno, kako so bili depntanti tako prestrašeni, da bi bili skoraj — vsćli se, ko so začuli, kako m al os tn a stališča nasproti velikanskim „krahom" m i minister ! „Eaa>t guiub" samo namesti dvanajst je nekdaj en rokodelec od sebe dal, zato pa je zdaj u asa industrija Beru a kriva svoje bede! Rečeni nemški list to prav dobro izpelje, a na Danaji je več tiskovne svobode, nego v Ljubljani, — zato naj si vsak dalje sam razmišlja, česar mi reči ne smemo. 0 slovanskej trgovini na jugu. vi. Uvozili smo iz Grškega in Fig........ OpaSe in cvib . . . . Kož in usnjino . . . . Olja z oljk..... Barvnega lesa . . . . Volne....... Jezic (vakonea) . . . . Bombaža . . . . . Vina.......• Žajfe"....... iz joniških otokov: Čolcent. 177.667 „ 75.878 „ 21.703 n 25.834 4.134 „ 10.761 i 104.078 „ 7.532 7.411 3.405 Izvozili smo Železnine..... Žganja in pive . p . Kave in cukra ... Masla...... Itajža in druzega špecerijskega blaga . . . . Kož in usnjine . . . , Steklenine.....; na Grško in na joniške otoke: .....colcent. 12.236 p . . n 4.994 ... g 17.571 . . , „ 481 12.162 5.511 5.936 Izdelkov iz bombaža . . eolecut. 8.033 Klobukov zidanih ..... „ 934 Tapirja ...... „ 12.256 Kart za igro.....tucatov 1.711 Žveplenic......colcent. 2.656 Dog bukovih.....kosov 1.732.815 Druzoga lesa za gold. 296.425 in .... „ 1,238.965 Uvoz. z Egipta: Bombaža ..... . colcent. 199.734 Kave in cukra . . , . „ 11.142 Železnine staro ... „ 92.268 Gumo (drevesnega kleja) . „ 29.721 Žita.......starjev 35.148 Bisernih matic (madrepcrla) colcent. 16.088 Kož in usnjine .... „ 7.102 Indika ....... „ ' 2.072 Izv. v Egipt: Železnine......colcent. 2.023 Špirita, vina in pive . . „ 30.046 Vode rudninske . . . . „ 1.097 Masla.......„ 4.974 Papirja......„ 10.677 Izdelkoyp iz bombaža in in volne . . . ...... 8.197 Steklenine.....„ 4.056 Žveplenic ........ „ 7.285 Lesa . .......kosov 1,993.762 Lesa......... k. č. 86.608 Kamenja za zidati . . . colcent. 182.906 Uvoz. Iz Turškega: Bombaža......coleent. 115.649 Fig........„ 61.305 Opaše in cvib .... „ 211.486 Suhega sadja .... „ 7.800 Olja iz oljk in še druzega „ 41.053 Jezic (valonea) .... „ 186.945 Duhana (tobaka) ... „ 75.337 Kož in usnjine .... „ 35.146 ime-kajti Jaroslav Vladimirovič. (1019—1054). (Spisal po ruskih delih J. Steklasa.) Kneževanje J aro slavo v o se mora nova ti nadaljevanje Vladimirovega, Jaroslav je bil veliki knez kijevski, ter glava vseh podložnih ruskih zemelj; tudi je on razširjeval v Rusiji nova načela življenja, vnesena po kristijanstvu, katero se je uže precej nkoreninilo v ruskem narodu. Jaroslav se je pojavil prvikrat v povesti kot oporen sin proti svojemu očetu. Po izvešču starih letopisov je vladal Jaro-alav kot področni knez kijevskega velikega kneza v Novgorodu, ter pobiral od novgo-rodske zemlje dve tisoč griven davka. Od tega davka pa je moral pošiljati dve tisoč griven svojemu očetu, kot velikemu knezu v Kijev. Jaroslav je prenehal v kratko pošiljati očetu le te novce ; razsrjeni oČa pa je zbiral vojsko, da ž njo kazni svojega nepokornega sina. Jaroslav je . pobegnil v Švedsko, nabirat tujcev proti očetu. Sum t Vladimirova je storila konec tej vojski. Pred smrtjo pa je razdelil vso svojo državo. Euemn izmej svojih sinov je dt.1 Novgorod, drugema ltostov, tretjemu Vladimir Volinjski, drngim zopet draga mesta in kneževine. V Polock pa je poslal Izjeslava in mater njegovo Rognjedo. čudna je osoda te žene. V mladosti svojej jo je vzel Vladimir nasilno za ženo, potem ko je njenega očeta ubil. V kratko pa jo je zapnstil, ter živel z drugimi ženami. Kognjeda pa ga je hotela za to ubiti. Nekega doe, ko je Vladimir sladko zaspal, pribiti Rognjeda z mečem v roci v njegovo sobo. Uže je zavihtila meč nad njim, kar se zbudi Vladimir, ter jo pograbi za roko. Zdaj jo hoče kazniti. Z; pove jej, da se mora prazničuo obleči, priti v veliko dvorano in tamkaj njega počakati. On jo je hotel lastnoročno ubitr. Rogojeda pa je mej tem naučila svojega sina Izjeslava, ki ga je imela z Vladimirom, da naj vzame goli meč v roke, ter očetu nasproti gre in reče: nOče, ti misliš, da si sam tukaj !•' Vladimir ostrmi, zapazivši svojega mi-loletnega sina. „Kdo bi mislil, da boš ti tukaj," rekel je on, ter vrgel meč proč; za tem j e poklical bojarje, da sodijo čin njegove žene. „Ne ubij je radi otroka," odgovorili so bo-jarji, „nego pošlji jo s sinom k njenemu očetu." Zatorej so se pa tudi potomci I/.je-slavovi vedno prepirali z Jaroslavovimi, ker so se smatrali za prave naslednike VI adi mirove v kneževanji. Posledice razdeljenja R nsije na več de- Žita.......starjev 408.792 Volne.......colcent. 41.847 Barvnega in še druzega lesi n 24.463 Roja.......n 16.149 Morske pene (Meerschaum) „ 8.164 Komorača (Fenchel) . . „ 6.735 Žajfe........ 2.985 Oska.......n 1-256 Slanih črev.....„ 1.901 Izv. na Turško: Železnine......colcent. 33.555 Žganja in piva .... „ 88.368 Masla......., 1612 Papirja . . . 1 . . , 64.910 Kart za igro.....ducatov ! 44.896 Kave in cukra .... colcent. 31.251 Izdelkov iz bombaža in volne...... » 55.615 Rajža in moke .... „ 20.916 Steklenine.....n 30.219 Žveplenic...... ■ 19.813 Malih kišt za limone in pomaranče.....kosov 8.280 Lesa.......n 772.030 Druzega blaga za . . . gold. 853.224 Uvoz. iz Moldavije in Valahije: Žita, (pšenice, sirka, itd.) . Btarjev 1,343.900 Izv. v Moldavijo In Valahijo: Izdelkov iz bombaža . . colcent. 947 0\ja z oljk....., 2.538 Uvoz. iz Rusije: Žita — (z Odese in drugih ladjestaj na črnem morji......starjev 713.842 Volne.......colcent. 16.422 Izv. na Rusko: (črno morje.) Železnine......colcent. 3.306 Papirja ... ..... „ 1.628 Izdelkov iz bombaža . . „ 3.944 Sira, suhega sadja itd. . „ 2.550 Steklenine.....„ 2.477 Žveplenic......» 1.437 (Dalje prih.) Politični razgled. .lotraaiije V Ljubljani 11. junija. MM rvtttski sabor zanimiv postaja. Dr. Makanec je predložil nujni predlog, podpisan še od 10 druzih hrvatskih poslan- lov, kakor je bila takrat navada v vseh slavjanskih državah, na pr. v Češke], Pulske j i. t. d., bili so prepiri in neredi. Prvi je začel borbo najstarejši od njih Svato-polk, ki je zavzel Kijev, ter sklenil, vse brate pokončati in njihove dele osvojiti. Ljubljenec Vladimirov je bil Boris, knez Rostovski, ki se je ravno vračal iz vojske na Pečenega, na katere ga je bil poslal oče s kijevsko vojsko. Ko je dobil vest o smrti Vladimirovej (bojarji, prijatelji Borisovi, so tri dni skrivali smrt Vladimirovo, verjetno do tega časa, ko se ima Boris vrniti, ali ne dočekavši ga, morali so Vladimira pokopati) svetovala mu je vojska, da naj pohiti v Kijev in se vsede na očetov prestol. „Nečem vzdigniti roke na starejšega brata," odgovoril je Boris. Zdaj ga vojaki zapuste, ter odidejo domov. Boris pa je ostal z nekoliko slugami pod šatori na bregu rečice Alte. Mej tem pa je dobil cev, naj se naredi adresa na kralja in cesarja, t katerej se prosi, da bode vojna krajina zastopana ni hrvatskem saboru in da se Dalmacija zedini s Hrvatsko. #><»Itntttitiski labonski poslanec Ba-jamontki je bil v Šibeniku od razdraženih Slovanov nekoliko napaden. Sedaj pa zavoljo tega laška manjšina pravi, da ne pride več v deželni zbor in v Spljetu se laški bastardi strašno napenjajo, pa lažnjive telegrame po svetu pošiljajo. O nadvojvodi Alttrechttt, ki obišče i nemškega cesarja, piše „Frankfurter Z«i-tungu sledeče: „Znano je, da sin aspern-skega zmagovalca nij črn fanatik s predsodki, kakor ga nemške novine opisujejo. Nadvojvoda Albrecht je avstrijski realni po-litikar, Črno-rumen vseskozi, ultramontansk pak le do te mere, da v verskih razporih v Avstriji vidi slabenje drŽave. V dokaz, da konservat'zem njegov nijma predsodkov, je to, ka je za Hobenwartove dobe predlagal cesarju, naj se stori s splošno volilno pravico konec narodnim raz-porom. Politične njegove simpatije se klo-nijo več k Rusiji, nego k Nemčiji. V pan-germanizmu ali bolje velikonemštvu vidi on večjega neprijatelja za habsburško cesarstvo, nego v panslavizmu, in zatorej je verjetno, ka bode v Jngenbeimu (kjer je car) muogo več v svojem življu, nego v Emži (kjer je pruski Viljem)." Na Ceikem bode za izpraznjeno škofovsko stolico kraljevogradsko po umrlem škofa Hanelu vitez v. Kircbtreu, imenovan dvorni kaplan in profesor dunajske univerze, dr. Lauri n, ki je rojen v orne-njenej škofiji. Posebno ga Čislajo škof KuČ-kera in kardinal Ravšer — torej so ve, kake barve je mož. Vimnjf ilr&aav«*. Na GlrJtkctn nij konec hude krize. Nemški viri celo pripovedujejo, da bode Rusija poslala tri ladije v grško morje, da bodo kraljico Olgo, ki je ruska caričiua, v sebe vzele in odpeljale. Če se to zgodi, potem utegne tudi kralj odpuvedati se in se v svojo Dansko domovino vrniti, Grke pa samim sebi prepustiti, da se bodo mej soboj klali, če Rusija mej nje ne poseže. IVetnlka olicijozna „Post" prinaša od Bismarka navdahnjen Članek proti Angležem. Ugiblje, zakaj je angleški upliv na kontinent vedno manjši, in meni, da Anglija hoče malo dati, a dosti dobiti, za to si dela sedaj videz, kakor da bi hotela braniti Francijo. Gotovo bodo Angleži na to izjavo, rojeno v nemškej jezi, odgovorili spodobno. Dopisi. Iz Vipave 9. junija. [Izv. dop.] Obče poštovani gospod France Kavčič iz Svatopolk na svojo roko Kijevljane z darovi in prilizovanjem in oni so ga izbrali za svojega kneza. Čeravno je bil on najstarši, ter imel največ prednostij za kneževski prestol, vendar je bilo potrebno, utrditi se z narodnim soglasjem v kneževanji, posebno v takem času, ko so še drngi gledali za prestoljera. Vendar je bil njegov položaj pri vsem tem prav težak: kupljena nagnjenost Kijev ljanov se je mogla lahko spremeniti v sovraštvo. Otroci krščanske matere in grške carevne so imeli uže zaradi vere večje pravo na vlado, nego poganski potomci Vladimirovi; razen tega bo mogli pa tudi lahko taje narode poklicati na pomoč. Boris in Gljeb sta bila zanj najbolj nevarna. Rešil se je obeh umorstvom, lioris je ostal nekoliko časa na Alti, kar prihrumć neke noči ubijalci v njegov šator, ter ga zakoljejo blizu PerejasUvlja. Zdaj je hotel vbiti pa Št. Vida se je kot ud okrajne cenilne komisijo odpovedal; za njega namestiti bode volitev 12. t. m. v Postojni. Ker se pa velikokrat pri tako važnih volitvah prezre grda napaka, da volilci gledajo več na osobnosti i bogastvo, nego na popolno zmožnost kandidatovo tedaj volici sedaj pozor 1 Da se ne bodo glasovi razcepili, živo priporočam in gorko pokladam volilcem na srce naj se združijo in oddajo svoje glasove mnogozasluže-nema možu Andreju Rovanu županu Cols-kemu, ki je vseskozi pošten, bistroumen v vsakem obziru, posebno kar se tiče kmeto-valstva, zraven tega je pa izvrsten narodnjak. Koliko truda je nemu prizadejalo prodno si je tako sadišče napravil, takrat so se mu ondotni posestniki posmehovati, a zdaj ko vidijo vspeh so ga začeli — posnemati. Oa tudi pozna težnje kmetskoga stanu višje od ncmškutarskega bogataša J. Majorja župana iz L >/., ki šo nedolžno peticije Vipavskih žu-panij na deželni zbor, s katero so prosile naj se sliši njih glas pri c. k. uradih in slovensko dopisuje, nij hotel podpisati, toliko manj bode dolžnostim uda cenilne komisije zadostil. — Torej volilci! zakličem vam še enkrat pozor I — in izvolite složno priporo-čanega kandidata. Mm \o< JmI*«'^** 9. junija —p.— [Izv. dop.] Nekateri naši Kranjski učitelji so res čudni možje. Sedaj ko imamo uže vendar tudi mi novo šolsko postavo in smo od duhovščine neodvisni silijo nekateri še vedno nazaj v stari jarem, katerega smo se komaj otresli. L-i poglejmo malo po naših kmetskih farah, kako še nekateri gladko obriti učitelji srednjeveškega kopita v zakristijah duhovnu s cunjo blatne črevlje brišejo, jih v cerkveno uniformo oblačijo in se jim več kot do tal priklanjajo. Vselej kadar se jim le prilika ponudi, zapojejo z gospodom „Libera" ali „Miserere" če prav raagari celo uro ali še več v šoli podu če vanje zamude. — Pobirajo lepo po domače, kot organisti, še vedno pri kmetih bero, hodijo ogledovat merliče itd., dasiravno jim vse to postava prepoveduje. — E kaj postaval si mislijo, da le kaj nese in, da gospod nič ne reko, pa je prav — če se otroci nauče brati, pisati, raČuniti, ali pa nič, vse eno. Ge ob kakem ngoduu šole nij, nič ne de, i to se uže itak ob sebi razume. Gospod šomošter na „trahtomont" povabljeni so vedno še izvrsten „Tafeldecker". Ako morebiti pozneje še (1 i jeba, kneza Maromskega, ki je svojega brata neizrečeno ljubil. Poklical ga je zatorej k sebi v Kijev. Gljeb gre precej, nič hudega sluteč, z malim spremstvom na pot. Na potu pa se mu je »podtaknil konj in ga v nogo ranil. V Smolensku se je vsedel na ladijo, ter se lepo popeljal po Dnjepru v Kijev; zdajci pa ga napadejo v ladij i voj-niki Svatopolkovi, ter ga ubijejo. Lo-ta dva kneza je pribrojila ruska cerkev k Bvetni-kom radi velike bratinske ljubezni. Enaka osoda je zadela tudi tretjega brata Svjeto-slava Drevljanskega, ki je, začuvši o veli-kej nesreči, pobegnil v Ogersko. Tukaj pa je bil v Karpatih vjet in ubit. Svjctoslava se narod nij dalje spominjal, tem bolj pa prvih dveh, katera sta se držala za pokrovitelja kneževskega rodu in varha ruske zemlje; tudi se je štela vsaka zmaga ruske vojske nad drugimi narodi, neposrednemu vmešavanju svetih sinov Vladimirovih. ta gospod, ki so denes tako „fajn tratiti rali ' krščanski naak tako v šoli tradirajo kot župnik v G.......ki celo ▼ prvi oddel ek ne pogleda ali kot kaplan tO.....ki celega pol leta ▼ Solo polnkal nij, kjer bi bil imel natanko verouka odločno are držati in mladino v veri podačevati ker baje uže celo peša ali kali vsaj sam vedno trdi; se taki učitelji kot ravnatelji šole, nenpajo ali jim Ae celo na misel ne pride, da bi tak nered in marnost odpravili in se, ako nij drugače mogoče na dotičnem mesta pritožili; temaČ vzamejo v roke rajši zarujovelo pero in napišejo dopis za tist list, ki se le po farov-žih bere, v katerem hvalijo le marljivost duhovščine. Tako pomagajo mračnjakom po slobodomiselnih in za napredek Šolstva vnetih narodnih kolegih vdrihati in zabavljati. — Ako pa pozneje na kako tako mej sto kak svobodomiselni učitelj pride, ki se ne pusti baš vsacemu kaplanu slepo komandirati, ima neizrečeno opravila in sitnosti prej ko jih prepriča, da je Savaschniggovim časnikom uže zdavnaj odklenkalo. — Kranjski učitelji zdramite se uže enkrat, ločite prijatelja od protivnika in postanite svobodomiselni pa naredni možje! Domače stvari. — (G o s p. Widmann), kateri je včeraj tudi na Dunaj šel, je bil zavoljo tega imenovan za kranjskega c. k. namestnika, da bi se tu kvalificiral za mesto cesarjevega namestnika na Moravskem. Tako namreč sodijo o njem vsi bivši njegovi kolegi v Brnu. — Kako dober kup je to kvalifikacijo dosegel, to bi bilo vredno, v državnem zboru pojasniti. — (Izlet .Sokola") bode jutri v nedeljo po polu dne ob 2. uri v Bizovik pri Ljubljani. Program je sledeči: Sokolovci v popolni sokoloveki obleki (se plaidom na jermenu) se zbero po poln dne do 2. ure v čitalnici. Točno ob 2. nri odhod z zastavo. Ob 5. uri veselica v čitalnici BizoviŠki, pri katerej sodeljnje pevski zbor „Sokola" in domači orkester Čitalnice ljubljanske. Ob 8. uri odhod v Ljubljano. K obilni vdeležbi vabi Sokolovce : Odbor. — (Ljubljanska čitalnica) napravi denes v soboto 12. junija na vrtu besedo s petjem in godbo. Začetek ob 8. zvečer. Jaroslav neznajoč za smrt očetovo, pripeljal seje v Novgorod Varjagov ter razpostavil po dvorih1). Tujci pa so se začeli v kratko nevredno ponašati. Skovala se je zatorej proti njim zarota ter sledil uboj vseh Varjagov na dvoru nekega Poromonda. Jaroslav je poklical v osveto zato k sebi v Rakom (blizu Novgoroda, za '.Furjevim samostanom) vse početnike urote navidezno k gostbi in zapovedal vse poubiti. Sledečo noč za tem je dobil vest iz Kijeva od svoje Bestre Predstave o smrti očetovej in umorstvu svojih bratov. Zdajci se pokaže Jaroslav v veču ') Varjagarai (Varingiar) so se imenovali stanovalci skandinavskih poluotokov, ki so prehajali iz svojo domovino v Grško čez rusko zemljo po rekah od baltiškega morja tje do črnega v službo bi-bizantiskoin cesarjem. Ilusi so kasneje po teh prebivalcih imenovali vse zapadne Evropejce Varjago, kakor oni dan donea Nomco zovejo vse, ki njim na Zapadu žive. — (Od Bleda) se nam piše 10. jun.: Poročal sem o povodnji na Koroškej Beli dne 2. junija, in da je zadela strela faj-moštra gosp. Val. Plemelja. — Denes je umrl! — Pokojnega je spoštovalo ljudstvo sploh, kajti on nij bil fanatičen klerikalec, temveč se je trudil z vednostjo in posebno z botaniko. Dobil je umrli, ker je v dunajsko slednjo razstavo več ko 30.000 različnih rastlin poslal, odlikovalno medalijo. Pečal se je pokojni s privatnimi malo, ako ga je kedo obiskal, bil je jako zadovoljen, prijazen in zelo gostoljuben. — Bodi mu zemljica lahka! — (Iz pod Triglava) se nam piše 4. jun.: Prijazno milo solnce je vendar pri sijalo na Gorenjsko; za solucem je prišel gorak dež in sta združeno neprijetnega od sv. Martina do sedaj bivajočega gosta — sneg odpravila. Kakor se prileze meščanom, ko pride pomlad, tako nam, ko nas je sneg popustil. Enake zime, euacega Bnega na Gorenjskem ne pomnijo tudi stari ljudje, kakor je letos bil. — Pretečeni teden je nekega rudokopa na Zelenici služejočega pri kranjskoj obrtniškej družbi zasulo. — Pretočeno zimo pak se je izgubil sin necega posestnika iz Rečice. Slednjič so ga videli na sv. Matije dan đrsajočega se na ledu črez Bledsko jezero. Splošna misel jc, da je brž ko ne v jezeru ntonil. Narodno-gospodarske stvari. kako se »polno razvija in kako živi. (Prirodopisna študija, spis. J. Ogrincc.) Posebno kranjski in jugo-zapadni, štajerski Slovenci so marljivi in tudi dosta spretni bučelorejci, pa imamo za to tudi uže prilično slovstvenega poduka o bučeloreji. Ali prikrivano nam bnčelino živenje je uzrok, da v naših „bučelarčkih" vedno še nahajamo nekatere krive misli vzlasti glede bučelinega tro vrstno -spolnega razvijanja. Celo praktičen bučelar namreč utegne se motiti o tem, ako vrhu svojega marljivega opazovanja tudi ne preišče prirodoslovnega ustroja bučeline matice, od katere prav za prav zavisi vspeh vsega bučelstva. Kaka je torej bučela, kako se razvija in kako živi, ter po kakem ravnanji ž njo prideš do naj boljšega vspeha — to podaj em tu slovenskim prijateljem bučelo v preudarek. BaČela po svojoj vnanjej obliki je znana. Za to hočem natančneje opisati samo one, njene ustroje, ki jo osposobljnjejo za različno poslovanje, kakor nabiranje meda in cvetnega praba, narejanje satja in posebno za razplodovanje. (narodnoj skupščini), izrazi sožalenje o svojem verolomnem prestopka z Novgorodci ter zbrane povpraša: je li bi mu hoteli dati pomoči. „Akoprem si ti, knez, našo bračo, pomoril, vendar se hočemo za te boriti" odgovorilo mu je veče. Novgorodci pa so imeli uzrok pomagati JaroBlavu ; nje je tegotila od Kijeva odvisnost, katera bi mogla pod Svatopolkom še tegotneja postati, kajti bil je on žestoke narave. Novgorodcc je žalila tudi prekomerna ošabnost Kijevlanov, ki so se smatrali za njihove gospodarje. Zatorej so se oni odločili za Jaroslava in s tem tudi zase. In oni se nijso prevarili v svojej odloki, kajti Jaroslav jim je dal iz zahvalnosti kasneje po srečno dovršenem delu pismo, po katerem se oslobajajo od neposredue oblasti Kijeva ter vrača Novgorodu z okolico stara samostalnost. BaČelina glava nosi dve stranom stoječi sestavljeni očesi in tri, kakor pika mala, jednostavna očesa na čelu j dalje dve kratki, nalomljeni pipalnici, s katerima morda tudi daha, in naposled na doljni strani usta. Gornje Čeljusti so ostre za grizti, podaljšane doljne pa mehke in z jezikom zrastene v rilček za lizanje. Bučela ima štiri gola kožnata krila na oprsji in diha skozi tako imenovane dušnice, to je dve glavne cevke po vsakej strani telesa. Po spolu morejo životi v panji trovrstni pojedinci: matica, samica, tro tje, samci, in navadne bučele delavke, ki so le zamorjene samice. V bolje izpoznanje teh spolno trovrstnih bačel, kakor njihovega značaja, poklica in poslovanja, vzamemo si za primer panj, ki je črez zimo se pustil za pleme. V takem je samo ena matica in kakih 6 do 30 tisoč delavk. Le-te mirno zgnetene okolo matice sede sredi satja, kjer jim je topleje. Na spomlad pak je matica prva, ki ide na delo : začne jajčica (gnjide) nesti. JajČica se jej razvijejo v dvostrokom jajnjeku, ki je malim, zaprtim kleščam podoben. V vsakem jajnjekovem stroku je po prilici 200 cevčic, v katerej vsakej je zopet do 20 jajčic. Cevčice se odpirajo v dva jajčina vodnika, katera se kmalu združita v vzajemni odvodnik. Temu blizu konca umeščen je mal mehurček (receptacalum seme-nis), ki se za parenja napolni s trotovim semenom (sperma). Na doljnej Btrani jajnje-kov najprej dozorela jajčica plazijo skozi obadva vodnika v odvodnik, kjer prihajajo v dotiko sč semenom, ter se tako oplode. Taka oplođena jajčica polaga matica na dnu piskercev, a leže jih samo toliko, kolikor jih delavke obsesti, greti in potem valiti zamorejo. Razumejo se torej, da kolikor močneji je panj, toliko več nove zalege dobf v enem in istem časi. Po treh dneh iz jajčic izležejo male, belemu črviču podobne ličinke, brez glave. Na gornjem kraji imajo samo mal odpor za prijemljanje hrane. V tem časi delavke uže letajo na pašo iskat cvetnega prahu za hitro množeče se ličinke. In to je bučolarju dokaz, da panj ima mlado zalego, torej tudi matico, da po tem takem je dober! Nasprotno panj, v katerega bučele ne nabirajo cvetnega prahu, priča, da ima ali nerodovitno matico, ali da je popolnem brez nje, ter da mu torej žuga pogin. V petih dnevih ličinke dorastojo, in delavko z voščenimi pokrovci zalepijo piskerce. V daljnih treh dneh preobrazi se ličinka v babo, zamotavši se v svilnat zapredek, a v naslednjih sedem dneh izleže popolno razvijena bučela. Vse njeno preobraze van je traje tedaj 18 do 21 dnij. (Dalje prih.) BS1 li jfesti ii fl t. In dem „slovenski gospodar" in don Bliittorn Nr. 177, his 180 wird gegen Josef Ornig oine gegon jedes bessoro Govviasen anstiissigo Beschuldignng geschleudert, und er unter „Od sv Ituperta v slov. Goricah" ein „Diebu genannt. Ich musa staunon, wio eino soleho Redaktion sich zu ciner „hohen Lilgc" hinzugibt und das Gericht, EnthUlIungen wahrend dor Untcrsuchung, dio in don Gang der Untersuchung ein- ja dieser vorgroifen, — nicht verfolgt. Unter Vorbehalt der strafrechtlichon Ver-folgung mogo daa dazu di aaiegtt €rwitvaf ter ga izročili vodstvu našega uradnika gospoda Ivana Starre-ta, ki je pooblaščen prevzeti zavarovanja ne le proti ogujl, nego tudi proti poškodovanji onih reči), ki se prevazujejo po kopueiu in po vodi. Priporočivši naš zastop izjavimo naš ICa< un za čas do 30. aprila 1875. Zavarovalna glavnica.....gl. 23,512.551 — kr. Premija gl. 225.024 10 kr. men j za storni . gl. 2,678.427 — kr. gl. 29.437 48 kr. menj pozavarovanje . gl. 4,476.281 — kr. gl. 7,154.708 — kr. gl. 42.202 39 kr. gl. 71.6.-19 87 kr. ostaja na lastni račun svota Izplačana poškodovanja vključljivo rezervno svote od tega jo pozavarovano gl. 16,357.843 — kr. Premija gl. 153.3H4 23 kr. gl. 85.931 58 kr. gl. 23.921 86 kr. Škode na lastni račun...............gl. 62.U09 72 kr. V Trstu, dne 24. maja 1875. (184—3) Občno zavarovalno društvo na delnice „Le Salut". Glavni vodja Peter Radi. Iadajatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".