Dolenjske Novice izhajajo vsak jietek ; ako : : je ta dan praznik, dan poprej. : :
Cena jim je za celo loto (oti aprilu tio aprila} 3 K, za pol leta l'")(t K. Naročnina za Nemčijo, Jiosno in liriige evropske države znaša 3-50 li, za Aitieriko i-ûO K. Ijist lil ou^lasi se plafnjojo iiiiprej.
Vse ilo|iise, naročnino in oznanila syrejeiiia tiskarna J. Krajcc nasi.
Spomin na svetovno vojsko 1914—1915.
Neizbrisljivo /.aptsaiii so dogodki fdi 1'csiiili dni globokoko v naša srca. Ne-po/abljiva j« bol, ki jo jti světovím vojska Vrintisla brtjzštcviliiini rodbinam, toda neugasljiva sc bo izkazovala ttidi pri po-zuiijšib rodovib livalcžiiost iii občudovatijc našli ai'!nii(.le, ki je zvesta eesaijii in držiivi izvojevala slavne zmage pvoti premoči sovražnikov. Spomin na ta težki čas je natn samim vedno pred oimi. — l.>a se prenese viden spomin jia nase otroke in poznejše rodove, je izdala avstrijska drnžba lUocega ki'iža mnetiio izdelan
Spominski list.
Ta list naj nain vginljivili slikali predstavlja vsesl.ransko jioniožno delo „Avstrijskega Hdeiega Križa" med iasotii svetovne vojske na koi'ist naših hrabrili vojakov, ki so za lias t]']icli. Teitni Ijndomilemu dehi naj služi dobi('ek i)rodaje spominskega lista. Rdeii kriŽ ])otrc,bnje nujno jiovili virov doliodkov, ker je obile doneske, ki so mi! dohajali od časa izbi'ulia vojske od strani dobrosrčnih darovalcev, že porabil xa oskrbo raiijetilh in bolnih vojakov. Kdor si Lorej nubavi „Spominski list svetovne vojske", olepša ne-le svojo stanovanje, temveč pridobi tudi hvaležnost naših ranjenili vojakov, ki so nas obvai'ovali pi'ed našim sovražnikom. „Spominski list" Rdečega Ivri.ža naj torej ne manjka v nobeni avstrijski patriotičiii družini.
Tri dan na dan rastočili potrebŠčiiiali, je zvezno vodstvo Rdečega Križa primorano poiskati si novili sredstev, da se vedno inanjšajoćiin fondom dovedejo novi doliodki. Naj se torej ujiclje v velikem obsegu organizirano nabiranje jiotom spominskih listov, ki naj bi se ne raztegalo samo po mestu in deželi, teiiiveč tudi na vsako najmanjšo gorsko kočo.
Na podlagi tega dejanja bodo gotovo vsi prebivalci naše ljube domovine prav 1'adi naročili spominski list na te resne in težke vojne čase, ker to tudi za najrevnejšega ne ]iomeni resne žrtve, temveC vsakcjiui pojedinemu je mogoče z majhnim darom preskrbeti si spomin za svoje vnuke in pravnuke na iiatriotiČno mišljenje in doprinesitev žrtev, na to sloveče spričevalo sedanjega roiiu. Med tem, ko se raznese dvojni namen te propagande po ljudskili oklicih, spisih in lepakih v vseh avstrijskih deželnih jezikih med ljudstvo, upanu) z gotovostjo doseči, da se bo komaj našel kraj, v katerem bi ta spominski list pod steklom in okvirjem ne tvoril lep okrasek v vseli stanovanjih.
„Spominski list" avstrijske družbe Rdečega Križa izide v treh oblikah. Darovalci 50 K dobč največjo obliko; oni inK osinersko obliko; darovalci K še manjšo obliko. Darovalci, kateri vplačajo večje svote, izberó si lahko tudi več komadov ene ali druge vi'ste po i)rimci'i dai'ovanega zneska.
Avstrijska družba Rdečega Križa upa, da bo domoljubno ljudst vo tej jio-skiišnji, pridobiti družbi nove dohodke, prišlo z vso darežljivostjo nasproti, ter tako akcija s spominskim listom dosegla velik gmotni uspub. Kdor toiej gmotno liodpira Rdeči Križ, udeležuje se pařrio-tičnega delovanja /a drŽavo in družino 1)0 edino pravem načelu, da so v vojski stoječi, za domovino se hrabro boreči bojevniki, v bolnicah trpeči ranjenci, ter domu prihajajoči bolniki, sinovi ljudstva, naši sinovi, bratje in sorodniki. Tem, ki se žrtvujejo za doma ostale ter branijo do[iiačo zemljo, se ne zamore izkazati nikdar dovolj dobre oskrbe in Ijubaviiega dela. Vsied tega se prosi: ]'odpiraj(.e z vsemi svojimi iiioČmi Avstrijski Rdeči Križ" z živahtio udeležb« pi'i nabij'anjii doneskov z nakupovanjem Spomin, lista".
Spominske liste razjirodajalo bo vod-
stvo deželnega in gospejnega pomožnega društva za Kranjsko v Ljubljani, II. državna gimnazija I. nadstroj)je št. Til. Na deželi razpeČavale jih bodo podružnice Rdečega Križa, katerim bo dalo vodstvo primerno število na razpolago.
RAZGLAS.
Cesarski ukaz z dne 21. junija 1915, drž. zak. št. 167, o zagotovitvi preskrbovanja z žitom in moko določa sledeče:
Zasega.
1, Tuzemsko žito pridelka 1. 191 T)., ill sieer pšenica, pira, rž, iiaimlica, ječmen, ajda, oves in koruza vsake vrste, je od časa, ko se loči od žitnega jiolja, zaseženo v jn-id državi.
Pravtako so zaloge starega žita omenjenih vrst, kar jih je še 1 5. dne avgusta i;)I5 1., in zaloge iz starega žita dobljenih mlinskili izdelkov vsake vrste, kolikor te zaloge niso v posesti vojaške uprave ali vojnega prometnega zavoda za žito, s tem dnevom zasežejio v prid državi.
Posestniki zaseženih reči so dolžni skrbeti, da se te reči obranijo.
^ 2. Zasega ima učinek, da se zasežene reči (i} 1) nc smejo niti podclovati, poi'abljati, pokladaf.i, niti prostovoljno ali prisilno prodati, ako niso v tem cesarskem ukazu ali s posebnimi predpisi ukrenjeni di'iigi zaukazi.
Pravna opravila, ki grešé zoper to pi^ejtoved, so nična.
^ 3, Kljub zasegi smejo: 1. Podjetniki kmetijskih obratov: a) za preživljanje pri[(adnikov svojega gospodarstva (gos]>odinjstva), vštevši tiste delavce in nameščence, ki jim gre prosta hrana, mlinski izdelki ali krušno žito za niezdo, jio-rabljati zasežene reči v množini, določeni ))o uravnavi porabljanja; bj porabljati za setev potrebne množine žita, kojih naj-
višjo izmero določi oblastvo, in: c) po-kladati oves in pi'i nilačvi odpadajoče, za ndetje nesposobno žito v množini, ki se določi s posebnimi predpisi (§ 2); 2. mlini mleti žito, ki so jim ga izročili kmetijski sainopreski'bljeviiici, da ga semeljejo — (št. L, lit. a).
§ 4. Obče zaukaze o porabljanju zaseženih reči ukrene minister za notranje stvari. Pri tem se poslužuje za ojuaviluo izvi-ševanje vojnega pi'ometiiega zavoda za žito, čigar ustav je prilagoditi njegovim novim nalogam.
Porabljanje žita in mlinskih izdelkov (otrobov i. e. r.) za namene krmljenja uravna lioljedelski minister v porazumu z udeleženimi ministri.
§ 5. Za prevzemanje zaseženili reči je določen vojni prometni zavod za žito, ki se poslužuje za izvrševanje svojili nalog podružnic, ki se ustanove v kraljevinah in deželah.
A^ojni prometni zavod za žito je dolžen kui)ovati žito, ki je sposobno za mletje in se uni ponudi v nakup.
Posestnik zaseženili reči je dolžen te reči, kolikor naj mu ne ostanejo po tem cesarskem ukazu ali po posebnih lU'cdpisih, izdanih na njegovi podstavi, prodati za določeno ]U'evzemno ceno (i) vojnemu piometnemu zavodu za žito ali jirejeninikom njegovega ukazila.
Ueno je plačali v gotovini, kadar se odvzame blago. Ako se blago ne odvzame takoj, kadar se sklene kup, je treba ob sklepu kupa dati plačilo na račun do višine .50 odstotkov kupnine in ostanek plačati, kakor se dalje odjema blago.
Prisilne naredbe.
§ 24. Ako se posestnik brani pi'o-dati svoje zasežene zaloge žita ali mlinskih izdelkov vojnemu prometnemu zavodu za žito (§ oj ali ako ni ztiana oseba ali bivališče tistega, ki ima pravico razpolagati z zalogo, naj oblastvo razsodi o dolžnosti
LISTEK.
Orgljice.
Slika ti vojftJkoga življenja. Siiiaal F. Stcugliti.
Zvečer v lazaretu. V posteljah leže težko ranjeni vojaki. GruČe lahkoranjenih stojč ali pa sede okrog. V sredi med njimi pa hodijo in jiomagajo usmiljene sestre.
Čas obiskov je. Dve gospe, ena starejša in druga mlajša, ste ])rincsli darove za 1'anjenco. Sin starejše se bori že iz početka vojske na jugu, mož mlajše pa vodi na scvcrovzliodu kompanijo.
„Ali še česa potrebujete?" vpraša mlajša gospa sestro strežnico.
Sestra pi'emišljuje za trenutek,
„Nogavice so že skoi'aj iio.šlé, včeraj smo jih oddali sto jiarov , ,
Lahen smehljaj obkroža njene ustnice. „ In potem hi eden rad orgljice. (irozne bolečine je imel radi svoje zdrobljene noge, ki so mu jo včeraj odrezali. Hvaležen je bil za to, da so se nehale bolečine. „Sedaj si pa želim samo še orgljice", je dejal danes zjutraj.
Mlajša gos])a seže presenečena v svojo usnjeno torbico. Med žejnum i'obcem, denarnico, ključem za omaro, glavnikom in
zr(;alom ležijo —■ orgljice. Kupila jih je za vsak slučaj danes, ker so se ji dopadle, „Ali ni že prejioKiio za danes? Zvečer se mrzlica lahko [loslabša — "
Sestra zmaje z glavo. Njeno lice pa je oblila rdečiča — od veselja . . , Dva brata in njen oče so odšli v vojsko, eden bratov počiva ob Sanii v nekem grajskem parku v grobu s sto slovenskimi fanti .. .
Šle so med gručo okrevajočih in čule so praviti enega od njih: „Tistega dne, to vam rečem, fantje, I)i ne doživel rad Še enkrat. Tri dni komaj da smo jedli, in potem med točo in ognjem od jutra do večera . . . A'se napravim rajši, samo
tega dne — bi ne doživel rad še enkrat----"
Sestra je pristopila z obema gospema k neki postelji.
„Tu je neka gospa, ki bi rada zvedela, kako se počutite? —
Ozki, bledi obraz tam v blazinah zaživi. „Oh — visoka gospa kolika čast, da me obiščete!" reče slab glas.
„Ciljem, da Vam gre boljše?" začne mlajša gospa.
„Da, danes mi je čisto dobro ---.
Dobil bom nogo iz gumija--od neke
zelo bogate, stare gospe — jiotem bom pa zopet čisto zdrav in bom laliko opravljal zojiet službo, kaj ne?"
„Kaj pa ste?"
„Čuvaj pri železnici."
Mlad človek je. Še pri dvajsetih. Življenje je ležalo še pred njim, ko ga je poklical glas domovine.
„Čula sem, dasi želite orgljice?"
Njegove oči so se široko odprle, drhte je iztegnil roke —.
„Toda pameten hiti, da jie dobite mrzlice —".
„Ne, ne!"
.Mlajša gospa vzame orgljice iz torbice in mu jih da. Ranjeuee jih vzame in pogladi, v njegovih očeli se leskečejo solze, i'otem pripoveduje:
„i\loji tovariši na levo in desno so popadali, ravno ko sem igral na svoje orgljice: „Oj ti slovenski fantje bodo po-koiiali me ... V strelskem jarku . . . Pa je priletela granata in — jih razbila, in menije zdrobila nogo, in izgubil sem zavest. In tako sem izgubil svoje orgljice--".
Zopet je pogladil orgljice.
„No, pa zaigrajte vendar eno ua-nje!" reče mlajša gosjia.
Nekam obupno se je ozrl naokrog.
„Smem — oj ta sohlaški boben?"
Pritrdile so.
Pa je položil orgljice na ustnice in začel tiho igrati pesem o vojaškem bobnu... „Oj, ta mi bo zazvonil, kadar jaz umrl bom." — Ista pesem, ki jo je igraî, ko so padali kraj njega v strelskem jarku prijatelji, ki je delit z njimi mesece in mesece vso težave vojske — —. Kakor zadnji pozdrav je bilo mrtvecem . . .
Oos]ie so poslušale nekaj časa, potem so se ozrle naokrog, Šle počasi dalje — niso hotele motiti mladega človeka . . . „Oj ta soldaška sablja, ta bo meni svetla luč, kadar jaz umrl bom ...!'•
Poleg mlad vojak, čigar življenska moč se zdi, kakor bi bila ngasnena. Z za-l>rtimi očmi, težko sopeč leži iia svoji postelji, Danes so mu poluali iz ledij par granatnih koščkov. Pa tiči še par koščkov v pljučih. Odložiti so morali drugo operacijo, preslab je bil.
Sestra mu popravi blazino, zdravnik stoji poleg, na drugi sti'ani sedi mlad fant, glavo uprto v dlani, in gleda nepremično v izčrpano telo, v shujšano, brezkrvno lice ... (-iotovo si je dajal pogum in sveto voljo, bojevati sc nekoč, če bo treba —.
Mlajša gos})a stoji ob vznožju postelje. Pa jo zadene pogled ranjenca. Smehlja sc in iztegne trudno desnico po jabolku, ki
oddati zaloge iii, ako je treba, odredi, da se prisilno odvzamejo.
Ha/-sodl)ii ima moć zopci' vsakega, ki tmi gredo jii'avice do zalog.
§ 25. Ako se zaloge silotna odvzamejo, je odljiti Hi odstotkov ceiic (i).
Ako posestnik ali njegovo bivališče ni znaiu» ali ako naj služi eena za to, da se |»oi'avnajo zalitevi^ tretjih oscIj iz stvarnili pravic, jc ceno ]ioložiti iia sodišču.
Kazenska določila.
§ 32. 1. Kdor nalašii zataji oblastvn v njegovi posesti alt v njegovi hrambi ]iabajajoče se zaloge žita ali mlinskih izdelkov; 2. kdor poškodnje, uniči, spravi v stran ali neupravičeno ))qdela, poklada ali proda zasežene zaloge žita ali mlinskih izdelkov; 3. kdor za seineiije iiridobljcno žito odtegne tej porabi, tega kaznnje sodišče zai'adi prestopka /, zaporoni od enega tedna do Šest mesecev, l'oleg kazni na svobodi se laliko naloži denarna kazen do dvatisoć kron. 4. Kdor se zakrivi navedenih dejanj na zalogah, kojih vrednost presega petsto kron, s».* kaznnje zaradi pregreSka s hudim zaporom od enega mesca do enega leta. Poleg kazni na svobodi se laliko na)oži denarna kazen ilo dvajset tisoć kron.
^33. 1. Kdor ne jioda v določenem roku podatkov, ki se zahtevajo od njega ob iiopisovatiju zalog, kdoi- se brani (nlgo-varjati na vprašanja, ki se- mu stavijo, ali odgovarja nanja nepi'avilno; 2. kdor zabrani osebam, ki imajo nai'očilo oblastva, vstop v svoje obi'atne prosíoi-e, prostore za zaloge ali di'uge jjrostorc, vpogled v svoje gospodarske in oi)raviine zajtiske ali se brani dati ]Mjjasni]a ali da nei)ravilna pojasnila, tega kaztnije sodišće zaradi pre-stojika z zapoi'om od treh dni do treh mescev ali z denarno kaznijo od dvajset kron do dvetisoč kron.
Sodišiie lahko izda v teli kazenskih primerih kazenske odredbe (§ 460 k, p, 4.), ako spozna, da je odrediti k večjemu en teden zajiora ali sto kron denarne kazni.
(J. kr, okrajno glavarstvo iiiidolfovo, dno 14. julija lia5.
Gospodarstvo.
Ne pretiravajte cen!
v predzadnjem listu sem svaril naše prodajalce pred pretii'avanjem cen, ker je vsak, kdor cene pretirava, kažnjiv. Vsak prodajalec namreč, ki zahteva očitno previsoke cejie in ki na la način izrablja
stisko kupujočega občinstva, sc lahko kazenskim potom zasleduje.
Za presojo pretiravanja ni danes nič več tržna cena merodajna, ampak jtri-delovalna cena. Tudi svoj Čas iiastav-Ijene maksitiialne cene ne veljajo. Kdoi' skuša pri današnjih pridelovalnih cenah več dobička imeti kakor prej v mirnem časn, je kažnjiv. Tako govori cesarska naredba z dne 1. avgusta 1914. Med }jrejšnjo ceno v mirnem ćasn in med sedanjo v vojnem času je lahko razlika, ampak le v toliko, za kolikor so n a-a s 11 i ]) r i d e 1 o v a 1 n i stroški v zadnjem času. Vsaka di'uga dobiČkarija je izključena!
To !iaj si dobi'0 zapomnijo vsi nasi lir id el o v al e i in prodajalci! To naj si dobro zapomnijo i)a tudi vsi jirekupci in trgovci, ki so prav tako podvrženi določilom cesarske naredbe o i)retiravanju cen, kakoi' pridelovalci.
Do danes se je glede na pretiravanje cen že m]iogo grešilo, ])o največ od strani zapeljivih špekulantov in ])rekupeev ! Le zasledujmo malo, zakaj je cena živine tako narastla in zakaj je žitna cena tako pii-skočiia, ])a jn-idemo do zaključka, da nima tega naš mali kmet na vesti. Kriva je tega velekupčija, in vsi tisti, ki so Ž njo v zvezi. Kriva je tenui trgovska špekulacija, ki izkorišča trenotni položaj v svoje dobičkojiosnc namene.
Le ])oglejmo tudi zadnji slučaj pretiravanja cen pri našem vinti! Kakoi' blisk se je raznesla zadnji teden visoka vinska cena po vsem Dolenjskem. Kdo i)a je tega kriv, da je cena vina v dobrih treh dneh poskočila od 50 ii na GO, 70, 80 h pri litru in še dražje? Ceb5 na 1 K, kakor se govori tu in tam ! Kdo je povzročil to navijanje cen od danes do jutri tako, da je rastla cena od danes na jutri po 10 kron in veČ })ri hektolitru"?
Te i>reti)-ane cene so se po kupcih raznesle, po š j» e k u 1 a nt i h, ki so se iioteli založiti z zadnjimi množinatnt vina, ki se nahajajo še na Dolenjskem, da iztisnejo na ta način kar se da še dol)ička za SVOJ Žep. Ako se je polakomnil naš prodajalec takih cen, je umevno, saj se ga je nai'avnost zajieljalo do teh pretiranih cen 1)0 visokih ponudbah od strani kupcev !
In kakor v velikem pri vinski kupčiji in liri drugih kupčijah, tako se dela tudi v malem ])ri kupčijah z živili, kakor vidimo to n. pr. na novomeškem trgu ob pondeljkih, kjer se Jiekatera živila tudi Čez mero plačujejo. Krive so temu razne kupovalke same. Kna poiunli višjo ceno kakor druga in vzame če treba
ga drži gospa v i'oki. Skloiie se in tmi ga položi na odejo. Ranjenec seže ])o njem, njegove oči se svetijo, lica so mi'zlično rdeča —.
„Hvala — 1'ad bi — imel šopek rož na moji postelji — prosim — in zastavo,
slovensko---Jaz — jaz grem na
Iraško — k mojemu polku —."
Di-ug mlad mož stoji zraven.
„Jaz tudi!" 1'eČe drzno.
SestJ'a zmaje, ne da bi opazil, smehljaje z glavo. Itna srčni pogrešek in se ne bo v tej vojski nič več boril.
Gori v kotu vzdihuje neki moŽ v svoje blazine. Ljubka sestra mu počasi izpira njegovo bi'btno rano. Tolaži ga, pripoveduje mu povesti in dogodbe —.
llospe obideta vse. Nekemu okreva-jočemu, ki nosi loko na obvezi, poiuidi starejša cigare.
„Hvala lepa", reče, trudeč se, biti uslužen in dostojen, „ne kadim cigai', samo cigarete; toda moj jirijatelj tam-le, dolgi z brado, bo pa kar neumen — —. Dajte jih njemu, če smem prositi."
Mlajša gospa vzame škatljo s cigaretami iz torbiœ.
„Tu imam še dvajset cigaret — hočete
Pi'iklonil se je, lia ni rekel: „Prosim dajte!" temveč:
„Sedemnajst nas je, na vsakega bo prišla ena, in druge tri dajte tlstenui re-zei'vistu tam-le; oče je.
Cigarete se bile razdeljene. „Tíoste še šli v vojsko?" vpraša mlajša gospa vljudnega, mladega moža — preje je bil sotrudnik pri nekem trgovskem podjetju —, in on odgovori resno:
„PojutrajŠnjem gremo ... Žal mi je, da ne najdem več svojega stotnika. To je bila duša, hraber niož. Dasi je bil ranjen, ni maral pri jurišu zapustiti svoje kompanije, Pa je doi)iI smrtno i'ano . . . lîil sem pri njem. In rekel je: „Rad tnnrem . . To je bil mož ! Jaz i)a tudi l)ravim : da rad umrem, rojutrajšnjem gremo na Lašk{>."
(iospe so se poslovile. Ob izhodu so srečale župnika.
„Veseli me, videti vas", je dejal. „Danes moram še obhajati nekega bolnika. Stal sem že ob devetih grobovih danes, in sedaj še ta težka služba. Podajte mi roko — tako! Zdi se mi, da imam sedaj več moči. Bog nas varuj vse!"
Sel je. Obe gospe sta posluhnili. Čiili so se še veilno glasovi orgljic, ki jih je spremljalo petje ranjencev.---
iz rok jajca, piščeta itd. Katera lažje plača, ta več obljubi in vzame, časih kar s silo. Ali ni tako draženje od strani kupca zapeljivo za prodajalca, kažnjivo pa pi'av za prav za kupca?
Da se ne bo delala kidviea zaradi pretiravanja ceii, 3ii prijemati le prodajalca, ampak je čeŠče zasledovati tudi kupca in ])rekupca, ki plačujeta preko vseli določil potrebna živila po ]ii'cvisokih cenah, da jih spiiivljata še z večjim dobičkom naprej v kui)čijo.
Na vsak način je pa tudi ])oti'eba, da se nastavljajo za različna iiajpoti'eb-nejša živila primerne cene, ki odgovarjajo sedanjim pridelovalnim stroškom, in da se pazi z vso strogostjo na to, da se te cene poljubno ne zvišujejo.
llohrman.
Gospodarske drobtine.
Prevzemne cene za žito. Kakor izvemo iz ministrske naredbe z dne 12. juii, t, 1., se bo žito po sledečih cenah kupovalo in plačevalo od strani vojno-žitno-promet-nega zavoda in sicei': 100 kg pšenice po 34 K, UM) kg rži po 28 K, 100 kg ječmena po 2(1 do 28 K in 100 kg ovsa po 2tí K. Tako je eena na splošno določena. Če se ))a vzame pšenica v času pred 1 (i. septembi'om, se bo pa Se nekaj več plačevalo za-njo in sicer se bodo cene izboljšale za pšenico pri nakupih do julija za 4 K, pri nakupih od J. do 1 f). avgusta za 3 1Í, pri nakupih v času od l(j, do 31. avgusta za 2 K in pri nakupih od 1. do Iň. septembi'a 1 K, tako, da bo znašala kujma eena ol) navedenih rokih po vrsti najprej 3H K, potem 37 K, Bfi, .-55 kron in od 1 (i. septembra najirej 34 K, A^'išja cena se je za [irvi čas nakupa zato nastavila, da se s tem gospodarji spodbujajo k hitrejši mlatvi. Tudi pi'i rži so za prvi čas nastavljene višje cene in sicer se ima plačevati do 31. jul. za 2 K dražje in od L do 15, avgusta za IK dražje, tedaj po BOK in 29 K in od 16, avgusta naprej po 28 K, Pri ceni ječmena ni nobenega poviška. Pivovar-ski ječmen se plačuje po 28 K, navadni ječmen po 2tí K, PaČ pa je pri ovsn do lîO. septembra nekaj višja cena in sicer za I K. Ta povišek cene velja za vse tisto žito, ki se je v /.goraj navedenih rokih in na zahtevo osobja vojno-žitno-promet-nega zavoda oddalo na kraj žcleznične postaje ali na ki'aj dotičnega mlina ali žitnice (Žitne shrambe). 1 »otično mesto, kamor se je žito oddalo, mora dati v ta namen ])osebno potrdilo. Žito mora biti dobro očiščeno. Vse te cene veljajo na mestu oddaje. — Kakor vidimo, so drže nove cene v sredi med ])rejšnjimi pi'ed vojno in med dosedaj najvišjimi in so ozirajo tedaj tudi na sedaj povišane pridelovalne cene,
Prevzemne cene za moko še niso določene in se bodo pozneje objavite. Treba je še nekaj poizvedovanj, zlasti tudi zaradi žita, ki se ima dobiti iz Ogrskega. Toliko se pa že danes lahko pove v po-mirjenje pi'ebivalstva, da bodo nove cene precej nižje, da bodo tudi pri nadrobni proilaji primerne in da se ne bodo smele zvišati, kakor se je to v zadnjem času godilo, ker se bo proti krivcem z vso sti'ogostjo postopalo. Tudi l)o prišla v kupčijo zopet čista moka, nemešana, tedaj od vsake žitne vrste posebej.
Napredek mlekarstva na Grmu. Na kmetijski šoli na Ormu se je namolzlo 1. 1908 skupaj lt.032 litrov mleka. Posnelo se ga je v tem letu 1710 litrov in zasirilo 88 litrov. L. 1913 se je namolzlo 31.4-48 litrov mleka; posnelo 79,52 litrov in zasirilo 228ÍÍ litrov. Napravilo se je v tem letu 312kg surovega masla in 235 kg sira. L, 1914 se je pričelo meseca marca z nakupovanjem mleka v Pi'cčni. Dobilo se ga je tam oki'oglo 50,000 litrov. Sku]ina množina niieka je znašala v pretečeiieiii
letu 81.435 litrov. Posnelo se ga je 30,769 litrov in dobilo 1231 kg masla; zasirilo pa 10.928 litrov in izdelalo 1 O I 5 kg sira in sicer limburškega sira, katei'ega se je prodalo največ znani tvrdki Wild na Dunaju, Samo po sebi se i-azume, da se je povzdignilo tudi število in vrednost živine, ki je znašala konci L 1908 oki'oglo 7390 K, konci 1. 1913, tedaj pred vojno, pa 13.900 K.
, Razglas O oddaji plemenskih prašičev.
kr, kmetijska di'užba ki'anjska oddaja s pomočjo državne podpore in s pomočjo deželne po(!porc dogovorno z deželrnm odborom kranjskim žlahtne plemenske prašiče, večinoma z dolgimi, visečimi ušesi, po znižani nakupni ceni iz deželnih prasičerej-skih zavodov, oziroma postaj, pod nastopnimi pogoji: 1. Sedaj so na razjiolaganje in se zato oddajajo plemenski prašiči večinoma čez pol leta stari. 2. Znižant; cene plemenskim prašičem so 2 kroni 40 h /,a kilogram žive teže in so torej nižje kakor tržne eenc. Plemenski prašiči so seveda veliko dražji in se plača razlika med go-renjo in nakupno ceno iz deželne, oziroma državne podpore. 3, Oddajajo se ali sami mi'jasci, ali mrjaaec s svinjico, ali pa tudi same svinjice, če Je v bližini kak družben mi'jasec. 4. Kdor prašiče prevzame, se mora pismeno zavezati: a) da jih bo imel za pleme najmanj dve leti; b) da bo naznanil kmetijski družbi, kadar jih bo nehal imeti za pleme; c) da bo pripuščal mrjasca tudi k svinjam diugih gospodarjev. DoSlc prošnje bo odbor reševal vedno takoj, kakor hitro bodo naprošeno živali na razpolago. — Glavni odbor c. kr, kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
Vojska z Rusi.
lîerlin, 14. julija. „Vossisehe Ztg.-' poroča iz Chiassa: Zastopnik „Voss. Ztg." se je razgovai'jal v Chiassn z nekim zelo zniinim ruskim veleindusf.jijceiti, ki je izjavil; "Revolucije v Rusiji ne l>o, paří [)a izvedejo velike liberalne pi-eosnove. Sodijo, da Rusija z Nemčijo najb]'že ne bo sklo nila posebnega miru, pač pa izjavila svojim sedanjim zaveznikom, da je nadaljevanje vojske brez cilja. Moi'amo pričeti z miro\'-nimi pogajanji. Rusi so pravi junaki, a brez orožja. .Jasno jo, da se morata po vojski približati Nemčija in Rusija. Rusom je bolj kot kdaj na tem ležeče, da delajo skupno z nemško industrijo. Vsekakor se zdaj gradi že železnica iz Arliangelskega.
DomaČe in tuje novice.
Nadvojvodo prestolonaslednika Kari Franc Jožefa je imenoval cesar za generalnega majorja in konteradmirala.
Tretji romarski shod v Soteski bo
letos precej prihodnjo nedeljo, to je na pi'aznik sv, .lakoba.
Poroka. V Pt.uju se je poročil e. in kr, rez. ])oročnik 17. pešpolka in uradnik poštne hranilnice na Dunaju .lože Potokar z gospico Albino Archovo, učiteljico trg. šole na Dunaju.
Imenovanja vojaška. Za majorje: Josip Kregar 87. pp.; Ivan Gross 7. pp. Za stotnike: Arko Adolf, 27. pp; Vračko Gustav i)3. p[i.; Stine Robert 7. pp.; Bayer ]Iugon 47. pp.; Ivan àîvic 87. pp.; Orel Rudolf 87. pp. — Za nadiioroenike : BegoviČ Pavel 87. pp.; Kos .Tosip 7, lovski bat,; -lazbec Martin 97. pp.; Mirkovič Karol 27. pp.; Kopriva Uihard 47. pp.; ČošiČ ,Ios„ 97. pp.; Suhadolnik Ivan 9G. pp.; .laške Jos. 97. pp.; Cilzel Gustav 20. lov. bat.; Pišek Fran, železu.)).; Koprivnik Adalbert 87. pp.; dr. Sušnik Tomaž 2. bos,-here. p.; dr. Kordin Gustav 87. pp.; Ei'žen Valentin 2. bos.-here. p.; L'ilh Ivan 7. pp.; Juliaiit Štefan Lbos.-here. p.; dr. Rakovec Keliks 4. pp. tirol. c, lovcev; DersiČ Ivan 87. pp.; Pučnik Adalbert 87. pp.; dr. Milan Hubic. — Za poročnike: Fišer Fran 7. pp.; Teternel Karol 3.bos.-hei'c.p.; Belz Božidar
ill Žiirek Alojzij, oba želeju, p.; Cril Josip 87. P]).; Lííiiavíiř Ivan 2. bos.-liei'C. ]).; Jarec Ivan ii. bos.-lioi'c. )). ; I Jobovišek lind. 87. pp.; Šiiikuvcc liog'diiiir 4. bos.-Iier<'. ]).; \Vohiti(3 Iviiii 4. bc>w.-Iier(;. p. ; LavriČ Jos. in títanoiiik Ivan, oba 2. lios.-bcrc. p.; Knx Karol 87. pp.; lixiglii Stanko 2. i).-lierr. p.; rill .Muj/.ij in Orel Stanko, oba 47. pp.; Pogoruli- júirol ± boá.-lierc. p.; i'ipin Anton 47. pp.; (ii-ičar ňtefan 47. ]ip.; ňilili Jos. 47. pp.; l.oniar Rihanl 27. pp; Bafaga Kvg(3n 47. pp.; Vrbovcc liožidav 27. pp.; Krajeor Ivan 87. pp. ; _ Gci Fian 7. pp.; rioiei'Kvgcn 7. pp-; Ti'cibcr Pran, Toniažič Albin ill Kun Ludvik 47. pp.
Posredovalnica za goriške begunce brez raiiUkc narodnosti v HudoU'ovtini se je sestavila tako -le: Mil. gospod prošt. dr. Scb. Libert, predsednik. — O. sod. svet. v JI. Josip Kovai, namestnik. -— Gospod okr. sod. dr. I. Travisan, tajnik in blagajnik. — G. dež. poslance in župan (Ťorup v Kanahi, odbornik. — Gospod višji oticijal Martin Nefat, namestnik. — Kaj vee v pribodnji številki.
Pokopali smo věcraj oběeziianega g. Viljema Bernarda, hišnega posestnika in dimnikarskega mojstra v Rudolfovein, ki jc 20. julija umrl, 66 let star. — Naj IjoCiva v miru!
Odlikovani: Najvišjo jiolivalo: Ivan Poinicelj, poroč. 4. b.-hcrc. p. Ivan (Jrabnar, poročnik 17. pp. — Srebrni jcashižiii križec na traku brabrosttie svetinje: rač. podčastnik 87. pp., .losip KrempI, narednik 17. pp., Pavel Stele in račun, jiodčastnik 1 7. pp. -losip Medic.
Izmed Dolenjcev so pri 27, dombr. pp. padli mescca maja in junija nastopni: Adamič Matej, občina Konipolje; Gros Anton, Leskovec pri Litiji; Hribar Ivan, Sv. Križ pri Kostanjevici; Knafelc Anton, íiirěna vas, obč. ňniiliel-Stopiče; Kralj Alojnij, Polšnik pri Litiji ; Kuhar Josip, Kostanjevica; KuntariČ Josip, Sv. Križ pri Kostanjevici; Luznar Milia, (lerklje pri Krškem; Min-ri Josij), Aj(îovcc pi'i Žužemberku; Strel J van, Dobj-epolje ; Tomšič Josip, Velike Lašče; Vodcničar .losip, Kostanjevica; Zadel Krane, Leskovec pri Litiji; ííibert Ivan, Bučka. — Na severnem bojišču je bil ranjen kadet Alfonz Završnik, učitelj v Ribnici; zdravi se v Kolomeji.
Svarilo. Skoro vsako leto nastanejo ob času žetve požari, katei'e povzi'oče otroci, ki ostanejo med tem, ko so stariši na polju, sami doma. V scdanjiit razmerah se laliko vsak ogenj usodepolno razširi, ker so skoi'o vsi močni in ])orabni možje in mladeniči v vojaški službi, vse druge osebo, razven starčkov in nialili otrok, so pa zaposlene jiri delu na j)oljii in torej povsod manjka moči, da i>i se nastali ogenj takoj zadušil. Poleg tega manjka mnogokrat tudi konj, s katerimi bi bilo mogoče od drugod ])npeljati ognjegasnc brizge. Da se prepreči velika nesreča je toraj treba: L) l'žigalice pred otroci skrbno shranjevati; 2.) v vsakem ki'aju skrbeti za primerno nadzorstvo nad otroei med odsotnostjo starišev na polju; 3,) v vsakem kraju itiieti po možiiosti pripravljeiio vodo in gasilno orodje; 4.) skrbeti za potrebne straže lU'oti požarom tudi podnevi med odsotnostjo prebivalstva. Občine in vse prebivalstvo se ))0zivljitj0 v tem smislu nemudoma urediti v svojo lastno korist imenovane varnostne odredbe.
Iz ruskega ujetništva se je oglasil po devetih mesecih to]iničar Jožef Erčulj iz Malega Mlačevega i)ri {-îrosU]iljeiu, Ko je bil vzet Pi'zemysl, so ga liusi odpeljali v dalnji Turkestan. Svoji ženi Neži, ki biva zdaj v Mengšu, piše, da je živ in zdi'av in da se mu dobro godi. Njegovo bivališče je TaSkend, Selenije Trojickoje. Nova tolažba in upanje vsem, ki že mesece in mesece niso dobili iiikaktiga s^mročila o svojih dragih! — Oglasil se je Anton Juha, posestnik, obč. odbornik in cerkveni ključar v Studencu na Igu. Kraja sedanjega bivališča ni naziuuiil. Bil je v Przemjslu
od avgusta 1914. Od njega ni bilo glasu več mesecev. Kako so bili domači veseli, ko pi'ide očetova dojtisnica, ker so menili, da j(! morda že nirttiv. Bog daj srečno vrnitev ! — Fratic Cimei'mančiČ, jiosest-nikov sin iz Potovrha št. ki je svojim starišeni že naznanil svoje ujetništvo, jim d. 12. junija zopet ]>oroča, da sta z njim ujela tufti Košele iz Subotiohi in z 1'čjakoni iz Stare vasi v guberniji Simbirsk, —■ Oglasil se je svojcem v Hrvatskem Brodu pri Haki Franc Kira]'; kraj njegovega bivališča ni čitljiv. — Alojzij Pršina, o))Č. j'rečna, 17. pp. ujet dne 16, avg. 1914, ranjen v nogo, se nahaja sedaj v mestu Barnaul gub. Tomsk Sibirija. — Frane ,lanko posestnik in mlinar Gorenje Sušice, obč. Toplice je z dne 24. aprila naznanil svoji ženi, da se jmbaja od 22. marca v ruskem ujetništvu. Bil je pri i)osadki v Přemyslu, od koder so se vozili uprav en mesec dni do Mcrw-a v Tui'kestan ali Transkaspijo v si'cdnji Aziji. Omenja, da je zdrav in da se nui iie godi ravno preslabo. Tam je več Sloveuccv, iiuenuje pa le Vincenca Hrovat-a menda z Vranih sel doma. Dozdaj je dobila žena že pet do])isnie.
iz srbskega ujetništva je po dolgih šestih mesecih zopet pisal dne 13. junija svoji ženi v Drganja sela „vojničku dopisnu kartu" .Tože Avsenik, ki se zdaj nahaja v mestu 1'reševo, severno od Rkojilja. Dopisnica je šla skozi trojno cenzuro.
Na Malti sta v angleškem ujetništvu Jožef Kosec in Franc Zajec iz Medvod. Prej sta delala v iiapirnici v Aleksandriji.
Najnovejša poročila
DtiiiiiJ, 19. julija. Uradno sc mej drufiim poročil tudi sledeče:
Na morju. Vrei'jij z.intraj so Jo pojavilo pred ('11 v t ill oni in |M'<'iliîi'iij;(>niskiij)iMi osem italijiuiskfli ki'ižark íii ilvaniijst t^ir-])edovk, ki so otvorile o^oiij na kolodvor v (ii'užu, na nekatere kraje in proti višini |iri Cavtatu. Izstrelile so skii[)iin do KMMt .strelov. Nekaj /asehnili poslopij je I)iIo laliko poškodoviinili- Moveškili	ni
7.11 ob/iilovafi. Tudi i-anjpiieev ni bilo. Ob 5. uri I.') iniiiiil zjutraj je bila, kakor se je že jioiočalo torpedirana ki-i/iirka „iiiusepiie (Jariliiildi", nakar je ilalijaiisko l«'o<lovjeiiajliili'ejše zapustilo naše (»brežiiu vodovje.
DniiaJ, 20. julija. Uraduo se poroča: Jiitkii ua (ioriškeiH ti-aju dalje. Italijanski napadi, ki se zihij z veliko IJiitostJo izvajajo ludi proli 1,'oriškeinii moslisčii, tekom včeriijšujegii (hte in ponoči ii:i danes zopet niso imeli nobenega uspeha. Po ntoènein <iu opoldne trajajočem obstreljevanju mostišča po sovitižnj artiljeriji je pričela italijiinsk;i 11. jieliolna divizija s pijanimi čeiiinii z napadom pi-oli odsekn 1'od^'ora. Soviažnik je vdrl mestoma v naša ki'itja, a je bil );o)>et vržen ven, l'o zopetni pri))ravi •/, iiitiljerijo je sledil ob 4. uri |Hi])oldiie dru^i napad, ki Je bil istutako ob S. uri zvečer odbit.
Za rob Dobenlobske visoke planote se bije boj IJiilo naprej. Vfei'aJ popoldne je odbila lii-abra odrska deželna bnunba močim ini])iid na svoje postojanke pri Zdravščini. Tudi nadaljni trije napadi v niiio^icali Malijanov so selu zlomili, Itaviio lako sose izjalovili vsi pi'oli Jiiix()ziilio<liiem robu ]>laii«ile pi'i krajih 1'ollazzo, Sicdi-polje (liedijm^'lia) in pri Yei'meIJanii izvedeni sunki kiikor ludt tieki napad na Iii-ib Kosič (sevei-uo od Ti-žiea). Sovražnik, ki Je bežal v svoja kritja nazaj, je imet ))0vs0d težke izii^ube,
Aililjerijslii boji ob srednji Soči, v ozemljil Krna in ob koro.ški meji trajajo <lalje, V prostoi u južno od Uma sta íiila oilbitii dva ljuta napada aljnncev. V že omenjen ill boj ill v pokrajini Krenzberg so iz;;ubili iťalijaiii nad iiOOO mrivili in približno dvakrat toliko rtinjeneev. Tem iziíubíím nasproti znaša naša skupnu izguba tam liJ mož. Postojanko južnu od Srlihi-derliacha so jtriltorile naše čete zopet iiaziij. Ponovljen mipad shibejšili itjilijaiiskili sil na Col di l^aiia se je izjalovil kakor vsi prejšnji.
Dunaj, 'JI. jdlijii Uiudno se [lorečii; Jia iiori.škein so Italijani tudi včeraj nadaljevali svoj splošen napad. Ob robu Oo-berdoitske jdaiiote in pri ;;orišk('ni mostišěu Je divjala bitka eel dan. /večer seje posrečil» sovražniku, da Je vzel j^oro Sv, Mihaela (vzhodno od /dravščinej. Danes
zjutraj Jo osvojil generalni major lïoog z doz(iaj zadrževanimi sibinii ta vrli iiazaj. .In/novzbodno od /dravščine se drže naše ěele z uajve(>io vzi raj nosijo. Napad na krilo od lazvalin vzhodno <id /agraja je vri;;el končno Italijane tudi lam nazaj. Itežali so z jeltkinii izi;nbami v krite prostore. K ei' so obdržale mise čei.e tudi ves Južnozaliodni rob visoke planote v svojili rokah in ker so krvavo odbile vse sovražne napade na i^oriško mostišče, s strašnimi žrtvami jilaèani na])0)'i Itiilijaiiov zojtet niso imeli nikake^a usjieha. Na ostali [»riinorski bojni érti Je bilo prinmroina mirno. Ob koroški meji se ni niť liistve-ne^a zgodilo.
Vzhodno od Selintlerbiielia so napadli trije sovražiti bataljoni .Monte Piano, Uili so odbiti, bežali so nazaj in so izgubili dve tretjini svojih ljudi.
Namestnik načelnika peiicralceg'a štaba pl. Hîifer, fml.
Razvedrilo.
časovno, (íosi»a svoji kuharici: „Kaj si pa vendar vse dala svojemu ženinu za južino?"
Kuharica: „ Milostlj i va, nič druzega kakor: malo piške, nekaj pečenke, šunke in pa vina; — — kruha si je pa prinesel seboj."
Vojno pisiTio. „Ljubi stariši! Ne žalujte! Kajti svetovna vojska je v inarsičem zelo koristna. Najprvo sem bil na Francoskem in sem se naučil francoščine; potem sem moral v Belgijo, kjer setu se privadil angleščine; nato sem [irišel na Rusko in govoi'im že tudi i'usčino, sedaj pa pojdem v Italijo — — — Z liogom, ju'edobri stariši! Oe priilem domov, postanem uiitelj jezikov. Vaš Janez."
Opravičenje. Leto v iščiii k : „Vaše surovo maslo pa vsak dan diši po milu; zakaj nimate bolj snažno V
Oštirka: „Ni mogoče; saj ne pride nihče drug zraven, kakor dekla Liza; ona pa sploh nikoli ne vzame mila v roke!"
Pri vojaškem izbiranju, Z d r a v n i k : „ste oženjeni?"
501ctni črnovojnik: Da, da, že el6 tretjič!"
Z d r a v n i k ; „Taiiglich !" — Takšne junake rabimo!"
Raznotero.
Razni listi poročajo: Severoameriški dobičkaželjni tovarnarji orožja in streliva pošiljajo zadnji Cas pod tiho zaščito svoje vlade velike množine orožja in streliva našim sovražnikom : Franciji, Angliji, Rusiji in Italiji. NemCija je že pred časotu na lu'ijazni tiačin oi)ozorila vlado Severne vVnierike, da pošiljanje takili predmetov našitn sovražnikom ne odgovarja ju'ogla-Šeni nepristranosti Zdi'uženih držav Sevei'ne Atuerike. Ker še Amerikanci kljul) temu opominu dan za dnevom pošiljajo svoje strelivo in orožje v Fvropo in s tem ojaču-jejo naše sovražnike, je dne 14. julija nas zunanji minister izročil iioslaniku Združe-nili držav lut Dunaju spomenico, v kateri naša vlada pi'ijat.eljsko opozarja Severno Ameriko, da početje ameriških tovarnarjev ne odgovarja obljubljeni uejiristranosti Severne Amerike in naj potrebno ukrene, da se nepristranost ne bo veČ kršila.
Rumunya nakupuje letala. Berlin. ,^Tiigliche Riiiulschaii" poroča iz Kodanja: Rumunska vlada je ku[iila v Italiji ilo letal, ki so dosla čez Solun v Bukarešt.
Dopisi.
Iz Kandije. — pi'emimd je naš obče-spoštovani g. Ivan Kušljan. Dne 21. t. m. je za zmiraj zaprl svoje oči v starosti 73 let. Rojen je bil v Cerknici na Notranjskem in se je bavil v mlajših letili s po-dobarstvom. l^eta 1 Štítí se je udeležil bitke liri Kustoci kot četovudja 17, pešpolka. O tej liitki je pokojnik kaj rad pripovedoval in [uim je posidino letošnje vojno leto izi'aževal svoje vi oče želje, češ, ko bi bi! še mlajši, takoj bi šei nad Laha. île 2tí let je bil gospodar znane 1'elkotove
iiiše, kamor se je bil priženil. Zadnjih 14 let je bil tudi odl)ortiik in svetovalec velike občine Šniiiuil-Stopiče, ki je izspolnjiival vsikdar radovoljno in vestno svojo dolžnost, nazaduje kot obč. blagajnik, liildko bomo j)ogrešali v vsakem o/iru moža nesebičnega in krenienitega značaja, ki je posvetil svoje marljivo delovanje v obči blagor cele občine, — Ravnotako vesten je bil jmkojnik kot vstrajni član unif. niešianske garde ves čas svojega bivanja v Kandiji, Videli smo ob vsaki pj'iliki narednika Kušljana kot starega vojaka.
Rajni Kušljan je bil pa tudi dober in moder gospodar. Kot gostilničar je bil popolnoma na svojem mestu in radi so ga obiskovali razni ljudje, katere je znal prijetno kratkočasiti ter je dajal večkrat dobre nasvete temu ali oineniu v raznih slučajiii. — Nenadomestljiv nam je tedaj ranjci Ivan in zato ga bodemo oliranili v najboljšem in hvaležnem spominu. Že-lituo nui od si'ca, da iiui Bog podeli rajski mir in pokoj.
Njegova smrt je bila vkljub daljšemu bolehanju lahka in jirav tu se je uresničil pregovor; kakoršuo življenje, takšna smrt. Zapustil je poleg žene hčer, soprogo mesarja in gostilničarja g. MežnaršiČa in suia Toneta, ki se naliaja sedaj pri vojakih, o katerem smemo upati, da bo vreden naslednik očetov. — Vsej družini naše sožalje!
S Trebelnega se poroča, da so injeli lepo slavnost v nedeljo 11. julija. Bila je nova sv. nuiŠa, ki jo je daroval Č. gospod Andrej OahrovŠek. Da je tu opiavil svojo lirvo daritev, je vsaj deloma povzročil vojni metež. Gospod noviunašnik ni tu domačin, nego je že kot dijak in bogoslovec zahajal k ondotnemu župniku, svojemu strijcu in poslancu č. g. .lanezu Hladniku. Bogoslovje je študiral v centralnem semenišču v Gorici. Tik pred izbruhom vojske z Italijani je 21. maja pribežal na Trehelno, Ker pa spada meil duhovstvo tržaške školije, podal se je koncem junija v Trst, ker je bil po svojem vladiki monsignoru dr. Karlimi dne 29, junija posvečen v niašnika. Vrnivši se k svojemu očetovskemu prijatelju na Trehelno je ondi pi'imiciral v radost, g. župnika in faranov. Dne 1. avgusta nastopi kapelansko službo v HruSici v Istri, kjer bo deloval med ondotiiimi Slovenci in sosedi Hrvati, — Bog iilagoslovi njegovo delovanje.
Iz Skaručine pri Ljubljani. — ljetina bo tukaj, kakor se kaže, prav dobra. Sena se je luikosilo veliko iii se je lahko zgodaj sjiravilo pod streho. Žetev je že dokončana, liž in pšenica sta lein in bo več kot lansko leto. Ječmen se je pa malo pokvaril zaradi prevelike vročine. Krompir, tižol, koruza, i)roso in drugo kaže krasno in bo vsega dosti. Novi krornjiir, tižol in kumare že pi'idno jemo. Tudi sadje je jirecej jtolno. Sploh se nam obeta vsestransko prav zadovoljim jesenska žetev. Pomanjkanja ljudje do sedaj niso trpeli. So pa tudi ljudje tukaj hvalevredno skromni, ki živé v normalnem času zelo zmei'iio, kaj še-le v sedanjem vojnem času, ko je treba pomagati z živili našim vrlini vojakom, ki se vojskujejo za vero, dom in cesarja. Četudi je naših mož in fantov prav malo doma, pa se vendar vse stori in opravi v pravem času, ker žcJie in dekleta dehijo, da je veselje. Dobro se namreiî zavedajo, da s svojo pomnoženo pridnostjo pri iioljedelskili in gospodarskih opravilih ne samo vrlo nadomeščajo moške iuoči, ampak veliko pi'ipomorejo, da dosežemo z Božjo poiimčjo čiuipreje tolikanj l>otrcbni mir in natl vse Častno zmago. — V naši romarski cerkvi snaži in prenovlja že delj časa oltarje, prižnico in križev pot lK)dol)ar Horvat. Kakor kaže, bo delo zares lepo izpadlo in bo naša cerkev potem Še krasiiejša od sedaj. Zato Vas jia povabimo, dragi Dolenjci, pridite pogledat ter se ob enem pripoi-očite sv. I^uciji, veliki pomočnici za oči. Zdravi, Dolenjci!
Iz Čateža ob Savi. V nedeljo, dne 11. julija je pristopilo 87 Šolskih oU'ok k prvemu sv. obhajilu, J 8 dečkov in DJ deklic. Ob šestili so med slovesnim zvo-
neiijem v îziirevodu korakali iz župiiiSča v ccrkev, in med sv. mašo so jiru i. g. Župnik podelili sv. ohliajilo. lïilo je prav lepo in vspodbudno, satiio slabo vi'cmc je nagajalo našim inalitn. Ker je bil letos pouk v šoli jako nereden in se je šolsko lei.o žo 28. jnn, zaključilo, so gospod župnik imeli za ])rvo-obliajaiice v poiideljek, sredo in v potek
v	ccrkvi poseben pouk, V soboto pa so opravili sv. sjioved. Gotovo so nedolžni otroci prosili ljubega Jezusa, da bi že skoraj podelil tolikanj zaželjeni mir, in prosili nekateri za očeta, driigi za brata ali strica, da bi se srčeno povrnili iz vojska
Huda ncvilita nas je obiskala v petek, 9. julija popoldne. To štajerskem (Sronilje, Artiče) je baje padala celú toća, pri nas ]ja je k sreĚi ni bilo. Poljsko delo je že veiiinoma vse postorjcno, čeprav je bilo pomanjkanje delavcev veliko. Sti'n je dobi'o uspela, kakor tudi seno. Sadja pa letos ne 1)0 toliko kakor lani.
Belokranjski - vestnik. -
Iz Radovice. (Radi cenzure zakasnelo za prejšnjo številko. Ker smo o novi maši g. Ki'ama]'iCa že jioroCali, opustimo dotični odstavek. Ur.)
Dne 8. julija se je oglasil tu novi grŠkokatol. biskup dr. Dionizije Njaradi, ki sedaj obîsknje svoje župnije po Žutii-berkii. Pripeljal se je iz sosednje župnije Radatovié. (Sv. Nedelje), kjer je izvršil vizitacijo in dne 7. julija tudi posvetil sina g. dekana Višoševiia, Fr. Ivana Oiuro iz reda sv. Vasilije, v niašnika. Nad vse zanimivi o!)rcd je s pridigo vred trajal blizo ři ure. Vršilo se je vse opravilo na prostem lired cerkvijo tiied obilno vdeležbo vernikov obojega obreda. Pomagal je g. oče kot arliidijakon, mati, bratje in sestre so od-pevali. Ko je novoposvečenec ležal na tleii z razpro.strtinn rokami in so se oglasili zvonovi ter nui odzvanjali, čeŠ umrl je za ta svet, zablestcle so so solze v očeh in čulo se je glasno ilitenje. Naslednjega dne bila je nova niaSa, pri kateri je govoril sam biskup, pa bil pričujoč tudi nek menih „otac Vasiljanae", ki je pribežal iz Galicije iz samostana, kjer je nekaj Časa bival kot gojenec in klerik tudi gospod novoiiiašnikj. Bogoslovje in niodroslovje pa je slednji dovršil v liimu. — Biskupa, ki se je omenjenega dne v spremstvu g. dekana pripeljal na Radovieo, pozdravila sta j)red cerkvijo domaČi žiipnik in župan Kramarič s svetovalcem Martinom Cesarjem in več drugega ljudstva. V cerkvi spregovori Presvetli nekoliko besedi ter ])ri])oroČa v molitev posebno bratovščini sv, Cirila in Metoda, ki šteje tu precej udov, sebe in vse unijate, da se preprečijo nakane sovražnikov, nni-jatsko cerkev zatreti ali ]ia potegniti v razkol. — Po kratkem odmoru v Župnišču se odpelje v sosedno župnijo KaŠt na
vi	žita ci jo.
Dne 9. t. ni. je v velikem nalivu treščilo tudi v hišo na liadovici št. a brez posebne škode. Dekle, ki stanuje v tej hiši, se je trenotek prej odstranila, sicer bi bilo po njej. Ti'eščilo je tudi v neko hišo v kaštanski žiipin'ji, a so ogenj kmalu pogasili. — Treska in hudega vi'c-iiiena ... — Letina sicer dobro kaže, žetev se je že pričela in bo do dakovlja končana. Po trtjili je sicer le|)o kazalo, a grozdje plésnivi, tudi peronospora se ga hudo oprijemlje. Od nas opazujemo večkrat hudo-urje, ki po lieliki'ajinî tu ifi tam pokončava polja in vinograde. Ni čmla, (îa vino v ceni raste do ene krone liter.
Iz Belekrajine se iiam iioroča; Dne 1ÍJ. julija okrog ti-ch i)o])oldne je [liat zvona na Vinici naznanil požar. Gorelo je v Ca-kovcih [ioleg Kolpe. Štirint gospodarjem so ])0g0)'ele liiše z vsem gospodarskim poslopjem. Da se ogenj ni bolj razšii-il, zahvaliti jc požarno bratnho na Vijiici, ki je takoj jirihitela in omejila ogenj na že goreča poslojtja. ííal, da je ie malo moških
doma, ker so skoro vsi na vojski, nekateri pa še v Ameriki. Enega pogorelili gospodarjev že več deset let ni liilo doma.
Velika svota denarja
se Kiimoic nakljiuiiti vsiikottiiu", ki [lostane naš naročnik, — Hrc/|»lacnH pojasnilii pošilja: Srečkoviio zastopstvo 13, Ljubljana.
Pismo slovenskega vojaka.
Dragi oče! — Predno Vam nadalje pišem Vas srčno lepo pozdravim in Vam naznanim, da sem karto od 10. junija dobil in sem A'ani že dvakrat pisal, da sva s Tonkom skupaj. l'a zdaj je v bolnišnici, pa pride kmalu nazaj. Včeraj smo bili ])rav veseli, ko smo tnesto Leujberk d{)bili, vsi smo vpili „živijo" in par salv .smo izpustili. Rus tako beži, da je ves zmešan, mislim, <la se ne bo dolgo ujiiral. In Taljana se ne bojte, dokler nas slo-venskiii fantov še kaj je. Ker se Rusa nismo bali, bomo Taljana v beg pognali. Osem mesecev sem Že tukaj in sem zmii'aj bolj korajžen. Sedaj pa po.slušajte, kakšno pesem smo zložili kranjski fantje v Galiciji dne 22. junija v neki jami, ki smo jo skoi)ali satjii.
Nekaj novoga so Ěiijo, I,all nntii vojsko najiOT'dujo, Ol) si uiíkIí, (lit dní; malo krnujekiíi fantov jc ostalo, Lc potrpi ti Tttljan, ker goljtal te bo tvoj ])lanl
(!akaj Viktor Emanueli, ie IftKjo ti bodo obIvcUI Ako / nami čeii ke vojsliovati, moraĚ mill' bolj kšajt pof^tati, kor tiii smo že iïkiiSeiii iiifU" bolj kot ste jjoleiitarji. Rur tudi ^c jc opeharil, da bi v (lalietji gospodaril, 7daJ je jiri.'^lti na^a Kila liuHa v beg je aapodila. I'ober' oil loď' H0 ti Moskal iSe ne, ti boaio vse jiobral'l
'rn nabrali snio topove, Ktrojau puško in vokovo, třena bilo je veliko in na tisoĚe vjetnikov; uravoD l)li Bo gonerali, tadi ti BCi KC pndnii. Zdaj pofiiisli Emanuele, kako SQ "í nanii vojska poljo, díl te tvoj rai!uu ne zmoti, ker bo.š ioíal taní v koti: £c ei upal! nati napasti in 1'riinorje imni ukrasti!
lío s tabo star rar-un imamo, dobro, Kdaj ga poravnamo! Da poplai'ins nfiiti (iolgovo, prodno boà najiravil novel Žveiiul bo.', kaj /na Ilir, Potlej boií ]iR dal nam mir! To ne bo tiatn »adostvalo t ri dei.elo bo ptcnialo ; Heuetke, Majlami iu 'J'urin, iiitiinu zadovoljni i, aim! lít Kitna rnoraiï se vmakniti iti tjo dol' v řiidljo iti.
Vprifo Bog vati že kaznuje, vas Tiiljane oponiinuje; iz potresom vas je sli ii S al, tia bi iimlo vas pobuljsal. Ker pa Í0 ne daste gmali, Kmagau, strt bo Lnli v prab.
Končam to moje pisanje in Vas prosim, odpišite mi, Če boste to pismo dobili. Vse skupaj lepo pozdravim in vse Seiane. — Z Bogom! Na svidenje!
Jože Kaferle s Sela pri Mirni,
Doneski k vremeiioslovju v Beii Krajini.
Kako Je v zadnjih 27. letih delala toča škodo po Beli Krajini, vzlasti v adležki župniji.
,1, Šaselj,	tNadaljevanjo.)
L, 1903 (j. aprila smo imeli prav nenavadno vreme, iîilo je prav vroče, vlekel je Inid veter, za katerim je deževalo, potem jiadala solika in nazadnje toča, debela kakor lešniki, ki je tla pobelila. Tudi drugod po Kranjskem je iiadala pop. po nekaterih ki'ajih toča. — lii. aprila je bilo dop. zojiet nenavadno toplo in soparno. Okoln poludne pa se je začelo bliskati, grometi in deževati. x\Ied dežjem pa je padala zopet solika in za njo toča, ki je vse pobelila na liednjn, Pribincili in '1'ribučali, na Hrvatskem pa na Hlaimiku in nad Mrzljaki, kjer je bilo belo, kakor da je zapal sneg. — Zadnji teden septembra tega leta pa je bilo prav izredno vreme, o katerem sem zapisal v kroniko tole; V noči od 24. do
25. se je skoraj vso noč silno bliskalo, grmelo, treskalo in lilo. Ravno tako skoraj ves dan 2.'). septembra in zopet v noči od 2G, do 27. (lo polnnoCi. Okolu l)olunoČi pa je iiastal silen vihar, ki je lomil in ruva! drevesa. Na žu}ini cerkvi je inivzdignil nad ubodom na kor pločevino ali pleh v dolžini i) metrov in v višini S metrov, in ga vrgel na drugo polovico strehe. Ob i)olu ene jia je začela jiadati silna toča med viharjem in dežjem. Bila je strašna ]ioč, ko se je bliskalo, grmelo, treskalo, tulil vihar in razbijala toča. Mož, star Ti") let, je trdil, da tako strašne noči še ni doživel v svojem življenju. Vsi ljudje so bili po koncu in so mislili, da bo sodnji dan. Toča je bila de-bcleja kakor orehi, skoraj kakor jaboljka, in je i)ailala kakih 10 do 15 minut. Uničila je vse, kar je bilo še na iiolju in v vinogradih, iiroso, ajtlo, deloma repo in zelje in grozdje, kar ga še ni bilo potrganega. Toče je bilo potem še po dnevu po dragalt in pod kapom streh. 1'obila je tudi vehko šip, v župnišČu 15, v šoli 18, v kapeli v AdlešiČah 4 idr. Vihar s točo je prišel od juga, od Vinice sem. Poznala se je škoda po toči najbolj v Selili, 1'urgi in Adlešičih, manj v iJorenjcih, Vrhovcih, Dolenjcih, Fučkovcih in na Pednju, Silno škodo je napravila posebno tudi še na Preložniku, kjer je uničila trem gospodarjem, ki še niso bili potrgali, vse grozdje. Tudi naliv je provzročil veliko škode, ker je odnesel zemljo po njivali in vinogi'adiii, in trgal obrove. Isto noč je pobila na Vinici iu posebno hudo na Pojancih, vso prološko žu]inijo in ;\lai')jidol. Po toči so našli mrtvih tudi več zajcev, tic, vevcric in mišev. V Pavnovičili prelaske župnije jo zrušil vihar tudi eno hišo. Vihar s točo je prišel, kakor so pravili, od Reke ali Kleka sem in je toča tinli po Hrvatskem
ok. Vrbovskega naredila silno škodo, potem ])a še proti Novemu gradu in Di-agariičii, ravno tako v kuniški in priliški župniji. V noči od 27. do 28. pa je zopet grmelo, se bliskalo, Ireskalo iu hudo lilo. Pa tudi drugod jti bila toča celo v oktobru n. pr. v noči od .'i. do fi. v Zagorju ob Savi, (i, zjutraj pa je jiadahi debela kakor jajca pod Gorjanci v stopiški župniji, posebno ok. Sv. Jošta.	(Konce pjibodnjić)
Listnica uredništva:
Popravak. Neljntia pomota so nam je vrinila ]iri „Listku', v Hi. Ètov, „Dol. Novic", ko smo na koncu nekcfîa stavka natÍKnÍli vpraSaj ('i), (loiini bi morali natisniti klicaj Doliřni stavek se mora ^latiiti: „Xa severu izteza svojo roko Kus po slovanski zemlji galiSki In nasi hrabri branilci gi, odganjajo iti [ufffanjajo in z Koijo pomoi'jo iisvojiijejo tndovite zmago!"
Zahvala,
Za vse ljubeznivo dokaze fso-Cutja in bliifîodejne tolažbepovoibiti liuiic bolezni in jirerane smrti naše iskreno ljubljene sojiroge in nepozabno najboljše mamice, gospe
Meže Qlobelnik
roj. VertaČnik
kakor tndi z« obilo spKiinstvo ]io-kojne k zadujenin poiitkn, izrekamo vsem drag-im sorodnikom, prijateljem ill znancem svojo najtojilejSo zalivalo.
Osobito SB ňc /abvaljujetim '/.a na.ši pokojnici izkazano zadnjo ćast jiref;. dnliovSčioi, velecenjeniiii ro-epodoiii in ^osjiein iz mesta in okolice ter sploh vsem uddežeceem pogreba, Vnakemii poHebej in vsem skupaj: liog piaOaj tisočkrat)
V UrÈlji nn, 19. julija 1H15. Žalnjoči ostali.
Županstvo občine Šniihel-Stopiče javlja, da je njegov niailjivi in ninogozaslužni Hlctni. občinski odbornik in svetovalec, načelnik „(^spodarskega odbora" v Kandiji, član „>:dravstvencga zastopa" za novomeško zdravstveno okrožje, gospod
Janez Kušljan
posestnik in gostilničar
v sredo, 21. julija, ob 2. uri popoludne, 7") let star, mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb iietnnorno dclavntiga pokojnika je danes v petek, 2;i. julija, ob 5. uri popoludne iz hiše žalosti Št. 5 v JCandiji na šiiiiiielsko pokopališťíe. Hlagemii, iieitmorno delavnemu rajniku oltranimo trajni spomin!
Kandija, 2-i. julija 1915,
Popolnoma varno noložcn denar.
tIfîâtiILNICft ie POSeJiLNtCâ
zîi Kîuulijo ill okolico, reji. zadr. z iicoin. zavezo = V lastnem domu v Kandiji =
sprejema hranilne vloge od vsace^a, če je lyen ud ali ne, ter obrestuje po

1-0-17
na leto brez odbitka rentnega liavka, katerega aania iz svojega jilačuje.