NAS CASOPIS 445/30. 1. 2017 C M Y K Zimsko veselje Dobrova – Polhov Gradec – Smučišče v Šentjoštu je bilo v januarju tako rekoč oblegano. Ugodne temperaturne razmere, ki so ob do­brih desetih centimetrih naravnega snega sredi januarja omogočale umetno zasneževanje, so Športnemu društvu Šentjošt omogočile, da je smučišče na robu vasi obratovalo tako rekoč ce­ Borovnica Nadaljevanje sprememb OPN Občina Borovnica spreminja Občinski prostorski načrt (OPN). V drugi polovici novembra do sredine decembra je javno razgrnila Druge spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta. V tem času (23. 11. 2016) je bila v Osnovni šoli dr. Ivana Korošca javna obravnava, na kateri so občani lahko ustno podali pripombe na ta dokument. Prisotnim so odgovorili na vsa vprašanja in jim ponudili dodatna pojasnila k razgrnjenemu gradivu, kar je razvidno tudi iz zapisnika javne obravnave. --> Vrhnika MIRED z novim radarjem Z njim bodo začeli meriti spomladi. Medobčinsko redarstvo in inšpektorat s sedežem na Vrhniki sta kupila nov laserski merilnik hitrosti, ki ne bo nameščen v vozilu, pač pa na stojalu. Redarji se trenutno še usposabljajo, z njim pa naj bi začeli delati v prihodnjih mesecih – spomladi. Postavljali naj bi ga v strnjenih naseljih. --> loten januar. Med tednom so množice privabljali smučarski tečaji in nočna smuka, med vikendom pa sončno vreme, s katerim se okoliške nižine ne morejo ravno pohvaliti. Šentjoško smučišče osta­ja eno redkih v širši okolici, ki je prestalo hude Log - Dragomer Visoka cona zgrajena Težave z vodo bodo le še neprijeten spomin. Občina je zgradila povezovalni vodovod (838 metrov), vodohran in prečrpalnico. Vrednost projekta znaša dobrih 660 tisoč evrov, dobršen del sredstev pa bo prispevala Evropska unija. Novi vodovodni sistem bo poskrbel za nemoteno oskrbo z vodo. --> državne norme na področju žičnic in smučišč. Zahvala pa gre peščici članov društva, ki se pro­stovoljno odrekajo svojemu prostemu času in vztrajajo v korist širše skupnosti. Horjul Žažar bo imel kanalizacijo. Občina je krajanom predstavila idejni načrt. Kanalizacija bo potekala po javni infrastrukturi, kjer pa bo segla na zasebno, ima občina že ustna soglasja. Strošek občanov bo gradnja sekundarnega voda. Zaenkrat se bodo morali na kanalizacijo priključiti tudi tisti, ki so nedavno zgradili malo čistilno napravo, čeprav so zanjo pridobili občinsko subvencijo. --> Smuka Zaradi nizkih temperatur od novega leta naprej in potem še manjših količin snežnih padavin so nastale dobre razmere za smuko, za katero pa se je treba kar potruditi, razen če navdušeno »štamfate« na domačem bregu. Lahko se odpeljete na katero od večjih smučišč, kot so Cerkno, Stari Vrh ali Krvavec, lahko pa … No, druge možnosti skoraj ni več. Edino malo smučišče od nekoč številnih – Ulovka, Žažar, Horjul, Logatec – je ostalo še v Šentjoštu, ki ostaja priljubljeno družinsko smučišče za širšo okolico. Zadnjič sem na neki radijski postaji ujel pogovor z gospodom, ki je razglabljal, kako je vedno več otrok, ki ne znajo smučati, pa čeprav naj bi bili narod, ki se že rodi s smučkami na nogah in frajtonarico v rokah. Nisem ga poslušal do konca, ker sem imel druge opravke, ampak menim, da je odgovor za tako stanje na dlani: država je s strogimi pogoji, ko je praktično izenačila mala smučišča z velikimi, zatrla tako rekoč čisto vsa mala smučišča v državi. Včasih je imel vsak večji kraj vrvno vlečnico, kjer so se otroci naučili prvih smučarskih zavojev, vse skupaj pa je bilo v primerjavi s stroški obiska velikih smučišč zanemarljiv strošek. Gašper Tominc ----- Ogled kmetijskega šotora, pašnega nadstreška, pašnih jasli in hobi rastlinjakov, predstavitev kmetijskega programa in svetovanje, nagradna igra (glavna nagrada hobi rastlinjak 2 m x 3 m), ogled fotografij iz fotonatečaja "Fotografije iz Schwarzmann rastlinjaka 2016 možno bo naročilo hobi rastlinjakov po predsezonskih cenah. NAS CASOPIS 30. januar 2017 C M Y K 3 Ugodnosti se med seboj ne seštevajo. Akcija velja za okvirje vseh blagovnih znamk in stekla OKM group. Več o akciji si lahko preberete na naši spletni strani. Prvenovice Državni sekretar z županom Čebelo o železnici Borovnica ima bogato železničarsko tradicijo, dobre povezave z vlakom z Ljubljano in velik potencia l za trajnostni razvoj železniške tehniške dediščine. Zastarela železniška postaja, neurejeno parkirišče pred njo ter zaradi povečanja železniškega prometa vse večja izpostavljenost čezmernemu hrupu pa terjajo boljše sodelovanje občine, države in Slovenskih železnic pri iskanju ustreznih in pravočasnih rešitev. Zato se je sredi januarja državni sekretar Jure Leben udeležil delovnega sestanka z županom Občine Borovnica Bojanom Čebelo, kjer se je seznanil s problematiko na področju prometne infrastrukture v občini. -->18 na nakup drugega Tretja številka Domačih krajev v tisku para očal* z isto Sodelovanje Turističnega društva Polhov Gradec in Občine Dobrova - Polhov Gradec se kaže tudi v izdajah občinskega zbornika z naslovom Domači kraji in podnaslovom dioptrijo Zbornik Občine Dobrova - Polhov Gradec in okoliških krajev, ki izhaja na dve leti. Prva *okvir+stekla+delo številka je izšla leta 2013. Tokratna, tretja, naj bi izšla na slovenski kulturni praznik, 8. februarja; predstavili naj bi jo na proslavi ob tej priložnosti. Rdeča vsebinska nit teče od našega največjega bogastva – narave v preteklost in od tam v sodobnost. 32 --> Želite graditi? Na horjulskih straneh si lahko preberete krajši intervju z Bogdanom Maroltom, ki je v občinski upravi zadolžen za zadeve s področja komunale, okolja in prostora. Pogovor je potekal o osnovnih informacijah za gradnjo, nekaterih pogosto napačnih tolmačenjih pri občanih, pa o komunalnem prispevku in odmikih od ceste. --> 23 Občani so se razveselili nove lekarne Lekarna Ljubljana od konca minulega leta deluje tudi v Občini Log - Dragomer. V dializnem centru Fresenius so odprli svojo novo, že 49. enoto, ki so jo občani že težko pričakovali. Lekarna je odprta ob ponedeljkih in petkih od 8.00 do 16.00 in ob torkih, sredah in četrtkih od 12.00 do 18.00. Na približno 60 m2 je, kot so pojasnili v lekarni, strankam na voljo strokovno svetovanje ob izdaji zdravil na recept in brez recepta, raznovrstnih medicinskih pripomočkov ter drugih izdelkov za ohranjanje zdravja in dobrega počutja. Na voljo so tudi nasveti o uporabi homeopatskih zdravil. 40 --> Hadalin v Wengnu do izida kariere Vrhničan Štefan Hadalin, lanski svetovni mladinski prvak iz Sočija v kombinaciji in slalomu, v letošnji sezoni nastopa prvič kot član moške A-reprezentance. Novo leto je začel z 20. mestom v Adelbodnu, kar je bila njegova dosedanja najboljša uvrstitev v svetovnem pokalu. A 21-letni Vrhničan je komaj teden po tem dosegel še boljši rezultat. V Wengnu je v slalomu osvojil 15. mesto. (gt) PROIZVODNJA IN PRODAJA PELETOV LESPAK,d.o.o. (ČISTA SMREKA) • Slovenska proizvodnja iz kakovostne surovine • Certifikat Gozdarskega inštituta RS Za informacije in prodajo pokličite 041 615 463 (Jože Osredkar) ali 041 755 484 (Simon Malavašič) Proizvodnja in prevzem: Verd 107, »Ivan, kdaj boš imel pa ti praznični dan?« Vrhnika (nekdanji LIKO) »Veš kaj France, predlagal sem 9. februar!« Več za športnike in planinsko kočo Vrhnika, 15. december – Na zadnji seji koledarskega sticij v krajevnih skupnostih v zvišano je tudi nadomestilo za predhodnico A lenko Džafič Občinski svet je razrešil Mate­ceste in javno razsvetljavo iz 30 uporabo stavbnega zemljišča (SDS), hkrati je bil slednji name-vža Casermana, predsednika leta so med drugim govorili tudi o proračunu za na 40 % (ceste) oziroma iz 25 na (NUSZ), za katerega bodo mo-sto nje imenovan še v Občinski nadzornega obora občine, ker prihajajoče leto. Sprejeli so ga v tako rekoč enaki 40 % (razsvetljava), vendar tudi rali občani s 100 m2 stanovanja odbor za urejanje prostora, v je podal odstopno izjavo, ter v vsebini, kot ga je predlagala občinska uprava s 15,7 ta predlog ni dobil zadostne seči v žep še po dodatnih pribli-Svet Zdravstvenega doma pa je sk lepnem delu seje sprejel še milijona evrov prihodkov. podpore. žno 50 centov (odvisno od lo-bil namesto nje izvoljen Daniel načrt predvidenih sej za priho- Amandma pa je vložil tudi kacije). Občinski svet je sprejel Cukjati (SDS). Govorili so še o Vloženih je bilo pet amand-Viktorja Sladiča (LRVP), da bi dnje leto. župan Stojan Jakin, ki je predla-spremembo prostorskega akta, pozitivnem mnenju k imeno­majev, od katerih je občinski občina namenila 50 tisoč (na-gal povišanje zneska za gradnjo ki bo Unichemu omogočila do-vanju nove direktorice za Dom Tokratna seja je navkljub šti­svet namenil podporo samo mesto predvidenih 10 tisoč) za planinske koče iz 10 na 20 tisoč datne oziroma sodobnejše skla-upokojencev Vrhnika, vendar rinajstim točkam dnevnega reda trajala zgolj uro in tričetrt predlogu Boštjana Erčulja iz gradnjo koče na Planini, ni do-evrov, kar so na koncu tudi iz-diščne in prometne površine ga ji občinski svet ni podal, ker SMC, in sicer za zvišanje sred-bil zadostne podpore pri svetni-glasovali. ter Lokalni energetski koncept je po pritožbi ene od neizbranih – v luči demonstrativnega mol­stev za šport iz 200 tisoč na ških kolegih in kolegicah. Sladič Na seji so sprejeli nekoliko občine Vrhnika. Svet je potrdil kandidatk postopek njene izbi-ka opozicije glede na dogajanje 220 tisoč evrov. Tako njegov je predlagal še povečanje deleža povišane cene vrtca, ki se v novega svetnika Andreja Pod-re v fazi preiskave Delovnega in na prejšnji seji. drugi predlog kot tudi predlog občine pri sofinanciranju inve-povprečju dražijo za okoli 4 %, bregarja (SDS), ki je nadomestil socialnega sodišča v Ljubljani. Gašper Tominc Sprejet nov Priznanje Karlu Jurjevčiču Javna Agencija RS za varnost prometa je 26. 10. 2016 v bivšem hotelu Mons slovesno podelila svečano listino AVP. Lokalni Svečana listina se podeljuje združenj šoferjev in av tomeha­posameznikom in organiza-nikov) Slovenije in predsednik energetski cijam za izreden prispevek za Notranjsko – primorske regijevečjo varnost v prometu in po-ZZŠAM. Vsa leta si prizadeva za sameznikom za življenjsko delo izboljšanje prometne varnosti v na področju prometne preven-občini Vrhnika in širši regiji. tive. Aktivno sodeluje in pomaga pri koncept občine Člani sveta za preventivo in vseh akcijah SPV Vrhnika. Za vzgojo v cestnem prometu Ob-svoje prostovoljno delo je prejel čine Vrhnika so za prejemnika številna priznanja med katerimi Vrhnika, 15. december – Občinski svet je na svečane listine predlagali pred-so: Plaketa humanosti ZZŠAM decembrski seji potrdil nov Lokalni energetski sednika SPV Vrhnika Karla Jur-Slovenije, Zlati znak ZZŠAM koncept (LEK) Občine Vrhnika. jevčiča. Slovenije, postal je tudi častni Slednji je tudi dolgoletni član član ZZŠAM Slovenije ter pre-Dokument vključuje analizo cev stavb in drugih ukrepov ZŠAM (Zveza šoferjev in avto-jel odlikovanje za vestno delo rabe energije, oskrbe, emisij in za izboljšanje energetske učin­mehanikov) Vrhnika ter član v Notranjsko-primorski regiji SPV Vrhnika sem mu zahva­šibkih točk, hkrati pa tudi ana-kovitosti. Napredek je opazila predsedstva ZZŠAM (Zveza ZZŠAM Slovenija. ljuje za predno delo in mu če­lizo potencia lov obnovljivih vi-tudi strokovna komisija nateča­rov energije, možnosti ukrepov ja En.občina 016, ki je Občino učinkovite rabe energije in cilje Vrhnika kot eno od energetsko z akcijskim načrtom. najodmevnejših občin uvrstila Prejšnji LEK je bil sprejet leta na drugo mesto med srednje 2009 kot eden prvih tovrstnih velikimi občinami. Spomladi prihaja nov radar dokumentov v Sloveniji. Pri-Lokalni energetski koncept je prava in uspešno uresničevanje usklajen z evropskimi in držav­postavljenih usmeritev je za-nimi usmeritvami ter ohranja Vrhnika – Medobčinsko redarstvo in inšpektorat nju hitrosti v strnjenih naseljih bela panda in pred njo rdeči clio radi dobrega sodelovanja vseh in nadgrajuje dosedanje usme-in pred šolami. Z belo pando sta zaradi pogostih meritev na je za približno 18 tisoč evrov kupilo nov radar za akterjev postalo primer dobre ritve za oskrbo z energijo, ob- zelo težko najdejo primerno nekaterih odsekih že tako rekoč merjenje hitrosti vozil. prakse, ki jo je Vrhnika na po-novljive vire in učinkovito rabo. mesto, z novim radarjem pa to popolnoma umirila promet. vabilo Evropske komisije pred-Še vedno je aktualen scenarij, Redarstvo ima že več let v po dodatnem radarju? Sogovor-ne bo več težava. Večjih težav z izterjavo glob ni­stavljala tudi v tujini. ki opredeljuje zamenjavo kuril-lasti mobilni radar, ki je zadnje nik je pojasnil, da so z njegovim Sogovornik se zaveda, da bo majo, kajti postopki so utečeni. Primerjava normiranih po-nega olja z zemeljskim plinom leto nastanjen v beli pandi, od nakupom sledili želji krajevnih nov radar vzbudil različne re-Trudijo se, da globe čim prej datkov let 2007 in 2014 kaže, oziroma z obnovljivimi viri spomladi pa bodo vašo hitrost skupnosti in občanov po merje-akcije, kot jih je tudi sedanji. A pošljejo kršiteljem, navadno da se je v gospodinjstvih v tem energije. Pri slednjem je doda-preverjali tudi z »ročnim« la-že v enem tednu po prekora­obdobju specifična raba toplo-no opozorilo na nevarnost trdih serskim merilnikom hitrosti čitvi hitrosti, le izjemoma dlje. tne energije zmanjšala iz 225 na delcev, katerih vir so v veliki – podobnim, kot ga imajo poli- Sogovornik pa ugotavlja, da so 205 kWh/m2 (–9 %), v občinskih meri majhni kotli na biomaso, caji. Le način merjenja bo dru­ včasih oči nekaterih krajanov javnih stavbah pa iz 198 na 111 še posebno v primeru neustre-gačen: občinski radar bo meril velike, saj se je v praksi izkazalo, kwh/m2. Javne stavbe so tako znega kurjenja. Tudi iz vrhni-hitrost s stojala (tripoda), kajti, da hitrosti na nekaterih odsekih v letu 2014 za vsak kvadratni ških dimnikov se namreč pogo-kot je povedal vodja redarstva vendarle niso tako velike, kot se meter površine porabile kar 44 sto vije temnejši gost dim, ki je in inšpektorata Stanislav Bele, jim zdi. »Zato bomo tudi v pri­% manj energije kot v letu 2007. pokazatelj slabega izgorevanja. redarji ne smejo meriti hitrosti hodnje postavljali merilne table Zmanjšanje je delno posledica Sprejeti Lokalni energetski kon-iz roke – to smejo samo policaji. »Vi vozite«, da bi preverili, ali energetsko učinkovitih novo-cept, ki ga je pripravil Gradbeni »Trenutno so redarji na uspo­ je na določeni lokaciji prevelika gradenj in energetskih obnov, inštitut ZRMK, je objavljen na sabljanju, v roku meseca, dveh, hitrost sploh težava ali ne.« delno pa skrbnega spremljanja spletni strani w ww.vrhnika.si. bodo lahko šli z njim tudi na te­rabe energije s strani upravljav-Občinska uprava ren.« Zakaj pravzaprav potreba Gašper Tominc Rešitev za prostorsko stisko šol Vrhnika, 6. januar – Zaradi velikega števila otrok se že letos načrtuje začetek gradnje prizidka Osnovni šoli Antona Martina Slomška Vrhnika, ki bo po novem lahko sprejela tri razrede prvošolcev namesto sedanjih dveh. Zdaj je v osnovnih šolah v je bilo 380 manj. Glede na števi­Občini Vrhnika približno 1750 lo otrok v vrtcih je treba do leta otrok, še pred desetimi leti jih 2021 v šolah pripraviti prostor še za dodatnih 135 mest. To pa je ob že sedaj polnih razredih mogoče samo z dodatnimi pro­stori. Prednostno se je iskalo rešitve, kjer bi bilo mogoče za­gotoviti zunanje sofinanciranje, kot je bilo pridobljeno za pro-store šole v Kulturnem centru. V podobno smer gredo pogo­ vori za gradnjo nove lekarne in prostorov šole za otroke s po­sebnimi potrebami. Žal tudi to ne bo zadoščalo, zato se načrtu­je gradnja prizidka OŠ Antona Martina Slomška, s katerim bo šola na zahodni strani pridobila osem dodatnih učilnic in manj­šo širitev pri knjižnici. Tako bo šola lahko sprejela kar 27 oddel­kov, namesto sedanjih 18. Špor­tne dvorane zaradi dodatnih oddelkov ne bo treba širiti. Trenutno sta v pripravi spre­memba zazidalnega načrta in projektna dokumentacija za dodatne učilnice, začetek gra­dnje pa se načrtuje po prido­ bitvi gradbenega dovoljenja in izvedbi javnega naročila za iz­bor izvajalca del. Pouk v novih prostorih se bo začel predvido­ma jeseni 2018. Kljub temu šola načrtuje sprejem dodatnega, tretjega oddelka prvošolcev že v tem letu v obstoječih prostorih. Občinska uprava Moja občina.si: Tragični Kaj ste najraje brali? sprehod jo kar 3404-krat. Sledi ji novi­ca, ki smo jo objavili štiri dni kasneje in ravno tako zadeva begunce, le da smo tokrat poro­čali z izredne občinske seje na to tematiko. Nanjo ste kliknili 2827-krat. Na tretjem mestu je poslovilni zapis Ilčku v slovo z dobrimi 2400 kliki, kar opo­zarja, kako priljubljen je bil med prijatelji. Sledita zapisa o špor­tniku leta in rekordnem Pole­tnem vklopu, ki sta zabeležila po skoraj 2000 klikov. Med bolje branimi zasledimo še prispevek o Argotolonu (1887), odprtju Trans Felixovih poslovnih pro­storov, (1795), prodaji stadiona v vojašnici (1718), stoletnici Lo­vrinove mame (1578) in obnovi košarkarskega igrišča (1508). Za primerjavo: v letu 2015 je bil najbolj bran članek o odprtju enduro proge v kamnolomu v Verdu – prebrali ste ga kar 3910­krat. 3700-krat ste prebrali čla­nek o občinskem prazniku, na katerem sta bila Vinko Tomšič in Franc Grom postuhmno raz­glašena za častna občana Obči­ne Vrhnika. Na tretje mesto pa se je zavihtela – zopet – novica o prihodu novih beguncev, na katero ste kliknili 3534-krat. Gašper Tominc za hrtinjo Lilith »Po sprehodu sta jo skoraj pred domačim pragom napadla dva sosedova rotvajlerja. Lilith je nato zbežala, zašla na avtocesto skoraj dva kilometra stran od doma, kjer jo je zbil avto. Sreča v nesreči je, da razen karambola dveh avtomobilov, ki sta se umikala avtu, ki jo je zbil, ni bilo hujšega. Tolažim se s tem, da je pred smrtjo imela lep sončen sprehod in da je bila v svojem življenju z nami ljubljena in polna priboljškov,« opisuje lastnica, ki upa, da bo žalosten dogodek opomin vsem lastnikom psov, naj imajo svoje ljubljenčke na povodcu oziroma pod nadzorom. Kot še dodaja: »Upam, da bo njena smrt mogoče povod za reševanje težav s temi psi, nad katerimi je bila že večkrat prijava.« Če kadarkoli naletite na težave s spuščenimi psi, ne oklevajte s prijavo na Policijo. Le tako se bomo namreč izognili zgodbam, kot je Lilithina. (NČ) Po Zakonu o zaščiti živali,- 11. člen, je skrbnik dolžan zagotoviti varnost psa na javnem me­stu tako, da ima psa na povodcu, nevarne živali pa morajo biti opremljene tudi z nagobčnikom – 12. člen. Lani smo na portalu mojaobcina.si/vrhnika objavili 540 prispevkov, od katerih so nekateri glede branosti še posebno izstopali. Na prvem mestu je begunska tematika. Najbolj brani članki Po daljšem času znova begunci 3403 Izredna seja o beguncih 2827 Ilčku v spomin 2408 Ajda Opeka, športnica Vrhnike 2065 Rekordni Poletni vklop 1900 Noč na Vrhniki 1897 Argotlon: po blatu in lužah 1887 Trans Felix odprl nove prostore Država prodaja stadion 100 let Lovrinove mame Obnovili so košarkarsko igrišče Obvestilo Starše obveščamo, da vpisujemo otroke v vrtec za šol. l. 2017/18. Vpis v vrtec Vrhnika Obvestilo Vpis v OŠ Ivana Cankarja Vrhnika Občane obveščamo, da bo vpis otrok v pr vi razred osnov­ne šole potekal od 13. 2. 2017 do 17. 2. 2017 v stavbi na Tržaški 2 (nasproti Hotela Mantova) po nasle­dnjem urniku: ponedeljek, 13. 2.: 9.00 – 10.00 in 15.30 – 18.00 torek, 14. 2.: 9.00 – 10.00 in 15.00 – 17.00 sreda, 15. 2.: 9.00 – 10.00 in 15.30 – 18.00 četrtek, 16. 2.: 9.00 – 10.00 in 15.30 – 18.00 petek, 17. 2.: 9.00 – 10.00 Priporočamo, da se za vpis prijavite tajnici Marinki Švigelj po telefonu št. 3301 876 med 7. in 14. uro ali po e-pošti: marinka@11sola.si Na Podružnični šoli Drenov Grič bo vpis v sredo, 15. 2. 2017, in četrtek, 16. 2. 2017, od 16.00 do 18.00, otroke lahko vpišete tudi v navedenih terminih na Vrhniki. Prav tako priporočamo rezer vacijo termina pri tajnici. Vpisovali bomo otroke, rojene leta 2011, ki sodijo v šolski okoliš OŠ Ivana Cankarja in Podru- Ko smo 19. februarja prvi objavili zapis, da so v tedaj za­časnem nastanit venem centru ponovno nastanjeni begunci, so kliki na novico švignili v nebo. Po svoje to ne preseneča, če se spomnimo tedanjega razpolo­ženja med občani. Prebrali ste 1795 1718 1578 1508 Vlogo za vpis otroka v vrtec lahko dobite na upravi vrtca ali na spletni strani http://vr tec-vrhnika.si/ Komisija za sprejem novincev v vrtec bo obravnavala vse vloge, ki bodo v vr tec prispele do 31. 3. 2017. Prisrčno vabljeni! žnične šole Drenov Grič. Starši otrok, ki imajo prijavljeno prebivališče v našem šolskem okolišu, bodo vabila za vpis prejeli po pošti. Seznam šolskega okoliša Vrhnika: Betajnova, Cankarjev trg 1, 1b, 1c, 5, 6, 6a, 9, 10, Cesta gradenj, Cesta 6.maja, Čuža 1, 3, 5, 7, 9, 11, 15, Dobovičnikova ulica, Dolge njive, Gabrče, Gradišče, Gril­cev Grič, Hrib, Idrijska cesta, Kolesarska pot, Kopališka ulica, Krožna pot, Krpanova ulica, Kurirska pot, Lošca, Med vrtovi, Močilnik, Mrakova cesta, Na klancu 22-27, Na Klisu, Na zelenici, Notranjska cesta, Ob Beli, Ob igrišču, Ob Ljubljanici, Ob potoku, Pavkarjeva pot, Petkovškova ulica, Poštna ulica, Pot k studencu, Pot k Trojici, Pot v Mo­čilnik, Prečna pot, Pri lipi, Prisojna pot, Raskovec, Ribiška pot, Stara cesta 2, 2a, 4, 4a, 6, 8, 10, 13, 15, 18, 19, 21-55, Storžev Grič, Sušnikova cesta, Švabičeva ulica, Tičnica, Trg Karla Grabeljška, Tržaška cesta, Turnovše, Usnjarska cesta, Vas, Voljčeva cesta. Naselja: Bistra, Jamnik, Jerinov Grič, Marinčev Grič, Mirke, Mizni Dol, Ograje, Prezid, Strmica, Sinja Gorica, Trčkov Grič, Verd (Brigadirska c., Cankarjevo nabrežje, Cesta Krimskega odreda, Cesta na Barju, Cesta na polju, Čolnarska cesta, Jagrova cesta, Janezova c., Kačurjeva c., Kotnikova c., Ledina, Pionirska c., Stranska c., Sternenova c., Verd), Zaplana. Podružnična šola Drenov Grič: Drenov Grič, Lesno Brdo. Prisrčno vabljeni! Novoletni sprejemi pri županu žnice, ZIC, obeh osnovnih šol, Skladno s tradicijo župan proti koncu leta vedno povabi v goste med drugim tudi predstavnike Slovenske vojske, župnike, obrtnike in direktorje vrtca, zdravstvenega doma in komunale. Kot je bilo sli­šati, bo družbeno področje v letu 2017 zaznamovano z občinskih zavodov. Najprej (19. 12.) se je na novo- Ivan Maslo ter pribočnik povelj­ dvema večjima investicijama: gradnjo prizidkov k OŠ Anto­na Martina Slomška in Zdra­ letnem sprejemu mudila skupi­ nika Združenega operativnega vst venemu domu Vrhnika. na župnikov in duhovnikov vrh­niške dekanije – Blaž Gregorc, Ladimir Jaksetič, Gašper Mau­ko in Janez Šilar. Govorili so o begunski krizi, obnovi verskih objektov, pa tudi o investicijah, ki jih bo ali pa jih že opravlja občina na področju komunalne infrastrukture. Dan kasneje so se povabilu odzvali predstav­niki Slovenske vojske, in sicer poveljnik Združenega opera­tivnega centra brigadir Klemen Medja, poveljnik Enote za pod­poro brigadir Ernest Anželj, na­mestnik poveljnika Enote za ko­ centra Darko Sušnik. Goste so sprejeli župan Stojan Jakin, di­rektorica občinske uprave Ve­sna Kranjc in občinski svetnik Vid Drašček. Obe strani sta medsebojno sodelovanje opisali kot odlično. Predstavniki vojske so še posebno izpostavili dobro sodelovanje z lokalnimi pod­jetji in sploh z gasilci. Govorili so tudi o migrantih in azilnem centru na Vrhniki, pa tudi o domoljubju, ki ga Slovencem, še posebno mlajši generaciji, tako zelo primanjkuje. Istega dne, 20. decembra, je Nazadnje se je v županovem kabinetu pomudila ekipa Ob­močne obrtne zbornice Vrh­nika, in sicer kot predstavniki gospodarskega sektorja v občini – Peter Molek, Simon Hlebec in Marko Popit. Govorili so o mo­žnostih izboljšave medsebojne­ga sodelovanja, hkrati pa jim je župan predstavil občinske in­vesticije v letu 2017. Tako v tem kot tudi v drugih se je srečanje končalo s stiski rok, voščili in iz­razi upanja v še nadaljnje dobro medsebojno sodelovanje. Župan sprejel tudi gasilce munikacijske in informacijske sisteme major Edvard Arnuga, poveljnik Enote vojašnice major župan s svojo ekipo gostil še direktorje vrhniških javnih zavodov: glasbene šole, knji- Gašper Tominc, foto: Simon Seljak Vrhnika, 28. december – V sejni sobe so se na županovo povabilo pomudili predstavniki gasilskih društev, gasilske zveze in civilne zaščite. Kot je v svojem nagovoru dejal župan Stojan Jakin, je leto 2016 minilo – v primerjavi s preteklimi leti – razmeroma mirno ter izrazil zunanjih sredstev za različne gasilske namene, gradnja ga­silskega doma na Pokojišču, sodelovanje na državnih tek­movanjih, izobraževanja ter delo z mladino ter gasilci vete­rani. »Vse to je mogoče izpelja­ željo, da bi tako tudi ostalo. ti samo z dobrimi sodelovanji s Gasilcem je zagotovil, da prihajajoči proračun obsega znesek, kot je bil dogovorjen v okviru petletnega plana, zato bodo društva lahko še naprej nemoteno izvajala začrtane programe. Hkrati se je dru­štvom tudi zahvalil za vso skrb enota širšega pomena, so tako ravno pred dnevi opravili že 78. intervencijo v letu), drugi pa društvene aktivnosti na­mesto tega usmerjajo v tekmo­vanja, izobraževanja, ekskur­zije, vzgojo mladih … »Dela je veliko,« je dejal predsednik predsedniki in poveljniki dru­štev ter seveda tudi ob posluhu občine. Če se ne bi znali pogo­varjati med seboj, vsega tega ne bi bilo,« je odhajajoče leto po­komentiral Benjamin Svenšek, poveljnik GZ Vrhnika. Zbrane gasilce je nagovorila tudi Nataša Čož z občinske in pomoč, ki jo nudijo lokalni skupnosti. Predstavniki posameznih gasilskih društev so na kratko njihove krovne zveze, Vinko Keršmanc, »a kljub temu lahko rečem, da je za nami uspešno leto tako v organizacijskem Civilne zaščite, ki se jim je za­hvalila za sodelovanje in hkra­ti tudi voščila ob prihajajočem letu. predstavili svoje delo in aktiv­nosti: nekatera društva imajo kot operativnem smislu.« Med večjimi mejniki velja omeni- Gašper Tominc, foto: GT več inter vencij (denimo Staro­ ti razpis in nabavo vozila za vrhničani, ki so postali gasilska Staro Vrhniko, pridobivanje Aktivni so tudi v krajevnih skupnostih Vrhnika, 21. december – Tako je bilo slišati na – nogometno igrišče z umetno varnostjo. Na Zaplani je leto za izgradnjo mrliške vežice. Na vse po načrtih, bo vanj čez dve travo, kar nekaj vprašanj pa se minilo v izgradnji novega otro-Pokojišču so začeli graditi gasil-leti lahko že zapeljalo gasilsko novoletnem sprejemu predsednikov krajevnih pojavlja glede gradnje nove sta-škega igrišča, novih metrov as-ski in kulturni dom, za kar so že vozilo. V KS Vrhnika Center je skupnosti pri županu, ki se ga je udeležilo deset novanjske soseske, ki bi lahko falta na Strmici in končni prido-namenili več kot 2900 prosto-bila večina dela usmerjenega na od trinajstih (Verd, Stara Vrhnika, Blatna Brezovica, povzročila težave s poplavno bit vi potrebne dokumentacije voljnih delovnih ur. Če bo šlo stavbo na Tržaški 11, ki jo ima Ligojna, Podlipa - Smrečje, Drenov Grič, Zaplana, v skupni lasti s krajevnima sku-Padež – Pokojišče - Zavrh, Vrhnika-Center, Vrhnika-Vas), katerih predsedniki ali predstavniki so predstavili aktivnosti v letu 2016. Kot je bilo slišati, je bilo opra-Ligojni so naredili veliko meli­vljenega veliko dela, tako so na oraciji jarkov, veliko je bilo tudi primer v Verdu prekrili cerkev pogovorov o prometni varno­in uredili košarkarsko igrišče za sti v vasi, ki bo mogoče prine­en koš v Matjaževki, v novem sla omejitev na 30km/h in nov letu pa si želijo nove metre as-pločnik. V Podlipi so organi­falta in obnovo pokopališča. Na zirali več predavanj za občane, Stari Vrhniki je leto minilo v veliko ur je bilo opravljenih na gradnji kanalizacije in migran-vodovodu na Samiji, veseli pa so tov (begunski center), v prihaja-tudi novih metrov asfalta ozi­jočem letu pa bodo sile uperili roma sodobne ceste Podčelo– v obnovo zgornjih prostorov v Podlipa. Kot kaže, bodo z optiko domu krajevne skupnosti. V končno dobili boljšo internetno Blatni Brezovici so dočakali povezavo, nekaj sivih las pa jim novo transformatorsko po-povzroča erozija struge Podlip­stajo, v nekdanji trgovini pa bi ščice, kar bo v prihodnosti tre­radi uredili lokal ter pločnik ba rešiti. Na Drenovem Griču do vaškega športnega parka. V so zgradili novo športno igrišče Predstavniki gospodarstvenikov oziroma Območne obrtne zbornice Vrhnika NAS CASOPIS 445/30. 1. 2017 C M Y K PREJELI SMO Delo občinskega sveta Kam s taščo? Domom država in se tudi tako obnaša. Ko se je pojavi­Občinski svet je najvišji organ, ki odloča kaj previsokega komunalnega pri-omrežja v zadnjih letih obnovi-lo vprašanje beguncev, ni bilo Realnost je tukaj. Tašča je in kdaj naj bi se delalo v občini. Od občinskih spevka in zaradi previsokega lo. Seveda smo bili, brez daljše končala na psihiatriji, dia-težav, čez noč se je uredilo. Ne nadomestila za uporabo stavb-razprave koalicije, preglasovani. vem, koliko je to velika težava svetnikov se tako pričakuje, da so na sejah gnoza demenca. Ker demenca nega zemljišča, se vprašam Takrat sem opozoril na to, da so za Vrhniko, vendar, g. župan, odborov ter samem občinskem svetu aktivni, da ni popolna, rabi zaprti, nad­ ali so sprejeti sklepi v posmeh tako velike izgube navedene na- čas je, da pljunemo v roke. Vsi zorni oddelek. Pišem o domu podajajo svoje ideje in pobude ter opozarjajo na vsem našim brezposelnim ob-merno in da bodo služile povi-imamo tašče. Po mojem bi za ostarele. Na Vrhniki ni namerne in nenamerne napake občinske uprave. čanom. Namesto, da bi občina šanju cen komunalnih storitev. lahko prav v kratkem času vo­ prostora.Vsaj naj bi bilo tako. spodbujala prihod novih pod-Lahko se motim, vendar smo Družina me prosi, da sku-jašnico preuredili v dementnijetij z nižjim komunalnim pri-takšnih in drugačnih zgodb sli-oddelek – v razmislek in po- Realnost je veliko bolj žalo-tniki, sprejeti s preglasovanjem. šam urediti zadevo. Na raz­ spevkom in nižjo vrednostjo šali in videli že zelo veliko. Bo-govoru pri socialni delavki budo. Rešili bi tudi težavo v stna. Slika občinskega sveta je Velikokrat se zgodi, da svetniki jim se, da bo leto 2017 podobno običajno takšna, da se samo tri-sprejemajo sk lepe, za katere ne točke, jo še poviša. S takšnimi izvem: prošnja za taščo je regiji, pa še kaj drugega. ali pa celo hujše, saj se je mandat Ne bi bilo narobe, da bi se odločitvami občine in večin- v domu že od leta 2009, na je ali štirje svetniki oglašamo s vedo kaj dejansko pomenijo. župana in svetnikov prevesil v pogovorili z direktorjem, ki je pobudami in vprašanji, da sku-Na zadnji seji smo na primer skega dela občinskega sveta, nekakšni »zalogi« – termina drugo polovico. sicer v odhodu, zato bo tudi ne razumem. Spomladi 2016 šamo argumentirati in upora-sprejeli povišanje vrednosti ne bo novih delovnih mest in lažje zaoral z našo pomočjo v je svak zaradi poslabšanja biti moč argumenta. Praviloma točke za odmero nadomestila ra z voja. Za OO SDS Vrhnika stanja poprosil, da bi v jeseni problematično ledino. neuspešno. Argument moči je za uporabo stavbnih zemljišč. V prvi polovici prejšnjega leta Daniel Cukjati 2016 tašče nastanili v Dom. za občinsko vodstvo prevelika Povišanje je na prvi pogled mi-smo, oziroma so, sprejeli za- Vid Drašček, Prostora ni in tudi ne kaže, da skušnjava. nimalno. Če pa vemo, da je di-k ljučno poročilo komuna lnega občinski svetnik bi bil. Dom zaradi prostorske Tako so sklepi, ki so po našem rektor in lastnik Silika gospod podjetja Vrhnika. Takrat smo stiske poka po šivih, osebje mnenju velikokrat v škodo ob-Janez Koprivec v medijih izjavil, opozarjali na to, da so izgube ima nizko plačo, 500 do 700 €. čanov, brez razprave v katero da na Vrhniki ne bo gradil do-vode prevelike in nerealne, če- Kot vem, ima roko nad bi bili vk ljučeni koalicijski sve-datne proizvodnje tudi zaradi prav se je veliko vodovodnega Bazen na Vrhniki - še pomnite Vrhničani ? Mnogo let je že minilo od mojega prvega vstopa tako ni parkirnega prostora za tec dovolj blizu, da lahko tisti ralo skrbeti, očitno ne skrbi in otroci konec koncev tudi manj turistične avtobuse in kombije. starši, ki imajo to možnost, svo-ne zanima. izpostavljeni vsem novodob­ v našo »Mrakovo« šolo. Zdaj se ta šola imenuje Močilnik, nekdaj osrednji slo-jim otrokom vse tisto, kar jim na Ob tem pa lahko v Našem nim nevarnostim in pastem? po Ivanu Cankarju, tudi Vrhničanu in največjem venski pojem in eden od vrh-Vrhniki ni več dano, zagotovijo časopisu prebiram idejno re-Idejne rešitve za ohranitev slovenskem pisatelju, a zame in za mnoge niških prepoznavnih simbolov, tam. To pa ne velja le za kopanje šitev za športni park, s katero in oživitev bazena na Vrhniki Vrhničane je to še vedno Mrakova šola. pa bi si zaslužil kaj več, kot to, v logaškem bazenu, ampak tudi bi žrtvovali nekdanji bazen za so bile in so, vendar interesa s kar se sedaj dogaja v njem. Da za zimsko-športne dejavnosti, teniška igrišča, ki naj bi jih na strani odgovornih za to žal ni. V njeni okolici je bil prelep pe. Našim staršem res ni bilo o Ulovki in njenem pomenu za ki jih ta občina ponuja, to je tek Vrhniki nujno potrebovali. Stri-Zato, Vrhničani, dajmo, po­sadovnjak s čebelnjakom in s treba skrbeti, kje smo, s kom se vrhniški turizem v tistih časih na smučeh, smučarski skoki in njam se, da jih morda res potre-kažimo sami ta interes, ohrani­pravo stezo za učenje prome-družimo in kaj počnemo. niti ne govorim. alpsko smučanje, ki jih na Vrh-bujemo in prav je, da se na Vrh-mo bazen za naše otroke, vnu­tnih znakov ter spoznavanje Kasneje se je bazenu pridru-Konec koncev tudi podjetij, niki žal že nekaj desetletij ni več niki razvija tudi tenis, vendar to ke, pravnuke. Pustimo jim vsaj pravil v cestnem prometu, kar žil avtokamp, ki je skupaj z njim, ki bi v večjem številu zaposlo-ali pa jih nikoli ni bilo. nikakor ne sme in ne more biti nekaj tistega, kar smo imeli mi, nas je navdajalo z velikim nav-to je bazenom, tvoril zaključeno vala Vrhničane, na Vrhniki ni. Vrhniške osnovne šole in vrt-na račun bazena, pa tudi ne na ko smo bili še brezskrbni otroci. dušenjem. celoto. Vrhnika se je lahko po- Jih sploh potrebujemo? ci vozijo naše otroke tudi na zi-račun avtokampa. Zelo smo bili tudi ponosni, da našala z zelo velikim obiskom Pomembno je, da sedaj vrh-movanja, in to že dolgo ne več Vrhničani, ali si ne bi želeli Sonja Vidmarsmo imeli na Vrhniki bazen. Ko tujih turistov, ki so vsako leto niške osnovne šole in vrtci vo-v bližnjo Zaplano, ampak na ohraniti in oživeti bazena, da Lista za razvoj vrhniškega smo bili še cicibani in nato pi-napolnili avtokamp in tudi zijo naše otroke na letovanja, da kmetije v druge občine in ne bi se naši otroci ali vnuki spet podeželjaonirčki, smo imeli marsikatero Hotel Mantova, pa tudi zaseb­se bodo morda nekoč naučili vem še kam, kajti v naši občini lahko naučili plavati, ne da bi http://lista-za-razvoj­uro telesne vzgoje v otroškem ne sobe, ki jih v tistem času na plavati, saj plavanje kot predmet ni več nobene kmetije ali druge-jih morali za to voziti v Logatec, vrhniskega-podezelja.org bazenu. Večji otroci, to so pio-Vrhniki ni manjkalo. Mnogi so v ali del telesne vzgoje osnovno-ga večjega ter ustrezno urejene-Ljubljano ali kamorkoli drugam. nirji in mladinci, pa so oziroma avtokampu ostajali tudi po več šolcev na Vrhniki očitno ni več ga in opremljenega objekta, ki bi Ali si ne želimo, da bi bile lah­smo imeli ure telesne vadbe v tednov, od tu potovali po vsej pomembno in potrebno.lahko naše otroke sprejel in jim ko družine tako kot nekdaj več velikem bazenu pod vodstvom Sloveniji ali pa zunaj njenih Žal pa nimajo vsi njihovi star-nudil vse tisto, kar se od njih za časa skupaj in bi lahko poletne učitelja, našega tovariša Zdenka meja in se nato vračali nazaj, na ši služb in denarja, da bi jih, kot izvedbo zimovanja zahteva in počitnice preživljale kot nekdaj, Moharja. Izjemno ponosni smo Vrhniko. je nekdo dejal: »Mulca lahko vr-pričakuje. Če že je tak objekt tudi doma, na bazenu, na Vrh­bili, da smo se naučili plavati in Mnogi turisti pa tudi domači gli v avto in bili v manj kot eni ali bi lahko bil, pa to nikogar od niki in bi bilo zanje finančno kasneje na to, da smo vsi postali gosti in obiskovalci so uživali v uri na morju!« K sreči je Loga-tistih, ki bi jih tako stanje mo-breme manjše ter bi bili naši dobri plavalci. Morda tega ne miru avtokampa in v kopanju ve vsak, ampak v tistih časih na bazenu. Še pred nekaj leti na vrhniški osnovni šoli ni bilo me je ustavil nemški turist in učenca, ki ne bi znal plavati. spraševal, kje je avtokamp na Otroci smo vse prvomajske Vrhniki. Pokazal mi je katalog in poletne počitnice preživeli evropskih av tokampov in tam na bazenu. Posledica tega je je še vedno navedeno, da je av­bila, da nismo bili vsi le zelo do-tokamp tudi na Vrhniki, in to z bri plavalci, ampak so se na ba-bazenom. zenu sklepala tudi številna pri-Zdaj je vse drugače. V okolici jateljstva, naučili smo se igrati Mrakove šole ni več sadovnja­različne igre s kartami, pa tudi ka s čebelnjakom, avtokamp šah. Verjetno se še kdo spomni, pa za Vrhniko ni zanimiv, saj da smo »pod bazenom« igrali tovrstnih turistov očitno ne namizni tenis, tam je bilo tudi potrebujemo. Tudi bazena na kegljišče, strelišče in še marsi-Vrhniki ni več, saj ga ravno kaj, česar smo se na bazenu, pod tako ne potrebujemo. Na Vrh­njim in ob njem lahko naučili. niki ni prostora za celodnevno Vrhnika je imela v tistem času oziroma časovno neomejeno tudi zelo dobre košarkarske eki-parkiranje osebnih vozil, prav Zahvala gasilcem Zahvaljujemo se vsem gasilcem, ki so nam iz 17. na 18. december nudili pomoč. Družina Sedej, Velika Ligojna NAS CASOPIS 445/30. 1. 2017 C M Y K 10 Naši obrtniki Deset let Frizerskega salona Oli Na Stari cesti, tik pred barom Urška, je Frizerski stisniti zobe, da zadovoljimo salon Oli, ki je lani decembra obeležil deseto potrebe strank. Lahko pa se obletnico obstoja. Lani je v Postojni odprl še eno zgodi tudi tako, kot se je pred letom, ko sem prvič odšla na poslovno enoto. porodniško, da moraš nekomu Njegova lastnica je Olivera nici. »V meni je počasi zorela zaupati celoten salon. Ali si se Slijepčević - Oli, ki je, preden želja, da bi nekoč imela lasten odločil prav ali ne – je to prava je šla na svoje, delala v Borov-salon, ampak to željo sem po-oseba, se pokaže šele čez čas, ko tiskala vstran. Nato pa sem se pa je lahko že prepozno.« pred desetimi leti le odločila in Kot pravi Oli, se s politiko ne Izkaznica salona: danes tega ne obžalujem,« pravi ukvarja veliko, zato ne stoka Postojnčanka, ki je lani v doma-čez državo. »Plačam prispevke, Frizerski salon Oli čem kraju po dolgem prigovar-ki jih moram, zagotovo bi lahko ust do ust, za nas najboljša in postajajo iz leta v leto zahtev-že od samega začetka. »Vsem Stara cesta 22, Vrhnika janju prijateljev in domačinov bili nižji, na meni pa je, da se ne hkrati najcenejša rek lama.« nejši, saj jih vse več želi slediti strankam, še posebno pa tistim, 031 209 318 vendarle odprla še eno poslov-glede na to čim bolj potrudim V salonu nudijo vse storitve, svetovnim zvezdam, ki pa že ki so z nami že od samega za­ no enoto. Poleg sebe zaposluje in dobim primeren kos kruha. ki pritičejo frizerskim salonom zdavnaj ne nosijo več enostav-četka, bi se rada zahvalila za vso Odpiralni čas: še eno frizerko. »Delovati kot Naše delo in odnos do strank – striženje, barvanje … – ter nih pričesk. »Zadnje čase opa-izkazano zvestobo. Brez njih ne ponedeljek zaprto samostojni podjetnik ima svoje sta tisto, ki nam prinaša kruh. izdelke, ki so potrebni za ne-žamo tudi več povpraševanj po bi upihnili desete svečke. Še torek: 11.00 – 18.00 prednosti, a tudi slabosti. Ena Zato s strankami radi poklepe-govanje las. Redno hodijo na urejanju brad in brkov, hkrati pa naprej se bomo trudile, da osta­sreda: 10.00 – 16.00 slednjih je zagotovo naša majh-tamo, popijemo kavo iz sose-izobraževanja, da so v koraku s tudi moški uporabljajo več iz-nemo njihov najljubši frizerski čet.-pet.: 12.00 – 18.00 nost ekipe, ki pride najbolj do dnjega lokala – da se počutijo sodobnimi trendi. Približno 60 delkov za nego.« salon,« še dodaja Oli. sobota: 9.00 – 13.00 izraza ob bolezenskih odsotno-sprejete v naši sredini. Če nam % vseh strank je žensk, preosta-Letos salon stopa v enajsto Gašper Tominc, foto: GT stih – tedaj je treba včasih tudi to uspe, je priporočilo, ki gre od lo so moški. Kot opaža Oli, le-ti leto, nekatere stranke so z njimi Veselo novoletno druženjena Podlipskem doma v Smrečju ali Podlipi in Kot je že v navadi, je Krajevna skupnost na to smo upravičeno ponosni. Prav novoletno druženje je tudi Podlipa - Smrečje tudi letos na štefanovo priložnost, ko se lahko mlajši pripravila srečanje starejših krajanov. starejšim zahvalimo za njihov vzgled, za vse dobro, kar kljub letom in tegobam postorijo za Z njim smo želeli, ne le da se ži velika večina vabljenih va­našo skupnost. Živimo v času ob božičnem prazniku in pra-ščanov in da na takšen način velikih družbenih sprememb, zniku slovenske samostojnosti prisotni v prijetnem vzdušju modrost, razumnost in potr­ srečamo, se pogovorimo o svo-ohranjajo vezi s prijatelji, sose­pežljivost naše zlate generacije jih doživetjih in izkušnjah, am-di in znanci, skratka z vrstniki, pa nam vedno znova daje trden pak da tudi na tak način poka-ki jih življenje druži že vrsto oprijem, da se ne izgubimo v vr­ žemo medsebojno prijateljstvo, let. Nismo namreč vsi enakih vežu ponorelega sveta – in zato povezanost in enotnost. političnih prepričanj in tudi na smo jim iskreno hvaležni. (bj) V posebno veselje nam je, da življenje in duhovnost gledamo se srečanja vsakokrat udele-vsak na svoj način, smo pa vsi Občina Vrhnika, Občinski svet, Komisija za 2. drugim organizacijam in skupnostim v obrazložit vi, podeljevanje občinskih nagrad in priznanj, na Zlata pla keta Iva na Cankarja je za delo in dejanja, k i so jih dosegli ob – vrsto predlaganega priznanja, podlagi Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, najvišje priznanje Občine Vrhnika, ki posebnih pri ložnostih, ob en kratnih – pisno soglasje predlaganega kandi­430/2015) in 19. člena Odloka o podeljevanju se podeli posamezniku za življenjsko dosežkih, ob izredno huma nem in data za priznanje. priznanj Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. delo, ki povečuje ug led občine na go-požrt vovalnem dejanju in drugih 13/00, Naš časopis, št. 307/2004, 356/2008 in spodarskem, družbenem ali drugem utemeljenih podobnih priložnostih Pred lagatelj la h ko določenega kan­433/2015) področju življenja in dela. in s svojim delom povečujejo ugled didata za priznanje v okviru enega občine. razpisa pred laga samo za eno izmed OBJAVLJA RAZPIS ZA III. Bronasto plaketo se podeli tudi ob priznanj. SREBRNA PLAKETA IVANA posebnih jubilejnih priložnostih. PODELITEV OBČINSKIH CANK ARJA Nepopolnih in nepravočasnih vlog PRIZNANJ V LETU 2017 1. V. komisija ne bo obravnavala. I. Občina Vrhnika bo v letu 2017 pode-PREDLAGATELJI IN VSEBINA NAZIV ČASTNI OBČAN lila največ tri srebrne plakete Ivana PREDLOGOV 3. Cankarja. Pobude sprejema Komisija za pode­ 1. 1. ljevanje občinsk ih nagrad in priznanj, Občina Vrhni ka bo v letu 2017 pode­ 2. Pred lagatelji za podelitev priznanj Tržaška cesta 1, 1360 Vrhni ka, s li la največ en naziv častnega občana. Srebrno plaketo se podeli posamezni-občine so lahko obča ni, politične pripisom »za občinska priznanja« do kom, skupinam občanov, društ vom stranke, krajevne skupnosti, podjetja, 1. 3. 2017 do 12. ure. 2. in drugim pravnim osebam za društ va ter druge organizacije in Občanom Občine Vrhnika in drugim dolgoletne uspehe in izjemne dosežke skupnosti. 4. državljanom Republike Slovenije, pa trajnega pomena, s katerimi poveču-Predlagatelj za podelitev prizna nj ne Priznanja občine bodo podeljena na tudi državljanom tujih držav, ki imajo jejo ugled občine na gospodarskem, more biti komisija ali njeni člani kot slovesnosti ob občinskem prazniku. posebne zasluge na področjih, kot družbenem a li drugem področju posameznik i. so: gospodarst vo, znanost, umetnost, življenja in dela. 2. 5. ku ltura, šport in drugo ter za druge Predlog za podelitev prizna-Vse dodatne in formacije v povezav i z izjemne dosežke, k i so pomembni za IV. nja mora biti v pisni obliki, na razpisom so vam na voljo na sedežu razvoj in dvig ugleda Vrhnike, lahko BRONASTA PLAKETA IVANA predpisanih obrazcih in mora občine, po elektronsk i pošti sabina. občinski svet podeli naziv častnega CANKARJA vsebovati: ahcan@vrhnika.si a li po telefonu (01) obča na. – naziv in ime predlagatelja, 755-54-20 – kontaktna oseba Sabina 1. – ime in priimek predlaganega Ahčan. II. Občina Vrhnika bo v letu 2017 pode-kandidata za priznanja in osnovne ZLATA PLAKETA IVANA lila največ šest bronastih pla ket Ivana osebne podatke, Številka: 094 -1/2017 CANKARJA Canka rja. – obrazložitev pred loga, Datum: 16. 1. 2017 1. – kratko obrazložitev pred loga (za Občina Vrhnika bo v letu 2017 2. predstavitev na podelitv i v primeru KOMISIJA ZA PODELJEVANJE podelila največ dve zlati pla keti Iva na Bronasto plaketo se podeli posa-izbora), OBČINSKIH NAGRAD IN Ca nkarja. meznikom, podjetjem, društ vom in – dokumente, ki potrjujejo navedbe PRIZNAN Vabilo Vrhnika gostila derbi državnih reprezentanc Turistično društvo Blagajana Vrhnika in Vrhnika, 8. januar – V Slomškovi športni dvorani tekmi v Škofji Loki smo s Slova-nizacijo dogodka smo dokazali, Cankarjeva knjižnica Vrhnika sta se v futsalu pomerili državni reprezentanci U21 ki igrali 2:2, a če bi bili mi boljši da lahko na nas računajo tudi v realizaciji golov, bi bil rezultat v bodoče,« je povedal Boštjan vabita na Slovenije in Slovaške, v kateri so bili naši prepričljivo veliko višji – podoben kot je bil Erčulj iz FK Zavas. Hrkati so boljši od gostov (6:1). Športni dogodek je bil danes, ko smo se pokazali v pra-dogodek izkoristili še za dobro­zaznamovan še z nastopi domačinov, saj v slovenski vi luči.« delnost – vstopnina v višini 1 Praznik kulture s Cankarjem reprezentanci nastopajo kar trije člani iz vrhniškega Športni dogodek je organizi-evro je romala v sklad za nakup futsal kluba Zavas. ral vrhniški futsal klub Zavas. novega gola na asfaltnem igri­ v sredo, 8. februarja 2017, »V našem klubu smo zelo po-šču pred Slomškovo šolo. Hkra­ ko je slovenski praznik kulture, na branje Cankarjevih besedil, tokrat Nedvomno si del zmage lah-napredoval.« Najdaljši staž od nosni, da lahko gostimo mlade ti je organizator med gledalce – izjemoma v kočo Star maln. ko lasti tudi Vrhnika, predvsem »Vrhničanov« ima v reprezen­ upe slovenskega futsala. Veseli bilo jih je okoli 300 – z žrebom zaradi odličnega vratarja Nejca tanci Benjamin Tušar, ki ima nas, da se je Nogometna zveza razdelil tudi nekaj praktičnih Branje bo trajalo od 10. do 17. ure. Še posebno zanimivo bo ob 11. in ob Berzelaka iz FK Zavas, ki so ga reprezentančni dres oblečen že Slovenije odločila, da gostitelj-nagrad svojih sponzorjev. 16. uri, ko se bo z bralci pogovarjal sam IVAN s pomočjo animatorjev sku- nasprotniki premagali samo poldrugo leto. »Na prijateljski stvo ponudi nam. Z dobro orga-Gašper Tominc, foto: GT pine LUTKE BLAGAJANA. Ob tej priložnosti si boste lahko ogledali manjšo enkrat. Kot je povedal po tek­razstavo o dosedanjem večmesečnem branju Cankarjevih del v Močilniku. mi, je za debitantski nastop v dresu reprezentance imel nekaj Na praznični dan si privoščite zanimiv in lep izlet ter se v toplem zavetju treme, a zaradi dobrih priprav, koče Star maln pogrejte in spijte skodelico vrhniške kave. se je vse odvilo tako, kot je bilo načrtovano. »Zelo sem zadovo- Vabljeni! ljen tako z našo predstavo kot s svojim nastopom. Nasprotnik je bil dober, a tokrat smo mi imeli boljšo realizacijo kot on.« Podobno je menil njegov klub­ski kolega Aljaž Končan, ki ga je Vabilo selektor reprezentance Tomi­slav Horvat ravno tako poklical na zbor. »Seveda so bili pred tekmo drugačni občutki kot si­cer, ker gre vendarle za moj prvi reprezentančni nastop. Poka­zalo se je, da je reprezentančni nogomet nekaj drugega kot li­ Turistično društvo Blagajana Vrhnika gaška tekmovanja, kvaliteta je vabi na nedvomno zelo visoka. Tako da se tega veselim, ker vem, da bom v znanju oziroma tehniki Pust v Starem malnu Turistično društvo Blagajana Vrhnika bo pustno soboto in nedeljo pripravila in doživela v Starem malnu. Zato bodo veseli, če se jim boste Bralcev ne moti hud mraz pridružili v pustnih maskah. Turistični prostovoljci bodo poskrbeli za pustne dobrote in tudi za veselo razpoloženje. Kljub mrazu v januarju se v Močilniku nadaljuje Pustne maske, udeležite se pustovanja na pustno soboto in nedeljo v Starem malnu, bo veselo in zabavno. branje Cankarjevih odlomkov iz njegovih najbolj znanih del. Vabljeni! Vsako sredo ob 16.30 se zberejo najzvestejši člani Turističnega društva Blagajana Vrhnika, ki nato preberejo odlomke iz del našega rojaka in enega najve­čjih slovenskih pisateljev Ivana Cankarja. Kot vemo, branje poteka že nekaj mesecev, pred­vsem kot protest proti neure­jenemu lastništ vu celotnega Močilnika, katerega del je tudi od TD Blagajana Vrhnika. Zato vrhniško turistično društvo in Cankarjeva knjižnica Vrhnika ureditev zemljišča v Močilniku, čaju ter ob prelepi Cankarjevi prispevate kakšno lepo besedo. še vedno lepo vabita Vrhničane, ki bi moral ostati »VRHNIŠKI«. besedi. Pridite, Vrhničani, va-Naj vam fotografija to tudi naj se pridružijo tihemu, vendar Mrzle sredine popoldneve se bljeni ste, da podprete dose-predstavi. glasnemu protestu za pravilno udeleženci grejejo ob ognju in danje bralce ter da tudi sami Simon Seljak Obiski na domovih Člani ZZB za vrednote NOB Vrhnika so svoje člane obiskovali tudi na domovih na Vrhniki in v njenih krajevnih skupnostih. Obiskali so tudi Viktorja Kirna, edinega še živečega partizan­skega prvoborca, nosilca partizanske spomenice 1941. Viktor je bil obiska zelo vesel in se skupaj z delegacijo spominjal partizanskih dni od okupacije leta 1941 do osvoboditve Slovenije leta 1945. Zato naj mu zdravje služi še mnogo let. Simon Seljak Dražgoše ponosne v soncu Dražgoše, nedelja, 8. januarja – Letos januarja stosu vojaškega muzeja v Pivki. Med govorom so ga udeležen­ mineva točno 75 let od tragičnih dogodkov v vasi na ci večkrat prekinili z velikim obronkih Jelovice, v Dražgošah, ko so se partizani aplavzom in glasnim odobrava- Cankarjevega bataljona spopadli s premočnim njem. Med drugim je še pose­okupatorjem. bej poudaril: »Ponosni moramo biti vsi na ta odpor. Partizani, ki Po umiku so Nemci pobili vrednote NOB Vrhnika se slav­ so se borili za svobodo in boljše 41 domačinov, vas pa v celoti nostne priredit ve udeležujejo življenje, ne potrebujejo nobe­ požgali in preostale krajane že mnogo let. Tudi letos je v ne sprave. Posebno s tistimi, ki pregnali v taborišča. Zato je Dražgoše odpeljal poln avtobus. so se borili za okupatorja in ki tragedija vaščanov v vasi Draž-Nočni in jutranji mraz nista ovi­ so prisegli Hitlerju. Prav ti se goše postala spomin in opomin rala stotine pohodnikov, ki so morajo spraviti sami s seboj.« na krute okupatorjeve dogodke. se pogumno podali v Dražgoše. Med udeleženci so bili tudi Tako že 60 let v spomin na to Tam je vse udeležence oziroma predsednik države Borut Pahor, tragedijo potekajo številne pri-nekaj tisoč obiskovalcev iz vse podpredsednik vlade Dejan Ži­ redit ve od pohodov do slavno-Slovenije pričakalo sonce, greli dan, Milan Kučan in legendarni stne prireditve ob spomeniku, so jih tudi stiski rok in števil- Kot sem že omenil, je bilo ga je nosil Vojko Jerina. Ne gle-so se skupaj fotografirali in že nekdanji predsednik borčevske ki se jih udeleži nekaj tisoč ljudi. ne harmonike. Vsi obiskovalci med množico tudi okoli petde-de na mraz je bilo vzdušje vese-napovedujejo udeležbo nasle­ organizacije Janez Stanovnik, ki Doslej naj bi Dražgoše pozimi dražgoške slovesnosti so tokrat set Vrhničanov, članov in somi-lo in ponosno, saj so dražgoški dnje leto. je s seboj pripeljal patra Bogda­ obiskalo več kot 200.000 ljudi. prisluhnili govorniku Martinu šljenikov ZB za vrednote NOB dogodki utrjeni globoko v naša Simon Seljak na Knavsa. Člani in somišljeniki ZB za Premku, zgodovinarju in ku- Vrhnika z lastnim praporjem, ki srca. Vsei vrhniški udeleženci Obiskali svoje člane Že mnogo let je v navadi, da Združenje borcev za jim zaželela lepe trenutke biva­nja v domu in seveda predvsem vrednote NOB Vrhnika pred novim letom obišče zdravja. Vsi člani so bili obiska svoje starejše člane v Domu upokojencev Vrhnika. zelo veseli, saj se le malokdo Tako je tričlanska delegacija petu in pogostitvi. Skupnega še spomni nanje in na njihova tudi letos obiskala svoje člane. srečanja se je udeležilo šest dobra dela v času aktivnega Skupaj z vodstvom doma so članic ZZB za vrednote NOB življenja. pripravili sprejem v skupnih Vrhnika. Preostale, predvsem Simon Seljakprostorih ter tako preživeli nepokretne, je delegacija obi-(Foto: Lado Horvat) lepe popoldanske urice v kle-skala kar v njihovih sobah ter Člani Društva ljubiteljev narave in običajev je rešila pred rušenjem, o njeni strokovni obnovi, njeni uporabi Notranjske in območnega združenja veteranov Božično-novoletni bazar nekoč ter pripomočkih, ki so vojne za Slovenijo Vrhnika - Borovnicasmo se 26. razstavljeni v njej. decembra 2016, na dan samostojnosti in enotnosti, Po kratkem postanku smo se Vrhnika, 15. 12. 2016 – V četrtek je bilo na naši šoli še z živo glasbo s petjem. Poleg skupaj z drugimi občani odpravili na pohod po poti odpravili do kulturnega doma pestrega dogajanja in druženja zelo veselo! Vrata smo odprli na stežaj prav vsem Cankarjeve matere od Vrzdenca do Vrhnike. na Stari Vrhniki. Pohodnike ima božično-novoletni bazar obiskovalcem božično-novoletnega bazarja. so pričakali prijazni vaščani s največjo plemenitost v tem, da To je edini pohod, ki je posve-v cerkvi smo se odpravili čez pijačo in pecivom. Pot s Stare Učenci in delavci šole smo se odprtje stojnic, na katerih je se vsa zbrana sredstva nameni-čen preprosti ženski in materi, Vrzdenec mimo studenca na Vrhnike nas je vodila do cerkve zelo potrudili in svojo ustvar-bilo mogoče kupiti marsikaj za jo šolskemu skladu, ki denarno ki se je rodila na Vrzdencu 29. sredi vasi, po katerem je kraj na Sv. Trojici. V imenu Zavoda jalnost postavili na ogled na vsakdanjo rabo, pa tudi prisrč- priskoči na pomoč tistim dru-12. 1843. Prvi pohod je bil leta dobil ime, do kmetije Pri Čin-Ivana Cankarja Vrhnika nas je odru in tudi na stojnicah. na božično-novoletna darila. žinam naših učencev, ki to res 1999 in se ga je udeležilo osem žarju v Žažarju. Tam so nas že pozdravila gospa Ivanka Ku- Slavnostna prireditev se je Za pravo praznično vzdušje pa potrebujejo. Zbranih je bilo kar pohodnikov, letos pa 125. čakali hišni ansambel in razne rinčič. Pripovedovala nam je začela ob 16.30. Na odru so je poskrbel vonj po ravnokar 4.525,02 evra. Zbrali smo se pred gasilskim domače dobrote. Nekateri so o zgodovini in obnovi cerkve se zvrstili prav vsi zbori naše pečenem kruhu in piškotih, pa Prav lepo se je zabavati, dru-domom na Vrhniki, kjer je ob zvokih narodno-zabavnih sv. Trojice ter o freskah na cer­ šole: od najmlajših Miškolinov tudi druge sladice so bile za- žiti in ob enem še pomagati vsak novi pohodnik prejel lepo viž tudi zaplesali. Po postanku kvenem stropu. Ustavili smo se in Kuštravcev do že malo ve-res božanske. Med živahnim človeku v stiski. brošuro, ki mu je bila prijetna smo se odpravili skozi vas Žažar pred rojstno hišo Ivana Cankar­ čjih pevcev v zborih Ivanček nakupovanjem in sladkanjem Novinarke 7. in 8. razreda spremljevalka in vodnica na do Velike Ligojne. ja, kjer je nam gospa Ivanka Ku­ in Cof ki ter najstarejših ubra-so se na odru zvrstile plesne OŠ IC pohodu tako glede podatkov Prvi Cankarji so se v Ligojno rinčič izročila ikebano, ki jo je nih glasov zbora Drumlca. Po skupine, učenci ansamblske o Cankarjevi družini, zname-naselili okrog leta 1610. Ob le­delegacija pohodnikov odnesla slavnostni prireditvi je bilo igre pa so dogajanje popestrili nitostih ob poti kot tudi glede senem znamenju, ki je v Slove­na grob Cankarjeve matere. Cankarjevih najlepših besed niji izjemen, ker ima razpelo na Nato so nas pohodnike po­o svoji materi. Od tam so nas dveh straneh, smo prižgali sveč­vabili v gasilski dom na toplo z avtobusom odpeljali do cer-ko v spomin na Toneta Jesenka, malico. V družbi novih in sta­kve sv. Kancijana na Vrzdencu. našega pomembnega člana, ki rih prijateljev pohodnikov smo Tam so nas domačini pričakali je preminil 26. 12. 2011, na dan lepo preživeli praznični dan. s čajem in medenjaki. Potem, ko samostojnosti in enotnosti po Hvala vrhniškim gasilcem za nam je predstavnik z Vrzden-zaključku tega pohoda. Podali gostoljubje in Cankarjevemu ca pred cerkvijo sv. Kancijana smo se na Staro Vrhniko. Pred hramu za dobro malico – ričet prebral odlomek iz Cankarje-dvesto let staro in obnovljeno s klobaso. vega dela, nas je nagovoril tudi kaščo nas je pričakala gospa župan Občine Horjul, gospod Anka Grom. Gospa je pripove- Marija Dolenc Janko Prebil. Po ogledu jaslic dovala o nakupu kašče, kako jo Ladijski jambori iz lesa naših gozdov Čeprav je minilo že mnogo let, nekateri Vrhnike, naprej proti Postojni, čez Kras vse do ladjedelnice še dobro pomnijo, o čem so se nekoč oziroma dogovorjenega jadran­ pogovarjali njihovi dedje. O tem sta skega pristanišča. spregovorila Ivan Droftina, po domače Kadar pa so sekali na breži- Glavtar, in Adolf Malovrh, Stovnik, oba nah v Kadeh, so debla spravljali doma iz Šentjošta, ki sta dopolnila že dobrih do vznožja Kadi in jih od tam osem desetletij. naprej z vozovi peljali do Lju­bljanice. Tod se je začel najtežji Med drugim se spominjata, Če so bila tla močvirnata, so na del poti, strm kolovoz, ki je po­ da sta njuna deda pogosto pri-pot stikoma in prečno polagali tekal vzporedno s sedanjo ce­ povedovala, kako so na prelomu lesene lege, ki so preprečeva le sto od Ljubljanice proti Pilu. Za 18. in 19. stoletja na območju vdiranje koles. Na nekaterih tako strme odseke so vpregli po Žirovskega vrha, v gozdovih mestih so lege še vedno vidne. deset ali več parov volov, poma- Zale in v okolici Potoka, v Ka-Ena izmed vlak iz gozdov Zale gali pa so tudi ljudje, ki so voz deh, sekali jelovino za izdelavo je bila speljana po Možineto­ vlekli z vrvmi. Na Pilu so debla ladijskih jamborov. Ladje so vem gozdu v smeri Smrečja do zvlekli v drčo in jih usmerjali bile grajene za različne namene Šelovsove domačije, postavlje­ proti potoku Šujica do ravnega in imele temu primerno število ne na rob strmega pobočja nad izteka Vrzdenške doline, kjer so jamborov, ki so služili za raz-Podlipsko dolino. Posamezno jih ponovno naložili na vozove gled, signalizacijo ter pritrditev deblo so tovorili na vozu, ki in tovorili proti morju. Višinska jader, v katera se je zaganjal ve-je bil razdeljen na dva dela. Na razlika spusta je bila okrog 200 ter in ladjo gnal naprej. Zato je prednji del so naložili debelejši m. bil konec, na zadnji osrednje deblo, Kasneje so poleg hlodovine visok in trden jambor pogoj, sam vrh pa je segal čez voz. V za jambore pripravljali še tra-lavo tramov nadzoroval nad­ da je ladja lahko varno plula in primeru, da bi se vrh vlekel po move, imenovane »bordonale«, zorni prevzemnik. Pa vedno ni kljubovala viharnemu morju. tleh, so ga med prevozom pod-Primerna so bila drevesa, hoje lagali. Razpon med prednjim o katerih je več znanega, saj šlo vse gladko. Sogovornika sta jih je okrog leta 1900 tesal tudi pripovedovala o primeru, ko je ali jelke, ki so bila ravno raščena, in zadnjim delom voza je bil z malo grčami in so dosegala vi-15 do 20 m, prilagojen dolžini Ivanov ded Andrej, takratni sekač opazil trhel vrh debla šele šino več kot 30 m. Sečnja tako debla. Voz je vleklo več parov priznani tesar in obrtnik. Lepo ob zaključku tesanja. Da opra­visokih dreves je bila nevarna in vpreženih volov. Da je tran-raščena visoka drevesa je sku-vljeno delo ni bilo zaman, se je je terjala veliko spretnosti. Tla, sport potekal lažje, so zadnji paj z lastnikom gozda izbiral znašel tako, da je trhel del izdol­kamor je padlo posekano drevo, del voza krmarili sekači. Kljub odposlanec naročnika ladje-bel, vanj zabil kos zdravega lesa so morala biti dokaj poravnana pomoči je prevoz napredoval delnice. Ker podrtega drevesa in še enkrat odžagal. Svež rez je in očiščena, da se med pada-zelo počasi, npr. za pot od Zale na golih tleh ni bilo mogoče premazal s smolo, pomešano z njem ni zapletlo med krošnje do Golega vrha, to je en kilome-obračati, so na tla, še preden so zemljo, in tako nadzornega pre­rastočih dreves ali se celo zlo-ter razdalje, so potrebovali ves drevo posekali, položili lesene lisičil, da ni opazil napake. Bor­milo. Drevesa so žagali z žago, dan. Ko so deblo pripeljali do lege in padec usmerili nanje. Z donale, ki so včasih segale čez imenovano »robida« ali »cug Šelovsa, so ga raztovorili, spra-nekoliko dvignjenega drevesa je dva vagona, so z vlaki tovorili v žaga«. Do kakšne stopnje so na vili v drčo in spuščali proti kotu bilo obsekavanje vej in tesanje pristanišča in ladjedelnice, kjer sečišču podrta drevesa obde-Podlipske doline. Usmerjali so z vseh štirih strani dosti lažje. so jih nameščali med mor­lali, ni podatkov, znano pa je, ga s pomočjo ročnih orodij, kot Tramovi so bili dolgi okrog 30 sko brežino in v vodi stoječe da so bile za spravilo narejene so cepin, ak, kovinski kavelj in m, premer najtanjšega dela tra-podporne stebre, po katerih so namenske vlečne poti, ki so po-drog. V dolini so deblo ponov-ma pa ni smel biti manjši od 30 pozneje spuščali ladje ali druge tekale v čim bolj ravnih linijah. no naložili na voz, ga peljali do cm. Na samem sečišču je obde-težje tovore. Podarim dobim Izmenjevalnica oblačil in stvari V Beli dvorani župnijskega vrtca na Vrhniki dostopen vsem in nas povezu-lepo vabljeni, da se udeležite je. Z izmenjavo se osvobajamo prihodnjega dogodka Podarim je na novembrsko soboto prvič potekala predsodkov, hkrati pa osvoba-dobim, ki bo na Vrhniki v za­ izmenjevalnica oblačil in stvari z imenom jamo naše omare, stanovanja, četku pomladi 2017. Vabilo bo Podarim dobim. sebe. Mimogrede lahko naredi-objavljeno v Našem časopisu, mo dobro delo, če raje pomisli-na naši strani na Facebooku: Organizatorke (prostovoljke) Oblačila in stvari, ki so ostale, – skupina mamic Sončnice, ki smo podarili Karitas Vrhnika mo: »Kaj pa če bi to, česar jaz Skupina mamic Sončnice (sku­se v času porodniškega dopusta ter centru Depo Vrhnika. ne potrebujem, morda nekomu pnost) in na brezplačnih plaka­srečujemo tedensko na Vrhniki Podarim dobim nas nagovar-prišlo prav?« Hkrati lahko naj-tnih mestih. v župnišču ali na svojih domo-ja predvsem zato, ker ima ekolo-demo tudi kaj uporabnega zase. Irena Hozjan,vih – smo si bile enotne, da ta ške, protipotrošniške vzgibe. Je Vsi, ki ste se našli v tej ideji, Skupina mamic Sončnice dogodek (ki so ga doslej že or­ganizirali na Ježici v Ljubljani, v Postojni in Logatcu) potrebuje­mo tudi na Vrhniki. Glavni namen dogodka je, da si izmenjamo stvari in smo tako prijazni do narave in denarnic. Udeleženci so bili povabljeni, naj s sabeboj prinesejo oblačila in stvari, ki jih ne potrebujejo, in odnesejo kaj želenega. Vstop je bil prost, izmenjava pa deluje na načelu; kolikor stvari prineseš, toliko jih lahko tudi odneseš. Poudarek je bil na otroških oblačilih, pripomočkih in igra­čah (saj so največje potrebe po izmenjavi ravno v družinah), vendar se je našlo tudi veli­ko ženskih in moških oblačil, gospodinjskih pripomočkov, knjig, različnih predmetov. O prihodku prodaje lesa za jambore v času okrog leta 1870 je pisal tudi Jakob Cankar s Pla­nine, ki se je rodil v zadnjem letu 19. stoletja. Takole je zabe­ležil: « Na Žepancovem gruntu je bil takrat velik doraščen jelov gozd, ki se je razprostiral po severni strani Tičjega griča od Zamejskega malna do Zaručev­ca. Ta gozd do takrat ni bil še nikoli izsekan in so bila notri v zavetni legi tolikšna debla, da ni bilo daleč naokoli takih.« V nadaljevanju piše, da je bil gozd prodan J. Koklju s Stare Vrhnike za 6000 goldinarjev. Les so iz­sekavali več let in ga z velikimi napori tovorili čez Butajnovo in naprej do Vrzdenca, Horjula, Lesnega Brda, Drenovega Griča, na železniško postajo Brezovica in ga od tam pošiljali v Trst, kjer so iz njega izdelovali jambore. Piše, da je sam kupec Kokalj po­gosto pripovedoval, da je s pro­dajo takega lesa iztržil še enkrat toliko, kot je za gozd plačal ob nakupu. Toliko o sečnji in spravilu lesa, namenjenega za izdelavo ladij­skih jamborov. Verjetno je že kaj utonilo v pozabo, bilo pa bi škoda, da bi tudi to. Zato se Iva­nu in Adolfu iskreno zahvalju­jem, da sta si tisto decembrsko dopoldne vzela čas in ga v prije­tnem pogovoru delila z menoj. Sonja Malovrh, foto: Slovenski etnografski muzej Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ura­ dni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKC-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14-odl. US in 14/15-ZUUJFO) Občina Vrhnika javno naznanja JAVNO RAZGRNITEV IN JAVNO OBRAVNAVO Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za počitniško naselje Prezid 1 – del Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Odloka o občin­skem podrobnem prostorskem načrtu za počitniško naselje Prezid 1 – del bo trajala od 25. 1. 2017 do vključno 28. 2. 2017. Prostorski akt bo v tem času na vpogled v prostorih Občine Vrhnika, Oddelek za prostor, Cankarjev trg 11, 1360 Vrhnika, in v prostorih KS Zaplana, Zaplana 25, 1360 Vrhnika. Javna obravnava prostorskega akta bo v sredo, 15. 2. 2017, ob 17. uri v prostorih KS Zaplana, Zaplana 25, 1360 Vrhnika. V času javne razgrnitve in javne obravnave lahko k pro­storskemu aktu dajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predloge je mogoče podati ustno ali pisno na javni obravnavi in na mestih javne razgrnitve, kot zapis v knjigo pripomb in pre­dlogov ali jih posredovati na elektronski naslov prostor.obci­na@vrhnika.si. Številka: 3505-4/2016 Datum: 19. 1. 2017 ŽupanObčine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. Devetošolec Matic obdaril preko sto otrok Vrhnika, 28. december – Da mladi niso samo tisti, ki v času praznikov prejemajo, ampak tudi dajejo, je dokazal devetošolec vrhniške Cankarjeve šole Matic Zust Sprah, ki je drugo leto zapored za otroke iz socialno šibkejših družin pripravil novoletno obdarovanje. Tokrat je dedek Mraz obdaril še več otrok kot lani. »Povabljenih in obdarjenih je do družbe kot povprečni sovr­bilo preko 100 otrok iz socialno stniki njegovih let. Pritegnil je šibkejših družin in, prvič letos, ekipo somišljenikov, ki sledijo tudi otroci s posebnimi potre-njegovi viziji, da bi za prazni­bami,« je pojasnil štirinajstle-ke osrečil otroke. S pomočjo tnik, ki želi biti bolj odgovoren vrhniškega Centra za socialno Zahvaljujem se vsem, ki so velikodušno pomagali pri organizaciji obdaro­vanja. To so Vesna Perić, Eneia Ogrin Perić, Angelca Sprah, Anže Zust Sprah, Vinko Zust in Janez Cankar. Zahvaljujem se tudi sponzorjem (navedeni po abecednem redu): Center za socialno delo Vrhnika, Gledališče Smejček, Osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika, Slaščičarna Berzo, POT Ljubljana d.o.o., Dvig d.o.o. Vrhnika, IMC MP d.o.o., Zavas d.o.o, Gordeja podjetje za splošna gradbena dela d.o.o., 3D d.o.o. Ljubljana, Štirn d.o.o. Vrhnika, Arko Marjan s.p. Hotel Mantova d.o.o., Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o., Kustec Matevž, Miha Rode in Nik Božnik (videoprodukcija). Hvala vsem! Matic delo je preko stotim otrokom poslal vabila za obdarovanje v OŠ Ivana Cankarja kjer je otro­ke najprej nasmejala predstava gledališče Smejček, potem pa jih je obiskal še dedek Mraz, ki je za vse pripravil lepa, zanimiva darila, ki vabijo k igri. Da obda­rovanje ne bi bilo samo hipen, ampak tudi sladek dogodek, je slaščičarna Berzo pripravila še sladka presenečenja – tortice. »Za otroke je bil to dan poln doživetij, saj je ena deklica rekla, da kaj takega pa še ni doživela, zato vemo, da delamo prav in dobro!« je po prireditvi povedal Matic, ki se verjetno ne bi stri­njal z zapisanim uvodom – da je za praznike samo dajal. »Bilo je naporno, ker je potrebno veliko usklajevanj za tako prireditev in obdarovanje, a na koncu je za­hvala otrok, njihov nasmeh in iskrica v očeh tisto, zaradi česar se je vredno truditi. Mogoče za­radi vsega tega ravno jaz največ dobim.« Gašper Tominc, foto: AZP V sredo zjutraj, 30. novembra 2016, smo se učiteljica in sedem učenk z vlakom odpravile v Budimpešto na izmenjavo. odru in tudi na stojnicah. Slavnostna prireditev se je začela ob 16.30. Na odru so se zvrstili prav vsi zbori naše šole: od najmlajših Miškolinov in Kuštravcev do že malo ve­čjih pevcev v zborih Ivanček in Cof ki ter najstarejših ubra­nih glasov zbora Drumlca. Po slavnostni prireditvi je sledilo odprtje stojnic, na katerih je bilo mogoče kupiti marsikaj za vsakdanjo rabo, pa tudi prisrč­na božično-novoletna darila. Za pravo praznično vzdušje pa je poskrbel vonj po ravnokar pečenem kruhu in piškotih, pa tudi druge sladice so bile za­res božanske. Med živahnim nakupovanjem in sladkanjem so se na odru zvrstile plesne skupine, učenci ansamblske igre pa so dogajanje popestrili še z živo glasbo s petjem. Poleg pestrega dogajanja in druženja ima božično-novole­tni bazar največjo plemenitost v tem, da se vsa zbrana sredstva namenijo šolskemu skladu, ki denarno priskoči na pomoč ti­stim družinam naših učencev, ki to res potrebujejo. Zbranih je bilo kar 4.525,02 evra. Prav lepo se je zabavati, dru­žiti in ob enem še pomagati človeku v stiski. Novinarke 7. in 8. razreda OŠ IC neizmerno hvaležni. S sladki­mi dobrotami smo se koledni­ki podkrepčali že med potjo. Vsako leto obiščemo nekaj domov več. Če si tudi Vi želite, da vas naslednje leto obišče­mo koledniki, se v času božiča vpišite na seznam v župnijski cekvi. Vrhniški skavti Gre za projekt, ki ga je učite­ljica Valerija Karba z Osnovne šole Ivana Cankarja pripravila za učenke dodatnega pouka angleščine skupaj z madžar­sko šolo Klebelsberg Kuno Ál­talános Iskola és Gimnázium in učiteljico Tunde Zolt. Pred nami je bila osemurna vožnja z vlakom, ki pa je, ob šviga­nju pokrajin in izmenjavi pri­čakovanj minila precej hitro. Prispele smo v večernih urah, na južni železniški postaji v Budimpešti pa so nas že pri­čakale učiteljica in gostiteljice oziroma družine, pri katerih so bile nastanjene naše učenke. Četrtek in petek smo pre­živele na njihovi šoli, ki so nam jo gostiteljice prijazno razkazale. Budimpešta je ve­liko mesto, kar se je odražalo tudi pri velikosti šole. Učenke so imele priložnost sodelova­ti pri madžarskem pouku, in sicer so poslušale angleščino, zgodovino in matematiko, pri telovadbi pa so izkusile tudi v plezanju. Šola jim je bila všeč, so pa bile učenke zelo prese­nečene nad dejstvom, da so skoraj vsi učenci med poukom uporabljali mobilne telefone, pri čemer jih ni motil noben učitelj. Proste popoldneve smo iz­koristile za ogled zgodovinske­ga dela mesta, za nakupovanje v ogromnem nakupovalnem centru Mammut in za okuša­nje dobrot na božičnem sejmu. Predzadnji dan smo si pope­strile s športno aktivnostjo; odpravile smo se namreč drsat na drsališče, ki je v neposredni bližini Trga herojev. Sončen dan, svež zrak, dobra glasba in družba ter vroča čokolada – je sploh lahko še boljše? V nedeljo zjutraj smo se po­slovile od družin, ki so med na­šim bivanjem zelo lepo skrbele za nas, si izmenjale darila in si obljubile, da se zopet srečamo, a tokrat v Sloveniji. Ob deveti uri nas je na peronu že čakal vlak, ki nas je odpeljal nazaj v znane, domače kraje. Dijana Ćorković, učiteljica angleščine in francoščine Učenke: Iza Kos, Tinkara Sluga, Rebeka Gombač, Nina Šubelj, Bina Smrtnik, Anja Na­gode, Živa Kovačič Božično-novoletni bazar Vrhnika, 15. 12. 2016 – V četrtek je bilo na naši šoli zelo veselo! Vrata smo odprli na stežaj prav vsem obiskovalcem božično-novoletnega bazarja. Učenci in delavci šole smo se zelo potrudili in svojo ustvar­jalnost postavili na ogled na Topel december v Župnijskem vrtcu V Župnijskem vrtcu Vrhnika je bilo v adventu čutiti pričakovanje in veselje. Vzgojiteljice so skupaj z otroci ustvarjale in skupaj so čarali praznično vzdušje. Navdušenje se je širilo vse do naših domov, ko so nam tudi naši najmlajši otroci poskušali pokazati kaj so se naučili in do­živeli v vrtcu, mi pa se še vedno zabavamo ob ugibanju, kaj nam vse želi povedati. Lepo je bilo iz dneva v dan opazovati napredek malčkov, ko so v skupnosti ustvarjali svojo božično zgodbo. Vsak je Hvala vzgojiteljicam in celi lahko prispeval košček sebe in ekipi vrtca, ki so našim otro­soustvaril mozaik, ki ga je na kom delili božično veselje. koncu krasila podoba jaslic. Prišli so prišli Sveti trije kralji! Prišli so, prišli Sveti Trije kralji in prinesli darove; zlato, miro in blagoslov. Tako kot leta poprej smo se tudi letos skavti stega Vrhnika 1 prelevili v kolednike. Najmlajši so postali kralji, starejši pa so si nadeli oblačila pastircev. Skupaj smo obiskali več kot sto domov v vrhni­ški občini in jim tako ponesli blagoslov Svetih treh kraljev. Prejete darove smo v celoti namenili za misjone v Afriki; skupaj se je nabralo več kot 2000 evrov, za kar smo Vam Skupina rejnic v lanskem letu Na Centru za socialno delo Vrhnika se že več let zapored mesečno srečujejo rejnice, ki delujejo pod okriljem Centra za socialno delo Vrhnika. Skupina rejnicam daje možnost, da izpostavijo dileme, ki se jim porajajo ob življenju v rejniški družini in izme­njajo svoje izkušnje ter znanja in s tem gradijo na svoji suverenosti. Rejnice povedo, da jim srečanja pomenijo veli­ko in pripomorejo tako k njihovi stro­kovni kot tudi osebnostni rasti. V okviru skupine je Center za soci­alno delo Vrhnika v letu 2016 organi­ziral dve izobraževanji za rejnice - eno v Ljubljani in eno na Vrhniki. Obe predavanji je vodil priznan predavatelj Marko Juhant, specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti, nad kate­ Praznično smo okrasili našo igralni­co: na sprehodu v naravo smo nabrali veje, na katere smo nadeli okraske, ki smo jih izdelali iz slanega testa, ustvar­jali smo smrečice iz odpadnega mate­riala in oblikovali novoletne voščilnice. Ogledali smo si lutkovno predstavo Trnuljčica in glasbeno pravljico Roka­vička, obiskala nas je tudi pravljičarka Zlatka. Enega izmed dni nam je pope­strila irska glasbenica, ki nam je v spre­mljavi kitare zapela nekaj značilnih irskih božičnih melodij. Klobučki smo bili na obisku v Domu upokojencev, kjer smo babice in dedke razveselili z našim nastopom; zapeli in zaplesali smo jim nekaj ljudskih pesmic. Naučili rim so bile rejnice navdušene. Da pa srečanja niso preveč enolična, na srečanja povabimo tudi zunanje strokovnjake - v letu 2016 se nam je pridružila ga. Jerneja Filipič iz ZD Vrhnika, ki nam je predstavila tehnike sproščanja. V mesecu juniju 2016 smo organizi­rali tudi skupni izlet skupine za stare »Rožmarinka« ter rejniških družin. Pot nas je vodila po jugovzhodni Sloveniji – ogledali smo si samostan Olimje, čo­koladnico ter čarovničino hišo, nada­ljevali smo na Jelenovem grebenu, kjer smo si ogledali prave pravcate jelene in dan zaključili v bazenih Term Olimia. nos k obstoju skupine. Ob tem bi se na Centru za socialno Darja Gabrovšek, Center za delo Vrhnika zahvalili Občini Vrhnika socialno delo Vrhnika za izkazano zaupanje in finančno pod­poro, ki predstavlja pomemben dopri- Decembrska doživetja Klobučkov December je mesec radosti, mesec pričakovanj in mesec majhnih presenečenj. Tudi v skupini Klobučkov iz enote Želvica smo bili decembra del zimske čarobnosti. smo se tudi novo zimsko pesem Sne­žinke, ki jo otroci zelo radi prepevajo, in prebrali kar nekaj zgodbic z novole­tno in zimsko tematiko. V decembru smo se Klobučki veliko družili z otroki iz drugih skupin, skupaj smo se igrali, plesali in poslušali božično in novole­tno glasbo. Konec meseca pa nas je z obiskom presenetil tudi Dedek Mraz, ki smo ga z navdušenjem sprejeli. V decembru smo Klobučki sodelova­li tudi na kokošjih volitvah, na katerih smo naši kokoši in petelinu izbrali ime. Udeležili smo se kokošjega krsta, na svežo vodo, poskrbeli smo, da sta ves prenosnem kokošnjaku. katerem je kokoš uradno postala Liza, čas imela dovolj hrane, dvakrat na te- Anja Žerjav petelin pa Reno. En teden smo zanju den pa smo jima zamenjali tudi seno v skrbeli tudi Klobučki. Nosili smo jima Ponosne Regice Na pobudo vzgojiteljic so se starši zbrali že takoj po prvem roditeljskem sestanku. Organizirali so čudovito predstavo Mojca Pokrajculja. V samoorganizaciji so poskrbeli za sceno, kostume, glasbeno spremljavo in gledališki list. Poskrbeli so tudi za snemanje. Težko smo pričakovali veseli december, saj je predstava bila darilo staršev za njihove otroke. V ponedeljek 12.12.2016 smo se zbrali vsi otroci iz enote Rosika v dvorani KS Bevke. Pridružili so se nam tudi starši Regic. Z pre­mišljenimi detajli so nam srčno zaigrali in zapeli predstavo. Otroci so vidno uži­vali v predstavi. Glede na starost otrok se ni nihče bal ali jokal, ko so zagledali in prepoznali svoje starše. Bili so prav vzhičeni. Dragi starši! V imenu Regic in vseh bevških otrok se vam iz src zahvaljujemo za najlepše darilo, ki ste nam ga podarili za te praznike.Hvala! Marija in Tatjana z sodelavkami Obvestilo Društvo invalidov Vrhnika je pripravilo program za ohranjevanje zdravja za leto 2017. Vse zainteresirane člane za program ohranjevanja zdravja v letu 2017 vabimo v društveno pisarno v času uradnih ur, da izpolnijo prijavnico do 28. februarja 2017. Čatež 3. 2. – 10. 2. 2 10. 3. – 17. 3. 15 31. 3. – 7. 4. 171 19. 5. – 26. 5. 15 7. 7. – 14. 7. 107 25. 8. – 1. 9. 171 20. 10. – 27. 10. 174 Izola 27. 1. – 3. 2. C/5 3. 3. – 10. 3. F/15 14. 4. – 21. 4. D/1 19. 5. – 26. 5. D/4 30. 6. – 7. 7. F/18 25. 8. – 1. 9. F/17 6. 10. – 13. 10. F/18 1. 12. – 8. 12. F/17 Ptuj 19. 5. – 26. 5. G/04 Radenci 25. 8 – 1. 9. Dom zdravja – pritličje Rogaška Slatina 25. 5. – 2. 6. Vila Golf Šmarješke Toplic 18. 11. – 25. 11. Rehabilitacijski program Avtokamp Lanterna: 1. 5. – 11. 5.; 11. 5. – 21. 5.; 21. 5. – 31. 5.; 31. 5. – 10. 6.; 10. 6. – 20. 6.; 20. 6. – 30. 6.; 30. 6. 7. – 9. 8.; 9. 8. – 19. 8.; 19. 8. – 29. 8.; 29. 8. – 8. 9.; 8. 9. – 18. 9.; 18. 9. – 28. 9. Program aktivnosti društva v letu 2017 25. marec zbor članov 13. maj 19. revija pevskih zborov Zdis - Radlje ob Dravi 20. maj srečanje pobratenih društev – Dornberk 8. junij rekreacijski dan za težke invalide 16. junij izlet v neznano julij srečanje invalidov Slovenije v Logarski dolini 10. avgust kopalni dan s panoram­sko vožnjo ob slovenski obali 26. avgust balinarski turnir Spozna­vanje in druženje 02.09–09.09. letovanje november kostanjev Martin december letni koncert MePZ prednovoletna srečanja V kašči – Od zrna do kruha Konec novembra 2016 smo vse skupine vhoda A iz ben voziček na dveh kolesih – kripo, s katero so prevažali drva itn. Barjančka obiskale obnovljeno kaščo na Stari Vrhniki. Čeprav je bila starost otrok 2 do 4 To je projekt ohranjanja kulturne dediščine, ki ga je leta, so njeno predstavitev ves čas po­ realizirala ga. Anka Grom. zorno spremljali. Po končani predsta-S predhodnim dogovorom nas je njost kašče, opremljeno na temo Od vitvi je kaščo zaklenila z nenavadno velikim ključem. Gospe Anki smo se pričakala pred kaščo, oblečena v tra-zrna do kruha. Gospa Anka je najprej lepo zahvalili in ji pomahali v pozdrav. dicionalna kmečka oblačila takratnih odvezala vrečo s pšenico, jo stresla gospodinj. Otroke je pogostila s suhi-v mlin, iz katerega je prišla moka, jo Gospa Anka je bila našega obiska zelo vesela, saj smo bili prvi iz Vrtca Vrhni­ mi krhlji, naloženimi v pehar. V nada-zatem pretresla v mendrgo – mizo, v ljevanju nas je seznanila s pomenom kateri so včasih gospodinje zamesile ka, vabljene pa tudi vse preostale sku- pine – nas je ogled navdušil, obiščite kašče na kmetiji – v njej so shranjevali kruh. Ogledali smo si tudi druge pri­ žito, sadje, krompir, koruzo in druge pomočke, ki so jih rabili pri peki kruha. kaščo tudi vi! pridelke. Pokazala nam je tudi oljno svetilko, Strokovne delavke vhoda A Vsaka skupina si je ogledala notra-srp za žetev pšenice, veliko sito, pose-Enote Barjanček V decembru smo strokovne delavke Male otroke njihovi bližnji, predvsem starši. Njihova ljubezen in čas, Žabice starše in otroke povabile na srečanje ki jim ga namenijo, so zanje presenečenja. najlepše darilo. Z željami, da V poznih popoldanskih urah smo strokovne delavke postale bi si takšnih daril izmenjali čim smo se zbrali na spodnjem par-raznobarvni škratki. Na za-več v prazničnih in tudi v čisto kirišču vrtca in se ob lučkah, ki baven in humoren način smo navadnih dneh v letu, smo se so nam kazale pot, odpravili v želele izpostaviti, da je življenje poslovile od vseh zbranih. »deželo škratov«. Tam je zbrane barvito in zato že pri majhnih čakala dramska predstava Naj-otrocih usmerjeno v družbene Strokovna delavkalepše darilo (besedilo napisala in osebne presoje. Izpostavi- Petra Sedmak Strle Petra Sedmak Strle), v kateri le smo, kako pomembni so za Obnovitev znaka šolski ekovrt 24. novembra 2016 je bil na Gospodarskem delali 12 mesečni organizacijski načrt zbiranja in kompostiranja razstavišču (v okviru sejma Narava - zdravje) odpadkov v vrtcih. Vrt namreč jesenski seminar programa Šolski ekovrtovi. predstavlja odlični učni poligon Letošnji seminar je bil za nas tih tudi nadgraditi in obogatiti. za otroke, saj ne proizvaja od­prav poseben, saj smo na njem Zelo ponosni smo, da smo padkov in nam lahko služi kot (skupaj s še štirimi vrtci in šola-bili izbrani, da smo v drugem vodilo, kako z njimi tudi sicer mi) obnovili znak šolski ekovrt, delu seminarja preostalim ravnati. Poleg tega je prakso ki smo ga pridobili pred dvema mentorjem vrtčevskih ekovr-kompostiranja v vrtce povsem letoma. To pomeni, da naš vrt tov predstavili dobro prakso enostavno vpeljati, na ta način še vedno obdelujemo v skladu z kompostiranja v vrtcu in ko-pa nekaj prihranimo tudi pri načeli ekološkega in trajnostno koši kot novost na našem vrtu. gnojilih in odvozu odpadkov. naravnanega vrtnarjenja, da pa Na podlagi naše izkušnje smo Anja Petelin, Vrtec Vrhnika, smo ga uspeli v zadnjih dveh le-skupaj z ostalimi udeleženci iz-enota Želvica Kokošje volitve Kokoš in petelin na našem vrtu prebivata otroci na B- vhodu in za povrh še ves strokovni in tehnični že dobre tri mesece. Imata skoraj vse kader. Opremljeni s tran­ – kokošnjak, ki ju varuje pred lisicami in sparenti smo se v strastnem mrazom, vedno polno posodo s krmo, volilnem duhu zbrali v avli. V svežo vodo, vsakodnevne izhode na prosto, uvodni točki so se predstavili obilico deževnikov, ki jima jih nosijo otroci, Dežnički z deklamacijo Kokoš celo nekaj časopisnih člankov in nasploh (A. Štefan), sledil je slavnostni nagovor, potem pa se je začelo ogromno pozornosti vseh obiskovalcev zares. V volilne škatle so padali Želvice. glasovi, ki jih je javno preštela Le imen do zdaj še nista demokratično. Prvi krog voli-volilna komisija in beležila na imela. Pa ne zato, ker bi na to tev je tako potekal znotraj vsa-tablo. Z 51 glasovi je petelin pozabili, se nam ne bi zdelo ke skupine. V enih so žrebali, postal Reno (sledil je predlog pomembno ali pa zanje ne bi v drugih izštevali z izštevan-Kikerike z 41 in Pipi s 35 glaso­imeli predlogov. Kje pa, nate-kami, v tretjih glasovali z dvi-vi), kokoš pa z 49 glasovi Liza čaj za njuni imeni poteka že od gom rok ali žetoni, v nekaterih (45 glasov je bilo za Princesko septembra, predlogov zanju pa skupinah pa so se poslužili kar in 34 za Blekico). V naslednjih se je nabralo toliko, kolikor je vseh tehnik hkrati. V drugem dneh se nam obeta še kokošji otrok na B- vhodu Želvice, če krogu volitev so po en predlog krst – v izdelavi je že torta iz ne še kakšen več. Imeli pa smo za kokoš in petelina izbirale trave in deževnikov za kokoši, težavo, kako predloge skrčiti sosednje skupine skupaj. Pri tablice z imeni, pekli pa naj bi na zgolj dva, in to taka, ki bi Dežničkih, Pikicah, Medved-tudi pokovko in piškote. Več bila najboljša, najustreznejša kih in Klobučkih so na primer podrobnosti vam bpmp zau­in po godu večini. Ker se za-tehtali fižolčke – zmagal je pali v naslednjem javljanju. vedamo, kako pomembno je predlog, h kateremu se je pre­otroke že od malega vzgajati za vesila tehtnica. Zadnji, finalni Anja Petelin, aktivne državljane, ki vedo, da krog pa je potekal v sredo, 30. Vrtec Vrhnika, enota njihov glas šteje, so se sposobni novembra, ko so se med tre-Želvica odločati in misliti s svojo glavo, mi predlogi imen za kokoš in smo to želeli izpeljati karseda tremi za petelina odločali vsi UPOKOJENSKI KOTIČEK Spoštovane upokojenke in cenjeni upokojenci Letošnja zima je postregla s kar mrzlimi dnevi, zato je prav, da smo še bolj pozorni na to, kako hodimo po slabo očiščenih pločnikih. Tudi viroze so marsikoga obiskale, zato je prav, da si vzamemo dovolj časa za počitek. Ne glede na vse nevšečnosti pa v društvu poteka vse po starem. Mno­gi plačujejo članarino, drugi vsak ponedeljek in vsako sredo telovadijo, pevci in pevke vadijo ob sredah, poho­dniki in balinarke ter metalci pikada trenirajo po svojih programih. Tudi prostovoljke socialne komisije so zelo dejavne, pripravljajo namreč humani­tarne pakete, s katerimi bodo marsi­komu polepšale nekaj dni. Prostovolj­ke nada ljujejo s projektom Starejši za starejše in z obiskom marsikoga zelo razveselijo. Konec januarja je bilo za­nimivo predavanje o odnosih med ge­neracijami, v začetku februarja pa bo organiziran ogled stare Ljubljane. Članarino lahko plačate tudi v po­poldanskem času ob sredah od 16.00 do 18.00 do konca marca. Ker je za­nimanje za pohode zelo veliko, vas moramo obvestiti, da so trenutno vse skupine polno zasedene in bomo vsa­kogar, ki bi se želel vključiti, uvrstili na čakalno listo. Kaj napovedujemo: • V petek, 3. februarja bo z avtobusom odhod v Ljubljano – obvezna prijava v pisarni; • prireditev v počastitev kulturnega praznika: • v četrtek, 23. februarja predpustno rajanje – prijava v pisarni; • še eno zdravstveno predavanje; • v sredo, 15. marca ste članice in člani vabljeni na občni zbor v prostore OŠ Ivana Cankarja. Tudi v marcu načrtujemo kulturno prireditev v počastitev žensk. Pričakujemo, da se boste našim va­bilo odzvali v velikem številu. Sicer pa vas pričakujemo v društve­ni pisarni na kakšnem klepetu. Pridite, ne bo vam žal. Za UO Elica Brelih Angela Novak, Janezova cesta, Vrhnika (1919) Kristina Grilc, Dom upokojencev Trnovo, Ljubljana (1920) Ivanka Ogrin, Dom upokojencev Vrhnika, (1921) Anton Jesenovec, Dobovičnikova ul., Vrhnika (1923) Cirila Končnik, Cesta Gradenj, Vrhnika (1925) Alojzija Pleško, Verd, Vrhnika (1926) Vladimira Knavs, Kopališka ul., Vrhnika (1927) Vinko Bizjak, Kopališka ul., Vrhnika (1932) Anton Leskovec, Gradišče, Vrhnika (1932) Anton Sokač, Dobovičnikova ul., Vrhnika (1937) Francka Skubic, Vrtnarija, Vrhnika (1937) Branko Jurišič, Cankarjevo nabrežje, Vrhnika (1937) Sonja Šporar, Zaplana, Vrhnika (1937) Pavla Sedej, Poštna ulica, Vrhnika (1937) Ivanka Ogrin, Pot v Močilnik, Vrhnika (1937) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so praznovali januarja. UPOKOJENSKI KOTIČEK Svizci na tematski poti Rupnikove linije Zadnji pohod Svizcev v letu 2016 je potekal v okolici Vrhnike. Podali smo se po krožni tematski poti Rupnikove linije na Zaplani, ki je bila zgraje­na pred drugo svetovno za obrambo Kraljevine Jugoslavije v pričakovanju italijanskega napada. Med hojo z grička na griček smo si ogledovali različne vrste bunkerjev, lahko smo se podali celo v notranjost nekaterih še ohranjenih. Pot je zelo lepo urejena, dobro označena, z velikimi informacijskimi tablami. Po vrnitvi h Gostišču Mesec smo se z avtobusom prepeljali del poti po asfaltu, nato pa peš nadaljevali po trasi plinovoda do Gostišča Pr'Krajnc. Po prijetnem kosilu smo s pregledom naših poti zaključili pohodniško leto 2016 in dobili načrt za naslednje. Mija Ocepek in Jožica KenigFotografija: Sonja Zalar Bizjak Barjani na Čelkovem vrhu Barjani smo bili v letu 2016 na devetnajstih pohodih in enem predavanju. Zadnji pohod je bil v četrtek, 22. decembra, na Čelkov vrh. To je 1106 m visok vrh nad Črnim vrhom nad Idrijo. Enaintrideset Barjanov je pot z avtobusom vodi­la mimo Logatca proti Črnemu vrhu. Po dobrem kilometru v smeri proti Colu smo izstopili iz av­tobusa, od tam naprej pa se je naša pešpot šele začela. Zasnežena gozdna pot nas je vodila na Čelkov vrh, ki je bil obsijan s soncem. Na vrhu je lep pogled na Julijske Alpe, Karavanke, Kamniške in Savinjske Alpe, skratka videli smo skoraj celo­tno slovensko visokogorje. Pohod smo nadaljeva­li proti Veliki peči, od koder je pogled na bližnje Idrijsko-Cerkljansko pogorje. Žal je megla v veliki meri onemogočila pogled. V dolini nas je čakal avtobus in nas odpeljal nazaj na Vrhniko. Ker je bil to zadnji pohod v letu 2016, smo že tradicionalno skupaj odšli na novoletno kosilu v Gostilno Pri Kranjcu. Pri kosilu so se nam pri­družili še Elica, Sonja, Metka in tudi nekaj Bar­janov, ki se niso udeležili pohoda na Čelkov vrh. Po odličnem kosilu smo imeli kratek program, v katerem smo se zahvalili vsem tistim, ki so v letu, ki je za nami, pomagali pri izvedbi letnega programa pohodov, pa tudi tistim Barjanom, ki so se udeležili večine pohodov. Veseli in dobre volje smo si nazadnje voščili vse lepo v letu 2017 z željo, da bomo še naprej dobra skupina, ki si bo tudi v prihodnjih letih ogledova­la našo prelepo Slovenijo. Nada Kostanjevec Barjani na Ravniku pri Hotedršici Barjani smo se na prvi pohod v januarju odpra­vili v mrzlem torkovem jutru. Odpeljali smo se v dobrih dvajset kilometrov oddaljeno Hotedršico, od koder smo se napotili skozi Žejno dolino. Po približno treh kilometrih prehojene poti smo sepovzpeli na planotast svet Hotenjskih Žibrš. Na vsake toliko nas je malce sramežljivo pozdravilo sonce, veter pa nam je radodarno uprizarjal ples Sončki na Sv. Joštu nad Kranjem V torek, 20. decembra 2016, smo se Sončki po­dali na naš zadnji skupi pohod v tem letu. Vreme je bilo mrzlo in megleno, soncu ni uspelo razkro­jiti meglenega pokrova nad nižjimi predeli Slove­nije. Z avtobusom smo se zapeljali do izhodišča snežink. Pot nas je vodila mimo redkih kmetij in »vremenske postaje Žibrše«. Pri kmetiji odprtih vrat Tumle gospodinje ni bilo doma, zato smo pomalicali kar v zavetju domačije. Na poti nav­zdol smo se ustavili še pri hiši s spominsko tablo o medvojnem požigu in tragičnem dogodku, nato pa nas je čakala še dobra ura hoda po Zeleni doli­ni ob zamrznjeni Hotenjki. Ko smo zapustili do­lino, smo pred sabo že lahko zagledali jedro vasi Hotedršica, kjer nas je Pri Turku čakala obara z žganci. Zapisala: Marija Armič v Crngrobu pri Škofji Loki, kjer smo si od zunaj ogledali romarsko cerkev Marijinega oznanenja, potem pa se povzpeli po gozdnatem slemenu na Planico. Skozi vas Čepulje smo v megli nadalje­vali pot proti vrhu, kjer stojita cerkev sv. Jošta in gostoljuben Dom na Joštu. V domu smo uživali v toploti kmečke peči in odličnem ričetu, nato pa sestopili v dolino. Besedilo: Slavka Mattias Fotografija: Tatjana Rodošek Zimzeleni v okolici Godoviča Sivega decembrskega dne smo se Zimzeleni odpravili na zadnji pohod v letu, tokrat v ne­znano. Pohodniki so vedeli le, naj imajo s seboj baterijske svetilke. Potrebovali smo jih za ogled notranjosti enega izmed bunkerjev italijanskega alpskega zidu v okolici Godoviča in nedokonča­nega železniškega predora, ki ga je avstro-ogrska armada gradila leta 1916. Za oskrbo soške fronte so načrtovali železniško progo Logatec–Črni Vrh. Dokončali je niso nikoli in sredi gozda blizu Godoviča je ostal nedokončan predor, ki je svo­jevrstna zanimivost. Zimzeleni smo ga prehodili v dolžini 400 metrov in opazovali različne grad-bene faze, spotoma pa občudovali sto let stare kapniške tvorbe. Skozi temo se je vila dolga vrsta lučk in razsvetljevala podzemni prostor. Predor se konča z italijanskim bunkerjem, skozi katerega vodi pot na površje. V Črnem Vrhu smo po kosilu slovesno zaključili pohodniško leto 2016 in si za prihodnje zaželeli vse najlepše, obilo zdravja in varen korak. Besedilo: Sonja Zalar Bizjak Pohod na Ključ Sončki smo se 3. januarja odpravili že na prvi pohod. Tokrat je bil naš cilj Ključ v Polhograjskem hribovju. Dokaj strma gozdna pot se je ob kle­petu hitro izgubljala za nami. Prvi postanek smo imeli pri Partizanskem domu na Ključu, kjer smo prisluhnili zgodbam, ki jih je spisala vojna vihra v tamkajšnjih krajih. Pot smo nadaljevali do vrha Ključa, kjer smo se razgledali, odtisnili žig, potem pa vzeli pot pod noge do Sv. Urha. Cerkev je ob­dana z obrambnim zidom in stolpi iz 15. stoletja, vse je lepo obnovljeno in urejeno. Od tam nas je pot vodila samo še do gostišča Pr' Kozinc v Po­dolnici, kjer smo slovesno zaključili pohodniško leto 2016. Ivanka in Jože Štumberger Barjani na Krimu Za predzadnji pohod v decembru sta naša vo­dnika Sonja in Frenk izbrala Krimsko hribovje, najvišji vrh Krim pa za naš cilj. Izhodišče pohoda je bilo nad vasjo Preserje ob vznožju hribovja. Pot nas je vodila po lepi gozdni poti do Planince in cerkvice sv. Tomaža in naprej. V tem letnem času ni rožic, zato smo kaj hitro napredovali navzgor. Dobro razpoloženi smo prispeli v planinsko kočo, ki stoji prav na vrhu Krima (1107 m). V domu nas je že čakala topla malice – “krimski lonec” – in potolažila naše lačne želodce. Več kot dvajset let je bil vrh Krima zaprto območje zaradi prisotno­sti nekdanje JLA, kar je pravzaprav velika ško­da. Ta planinska postojanka se namreč ponaša s prav neverjetnim razgledom na vse strani neba. Občudovati je mogoče Barje in bližnje hribe, ob dobri vidljivosti še Julijce, Karavanke, Kamniško­-Savinjske Alpe, Pohorje, Posavsko hribovje, Na­nos, Snežnik ... in vse do morja! Mi pa, žal, nismo videli kaj dosti več od Barja in okoliških vzpetin! Navzdol smo se vračali po prijetni krajši poti v Rakitno. Besedilo: Alenka Lavrih Prve stopnice po 40 letih Skoraj težko je verjeti, da je od zadnjega podviga gabaritih kot one izpred skoraj­da pol stoletja. Potreben je bil le gradnje stopnic mimo tretjega slapa v Peklu še »lažji podvig« prenosa sestav­ minilo že okroglih 40 let. nih delov nad tretji slap (ročno, V letih 1975, 1976 so namreč nem zavarovanju. Skozi leta, še se razume), kjer so zamenjale domači prostovoljci ob finanč-posebej v devetdesetih, so bila dotedanje železne lest ve. Konč­ni pomoči krajevne skupnosti zato tod nameščena nova so-no montažo je nadzoroval iz-Borovnica, občine Vrhnika in dobna varovala, nad zadnjimi kušeni markacist dr. Bogomir komisije za planinska pota Pla-stopnicami so celo »dimnikar-Celarc. Še pred koncem leta so ninske zveze Slovenije v strmo ske lojtre« (citiram legendar-se po novih stopnicah že vzpe­steno vgradili tri stopnišča, dol-nega Franceta Lebna). Dobra njali planinci z vseh koncev ga od šest do štirinajst metrov, štiri desetletja pozneje se je v Slovenije. Društvi na podlagi ki so nadomestila prejšnje lese-krogu Turističnega in Planin-pridobljenih izkušenj v teko­ne in močno dotrajane različice. skega društva Borovnica po-čem letu načrtujeta nadaljeva-Obenem je bila tedaj izvedena rodila ideja, da bi nadaljevali s nje projekta izgradnje stopnic še vrsta drugih varovalnih del, tedaj začetim projektom. Naj-na tem odseku, morebiti celo sama akcija pa je spodbudila prej je bilo potrebno ugotoviti, ob pomoči evropskih sredstev. ustanov itev borovniškega pla-če v dolini še obstaja znanje za S tem bi bil vzpon skozi sotesko ninskega društva. A nekateri izdelavo. Več kot kos tej nalogi za obiskovalce nedvomno pre­drugi deli tega nevarnega odse-sta bila mojstra Miloš Novak cej lažji in predvsem varnejši. ka so ob naraščajočem obisku in Boštjan Hribar. Novih šest soteske in posledični eroziji sča-metrov stopnic je bilo v začetku Damjan Debevec, soma pokazali nujo po podob-leta izdelanih v natanko istih foto: DD Državni sekretar Leben na delovnem obisku v Borovnici da bi se zadeve lahko bistveno izboljšale že s prepovedjo vleke Borovnica ima bogato železničarsko tradicijo, dobre povezave z vlakom z Ljubljano in velik s starimi dizelskimi lokomoti­ potencial za trajnostni razvoj železniške tehniške vami v nočnem času. dediščine. Občina Borovnica ima dobro železniško povezavo z Ljublja- Zastarela železniška postaja, rovnica Bojanom Čebelo, kjer no in enega najvišjih deležev neurejeno parkirišče pred njo se je seznanil s problematiko železniškega prevoza pri izbo­ ter zaradi povečanja železniške-na področju prometne infra­ru načina potovanja v državi, ga prometa vse večja izposta-strukture v občini. Osrednja zlasti pri prevozih na delo in v vljenost prekomernemu hrupu tema pogovora je bil železniški šolo. Zato namerava občina z pa zahtevajo boljše sodelovanje promet v občini ter njegov vpliv izgradnjo P+R parkirišča občine, države in Slovenskih na okolje in zdravje ljudi, na kar ob železniški postaji ta delež železnic pri iskanju ustreznih je tudi opozoril župan v pismu, še povečati. V zvezi s prenosom in pravočasnih rešitev. Držav-ki ga je naslovil na ministrstvo za parkirišče potrebnih zemljišč ni sekretar Jure Leben se je 12. lansko leto konec decembra. na občino bo ministrstvo po­ 1. 2016 udeležil delovnega se-Državni sekretar Jure Leben iskalo rešitve, ki bodo občini stanka z županom Občine Bo-je dejal, da bo omenjen predel omogočale prijavo na prihodnje razpise za črpanje evropskih sredstev v ta namen. Po pogovoru sta si državni sekretar Jure Leben in župan Bojan Čebela še ogledala žele­v prihodnje predmet prome-rovnica načrtovana v okviru iz-seznanjen, v sodelovanje z lo-zniško postajo ter območje, kjer tno-tehnoloških in infrastruk-vedbe II. faze del v naslednjem kalno skupnostjo bo Direkcija bi v prihodnje uredili sodobno Nadaljevanje sprememb OPN turnih ukrepov. V I. fazi del se kohezijskem obdobju (po letu RS za infrastrukturo pripravila parkirišče. Državni sekretar je načrtuje ureditev izvennivoj-2023).predlog rešitve za najbolj s z veseljem sprejel povabilo na skega dostopa do peronov za Župan je izpostavil tudi pro-hrupom obremenjena ob-proslavo ob občinskem prazni­potniški promet na železni-blem prekomerne izpostavlje-močja v Borovnici. Občina ku, s katerim bomo v občini Bo­ Občina Borovnica je od 14. 11. do 14. 12. 2016 ški postaji Borovnica. Med dru-nost hrupu zaradi železniškega bo v ta namen izvedla meritve rovnica letos obeležili 160. oble­javno razgrnila Druge spremembe in dopolnitve gim pa je nadgradnja železniške prometa. Državni sekretar je hrupa na več lokacijah. Pred-tnico dokončanja železniške proge na odseku Preserje–Bo-dejal, da je s to problematiko stavniki občine so tudi opozorli, proge med Dunajem in Trstom. Občinskega prostorskega načrta. V tem času (23. 11. 2016) je bila v osnovni šoli dr. Ivana Korošca javna obravnava, na kateri so lahko občani ustno podali pripombe na ta dokument. Prisotnim so odgovorili na vsa vprašanja in jim ponudili 160 let Južne železnice na koledarčkih dodatna pojasnila k razgrnjenemu gradivu, kar je razvidno tudi iz zapisnika javne obravnave. Koledarčki z voznimi redi vlakov na relaciji Velika večina prejetih pripomb se nanaša na spremembo namenske rabe Borovnica–Ljubljana so zopet tu. Za vas sva jih zemljišča iz stavbnega v nestavbno (kmetijsko ali gozdno zemljišče), kar oblikovala spodaj podpisani ter Boštjan Pervinšek. je posledica posodobitve evidence nezazidanih zemljišč. Predlogi bodo preučeni z vidika skladnosti s predpisi in strokovnimi izhodišči s področja Na naslovnici tokrat najdete ni koledarček z godovnimi in prostorskega načr tovanja. Občina bo predloge upoštevala, če bodo najstarejšo upodobitev Borov-državnimi prazniki ter lunami. skladni s strateškimi usmeritvami razvoja občine Borovnica. Skladno nice (in borovniškega viadukta), Na zadnji strani pa je vozni red z zakonom o prostorskem načr tovanju bo občina sprejela stališča ki jo je daljnega 13. aprila 1850, vlakov, kjer so posebej označeni do pripomb in predlogov, ki so bili podani v času javne razgrnitve med bivanjem v sosednjem bi-vlaki, na katere je možno nesti dopolnjenega osnutka SD OPN Borovnica. Stališča do podanih pripomb in striškem gradu, izrisal cesarski kolo. Koledarčki so izšli v na­predlogov na razgrnjen dopolnjen osnutek SD OPN Borovnica bodo zaradi inženir in arhitekt železnice kladi 3000 izvodov, večina jih varstva osebnih podatkov objavljena brez podatkov o vlagateljih pripomb. Dunaj–Trst vitez Karl von bo raznesenih po gospodinj-Predlagatelji pripomb pa bodo vsak posebej obveščeni o sprejetem Ghega. V letu 2017 namreč stvih, ostali pa bodo na voljo stališču. Občina bo na podlagi sprejetih stališč do pripomb pripravila praznujemo 160-letnico slove-na borovniški železniški postaji predlog SD OPN, ki ga bo morala še dokončno uskladiti s pristojnimi snega odprtja t. i. Južne železni-oz. jih bo Turistično društvo Zakaj? Zakaj pa ne. Tudi na tem nad Borovnico. Morda vam v nosilci urejanja prostora. Šele po uskladitvi vseh mnenj bo dopolnjen ce, ko se je sam presvitli cesar Borovnica uporabljalo kot pro-mestu prisrčno voščiva srečno prihodnjem letu vendarle uspe predlog lahko sprejel Občinski svet Občine Borovnica. novo leto 2017 vsem občankam … ne, saj se hecam. Ne bo vam Franc Jožef z vlakom pr vič mocijsko gradivo na sejmih in in občanom ter še posebej ti-uspelo. popeljal iz cesarske prestolnice drugih prireditvah. Sponzorja OBČINA BOROVNICA Dunaj v glavno pristanišče Trst. letošnjih koledarčkov sva spo-stim, ki si iz leta v leto neumor-Damjan Debevec Sredino zapolnjuje miniatur-daj podpisani in Igor Trček. no prizadevate, da bi obupala Konjeniki ohranjajo tradicijo God sv. Štefana 26. decembra že tradicionalno spremljajo dogodki, kot je blagoslov konj in živine. Prvi krščanski mučenec po izročilu namreč velja za zavetnika živine, konjarjev, tovornikov in drugih. Skozi stoletja so se med lju­dmi v povezavi z njim razvile številne šege in navade, med njimi soljenje njiv, da bi bolje rodile, ježa po vaseh in seveda blagoslov konj. Slednji je prvič pisno omenjen v 10. stoletju v malih konjičev kot visokoraslih konj. V toliko večje veselje mlaj­ših obiskovalcev dogodka. Med posamičnimi glasbenimi toč­kami je o dejavnostih društva spregovoril njegov predsednik Ciril Cerk: »Smo maloštevilno nemškem Trierju, na naših tleh pa ga je ovekovečil Janez Vaj­kard Valvasor. Konjeniško društvo Borovni­ca z blagoslovom konj navadno društvo, a na vseh prireditvah so nas opazili in lepo sprejeli. Z našimi konji smo obiskali Gre­gorjev sejem v Novem mestu, marca smo v Bistri na medob­ zaključi pestro in delovno se­zono ter obenem vstopi v novo leto. Tudi tokrat so se ga lastniki konj udeležili v lepem številu ter prostor pod stebrom viadukta zapolnili do zadnjega mesta. Kot zanimivost naj zgolj ome­nim, da se je tokrat prvič bla­goslova udeležilo skorajda več činski prireditvi počastili dan voda, predstavili ponije v vrtcu, na razstavi v Celju, poleti smo sodelovali na povorki ob pra­zniku borovnic, septembra na razstavi pasemskih konj v Hor­julu, decembra pa smo bili v Polhovem Gradcu na Miklavže­vem sejmu. Ko zak ljučujemo delo društva v tem letu, je prav, da se zahvalimo vsem članom društva, ki so vse leto skrbeli za živali, sodelovali na dobrodel­ nih prireditvah, pogosto krili tudi stroške priprav, opreme Novoletni sejem v Borovnici Leto je naokoli in zopet je šolski sklad organiziral pijačami. Veseli smo, da se je ši in strokovni delavci kot tudi ponovno snidenje čez eno leto sejma udeležilo toliko ljudi, saj otroci, predvsem pa vsi Borov-Vas lepo pozdravljamo in Vam zdaj že tradicionalni novoletni sejem pred smo zbrali 1.893,74 evra. ničani, ki so se zopet izkazali s želimo lepe in mirne praznike Osnovno šolo Borovnica. Hvala vsem in vsakemu pose-svojo solidarnostjo. V upanju na ter srečno in zdravo novo leto Na sejmu so svoje izdelke za mestu bi se za pomoč pri orga-bej, ki ste darovali prostovoljni prostovoljne prispevke ponuja-nizaciji zahvalila g. ravnatelju prispevek, s katerim bomo otro­li otroci ter strokovne delavke Danijelu Horvatu, našemu žu-kom iz socialno šibkih družin vrtca in osnovne šole Borovni-panu Bojanu Čebeli in gasilcem lahko pomagali pri odhodu na ca. Sodelovalo je 14 oddelkov iz Brezovice pri Borovnici. letovanje ali v šolo v naravi ali vrtca in 9 razredov ter krožkov Na sejmu je otroke s svojim pa kupili nujno potrebno opre­ šole. Prav tako so bili na sejmu programom zabavala Rada mo za izvajanje kakovostnejše­tudi kulturno društvo – sekcija Kikelj Drašler, odrasle pa an-ga učnega programa v vrtcu ali Punkeljc, čebelarsko in sadjar-sambel Livada. Tudi letos so šoli. sko društvo, ki so nam donirali devetarji poskrbeli za sladkanje Se je pa izkazalo, da je novole­izkupiček od prodaje. Prav lepo s carskim pražencem in čajem, tni sejem dogodek, na katerem se jim zahvaljujemo. Na tem gostilna Godec pa z ostalimi se z veseljem družimo tako star­konj in skrbeli za njihovo dobro zdravstveno stanje. Želim vam, da današnji blagoslov preživi­te v prijetnem vzdušju, veliko lepega in dobrega pa naj vam prinese tudi prihodnje leto.« Z lepimi besedami na račun konj pa ni skoparil niti župan Bojan Čebela: »Konj predstavlja v ci­vilizacijskem smislu za človeka precejšen napredek, ki je bil pre­poznan pred petdesetimi leti. S prihodom železnice sta njegova vloga in gospodarski namen resda izgubila na pomenu, je pa žival nedvomno ostala tista, ki v našem in širšem prostoru pred­stavlja neko spoštovanje, pleme­nitost, ki jo je treba na tak način kot danes ohranjati in ceniti. Blagoslov konj je nedvomno dogodek, ki je temu namenjen.« Blagoslov konj je zatem opravil borovniški župnik Janez Šilar. Konjem so razdelili še blagoslo­vljena kruh in sol, njihovi lastni­ki pa so prejeli lepe spominke. Damjan Debevec, foto: DD 2017! Za šolski sklad napisala Jana SedejFoto: Damjan Debevec Zgledi vlečejo Dobre zglede velja posnemati, a kaj ko tudi slabe ni je sledil šok. Izginili so trije orehi, češnje, ki so še spomladi pridaniči hitro kopirajo. segale 2,5 metra visoko, pa so Tako je po zgledu MO Lju-rovniških jablan, ki že uspešno čudežno skoraj izginile – polo­bljana tudi Sadjarsko društvo rastejo. Spomladi 2016 so člani mil jih je neznani vandal. Zato Borovnica v povezavi z Občino sadjarskega društva, ki so s po-lahko le ugotovimo, da so bili Borovnica zasadilo nasad av-močjo občine kupili nekaj sadik nameni o javnem sadovnjaku in tohtonih sadnih vrst na javnih češenj in orehov, zasadili tudi urejeni brežini našega vodotoka površinah, točneje na obvo-prvi urbani sadovnjak. sicer dobra ideja, a je neki nepri­dnem pasu Borovniščice. Del Konec poletja so skladno z do-diprav kopiral tudi slabe prakse struge je že leta 2002 na obrobju voljenjem inšpektorja MOP po-iz soseščine in poškodoval nova, svoje posesti zasadil tajnik dru-rezali divje rastoče jelše in vrbe, mlada drevesa. Vseeno člani štva. Do danes je kar nekaj dre-ki le ovirajo pretok Borovnišči-borovniškega sadjarskega dru­ves izginilo neznano kam. Sedaj ce in ne dajejo nobene dodane štva ne bodo odnehali in bodo je na tem delu posajenih 30 sliv vrednosti, ter naredili prostor poškodovana drevesa negovali in boncljev ter 5 avtohtonih bo-za rast češenj in orehov. Jese-naprej, brežino pa urejali in kr­ čili jelše, da bodo mlada drevesa imela dovolj prostora za rast. Pisca teh vrstic zelo zanima, ali bo čez nekaj let, ko bodo drevesa zacvetela in dala prve sladke sadeže, tisti pridanič pri­šel in si utrgal rdeč sadež ali mu bo vest to preprečila. Ne glede na to pa bodo drevesa na voljo vsem sprehajalcem, ki si ob Bo­rovniščici nabirajo moči in mi­rijo živce. Mogoče kdaj “zraste” pod njimi še klop. Za SDB Igor Trček Vabilo Vrabec Živ Žav in druge sumljive ptice JSKD OI Vrhnika, KD Borovnica, FS Šumnik vas vabi Koncert folklornih skupin Dvorana Osnovne šole dr. Ivana Korošca Borovnica Sobota, 18. februar, ob 19. uri Območno srečanje folklornih skupin kulturnih društev Borovnice, Ligojne, Rakeka in Grosuplja Vabljeni! Šola zdravja Društvo Šola zdravja izvaja vaje po metodi 1000 gibov. Avtor je vojaški zdravnik Nikolay Grishin, ki živi in dela v Sleveniji že 23 let. Metoda 1000 gibov obsega 51 iz­branih, bolj ali manj že znanih vaj. Zaporedje je skrbno izbrano po pravilu postopnosti, od lažje do tež­je vaje, od manj do več ponovitev v istem času. Vaje se ponavljajo po 4-, 6- in 8-krat. Raztezne vaje izvajamo glede na sposobnosti. Sami se nad­zorujemo tako, da vedno delamo do rahle bolečine. Metoda 1000 gibov nam daje priložnost, da v 30 minu­tah razgibamo skoraj vse sklepe, od prstov rok do prstov nog. S primerno aktivnostjo pospešujemo prekr vavi­tev in izboljšujemo mišično moč, ki nam daje oporo za boljšo držo telesa, ravnotežje, boljšo gibljivost, vzdržlji­vost, s čimer izboljšujemo svoje tele­sne in psihofizične sposobnosti. Društvo Šola zdravja ima pred­pisan priročnik za vaditelje, ki ga je podprlo tudi ministrstvo za zdravje. Vaditelji opravijo tečaj in so strokov­no usposobljeni za pravilno izvajanje vaj ter vodijo vadbe prostovoljno v naravi s prijetno družbo blizu svo­jega doma. Marca bodo organizirani novi tečaji za vaditelje v petih krajih po različnih regijah v Sloveniji. Pri­družite se nam, naredili boste nekaj zase in za druge. Kontakt: 041 761 182. V Borovnici potekajo vaje od 8.00 do 8.30 od ponedeljka do petka na nogometnem igrišču na Dolu. Na Vrhniki potekajo vaje od 7.30 do 8.00 pri bazenu. Društvo Šola zdravja Gledališki sekciji Kulturnega društva Borovnica Šotki in Tamlad sta konec leta za najmlajše gledalce (njihove mlade ter stare starše) na šolskem odru uprizorili dve prav prisrčni igrici. V prvi se je vrabček Živ Žav v zraku prav nesrečno zaletel v prijatelja Čiv Čiv-a, se nato z njim dodobra sprič­kal, dvoboj, v katerem je frčalo perje, pa bi se skorajda slabo končal, saj se je nadnju pognala mačka. S skupnimi močmi sta ji ubežala, kar je bil zatem vzrok prepira med sicer dobrima pri­jateljicama. Tokrat je frčala dlaka, da je je komaj kaj ostalo na repih in brkih. V zgodbi je nato prišlo do srečnega preobrata, ki se je končal z zaobljubo vrabčkov, da se poslej ne bosta kregala in bosta skupno letala pod nebom, ter zaobljubo muc, da bosta poslej skupaj in složno lovili vrabčke. Gremo na vlak je po drugi strani zgodba deklice, ki se odpravlja k teti v Trst, a za las zgreši redni vlak. Primora­na je počakati na železniški postaji, kjer jo opetnajsti možak, ki ima posedanje za poklic in pitje za delo. Ker nemudo­ma obvesti policistko o kraji denarnice, ta že kmalu zgrabi sumljivega ptička za vrat. Resda bi nepridiprav za svoje ne­čedno dejanje raje sadno kupo, a raz­sodba porote iz vrst mladih gledalcev je soglasna – zapor. Punca dobi nazaj svojo denarnico in srečno prispe v Trst, policistka pa ob tem publiko poduči: »Policaji vse popišemo, vse preiščemo, vse izprašamo, vse zaslišimo. Obrazce izpolnjujemo, kazni določujemo, kra­je raziskujemo, red in mir varujemo. Mirimo razgrajače, mirimo pretepače, usmerjamo promet, gledamo, če kdo ni pripet, po deseti uri zvečer povsod mora biti mir.« Najmlajše je ob robu predstave nato razveselil še Božiček s slastnimi darilci. Damjan Debevec, foto: DD Martinovanje v Gostilni pr Štingl’c ’ Tradicionalni Martinov koncert borovniških Štinglcov so se pevci lani odločili preseliti na povsem novo lokacijo, v na novo odprto Gostilno pr’ Štingl’c. A, resnici na ljubo, prav dosti gostilni za vzorec. Je pa premogel dobrodušne­podoben ta hram ni bil. Ne le da ni bilo ga »oštirja« Matjaža Ocepka in zgo­v njem najti goske, še pijače je bilo zgolj vorno »natakarico« Laro Ofentavšek, ki sta na Martinov večer gostila kar dva pevska zbora, narodno-zabavni ansambel in še kopico gostov za povrh. Nabor pesmi je bil času in dogodku Č e b el a r, u čit elj ,in čistosti. profe sor, ravnatelj;Gospod Stane, člo- V spomin služboval je več krajih vek širokega obzorja,naše širše domovine, življe njs k i h pre iz­na katero je bil iz-kušenj, s posluhomredno ponosen in joStane za zavedanje vzgoje,spoštoval. V začetkuprenašanje moralnih 90. let, ko se je kazalvrednot  za družbo sen mnogih Slovencev Novačan znanja, poštenosti inpo samostojni državi, spoštovanja. Izrednoje postal predsednikse je trudil ohranitiDEMOS na področjusvoj kraj, mu datiVrhnike. Dom, ki sta si pečat mirne, urejenega zgradila z ženo Eli-vasi, zrasle s svojimico, izredno dobrosrčno t ravnik i , njivami ,profesorico, je krasilmedovitimi zelenimi lep vrt s čebelnjakom. gozdovi, skrivnostnimOb upokojitvi je svoje Barjem, našimi sa­čebelarstvo nadgradil dovnjaki , čebelamiz nakupom tovornja-kranjskimi sivkami,ka, opravil izpit za vožnjo, naložil ljubljene prijetnimi ljudmi, ki se ob srečanju prijaznočebele kranjice in jih z velikim veseljem vozilnasmehnejo in pozdravijo. Prejel je tudi ob­po Sloveniji in Hrvaški. Rad je obujal spomi-činsko priznanje za pozitivno delovanje na ne na te trenutke in jih z burno domišljijo invzgojno-izobraževalnem področju. Njegova iskrivostjo prenašal med nas, čebelarje. Ko družina je v spomin očetu, dedku in prade­se je čebelarsko društvo odločalo o gradnji du zapisala: vse življenje borec do zadnjega šolskega čebelnjaka, je z velikim veseljem to diha, upornik, pravičnež in domoljub! Tudipodprl in postal prvi mentor. Kot odličento je bilo njegovo poslanstvo! pedagog je mnogim učencem približal ne­precenljivo delo čebel; zgled delavnosti, reda Čebelar Franc Kavčnik primerno vesel, a posvetimo se malce nastopajočim, ki sta jih naša povezovalca prav lepo predstavila. O Štin­ glcih menda že vse vemo, jih pa to sezono vodi novi zborovodja Aleksander Müller. Ženski pevski zbor Ivan Rijavec iz Črnega Vrha nad Idrijo po drugi strani prepeva že 24 let. Vodi jih zborovodkinja Katja Bajec Felc, v svoj repertoar vključujejo slovenske narodne in umetne, nabožne ter pesmi drugih narodov. Druži jih veselje do petja in druženja, vsako leto pa se jim pri­družijo tudi nove članice. Še na kratko o Ivanu Rijavcu (1905–1980), kateremu v čast je poimenovan zbor. Bil je izvrsten pedagog v Glasbeni šoli Idrija, njen dolgole­ tni ravnatelj, več desetletij zaslužni zborovodja števil-Novoletni turnir v floorballu nih zborov in tudi skladatelj. Zaradi osebne skromnosti nikoli ni uredil in objavil svojega bogatega opusa glas­ benih del, za to so pred kratkim poskrbeli šele njegovi dediči. Veselo, na poskok pa so na tokratno martinovo zaigrali mladi glasbeniki iz prav tako mlade skupine z imenom Nori val. Ansambel te dni praznuje svoje drugo leto, izvaja pa narodno-zabavno, zabavno ter plesno glasbo. Člani, Nejc Trček (vokal, kitara, klavia­ture), Rok Jamnik (vokal, bas kitara, bariton), Martin Podgrajšek (vokal, harmonika, klaviature), Anama­rija Rot (vokal, kitara), Valerija Rot (vokal), prihajajo z vseh koncev, Padeža, Dola, Kamnika pod Krimom in Škofje Loke. Po njihovih besedah jih povezujejo prija­teljstvo, smeh ... in malo norosti – zato tudi ime Nori val. Borovnica sicer ne slovi ravno kot vinorodni okoliš, morda bi sem pa tja nabrali kaj brajdnega vina, znamo pa zato ceniti dobro kapljico, kar tudi nekaj šteje. Mo­rebiti prav iz tega ozira so se Štinglci to pot odločili priložnosti na ljubo imenovati prvo borovniško vinsko kraljico. Kandidatk sicer ni bilo prav dosti, natanko ena, a bi ji težko našel konkurenco. Ko bi se le tudi to pre­levilo v tako lepo tradicijo, kot je že Martinov koncert. Damjan Debevec, foto: DD Poleg 13 ekip iz vse Slovenije (Borovnica, Vrhnika, Ljubljana, Poljane, Škofja Loka in Žiri) se je turnirja udeležila tudi hrvaška ekipa FK Hidravlika iz Donje Stu­bice, ki je borovniške igralce že povabila na njihov turnir ob Dne­vu mesta, ki ga organizirajo po­mladi. Turnir je potekal od jutra­njih ur in se zaključil dramatično, točno ob polnoči. Tekme so bile zelo atraktivne, saj smo za preboj v polfinale gledali izjemno izenače­ne boje, kjer so o polfinalistih od­ločali prosti streli, ravno tako sta bili napeti obe finalni tekmi. Za 3. mesto sta se pomerili ekipi Kro­kodilčkov in Mavričnih opic, kjer so bili v prostih strelih uspešnejši Krokodilčki. V finalni tekmi sta palici prekrižali borovniška ekipa Osvajalci in poljanska ekipa Lord A.G.C. #9. Ob dih jemajoči igri se je gledalcem ježila koža. Tudi iz­kušena sodnika sta imela veliko dela, ko sta mirila testosterona prepolne igralce. Na koncu je z golom razlike zmagala gostujoča ekipa, vendar vse čestitke tudi drugouvrščenim Osvajalcem. Najboljše tri ekipe so prejele da­rilni bon Gostišča Godec, prvo- in Kot že tradicija veleva, je tudi letos v začetku decembra v Borovnici potekal novoletni turnir v floorballu. Letos so šli organizatorji še korak dlje, saj je turnir dobil tudi mednarodno noto. drugouvrščena ekipa pa še simbo­lični denarni nagradi. Vsaka eki­pa je ob prijavi prejela Božičkovo vrečko s sadjem, ravno tako je vsak sodnik prejel vrečko zahvale z uporabnimi stvarmi ter brezpla­čen obrok. Igralci in njihovi spre­mljevalci so bili veseli kupončkov za ugodnejšo malico v gostišču Godec. Na hodniku je bila po­stavljena stojnica, polna dobrot izpod pridnih rok kmečkih žena društva Ajda Borovnica; igralci in obiskovalci so si tako lahko po­stregli z vrsto slastnega peciva in sadjem. Letos smo organizatorji med igralce in sodnike razdelili kar 80 kg mandarin ter jabolka in banane. Ekipa organizatorjev se zahvaljuje sponzorju dogodka Zavarovalnici Triglav, Osnovni šoli dr. Ivana Korošca Borovnica za uporabo telovadnice, gostišču Godec za pripravo hrane in na­grade, Miru Droletu za pomoč pri varovanju in redarstvu, Francu in Ireni Molk za vsestransko pomoč, izvrstnim sodnikom, društvu Ajda in Andreji Korošec ter floor-ball mamicam in babicam za vse dobrote, podjetjem Urh, Euromed in Jurček ter Petru Črnilogarju in Alešu Remcu za nagrade ter nena­zadnje vsem sodelujočim na tur­nirju za športno vedenje. Ob tej priložnosti vam vsem želimo predvsem zdravja pol-no novo leto, naj bo uspešno, aktivno in polno nasmejanih obrazov. FBC Borovnica, Vanja Remec Veseli december v vrtcu Mavrica Novoletno vzdušje se je začelo že z novoletnimi bice), Lunino kraljestvo (Mačje mesto), predstavo z naslovom delavnicami, na katerih so starši in otroci izdelovali Malo drugače pa so nam pripra­ najrazličnejše izdelke za sejem, ki je potekal pred vili Ježki (deklamacije in zvočne šolo. cevi). Skupini Pikapolonice in Mačje mesto sta pripravili po­ Na stojnicah smo strokovne tudi starši; pekli smo piškote hod z lučkami in ustvarili pravo delavke obiskovalcem ponudile in vaflje, toaste, imeli čajanko pravljično vzdušje. voščilnice, svečnike, adventne in sadno-čokoladni fondi, no-Na zelenem vhodu so skupine venčke … Hvala vsem, ki ste voletni kino ter Miklavžev zaj­prispevali, tako na delavnicah trk. Skupine Žabice, Škrati in Konjički, Kresničke in Pike pri­ pravile dejavnosti z naslovom kot sejmu, in nam pomagali s Mačje mesto so obiskale Kino Pozdrav zimi. Zborček Mavri­ prostovoljnimi prispevki za šol-Dvor in se udeležile programa ca nam je ubrano zapel nekaj ski sklad. Kino Balon ter si ogleda le krat­otroških pesmi pod vodstvom Veseli december v vrtcu Ma-ke animirane filme. vrica je potekal nadvse barvito. Starejši otroci (4–6 let) so se Tine Mazi in Polonce Gabri-vščina so nam zaigrali pred-sanje. Obiskal nas je tudi Dedek zak ljučili z novoletnim plesom. Okraševanje igralnic je poteka-izkazali z dramatizacijami: Tri el, dijaki predšolske vzgoje iz stavo Poredna muca, lutkovno Mraz in nas razveselil z novimi lo skupaj z otroki in ponekod goske (Škrati), Ogledalce (Ža-Srednje šole Veno Pilon Ajdo-gledališče Ku-kuc pa Medvedje igračami. Veseli december smo Natalija Strmšek Iz PD Borovnica Obisk Muzeja pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu POT Polhov Gradec Starejše skupine, Ža-so si v Mestnem muzeju bice, Škrati in Mačje me-v Ljubljani ogledali stalno sto so se 26. oktobra 2016 razstavo Vodno potovanje. V soboto, 13. novembra 2016, je bilo v tem šolskem letu prvo odpravili v Muzej pošte in Raziskovanje muzeja so planinsko orientacijsko tekmovanje naše lige. Pripravila ga je telekomunikacij v Polho-začeli z ugotavljanjem, kje mlada ekipa planinskega društva Ljubljana - Matica. grajsko graščino. vse lahko najdemo vodo in V muzeju so na ogled za kaj jo potrebujemo. Raz- Za prizorišče tekmovanja so izbra-li še praktično delo. Na naslednji živi prenovljene in dopolnjene iskovali so stare, zanimive li Polhov Gradec. Gostišče Pograjski točki so za nas pekli čevapčiče. Med zbirke: Zgodovina pošte, predmete, svojo zgodbo sta dom je bilo naše izhodišče. Mladi dvema točkama so bile take globeli, Matičarji so nam postregli s svežimi da smo šli raje daleč naokrog. So naši Zgodovina telekomunikacij, povedala rimski balzamarij idejami. Mora li smo predelati doda-mladi pripovedovali, da so šli kar po Telefonistke in telegrafistkein koliščarski vrč. Za konec ter Živin kotiček, ki je na-smo izvedli eksperiment tno literaturo, čeprav je to običajno vseh štirih v strmino. Zadnji del smo menjen najmlajšim obisko-z vodo, se tudi sami spre­ le za državne tekme (SPOT). Najprej imeli na zemljevidu označen z rdečo valcem. Po muzeju so otro-menili v kapljice vode in z so zbrali prijave mlajših ekip, jim črto in treba je bilo pravilno vrisati ke popeljale vodičke, ki so gibanjem poustvarili vodni dali za pisat teste in jih nato vse po kontrolno točko. Iz PD Borovnica se na barvit in zanimiv način krog. Tudi Škrati so obiskali vrsti poslali na teren. Ostale ekipe nas je tekme udeležilo 25 zagnanih smo imele preizkus znanja in start orientacistov. Dečki v kategoriji A so predstavile vsak del zbirke Mestni muzej in se udeleži­in tudi strokovne delavke li prav posebne delavnice z pozneje. Testi so bili obsežni kot na za las zgrešili prvo mesto. V kategoriji SPOT. Dobili smo 5 listov vprašanj s B smo imeli kar 3 ekipe, sama dekleta. popeljale v zgodovino pošte naslovom Dom nekoč. Na in telekomunikacij. delavnici jih je gostiteljica, področij planinske šole, orientacije in Dosegle so 2., 3. in 5. mesto. Študentje gospodinja Magdalena sko­ dodatne literature. Tudi na progi smo so bili edini predstavniki v svoji kate-Vodno potovanje in zi pripoved popeljala v čas doživeli presenečenja. Na Kalvariji so goriji, mi odrasli pa smo tokrat ugnali Dom nekoč pred šestdesetimi leti. Izvir-no šivali gumbe, trli in mleli nam postavili “neskončno” vprašanj konkurenco. Otroci iz skupine Žabice ne gospodinjske pripomoč-orehe, ribali tla s sirkovo kr-iz prve pomoči in nam potem naloži-Kristina Suhadolnik tačo in čistili čevlje. Naredi­li so tudi okraske iz slanega testa, ki so jih okrasili z za­čimbami. Natalija Strmšek 50-letnica borovniške košarke Borovnica, 3. december 2016 – V veliki dvorani gostišča Godec v Borovnici je potekala zaključna slovesnost ob praznovanju 50-letnice košarke v borovniški kotlini. Ob tej priložnosti so podelili Janez Sečnik. Sledilo je pode­ zahvale Košarkarskega kluba ljevanje zahval Košarkarskega Borovnica in priznanja Ko­ kluba Borovnica, za katerega šarkarske zveze Slovenije. Na sta bila zadolžena Franjo Mo­ slovesnosti pa so predstavili drijan in Karli Nikolavčič. Res tudi zbornik – knjigo o zgodo­ je bilo kar nekaj posameznikov, vini borovniške košarke, ki jo ki so bili del 50-letne košarkar­ je celo leto pripravljal poseben ske zgodovine v Borovnici in uredniški odbor. Knjigo so vsi so s svojim delom in požrtvo­ prisotni na zaključni slovesno­ valnostjo prispevali k njene­ sti tudi prejeli. mu uspehu. Zahvale so prejeli: Slovesnosti se je udeležilo Andrej Kobilica, Simon Seljak, kar lepo število ljubiteljev bo­ Občina Borovnica, Osnovna rovniške košarke. Med njimi šola dr. Ivana Korošca Borov­ bivše košarkarice in košarkar­ nica, Ana Nikolavčič, Irena ji, trenerji, strokovni delavci, Molk, Hazim Frljak, Anton Ke­ predstavniki Košarkarske zve­ nig, Klemen Stojanovič, Marko ze Slovenije (KZS), župan ob- Zalar, Roman Centa, Jure Ver-Del bivših košarkarjev Borovnice čine Borovnica Bojan Čebela bič, Košarkarska zveza Sloveni­ in številni prijatelji in znanci slavljencev. Zbrane je prvi na­govoril župan Bojan Čebela. Med ostalim je poudaril, da je na borovniško košarkarsko »družino« zelo ponosen in obenem vesel, da so prav ko­ ja, Košarkarski klub Olimpija in Humanistično umetniško društvo Karel Barjanski. Praznovanje je z glasbo obo­gatil instrumentalni trio Dolče (Alenka Ošaben, Eva Grmek in Tjaša Tomažin), ki se mu je pri­ bje predstavlja 50 let košarke v Borovniški kotlini po letih in obdobjih. Veliko materiala za ta del je bilo dobljenega iz arhiva Našega časopisa in KK Borovnica ter zasebnih pisnih in fotografskih arhivov. Drugi del predstavlja razvoj osnov­ nošolske košarke, ki se je začel s prihodom učitelja telesne vzgoje Pavla Bajca in se sedaj nada ljuje z učiteljem Kleme­ nom Stojanovičem. Tretji del pa je namenjen košarkarskim portretom najboljših in dolgo­ letnih igralcev ter organizator­ jev. Predstavljeni so Pavle Bajc, Drago Mekinda, Franjo Mo­drijan, Angela Šivic, Nada Vu­ leta, Danijel Sivka, Grega Mali, Karel Nikolavčič, Klemen Sto­ janovič in Janez Sečnik. Knjiga je polna slik, komentarjev in analiz posameznih tekem ter opisuje tudi nekaj zanimivih dogodkov. Skratka, knjigo je Prelep zbornik – knjiga »50 let košarke v borovniški kotlini treba vzeti v roke in jo prebrati Dobitniki priznanj KZ Slovenije: (avtor Franjo Modrijan) in tako spoznati 50 let delo-Karel Nikolavčič, Janez Sečnik (stojita), Franjo Modrijan in Pavle Bajec (sedita) šarkarji ime Borovnice ponesli širom Slovenije in tudi sveta. Nato pa je v imenu KZS spre­govoril Janez Drvarič, trener in selektor mlajših košarkarskih kategorij v Sloveniji. Podelil je priznanja štirim borovniškim košarkarskim delavcem, ki so v petdesetih letih veliko nare­dili za ugled borovniške košar­ke. To so Pavle Bajec, Franjo Modrijan, Karli Nikolavčič in družil še Žan Bezek. Prireditev je vodila Simona Stražišar, ki je povezovala tudi predstavi­tev knjige 50 let košarke v bo­rovniški kotlini avtorja Franja Modrijana. Vsem zbranim je knjigo, ki obsega dvesto strani, predstavil oblikovalec in po­stavljalec Peter Bezeg. Knjiga je plod celoletnega dela ure­dniškega odbora in je razdelje­na na tri obdobja. Prvo obdo­ vanja košarke v Borovnici. Po predstavit vi le-te je sledilo dru­žabno srečanje vseh prisotnih ob prigrizku. Obujali so spo­mine, uspehe, razne zgodbe in dogodivščine. Vsak je povedal kaj veselega in zanimivega. Zato samo bravo »borovniška košarka«, še veliko uspeha tudi v bodočih petdesetih letih. Simon Seljak »Petdeset let ali pol stoletja je resnično lepo obdobje delovanja nekega kluba oziroma košarke. Čeprav sem se s košarko skoraj rodil na Vrhniki, sem skupaj s Franjem Modrijanom pričel tako rekoč ustanavljati košarkarski klub v Borovnici. Predvsem sva vzpostavila začetne prijateljske stike in organizirala prve tekme med Borovnico in Vrhniko. Spoznala sva se na občinskem atlet­skem šolskem prvenstvu v Borovnici leta 1964 in kot petnajstletnika ugotovila, da oba rada igrava košarko. Še istega leta sva se dogovorila za prvo uradno tekmo Borovnice na Vrhniki. Obe ekipi sta takrat nastopili z mladinci. Spomnim se, da ministrica, pristojna za izobraževanje, znanost in šport, temveč tudi kot Borovničanka, ki je bila aktivno vpeta v razvoj košarke in njenega pomena za kraj in sokrajane. Morda je tod tudi razlog , da mi je šport še posebej ljub. Spoštovani, vsem, ki ste pripomogli k tej častitljivi obletnici, iskreno čestitam in se hkrati zahvaljujem za vse predanosti in verjetja v šport. Z dobrim strokovnim delom ter nadaljnjo usmerjenostjo v šport na lokalni ravni se razvijajo novi, mladi potenciali, ki bodo utrjevali poti in uspehe športa. V košarki ali kakšni drugi športni dejavnosti.« Dr. Maja Makovec Brenčič Nekaj o zgodovini bo­rovniške košarke Začetki igranja košarke v borovniški kotlini segajo v zgodnja petdeseta leta prej­šnjega stoletja, organizira­no pa so jo začeli igrati po izgradnji igrišča pri osnovni šoli in s prihodom učitelja telesne vzgoje Pavleta Bajca. Poleg članske ekipe so bile tudi pionirske, kasneje pa še kadetske in mladinske. Tekmovanja so potekala pod okriljem Košarkarske zveze Sloven ij v podzve­zni ter drugi in tretji ligi. V posameznih obdobjih so ekipe dosegale odmevne uspehe, med katerimi naj omenimo 2. mesto pionir­jev med osnovnimi šolami leta 1974, člani pa so bili ob koncu osemdesetih let nekajkrat na pragu vstopa v prvo slovensko ligo. Bo­rovnica je kot relativno majhen kraj dala slovenski košarki kar nekaj dobrih igralk in igralcev, ki so na­stopali v večjih slovenskih klubih v takratnih zveznih jugoslovanskih ligah I. ZKL, II. ZKL in 1. Slovenski ko­šarkarski ligi (Nada Vuleta,Angela Šivic, Dane Sivka, Franjo Modrijan, Drago Mekinda, Gregor Mali in še nekateri). Po letu 2003, ko je člansko mošt vo preneha­lo z nastopanjem v ligaških tekmovanjih, so igralci od­šli v klube širom po Slove­niji in tudi v tujino. Delo se je nadaljevalo z organizira­njem šole košarke v Borov­nici in na Vrhniki. Vsako leto decembra se nekdanji igra lci udeležijo srečanja in odigrajo medsebojno tekmo Griča in Jeruhe. V želji po ponovni oživitvi tega popularnega športa so leta 2013 ponovno začeli z redno vadbo pionirjev na osnovni šoli pod vodstvom prof. Klemena Stojanoviča. so Borovničani na Vrhniko prišli s kolesi.« Simon Seljak »Danes ima Košarkarska zveza Slovenije 137 članov (društev), ki so pomemben člen in gonilna sila slovenske košarke, brez katerih si je težko predstavljati razvoj te športne panoge v prihodnosti. TVD Partizan Borovnica je pomemben član družine pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije, saj že 50 let skrbi za razvoj košarke na tem koncu naše države, kar nas na Košarkarski zvezi Slovenije še posebej veseli. Košarkarsko društvo iz Borovnice z veseljem podpiramo, saj predstavlja kamenček v mozaiku, ki pripomore k čim boljši vlogi košarke v družbi in doseganju uspehov košarke v Sloveniji.« Matej Erjavec, predsednik Košarkarske zveze Slovenije »V posebno čast si štejem, da lahko ob tem posebnem športnem jubileju Borovnici izrazim »Drage košarkarice, košarkarji, trenerji, športniki in športni zanesenjaki, brez katerih slovenski šport zagotovo ne bi dosegal takih uspehov. Pred vami je zbornik, ki je nastal ob praznovanju 50 let košarke v borovniški kotlini. V njem so opisani začetki bolj organiziranega igranja te lepe igre, ki s svojo atraktivnostjo očara tiste, ki se ji posvetijo. Mene je prevzela maja leta 1964, ko sva si s prijateljem Frenkom Petelinom ogledala košarkarsko tekmo med AŠK Olimpija in selekcijo ameriških profesionalnih igralcev, ki je gostovala po Evropi. Da bo na igrišču pod Cekinovim gradom v Tivoliju košarkarska tekma z Američani, nama je povedala Frenkova teta, pri kateri sva bila na obisku, stanovala pa je na Prešernovi cesti. V ameriški ekipi je nastopil tudi Bob Pettit s številko 9, ki me je s svojo igro tako navdušil, da sem to številko na dresu nosil na večini tekem, ki sem jih odigral v svoji košarkarski karieri.« svoje iskrene čestitke. Te izrekam ne le kot Franjo Modrijan Žažarčane seznanili s kanalizacijo Žažar, 13. december – V prostoru gasilskega individualnih hiš, priklope in stroške le-teh, izvedbo skupnih doma v Žažarju je potekala javna predstavitev črpališč in način financiranja projekta za izgradnjo čistilne naprave in tega ter podobno. Vprašanje, kanalizacije v Žažarju, na kateri so predstavniki ki pa se je ponovilo nekajkrat, občine Horjul in projektantskega podjetja se je glasilo: “Ali so se na javno zbranim predstavili idejni načrt. kanalizacijo priključili tudi vsi tisti, ki imajo svojo lastno malo Polno sejno sobo zaintere-čitev pa je treba odšteti okrog komunalno čistilno napravo in sirane javnosti je uvodoma 160 evrov. so zanjo zaradi drugačne ob­pozdravil župan Janko Pre-Nadalje je idejni projekt činske politike celo prejeli sofi­bil. Povedal je, da je projekt predstavil predstavnik izbra­nanciranje z njene strani?” To izgradnje čistilne naprave in nega projektantskega podjetja vprašanje smo poslali na Javno kanalizacije v Žažarju, v sklo-KONO-B iz Ljubljane. Povedal podjetje Vodovod-kanalizaci­pu katerega se bodo izvedla je, da so bili narejeni geodetski ja. Odgovorili so tako: “Pogoje še druga vzdrževalna dela, ki posnetki trase, izvedenih je in obveznosti za priključitev vključujejo javno razsvetljavo, bilo nekaj sondažnih izkopov objektov na javno kanalizacijo obnovo vodovodnega sistema tal, opisal je, kje naj bi pote­opredeljuje tako uredba o od­s hidranti, kabelsko kanalizaci-kal javni kanal za komunalno vajanju in čiščenju komunalne jo za telekomunikacijske vode, vodo, ki bo po novem ločen odpadne vode, v 22. in 43. čle­odvajanje meteornih vod in od kanala za meteorne vode, nu (U. l. RS, št. 98/2015), kakor drugo, trenutno v fazi, ko so ter omenil, da se bodo načrti tudi odlok Občine Horjul o še možni popravki in drobne za posamezne priključke na odvajanju in čiščenju komu­spremembe, zato je pozval k stanovanjski ali drug objekt nalne in padavinske odpadne aktivni udeležbi. Po pridobi-obravnavali in izdelovali indi­vode (U. l. RS, št. 15/2009). V tvi gradbenega dovoljenja na vidualno. Dejal je, da so se tru­sk ladu z omenjenimi predpisi upravni enoti, ki tej fazi sledi, dili kanal umestiti pod javne je priklop na zgrajeno javno namreč to ne bo več mogoče. površine, kjer se je le dalo. Del kanalizacijo potrebno izvesti Župan je navedel tudi stroške trase fekalne in meteorne ka­ne glede na to, ali je uporabnik in poudaril, da občina ne za-nalizacije bo potekal po za­že vgradil svojo MKČN.” Od­računava priključitev na kana-sebnih parcelah, za kar so že govor je torej jasen, kako pa se lizacijo, niti ne del do prvega pridobljena ustna soglasja. Po­bosta v tem primeru sporazu­jaška, tako so stroški vsakega trebno pa bo pridobiti ob teh mela občina in posameznik, posameznika zgolj dela od posameznikov še služnostna bo prav gotovo stvar nadaljnjih tega jaška do individualne hiše dovoljenja. razprav. Dolgoročno je priklju­in priključek, za katerega je Zadnji del javne razprave je čitev edina prava rešitev za va­količina materiala za izvedbo bil namenjen vprašanjem pu­ščane Žažarja. odvisna od dolžine priključka, blike. Nanašala so se predvsem Nadja Prosen Verbič za dokumentacijo za priklju-na predviden potek vodov do Občina uskladila ceno vrtca Občinski svetniki so na svoji zadnji seji v plačila pripada staršem od prvega dne naslednjega me­ letošnjem letu 20. 12. 2016 na predlog osnovne seca po vložitvi vloge, razen v šole obravnavali tudi tematiko vrtca. Svetniki primerih ko je otrok vključen so tudi v prihodnje potrdili možnost v vrtec pred pridobit vijo pra­50-odstotnega znižanja plačila vrtca za vice do znižanega plačila in so bolniško odsotnost otroka, v kolikor odsotnost starši vlogo oddali najkasneje traja neprekinjeno več kot 30 koledarskih dni. na dan vključitve otroka v vr­ tec. V tem primeru jim pripa- Prav tako so soglasno potr-določa zakon, izpolni izjavo o de pravica do znižanega plači­dili možnost koriščenja pole-materialni ogroženosti zaradi la z dnem dejanske vključitve tnih rezervacij v obdobju od odplačevanja stanovanjskega otroka v vrtec. 15. junija do 15. septembra, kjer kredita, s katerim si družina se staršem ob vnaprej javljeni rešuje osnovni stanovanjski So pa svetniki obravnava­neprekinjeni odsotnosti otro-problem, mora za znižanje vrt-li tudi predlog za povišanje ka v trajanju 30 ali 60 koledar-ca skladno s prvim odstavkom ekonomske cene vrtca za pri­skih dni zmanjša njihovo pla-tega člena vlogi priložiti nasle-bližno 10 %. Sprememba cene čilo za 40 %. So pa svetniki na dnja dokazila: je potrebna zaradi sprejete novo sprejeli tudi dodatno - kupoprodajno pogodbo ali zakonodaje, ki vpliva na višje ugodnost za starše, ki s kre-izpisek iz zemljiške knjige o stroške plač v vrtcu, saj plače ditom rešujejo osnovni stano-nakupu stanovanja oziroma predstavljajo kar 80 % cene vanjski problem. In sicer star-stanovanjske hiše na območju vrtca. Vsi ostali stroški vrtca šem otrok, za katere je Občina Občine Horjul ali gradbeno so ostali nespremenjeni. Po Horjul po veljavni zakonodaji dovoljenje za gradnjo stano-novem cena vzgojno-varstve­dolžna kriti del cene programa vanjske hiše na območju Ob-nih programov v V VE pri OŠ vrtca in so vključeni v vrtec, se čine Horjul, Horjul znašaj mesečno na ob predložitvi dokazil o reše-- namensko kreditno pogod-otroka za 1. starostno obdobje vanju osnovnega stanovanj-bo, 452 evrov, 2. starostno obdo­skega problema dodatno zniža - potrdilo banke o višini anu-bje 344,20 evra, kombinirani plačilo vrtca za en dohodkovni itete kredita. oddelek 405,62 evra. Stroški razred (za družine, ki se uvr-Na podlagi dokazil iz prej-živil znašajo 1,65 evra na dan ščajo od 2. do vključno 6. do-šnjega odstavka o dodatnem na otroka. Višja cena vrtca ve­hodkovnega razreda). Vlaga-znižanju plačila vrtca odloča lja od 1. 1. 2017 dalje. telj, ki na vlogi za uveljavljanje pristojni center za socialno pravic iz javnih sredstev, ki jo delo. Pravica do znižanega Katera je prva informacija, ki jo mora investitor pridobiti, če želi začeti s pridobivanjem dokumentacije za stanovanjski objekt? Vsekakor se je potrebno najprej prepričati, ali parcela ali vsaj del parcele, kjer želite graditi, leži v območju zazidljivosti in v katerem varst venem režimu se nahaja. To je prvi in osnovni podatek, ki ga vsak investitor lahko pridobi na občini ali na spletni strani Občine Horjul pod rubriko pro­storski podatki v sistemu GIS. Kakšen je nadaljnji postopek, kdo ga vodi? Običajno investitor pooblasti projektantsko podjetje, da v njegovem imenu poskrbi za prido­bitev vse dokumentacije – od idejne zasnove do projektov izvedenih del ob zaključku gradnje. Kaj je projektantska podlaga kot osnova za projekti­ranje? Osnovna podlaga je vsekakor lokacijska infor­macija, ki jo je potrebno naročiti na občini in jo pripravi urbanist. Ta dokument vsebuje določila Občinskega prostorskega načrta Občine Horjul, katere mora projektant upoštevati pri projekti­ranju. Lokacijska informacija se razlikuje od tipa gradnje in območja urejanja. Vsebuje podatke o razmerju stranic objekta, smeri slemena, dovo­ljenih gabaritih objekta, barvi fasade in kritine ter predvidi, katere soglasodajalce bo potrebno zaprositi za projektne pogoje in nato od njih pri­dobiti soglasja. Tudi občina se pojavlja kot izdajatelj projektnih pogo­jev in soglasij, v katerih primerih? Občina kot upravljalec občinskih cest podaja projektne pogoje in soglasja za priključke na jav­ne prometne površine. V občini Horjul se večji del gradenj odvija ob občinskih cestah, skozi Horjul, Ljubgojno in Vrzdenec pa poteka tudi državna cesta, za katero soglasja izdaja Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo. Dostikrat stranke mislijo, da smo soglasodajalci mi, vendar temu ni tako. Tudi projektne pogoje in soglasja za priključitev na javni vodovod izdaja občina, saj je Občina Horjul preko režijskega obrata zadolžena za vzdrževanje vodovoda in zagotavljanje pitne vode. Nemalokrat slišimo med občani besedno zvezo zmanjšan odmik, tudi tolmačijo si jo dostikrat vsak po svoje. Kako je s tem? Investitor, ki želi graditi v varovalnem pasu občinske ceste, je dolžan pridobiti soglasje za zmanjšan odmik od predpisanega. Varovani pas javne poti znaša 4, lokalne ceste pa 6 m. To ne pomeni, da se v tem območju ne sme posegati v prostor. Običajno se ob javni poti ali lokalni cesti investitor s posegom lahko približa maksimalno na razdaljo 2 m, seveda pa se za ta varovalni pas sklene služnostna pogodba, s katero investitor občini v primeru posodabljanja infrastrukture dovoli poseg v to zemljišče poleg cestnega telesa. Kako je z odmikom gradnje od sosednjih, zasebnih parcel? Brez soglasja soseda lahko gradimo 4 m od par­celne meje, kakor določa prostorski načrt Občine Horjul. Seveda se s soglasjem mejaša lahko pribli­žamo na 2 m. Izjeme so škarpe, katere lahko so­seda postavita soglasno tudi na parcelno mejo. V OPN Občine Horjul je določeno tudi, da se lahko na mestu, kjer je stala prej legalno zgrajena stavba in se gradi nova, približamo parcelni meji tudi na 1,5 m, vendar to velja samo v tem primeru. Ve­zano na določila predpisa o splošnem upravnem postopku pa v postopku izdajanja gradbenega dovoljenja upravni organ pozove vse mejaše ne glede na odmik gradnje od parcelnih meja. V Občini Horjul je sorazmerno veliko kmetijskih zemljišč. V zadnjem času je opaziti, da veliko kmetov gradi objekte za shranjevanje pridelkov in mehani­ zacije izven naselij. Je to dovoljeno? Seveda. Na kmetijskih zemljiščih je mogoče graditi take objekte, ki morajo biti pokrajinsko estetsko usklajeni, s površino do 150 kvadratnih metrov in višino slemena 7 m. Je za tak objekt enak postopek pridobivanja gradben­ega dovoljenja? Nezahtevni objekti imajo to prednost, da lahko dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovolje­nja uredimo sami. Na spletni strani e-uprava ali pri meni na občini dobijo stranke vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt, ki je enostavna za izpolnitev, nato pridobijo na naj­bližji upravni enoti mapno kopijo, v katero vrišejo tloris objekta z odmiki od parcelnih mej, v dolo­čenih primerih zaprosijo za soglasje za zmanjšan odmik. V kolikor s takšnim objektom posegamo v kulturno dediščino, naravne vrednote ali po­plavna območja, je potrebno predhodno pridobiti še ustrezna soglasja. Vlogo z vsemi prilogami in soglasji se nato odda na UE Ljubljana, izpostava Vič - Rudnik. Da se vrnem nazaj k pridobivanju gradbenega do­ voljenja za stanovanjski objekt. Običajno velik strošek predstavlja tudi komunalni prispevek, ki ga investi­ tor plača pred izdajo gradbenega dovoljenja. Kaj je komunalni prispevek? Komunalni prispevek je znesek, ki ga investitor na podlagi izdane odločbe s strani občine porav­na pred izdajo gradbenega dovoljenja. Določen je v programu opremljanja stavbnih zemljišč in se v Občini Horjul razlikuje med naselji. Izračun ko­munalnega prispevka obsega izračun prispevka za gradbeno parcelo ter neto tlorisno površino objekta. Kaj če želimo porušiti objekt in na tem mestu graditi novega, se tudi v tem primeru plača komunalni prispe­ vek? Če je bil objekt, predviden za rušenje, zgrajen pred letom 1967, je potrebno na upravni enoti pridobiti uporabno dovoljenje, ki izkazuje starost objekta; če ima objekt gradbeno dovoljenje, po­tem se pri izračunu to upošteva in se obračuna le razlika med staro in novo neto tlorisno površino. Če je enaka ali manjša, se komunalnega prispevka ne plača. Ko poravnam komunalni prispevek in  projektant vloži vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja na upravno enoto, v kolikšnem času dobim gradbeno dovoljenje? Za te informacije sicer nisem prav naslov, lahko pa povem iz prakse, da stranke pridobijo grad­beno dovoljenje običajno v mesecu, dveh, pod pogojem, da ni potrebnih dodatnih dopolnitev dokumentacije. Zato pa je zelo pomembno, da investitorji in projektanti čimbolj sledijo navodi­lom, ki sem jih omenil prej. Seveda vedno obsta­jajo izjeme in se zadeve obravnavajo individualno. Ko začnem z gradnjo, ali priglasim dela na občini? Ne, to ni potrebno, je pa potrebno upoštevati določila v izdanih soglasjih in obvestiti pristojne o začetku gradnje za na primer priklop na vodo­vod, elektriko, fekalno kanalizacijo … Zdaj pa mogoče malo neprijetno vprašanje. Kdo je pristojen za ukrepanje v primeru kršitev med gradnjo? Če med gradnjo investitor posega v varovalni pas občinske ceste, parcelne meje, območje vodo­voda ali prihaja do uničevanja javne infrastruktu­re, ukrepa medobčinsko redarstvo, za ukrepe pri gradnji objekta pa je pristojen republiški inšpek­tor za gradbeništvo. Kakšen je vaš pogled na gradnjo novih objektov v Občini Horjul? Vsekakor sem vesel, ko pridobi gradbeno do­voljenje za gradnjo hiše mlada družina, ki rešuje prvi stanovanjski problem. Tudi gradnja kmetij­skih objektov, ki se smiselno zlijejo z okolico in poudarjajo podeželsko pokrajino pozdravljam. Horjul ostaja podeželje, saj se pri nas ne gradi vrstnih hiš, večstanovanjskih hiš in blokov, kot to počnejo nekatere sosednje občine. Malo po­grešam obnovo starih tipičnih podeželskih hiš in hlevov, nekako vsak stremi k novejši sodobni gradnji. Še kakšna misel za konec? Horjul in okoliške vasi so glede na pokrajino in lego zelo ugodni za gradnjo. Občina Horjul se bo še naprej trudila, da bo novim graditeljem ponu­jala ugodnosti in posodabljala infrastrukturo, saj smo ravno na začetku dveh velikih investicij, ki bosta bistveno izboljšali bivanje občanov. Govo­rim o gradnji nove čistilne naprave v Horjulu in kanalizacijskega sistema v Zaklancu. (NČ) K poplavni varnosti lahko prispevamo tudi sami Foto: npv bo skupaj s sodelavci, občani in glasja. Poudarila sta, da glede zemljišča zaprositi za soglasje in povedal, da je v preteklem je nadalje spregovoril predstav-deloma odvisna tudi od nas sa­zunanjimi izvajalci ter v sodelo-na sredstva ni priporočljivo pristojno direkcijo in katere po-mesecu pregledal vodotoke in nik podjetja Urbicom Matej mih. Kljub že izpostavljenemu vanju z državo uspelo stanje, če čakanje na odziv države, pač pa sege lahko opravi sam brez po-na mnogih lokacijah odkril ne-Hozjan. S skico treh prodnih velja navesti še enkrat – lastniki že ne urediti, pa vsaj izboljšati. se veliko uspe narediti s sodelo-sebnih soglasij. Zakon o vodah primerno oziroma nedovoljeno zadrževalnikov je prikazal, na zemljišč, ki mejijo na vodna ze-Zato je apeliral na ključne ak-vanjem med državnimi uradi in namreč v 100. členu med dru-obnašanje lastnikov teh prio-kakšen način se bo na tem ob­mljišča, lahko v zakonsko pred­terje pri pripravi dokumenta-lokalno skupnostjo, kar v praksi gim določa, da lastnik ali drug balnih zemljišč. močju potrebno lotiti sanacije pisanem obdobju sami opravlja­cije (PZI), naj tesno sodelujejo pomeni sk lenitev tripartitne posestnik vodnega ali priobal-Predstavnica podjetja Hidro-hudournika, da se bo zmanjšala jo košnjo in odstranjujejo zarast predvsem z lastniki priobalnih pogodbe – država pripravi pro-nega zemljišča zagotavlja košnjo tehnik je nato zbrane popeljala poplavna nevarnost. na bregovih, odstranjujejo plav­ zemljišč, da bodo skupaj našli jekte, dela izvede koncesionar, in odstranjevanje prekomerne skozi slikovno prezentacijo in Zadnji del je bil namenjen rešit ve, sprejemljive za vse. financira pa jih lokalna sku-zarasti na bregovih, odstranje-natančno opisala ukrepe s po-vprašanjem in pobudam zain-je, odpadke in druge opuščene Predstavnika Direkcije RS za pnost oziroma obratno – loka l-vanje plavja, odpadkov in dru-dročja protipoplavne varnosti teresirane javnosti, ki je aktivno ali odvržene predmete, poleg vode Tonček Cezar in Karolina na skupnost pripravi projekte, gih opuščenih ali odvrženih za Horjul in Ljubgojno. Izpo-sodelovala. Po številnih krajših tega pa naj na priobalni pas, ki Korenčan, ki je zadolžena tudi dela izvede izbrani izvajalec, predmetov in snovi z vodnih in stavila je, da je preglednik v razpravah in dogovorih med predstavlja 5 metrov od struge, za urejanje vodotokov in izdajo sredstva pa zagotovi država. Po priobalnih zemljišč ob vodah 2. več primerih ugotovil dejstvo, vpletenimi je bil zaključek jav­ ne odlagajo ničesar, še posebej vodnih soglasij na našem ob-zagotovilu državnega uradnika reda. Za tovrstne posege ni po-da ima voda premalo prostora, ne razprave, ki je očitno obrav­ne drv ali hlodovine, ki lahko ob močju, sta nato predstavila, na je tudi slednjo možnost, v pri-trebno soglasje, v kolikor pa bi zato so na nekaterih območjih navala izredno zanimivo temo večjem deževju pristane v strugi kašen način čiščenje vodotokov meru urejanja varovanja pred občani potrebovali nasvet, kako, potrebne poglobitve in čiščenja tudi za območje horjulske obči­ali tja nanese zgolj lubje, ki prav poteka, kakšen je načrt za leto poplavami, še realno pričako-kje in če sploh opraviti dela, se strug, drugod zamenjava cev-ne, s strani organizatorja sledeč: tako pripomore k neželenemu 2017 in temu primerna oziroma vati. lahko obrnejo na pristojnega nih propustov ali razcevitve, da se je občina reševanja pere­bolje rečeno neprimerna prora-Za prisotne je bila pomembna vodovarstvenega nadzornika g. potrebna pa bo tudi izgradnja čega problema lotila s pravim polnjenju strug in posledično čunska sredstva ter v kakšnih tudi informacija, v katerih pri-Igorja Lampiča. Ta je v nadalje-manjšega prodnega zadrževal-pristopom in na pravi način zastajanju vode v njej. primerih se izdajajo vodna so-merih mora lastnik priobalnega vanju razprave ponudil pomoč nika. O ukrepih za Vrzdenec ter da je poplavna varnost vsaj Nadja Prosen Verbič Raje svetujemo kot kaznujemo Gospod Stanislav Bele, vodja skupne uprave in inšpektor za ceste, kako bi na kratko opisali medobčinski inšpektorat in vaše delo? Skupna uprava medobčinski inšpektorat in re­darstvo občin Vrhnika, Brezovica, Dobrova - Pol­hov Gradec, Gorenja vas - Poljane, Žiri, Borovni­ca, Log - Dragomer in Horjul, ki ji krajše rečemo SU MIRED, izvaja nadzor tudi v Občini Horjul, ki ima za to v veljavi odloke, s katerimi ureja pogoje glede določanja odmikov, urejenosti živih meja, preglednosti prik ljučkov, prometne signalizacije, izvajanja rednih vzdrževalnih del na javnih ce­stah, dopustnih posegov izvajalca v zasebne po­vršine in podobnega skladno z drugimi predpisi, ki jih sprejme država. Poleg poseganja v ceste so naša naloga tudi komunalni odpadki in skrb za ločevanje le teh, nadzorujemo pa tako uporabni­ke kot izvajalca te javne službe. Občinska inšpek­cija ima zelo široko področje delovanja, torej je ta nadzor vezan tako na sprejete odloke lokalne sku­pnosti kot na posamezne predpise države. Smo pa večinoma najbolj znani po nadzoru hitrosti, ki ga izvaja naše medobčinsko redarstvo, vendar tudi to ni njegova edina naloga v cestnem prometu. Na katerem delovnem področju pa imate v naši občini največ dela? Prestavljam si tudi, da si nihče ne želi, da bi ga obiskali? Ali pač? Vesel sem, da lahko rečem, da v vaši občini nismo prav pogosto, to pa ne pomeni, da mi ne delamo, ampak kaže na to, da so ljudje ozaveščeni in želijo imeti zadeve urejene. Je pa res, da ima vsaka zgodba dve plati in tukaj je naša naloga, da to ugotovimo. Mi ne želimo preganjati posame­znikov, temveč predvsem zaščititi tistega, v kate­rega pravico se posega. Kadar nas kdo pokliče, je naša dolžnost, da se odzovemo na klic. Kadar gre za ščitenje javnega interesa, je naša odgovornost toliko večja. Lahko rečem, da so naše intervencije najbolj pogoste v primeru posegov v javne ceste in njihovo vplivno območje. Zakon o cestah (ZCes) je tisti, ki določa prepovedi poseganja v obmo­čja javnih cest in varovalnih pasovov; govorimo o primerih, kot so npr. prekopi cest, nanos blata na cestišče, oviranje odtekanja vode, postavitev ograj in stebričkov, odlaganje materiala in podob­no. Za vse te prekrške so določene tudi globe, ki niso zanemarjive. Prav tako ima izvajalec rednega vzdrževanja cest v občini neposredno pooblasti­lo, da brez odlašanja s ceste odstrani vsako oviro ali druge posledice prepovedanih ravnanj, ki bi škodovale cesti ali ogrožale, ovirale ali zmanjšale varnost prometa na njej. Povzročitelj takega ovi­ranja pa nosi vse posledice. Hočete reči, da morajo biti lastniki zemljišč ob javnih cestah bolj pazljivi, kam sadijo žive meje, postavljajo oporne zidove in podobno? Lastnik zemljišča, ki ob javni cesti sadi rastli­nje, drevje, živo mejo ali druge visoke nasade ali poljščine, mora skrbeti, da s tem ne zmanjšuje preglednostnega trikotnika ali preglednostne berme, razen če je omejitev sajenja določena v soglasju upravljavca – potem ne sme saditi viso­kih nasadov in poljščin na tem območju. Izvaja­lec rednega vzdrževanja cest na to pomanjkljivost lastnika opozori in v primeru, da lastnik tega ne upošteva, zadevo v nadaljevanju ureja pristojna inšpekcija. Prav tako mora lastnik nepremičnine ob javni cesti dopustiti vse posege, ki so nujno potrebni za nemoteno uporabo javne ceste, zla­sti ukrepe, ki urejajo dostop do cestnih objektov, gradnjo naprav za odvodnjavanje cestišča, posta­vitev prometne signalizacije, odlaganje snega, in druge posege, ki jih določa zakon. To že v izhodišču določa država, kakšne pristojnosti pa ima tu občina? Občina Horjul ima sprejet izvedbeni Odlok o občinskih cestah in Odlok o kategorizaciji ob­činskih cest, ki sta objavljena na občinski spletni strani. Kategorizacija določa javne ceste, kjer ima občina pristojnost urejanja in nadzora. Izjema so nekategorizirane ceste, ki se uporabljajo za javni cestni promet in je ta dovoljen le na način in pod pogoji, ki jih določijo lastniki ali od njih pooblaščeni upravljavci teh površin. Ne glede na to pa nadzor izvaja pristojna občinska inšpekcija za ceste. Ali na »občinskih cestah« veljajo enaka pravila kot na državnih? Ali občina lahko odloča, ali nam lahko da kakšen »odpustek«? Načeloma je enako. Posegi v ceste in odmiki niso nekaj samoumevnega, za vsak poseg ali od­mik mora upravljavec cest, to je Občina Horjul, izdati ustrezno dovoljenje oziroma soglasje, s katerim ali nekaj dovoli pod določenimi pogoji ali pa to s konkretnim aktom izrecno prepove. ZCes v 97. členu določa varovalne pasove javnih cest in izrecno navaja, da gre za pas, v katerem je raba prostora omejena. Širine varovalnih pasov so odvisne od kategorizacije občinskih cest in OBVESTILO OBČANOM Brezplačna izobraževanja Občina Horjul bo februarja skupaj z Mednarodnim centrom za prenos znanja organizirala dva sklopa brez­plačnih izobraževanj, na katera se lahko prijavi vsakdo, ne glede na kraj stalnega bivališča. Izzivi podeželja Izobraževanje se začne 2. februarja ob 17. uri v pro­storih Občine Horjul. Spoznali boste temelje podjetništva: - ugotovili, kako iz hobija preiti do podjetniške priložnosti, - spoznali boste pomen promocije, - spoznali boste taktike pogajanj (kako se pogajati in kaj prinašajo pogajanja), - naučili se boste upravljati s časom (čas kot konkurenčna prednost), jih navzgor omejuje zakon, občinski odlok lahko to širino le zmanjša. Znotraj te širine varovalnih pasov pa je torej stvarna pristojnost upravljav­ca, da vlagatelju izda akt o dopustnosti posega. Pri tem seveda upravljavec upošteva tudi druge prostorske akte občine in predpise, s katerimi je določeno, ali so taki objekti dovoljeni. S tem upravljavec na nek način zagotovi pravno varstvo vlagatelju, ta pa mora sam poskrbeti, da je njegov poseg predhodno skladen z zakonodajo od vloge do začetka gradnje. Iz povedanega lahko zaključim, da je veliko bolje, da preden vi obiščete tistega, ki želi ali celo že posega v te dele zemljišč, on sam najprej obišče občino, kajne? Prav imate. Kot imam izkušnje z občinsko upravo in županom, tam prisluhnejo stranki in vsako vlogo obravnavajo individualno z vidika, kaj lahko morebitno soglasje za zmanjšanje od­mika pomeni za prihodnje. Verjamem pa, da tisti, ki želijo imeti stvari urejene, pogosto dobijo ob­čutek, da imajo zaradi tega kopico dela, medtem ko je sosed postavil npr. oporni zid kar brez so­glasja. Mnogo je zatečenega stanja, vendar tega ne smemo sprejeti, kot da je normalno. In nena­zadnje, ko pride inšpekcija, je v končni fazi lahko ukrep tudi odstranitev postavljenega. Ali ni ško­da denarja in dela, ki ga nekdo vloži v nelegalen objekt? Enako velja za gradnjo in rekonstrukcijo stavb. Tukaj se srečamo z Zakonom o graditvi objektov, ki določa pogoje za začetek gradnje, re­konstrukcijo in odstranitev objekta. To se lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega do­voljenja. So sicer izjeme, ki so natančno določene v predpisih. V nobenem primeru pa se objekti ne smejo postavljati v nasprotju s prostorskim ak­tom, to ta zakon izrecno navaja za gradnjo eno­stavnih objektov, kjer se lahko gradnja začne brez gradbenega dovoljenja. Predlog novele Zakona o graditvi prenaša na občine vrsto nalog, posledič­no pa tudi na občinske inšpektorje. Ker nama je prostor odmerjen, vas prosim še za zaključno misel. Dobri medsosedski odnosi imajo temelj v reku: »Kar ne želiš, da bi sosed naredil tebi, tudi ti ne naredi sosedu.« Tako bo življenje v tej lepi hor­julski dolini in okoliških vaseh še lepše. Če ima kdorkoli kakršnokoli vprašanje, smo vam s sode­lavci na voljo. Na spletni strani SU MIRED najde­te naše podatke in informacije o našem delu. Sicer pa je na spletni strani občine Horjul natančneje opisano vse to, česar sva se v tem pogovoru bolj kot ne dotaknila midva. Hvala za pogovor. (NČ) - spoznali boste razlike v podjetništvu glede na spol, - seznanili se boste z uporabnimi pravnimi znanji za življe­nje in delo na podeželju, - seznanili se boste z možnostmi črpanja sredstev na javnih razpisih, - spoznali boste primere dobrih praks uspešnega podje­tništva na podeželju. Računalniško usposabljanje Izobraževanje se začne 14. februarja ob 17. uri v prostorih OŠ Horjul. Vsak udeleženec bo imel svoj računalnik, usposabljanje bo potekalo preko učnih projektov: - seznanili se boste z osnovno uporaba interneta in elek­tronske pošte, - izdelavo in oblikovanjem besedil (word), - izdelavo in oblikovanjem tabel (excel), - digitalnih potrdil, - e-komunikacije z državno upravo. Ciljna skupina: poudarek je na zaposlenih, ki imajo zaklju­čeno štiriletno srednjo šolo ali manj, lahko pa se usposa­bljanja udeležijo tudi drugi. Več informacij o posameznem izobraževanju in prijav­nico lahko najdete na spletni strani občine Horjul www. horjul.si. Občina Horjul Praznična potica Prosvetnega društva Horjul Horjul, 26. december – V dvorani prosvetnega so se obiskovalcem v dvorani predstavile prav vse sekcije, ki doma se je na praznični večer predstavila celotna delujejo v okviru Prosvetnega zasedba ustvarjalcev in članov Prosvetnega društva Horjul, in sicer mlajše društva Horjul ter zbranim prikazala paleto in starejše mažoretne in twir­kulturnih drobtinic, ki nastajajo in za katere se ling skupine, folklorna skupina trudijo celo leto. in pevski zbor. Čudovitemu prazniku primerni nastopi so Zelo praznično in domače se kuhinji ter ga rad začinil s ka­polepšali večer ne le družini na je človek tokrat počutil v dvora-kšno domačo. Njegove spomine odru, ki se je na koncu ob potici ni prosvetnega doma, posebej če na mlada leta ter razigrane želje in čaju zbrala ob jaslicah ter si se je znal vživeti v dogajanje na otrok so s svojimi nastopi pri­voščila, pač pa vsem zbranim odru. Mama je pripravljala poti-srčno odigrali in odplesali člani pod odrom, ki so se nalezli to­co, otroka sta pospravljala hišo, društva. Njihov zvok je prihajal pline prazničnih dni. ata pa je pripovedoval anekdote tudi iz starega gramofona, ki sta Nadja Prosen Verbič in skrbno spremljal dogajanje v ga rada poslušala otroka. Z igro Zaklanec, 11. december – V dvorani gasilskega pan Janko Prebil se je zahvalil vodjem in drugim gasilcem za doma v Zaklancu so se na povabilo Komisije za požrt vovalno delo, veteranom veterane Gasilske zveze Horjul še zadnjič v letu pa čestital za vse, kar so stori­ 2016 zbrali gasilci veterani. li, saj so prav njihove izkušnje Dobrodošlico v Zaklancu iz preteklosti zgled mladim in obveščanje 112 (URSZR). Za vsem zbranim veteranom in go-naslednje leto ostajata neiz-porok za dobro delo društev tudi v bodoče. Povedal je, da se stom je uvodoma izrekel pred-vedena prikaz delovanja stare sednik Komisije za veterane GZ brizgalne za horjulske osnov- na občini trudijo, da društvom Horjul Janko Šušteršič, nato pa nošolce ter ponovna udelež- zagotovijo zadostna sredstva za se spomnil vseh preminulih ba veteranov na tekmovanju ustrezno opremljenost in pri­ter jih počastil z minuto molka. s starodobnimi brizgalnami pravljenost na intervencije. Ob Preletel je aktivnosti veteranov na Škofljici. V sklopu načrta je koncu je navzočim zaželel še v preteklem letu ter nekaj več predsednik omenil še izlet ve-zdravja in sreče v prihajajočem letu. Da oprema gasilcev na in­ besed namenil ogledoma Pro-teranov in nagovor zaključil z ter venciji vselej ni zadosti, pač stovoljnega gasilskega društva voščilom in zahvalo gostiteljem pa so bolj kot to potrebni kako- Dolnji Logatec ter postojnske ter vsem za udeležbo. Beseda je izpostave Regijskega centra za bila nato predana gostom. Žu-vostno znanje, ustrezna tehnika in pravilno ravnanje, česar se gasilec nauči zgolj z vajo, pa je opomnil predsednik GZ Horjul Lado Prebil ter opisal nedaven prikaz nesreče v gozdu z gasil­sko vajo na Samotorici. Nadalje je na kratko povzel dogajanje v Gasilski zvezi Slovenije in zbranim zaželel lepe prazni­ke. Po zaključku uradnega dela je sledilo še kosilo, ob katerem so veterani skupaj s predstav­niki gasilske zveze Horjul in drugimi imeli čas in priložnost poklepetati ter si izmenjati želje. Nadja Prosen Verbič Po poti Cankarjeve matere Vrzdenec, 26. december – Tradicionalni pohod katero so občani ponosni, zato bodo pohodniki morda že na­ po poti Cankarjeve matere se je tudi to pot začel slednje leto lahko občudovali na Vrzdencu, kjer je zbrani množici prijetno njen doprsni kip, ki ga name­ dobrodošlico izrekel župan Janko Prebil. ravajo postaviti, je napovedal. Po kozarcu toplega je sledil Sveže in suho praznično ju-na Cankarja, ki jih je tokrat prvi del pešpoti, do kmetije pri tro je obetalo lep sončen de-zbral in prebral Evgen Simo-Činžarjevih v Žažarju, kjer je cembrski dan. To je bilo prav nišek. Dobrodošlico v Občini sledilo konkretnejše okrepči­gotovo poleg ohranjanja tra-Horjul je nato zaželel župan lo, čas za klepet in pesem. Od dicije eden izmed razlogov, da Janko Prebil ter čestital ob slo-tod je pot vodila preko Velike se je pri cerkvi sv. Kancijana na venskem državnem prazniku. Ligojne do Vrhnike, kjer se je Vrzdencu zbrala zares številč-Povedal je, da je cerkev na Vrz-nadaljeval kulturni program. na množica pohodnikov. Ti so dencu ena redkih še ohranje­spr va prisluhnili zapisanim nih stavb iz časa življenja Can-Nadja prosen Verbič spominom na Vrzdenec Iva-karjeva matere Neže Pivk, na Za slovenski zajtrk lokalno pridelana hrana Po vsej Sloveniji je 18. novembra potekal dan kar je bilo posebej zanimivo. Predstavila sta delo in vlogo slovenske hrane. S tradicionalnim slovenskim čebelarja ter pokazala čisto zajtrkom, ko so otrokom postregli lokalne pravo čebelarsko opravo, ki dobrote, so ga obeležili v šolah in vrtcih tudi v so si jo najpogumnejši otroci naši okolici. lahko tudi nadeli. Ob koncu je sledila še predstavitev raz­Člani Čebelarskega dru-prvega dnevnega obroka za ličnih medenih izdelkov in štva Dolomiti so letos kljub zdrav način življenja. Župan in najokusnejši del – pokušina revni medeni letini prispevali strasten čebelar Janko Prebil različnih vrst medu. Otroci so 40 kilogramov medu, s kate-je skupaj s čebelarjem Pavlom se na dogodek pripravljali ves rim so se posladkali vrtčevski Logarjem obiskal otroke v vrt­teden ter telovadnico okrasili z otroci in učenci osnovnih šol cu Marjetica ter jih seznanil s najrazličnejšimi izdelki in bar-Horjul, Polhov Gradec in Do-pomenom čebel za naše oko­vitimi risbicami, dogodek pa je brova. Tudi tokrat so čebelarji lje. Pokazala sta nekaj slik, na popestrila tudi otroška pesem. obiskali tamkajšnje otroke in katerih so si otroci ogledali jim predstavili pomen lokalno čebele in satje v različnih ob- Nadja Prosen Verbič pridelane hrane in zajtrka kot dobjih in to v naravni velikosti, Z živimi jaslicami spet obudili zgodbo Vrzdenec, 25.–27. december – V zasebnem za pod zob ali pa si pogreli kaj toplega. Na zadnji postaji so s živalskem vrtu na Vrzdencu je družina toplim okrepčilom postregli Rožmanec skupaj s prijatelji in znanci ter tudi obiskovalce. Na Vrzden­ seveda živalmi tudi letos med prazniki cu se tako že več let zapored na obiskovalcem predstavila božično zgodbo. zanimiv način predstavlja čar svete noči in ker ta nagovarja Ob sprehodu skozi praznič-genjčki in ovcami nahajala sve­vsako leto znova, pripravljavci no okrašen park smo lahko ob-ta družina. Decembrski mraz, vabijo, da se ji prepustite tudi čudovali različne živalske vrste, ki je gostoval vse dni božičnih naslednje leto ter obiščete žive poleg tega pa se srečali z raz-praznikov, ni zmotil prav ni­jaslice v ZOO parku Rožman, ličnimi svetopisemskimi liki. kogar, morda zgolj kakšno ži-Sv. Urh, 30. december – V cerkvi sv. Urha je ski zbor Danica iz Horjula. Z ki so nekoliko drugačne prav Prijetna melodija pritrkovalcev val, ki je zato raje ostala skrita izborom priložnosti in času pri­ zaradi številnih sodelujočih potekal tradicionalni božično-novoletni koncert, nas je spremljala delček poti, v zavetju svojega brloga in se ni mernih pesmi je popestril do­ živali. Obljubljajo, da se bodo ki ga je pripravilo Razvojno društvo Urh iz nadalje pa so nas že pritegnili pustila pokazala mimoidočim. gajanje in napovedal nov žarek nežni otroški glasovi angelcev kot vsako leto potrudili pripra-Podolnice, k sodelovanju pa povabilo mnogo Igralci, predvsem pastirčki kulturnega ustvarjanja v občini. ter nas popeljali do glavnega pa so se znašli in na mnogih viti nekaj zanimivega, novega. glasbenih umetnikov iz horjulske in sosednje Zbrane je ob tej priložnosti na- Nadja Prosen Verbič prizorišča, kjer se je skupaj z ja-krajih zakurili ogenj, spekli kaj občine. govoril tudi župan Janko Prebil, ki je pohvalil Razvojno društvo Božične melodije so iz cerkve in moške zasedbe Kvarteta AS Urh iz Podolnice za lepo izve­sv. Urha odmevale na večer, pre-sta vsak s svojim naborom lepo den božično-novoletni koncert, den smo staremu letu pomaha li odpetih pesmi poskrbela za vsem prisotnim pa zaželel, da bi v slovo in dobrodošlico zaželeli poglobljeno praznično vzdušje. bilo leto 2017 polno optimizma novemu. Tam so se zbrali obi-Tudi skladbi citrark iz Logatca in dobrega medsebojnega sode­skovalci, ljubitelji lepe glasbe ter sta pobožali marsikatero uho lovanja. Po uradnem delu je bil prisluhnili nastopajočim. Led poslušalca. Več živahnosti pa čas za druženje in izmenjavo so prebili mladi instrumenta-so prinesli člani Mladih Godcev, spodbudnih voščil ob nedavnih listi horjulskega oddelka Glas-ki so izvedli nekaj svojih. Tudi božičnih praznikih ter dobre bene šole Vrhnika ter poskrbeli, tokrat je program božično-no­želje za prihajajoče leto, ki pa so da je poslušalcem zaradi prije-voletnega koncerta obogatil šle lažje iz ust ob pripravljenem tnih melodij postalo nekoliko Mešani pevski zbor Prosvetne­okrepčilu, ki so ga prispevali topleje, vsaj pri srcu, če že jih je ga društva Horjul. V cerkvi sv. člani in članice društva ter pri­zeblo kam drugam. Pevska na-Urha pa se je obiskovalcem pr­dne gospodinje. stopa treh deklet v Triu Triple vikrat predstavil cerkveni pev- Nadja Prosen Verbič Pri Šinkov’c imajo ponovno velike jaslice Vrzdenec, 26. december – Na godovni dan Konji so bili ob koncu veseli Vrzdenec, 22. december – Lojze Bogataj, ki sicer pač primerne prostoru, ko pa sv. Štefana je tradicionalno žegnanje konj na kruha in soli, vsi konjeniki pa je pred leti mama odšla v dom stanuje v Logatcu, je v svoji rodni hiši na Vrzdencu spominskega koledarja, ki jih Vrzdencu tudi to pot pripravilo Konjeniško in je hiša ostala prazna, je pra­ bo na čudovito žival spominjal znova postavil velike jaslice, ki kar kličejo k ogledu. zne prostore izkoristil za svojo društvo Zelena dolina, blagoslov pa je podelil vse dni v naslednjem letu. ustvarjalno strast. Figurice, luč­ župnik Janez Smrekar. Sicer pa na Vrzdencu Šte-Približno teden dni je po-ustrezen, ampak kljub temu mi ke in hiške vsako leto dokupuje, fanovo postaja pravi občinski treboval, da je sestavil veliko je to početje všeč,« pravi Lojze, Letošnjega žegnanja konj na njanje ljudskega izročila in tako da postajajo vedno bolj praznik, saj se takrat poleg leseno konstrukcijo iz dveh ki je postavil jaslice na približno Vrzdencu se je udeležilo mno-tradicije blagoslova konj je po-zanimive. Če vas mika, da bi go konjskih vpreg in konjeni-hvalil župan Janko Prebil ter se številnih lastnikov konj in čla-klopi, sedmih palet in drugih pol sobe, velike 4 kratx 4 metre. si jih ogledali, se le ustavite pri kov od blizu in daleč. Svoje ko-Konjeniškemu društ v u Zelena nov društva vselej zbere še cela lesenih dodatkov, na katere je »Ko so postavljene, posebnega Šinkov’c (zgornja vrzdenška av­nje so lepo praznično okrasili, dolina zahvalil za lep običaj. množica ljubiteljev te čudovite nato položil deset škatel mahu vzdrževanja ni, le sem ter tja jih tobusna postaja) in Lojze vam živali, ki je še posebej zanimi­ marsikdo pa si je za svoj klobuk Ob tej priložnosti je zbranim ter na koncu še figurice, hiške pošpricam z vodno pršilko, da jih bo z veseljem pokazal. Rdeč va otrokom. Člani društva se zataknil kak cvet in rožmarin. čestital ob državnem prazni-in druge elemente. »Če želiš, ostane mah in ostalo zelenje peugeot pred hišo bo znak, da je vsako leto skrbno pripravijo na Zbrane na parkirišču pri Zele-ku, dnevu samostojnosti in da izgledajo lepo, je potrebne-bolj sveže.« Lojze je imel že od doma, lahko pa ga tudi pokliče­blagoslov in tudi letos je bilo ni dolini je najprej nagovorila enotnosti, ki ga obeležujemoga kar veliko dela. Dosti je tudi nekdaj v sebi strast za postavlja- te na 031 458 839. veselo, dišalo je po kuhanem povezovalka Mojca Jazbar ter Slovenci na Štefanovo, ter jim preskušanja, kateri parobek bo nje jaslic. Sprva so bile majhne, Gašper Tominc, foto: GT vinu in čaju ter konkretnem spomnila na prigodo mučen-zaželel vsega dobrega v priha­okrepčilu, s katerim so pogo­ca sv. Štefana ter na nekatera jajočem letu. Obred blagoslova stili obiskovalce in poskrbeli starodavna izročila, ki se pre-konj je nato opravil horjulski za prijetno druženje. našajo iz rod v rod, pogosto le župnik Janez Smrekar ter obi- Nadja Prosen Verbič v zapisu, včasih tudi v besedi, skovalcem zaželel obilo dobre- Foto: npv redkeje pa v dejanjih. Ohra-ga tudi v njihovih domovih. Občina Dobrova-Polhov Gradec Vabilo Razpis za delo na porokah V Polhograjski graščini že 10 let organiziramo poroke in se trudimo, da mlado­poročencem poročni dan ostane v lepem spominu. Število parov, ki se odloči za poroko pri nas, se vsako leto veča, zato se že aktivno pripravljamo na se­zono 2017. Iščemo pridne, iznajdljive in zagnane fante (hostesnike) in dekleta (hostese) za pomoč in delo pri organizaciji porok in drugih dogodkov, ki jih pripravljamo v okviru Javnega zavoda Polhograjska graščina. Pogoj za delo je veljavna študentska napotnica ali s. p. Opis dela: - priprava prostora za izvedbo poročnega protokola oziroma dogodka, - izvedba protokola ali dogodka, - strežba, - pospravljanje parka in graščine po končanem dogodku. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na 031 776 259 (kontaktna oseba: Nina Slana, strokovna sodelavka). Če vas delo zanima, se do 20. 2. 2017 prijavite na info@grad-polhovgradec.si. Število mest je omejeno, zato s prijavo ne odlašajte. V prijavi pošljite tudi kra­tek življenjepis in opis vaših izkušenj. Sprejemali bomo le resne kandidate za daljše obdobje. Urna postavka je 4 evre neto. Polhograjska graščina Polhov Gradec 61 1355 Polhov Gradec Vabilo Občina obvešča Organizirane delavnice za pomoč zasebnikom pri oddajanju turističnih nastanitev – obveznosti, trženje in povezovanje Občina Dobrova - Polhov Gradec zaradi vedno večjega zanimanja za oddaja­nje turističnih nastanitev organizira delavnici, namenjeni predvsem oddajanju sob in apartmajev v stanovanjskih hišah in na kmetijah za vse zainteresirane z območja občine Dobrova - Polhov Gradec. Delavnici sta brezplačni. Število mest je omejeno. Delavnici bo vodil Uroš Buda, ki se že vrsto let ukvarja s pro­blematiko oddajanja stanovanj, spr va je bil predsednik sekcije sobodajalcev pri GZS, sedaj je predstavnik Zavoda Gostoljubnost slovenskih domov, ki ak­tivno deluje na področju trženja manjših turističnih ponudnikov nastanitev in urejanja pogojev za njihovo poslovanje. Je podjetnik in solastnik družinskega podjetja Tour As, ki v Ljubljani od leta 1993 nudi nastanitve v zasebnih apar t­majih, povezanih po načelu razpršenega hotela, ter je ocenjevalec kategorije nastanit venih obratov z licenco. Prva delavnica bo v ponedeljek, 13. 2. 2017, ob 17.00 v prostorih Polhograjske graščine. Na prvi delavnici se bodo udeleženci seznanili z obveznostmi pred in ob prvi nastanitvi turistov (registracija dejavnosti, davčne in druge obveznosti, priprave namestitve, vzpostavitev prijavne službe, turistična prijava gostov, izdaja računa, turistična taksa, statistično poročilo, postopki ureditve nastanitve v stanovanju, stanovanjski hiši za oddajanje turistom v skladu s slovensko zakonodajo). Druga delavnica bo v ponedeljek, 20. 2. 2017, ob 17.00 v prostorih Polhograjske graščine. Druga delavnica bo namenjena trženju in možnosti povezovanja manjših ponudnikov (sodobno trženje in upravljanje nastanitev z rezervacijskimi in recepcijskimi sistemi: Booking.com, AirBnB, Tripadviser, Flipkey, Etrips, Beds24, iGost, ProGost). Udeleženci bodo spoznali aktualne informacijske sisteme v turizmu, njihove načine delovanja, kako z njimi sodobno upravljamo nastanitve, podrobneje bodo predstavljeni AirBnB, Tripadviser, Flipkey, Feratel, Booking.com in Etrips. Pogledali bomo tudi v prihodnost razvoja manjših ponudnikov v razpršenem hotelu. Predavatelj bo predstavil oblikovanje in rezultate razpršenega hotela, kako je definiran na Hrvaškem, kako so nastali v Italiji in plastično prikazal nastanek in delovanje skupine Apartmaji Tour As po principu razpršenega hotela. Prijave na delavnici sprejemamo do 6. 2. 2017 oz. do zapolnitve prostih mest na elektronski naslov: helena.cuk@dobrova-polhovgradec.si. Dodatne informacije: 041 353 364 (Helena Čuk). Občinska uprava Vabilo 7. februarja ob 18.30 bo kulturna prireditev v kulturni dvorani na Dobrovi z naslovom DOBROTA – najvišja stopnja Slovenski kulturni praznik kulture. Nastopili bodo otroška folklorna skupina, plesno društvo Panorama, me­šani in fantovski pevski zbor, učenci Glasbene šole Emil Adamič in godba Dobrova - Polhov Gradec. na Dobrovi Ob slovenskem kulturnem prazniku želimo vsem ljubiteljem lepega podariti dva Ob obeh dogodkih bomo tudi zbirali denarne prispevke za podporo slovenskemu kulturna dogodka. misijonarju Petru Opeki, ki deluje med najrevnejšimi na Madagaskarju. 4. februarja ob 19.30 bo gledališka predstava Sleparja v Vabljeni! krilu v Kulturni dvorani na Dobrovi. Komedijo av torja Kena Ludwiga bo v režiji Francija Končana uprizorila Gledališka skupina KUD Dobrova. Počastili državni praznik Dobrova, 23. december – Občina Dobrova - Polhov izkoristili v polnosti, praznike z nekaterimi domoljubnimi Gradec, njene občanke in občani so državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti, praznovali v večna­menski športni dvorani na Dobrovi. Tu so Sloveniji in njenim državljanom v čast pripravili prijeten kulturni program, ki so ga oblikovala domača društva in pa preživeli v krogu najbližjih. V nagovoru je izpostavil, da se s potrpežljivostjo, vztrajnostjo, predvsem pa z voljo lahko gra­di male in večje palače oziroma projekte, ob tem pa se je nav­ pesmimi opomnil na pokonč­no držo in ponos slovenskega naroda v preteklosti, tudi po vzoru ljudskega junaka Marti­na Krpana, ob katerem si je iz Levstikovega zapisa sposodil posamezniki. zočim zahvalil za njihov dopri­ eno od njegovih prigod. Prav nos pri soustvarjanju skupnega na omenjeno – pokončno držo Ob praznovanju državnega župan Franc Setnikar ter jim dobrega. Povezovalec dogodka in ponos ter svojo lastno drža­ praznika je zbranim čestital zaželel, da bi prihajajoče leto Pavle Ravnohrib je med drugim vo nikdar ne smemo pozabiti, je med drugim še dejal. Tokrat so pravi odnos do slovenske države s prisotnostjo izkaza­ li vsi navzoči. Posebej pa so jo lahko občutili, ko so si na začet­ ku stoje mrmrali slovensko in evropsko himno. Ti sta izvedli Godba Dobrova - Polhov Gra­ dec in pevka Janja Janša, ki sta z glasbenimi točkami obogatili program, glasbenikom in pevki pa sta se tekom večera na odru pridružili še vokalni skupini Svetlice in Osnovne šole Do­ brova. Slovesnost se je zaključila z izsekom Ravnohribove pripo­ vedi iz Cankarjevega Kurenta: “Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca!” Prešerno je bilo tudi po uradnem delu, ko je bil čas, namenjen druženju Foto: npv ob okusnem prigrizku. Nadja Prosen Verbič Župan voščil starejšim Dobrova, 15. december – Vsako leto znova eno od ter se okrepčali. Vsega dobrega, vrh – Črni Vrh avtorja Milana predvsem pa zdravja in zado-Koširja, ki jo je prebrala mla­ snidenj župan Franc Setnikar nameni tudi starejšim voljstva v krogu najbližjih jim je denka. Pripovedovalec pravljice občankam in občanom. zaželel župan. Njegovemu na-pa je nato zbrane popeljal tja gor Letos jih je pozdravil v več-kjer so si povabljenci ogledali še govoru je sledila recitacija čudo-v nebo k zvezdici Zaspanki, ki namenski dvorani na Dobrovi, predstavo Zvezdica Zaspanka vite domovinske pesmi Najlepši so jo odigrali mlajši predstav­niki Dramske skupine Neptun. Skupaj z zvezdico Zaspanko, njenimi sestrami, kometom Re­patcem, Mesecem in drugimi junaki so potovali po vesolju in spoznavali vsebino pravljice, ki so jo morda ne tako davno na­zaj prebirali svojim vnukom ali otrokom. Tam dol na Zemlji pa jih je nostalgično nasmejal raz­bojnik Ceferin, ki mu je ob lepih spominih na njegovo mamo ter prijaznih besedah in napotkih zvezdice Zaspanke ponovno začelo biti srce. Zgodba, ki nosi lepo sporočilo, primerno tudi za praznične dni, je polepšala in popestrila popoldne zbra­nim. Tej pa je sledilo še prijetno druženje z okusno praznično pogostit vijo. Nadja Prosen Verbič NAS CASOPIS 445/30.1. 2017 C M Y K 30 Občina Dobrova-Polhov Gradec Vabilo Vpis je obvezen za otroke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo začeli obiskovati šolo, dopolnili starost 6 let. Letos bomo vpisovali otroke, rojene v letu 2011. S seboj prinesite: otrokov osebni dokument, telefonsko številko mame, oče­ta in e-naslov. Začetek šolanja se lahko na predlog staršev, zdravstvene službe ali Vpis v prvi razred Vpis v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 2017/18 bo potekal po naslednjem komisije za usmerjanje odloži za eno leto, če se ugotovi, da otrok ni pripravljen za razporedu: vstop v šolo. Starši imajo pravico vpisati otroka v javno ali zasebno osnovno šolo Najkrajši mesec v letu je tu. Na začetku februarja vas s koncesijo v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno oziroma začasno prebiva, vabimo v Dvor, nato pa še v Muzej pošte in telekomunikacij, OSNOVNA ŠOLA POLHOV GRADEC: javna oziroma zasebna osnovna šola s koncesijo v tem okolišu pa je dolžna na željo vstop v katerega bo na slovenski kuturni praznik brezplačen. - četr tek, 9. 2. 2017, od 7.30 do 16.30, staršev otroka vpisati. V drugo osnovno šolo lahko starši vpišejo otroka, če ta šola Približno na polovici meseca vas vabimo na konservatorske - torek, 21. 2. 2017, od 7.30 do 16.30, s tem soglaša. Če želite otroka prepisati v drugo šolo, ga morate najprej vpisati delavnice v Krajevni muzej. V tej številki časopisa objavljamo - četr tek, 23. 2. 2017, od 7.30 do 16.30. v šolo, kamor po šolskem okolišu sodi, drugi šoli pa posredujete vlogo za prepis. še razpis za hostesnike in hostese, ki si želijo delati na porokah v graščini. Spremljajte nas in obiščite dogodke, ki jih PODRUŽNIČNA ŠOLA ČRNI VRH: K vpisu vas vabimo skupaj z otrokom, saj je to zanj pomemben dogodek. pripravljamo za vas. - sreda, 15. 2. 2017, od 9.00 do 16.30, Šolska svetovalna delavka Albina Jerman Slabe PODRUŽNIČNA ŠOLA ŠENTJOŠT:V. d. ravnateljice Ilinka Kucler Vabljeni po knjigo v graščino - četr tek, 16. 2. 2017, od 11.00 do 16.30. Vabljeni! V Polhovem Gradcu že nekaj desetletij deluje manjša knjižnica. Na­haja se v pritličju graščine in je odprta ob četrtkih od 17. do 19. in ob sobotah od 10. do 12. ure. Deluje pod okriljem Mestne knjižnice Ljubljana. V naši mali knjižnici se vedno najdejo prikupne slikanice za najmlajše, knjige za domače branje in bralno značko za šolarje ter zanimivi romani za odrasle. Lepo vabljeni! Predstavniki društev in Ogled dvorske cerkve Ko nam nedeljsko vreme ne postreže s sončnimi žarki, je vabilo k ogledu gotskega bisera v Dvoru več kot na mestu. Marjan Malovrh, gasilcev pri županu lokalni turistični vodič, vas bo tudi v nedeljo, 5. februarja, od 14. do 16. ure popeljal skozi preteklost in zanimivosti dvorske cerkve. Na prednovoletnem srečanju so se na povabilo oziroma jih še bogatijo; da ve-Slednji je podal operativno po-Vodenje je brezplačno. Vabljeni! čini uspeva v društva pritegniti ročilo in med drugim navedel, župana Franca Setnikarja v torek, 6. decembra, nove člane, tudi mlade, ki sprva da so bila prostovoljna gasilska srečali predstavniki kulturnih, športnih in drugih Muzej pošte in telekomunikacij plodno soustvarjajo v društvu, društva v lanskem letu 29-krat društev v občini Dobrova - Polhov Gradec. kasneje pa lahko prevzamejo klicana na intervencijo, in sicer Tudi februarja vabljeni v Muzej pošte in telekomunikacij. Muzej je je šlo za požare, tehnično reše-odprt od torka do petka in v nedeljo od 10. do 17. ure (zadnji možni Četrtkovo popoldne, 8. de-za nji hovo soustvarjanje življe-tudi odgovornost za vodenje; da vstop ob 16. uri). Javno vodstvo po muzejskih zbirkah je za upo­cembra, pa je bilo namenjeno nja v občini ter se jim zahvalil se je pri mnogih kot dobra pra-vanje, pomoč ob naravnih ne­kojence organizirano vsak petek ob 13. uri. Vabljeni! 8. 2. 2017 ob k lepetu s predstavniki prosto-za njihov angažma. Kot izredno ksa izkazalo povezovanje različ-srečah ter prometnih oziroma nesrečah v gozdu, ki so zadnja 11. in 15. uri, na slovenski kulturni praznik, bo organizirano javno voljnih gasilskih društev v ob-pomembno njihovo zaslugo je nih društev in podobno. Mnogi vodstvo po muzejskih zbirkah, vstop bo prost. Konec februarja se čini ter vodstva Gasilske zveze izpostavil druženje in na nek so se županu zahvalili za posluh leta vse številčnejša. Predstav­v muzeju začnejo počitniške muzejske delavnice za otroke, med 11. Dolomiti. Da si je v predpra-način posredno izboljševanje in finančno podporo občine pri niki GZ so predstavili nove pridobitve posameznih društev, in 13. uro. Več info: www.tms.si. zničnih dneh potrebno vzeti klime in rezultatov v občini in projektih in delu. Župan je ob čas tudi za srečanja in izmenja-to na različnih področjih. Do-koncu razprave misel sklenil v župan pa je dodal novosti, ki vo mnenj, je prepričan župan taknil se je tudi proračunskih želji, da s takšnim delom in so-jih je prispevala civilna zaščita Krajevni muzej občine oziroma občinski pro- Franc Setnikar, ki vsako leto sredstev, katerih višina za dru-delovanjem tudi v prihodnjem 11. 2. vabljeni na konservatorske delavnice v Krajevni muzej. Več na račun. Poudaril je, da se bodo znova na obisk povabi predstav-št va v naslednjem proračun-letu nadaljuje. in fo@td-polhovgradec.si. sredstva v prihodnjem prora­ nike društev, gasilcev in drugih, skem obdobju ostaja podobna Na sprejemu predstavnikov čunskem letu za gasilsko služ­ ki na kakršenkoli način soobli-kot v preteklih letih. Spregovo-Gasilske zveze Dolomiti in Poroka v romantični Polhograjski graščini, le korak iz Ljubljane bo nekoliko povečala, zato bo kujejo življenje v občini. Njegov rili so tudi vsi navzoči, na krat-prostovoljnih gasilskih društev še naprej možno sofinanciranje Ljubezen ne izbira časa, pride. Če razmišljata, da bi obrnila nov namen je zahvaliti se jim za ko opisali njihovo delovanje v v občini pa je župan izrekel zveze in posredno društev. V list na vajini skupni poti, vabimo v objem zelenih polhograjskih doprinos ter izmenjati mnenja, preteklem letu, našteli projekte, zahvalo vsem gasilcem za od­razpravi so sodelovali še pred-Dolomitov, stran od mestnega vrveža in gneče. Potrudili se bomo, pobude in želje, ki bi v bodoče sodelovanja z drugimi društvi, govorno, strokovno in požrt vo­stavniki društev ter izpostavili da bo vajin dan ostal v najlepših spominih. Pokličite nas, še bolj pa še lahko prispevali k lepšemu tudi izven občinskih in držav-valno delo ter dodal, da se na nekatere težave, in sicer v zve-bomo veseli vajinega obiska. življenju občank in občanov. nih meja, ter predstavili pro-občini trudijo, da še naprej tako zi s kategorizacijami društev, Na prvem srečanju je župan grame dela v prihodnjem letu. ostane. Zbrane so pozdravili zaščitnimi oblekami in rokom Aktualno pohvalil predstavnike kultur-Izpostavljeno je bilo, da se vod-tudi predsednik, tajnik in po­ustreznosti, odgovornostjo nih, športnih in drugih društev je trudijo s programi nadaljevati veljnik Gasilske zveze Dolomiti. V časopisu ne spreglejte še razpisa za delo na porokah, na katerega poveljnika oziroma vodje in-se lahko prijavite do 20. 2. 2017. tervencije na kraju dogodka in podobnim. Po koncu razprave Spremljajte nas, pišite ali pokličite, za vas smo na voljo: je župan vsem zaželel, da bi pri Polhograjska graščina opravljanju svoje službe bili pre-T: 031 776 259 mišljeni in vselej pazili najprej E: info@grad-polhovgradec.si na svojo varnost in nato var­w w w.grad-polhovgradec.si nost ostalih, da bi izkušnje čim Spremljajte nas tudi na FB profilu Polhograjska graščina. pogosteje pridobivali na vajah in vse redkeje na intervencijah, Pripravili: predvsem pa, da bi prihajajoče Ana Oblak, Nina Slana leto bilo čim lepše na vseh po­dročjih. Nadja Prosen Verbič Soglasno dvignili roke za proračun Dobrova, 21. december – Na zadnji občinski seji za leto 2017, kjer med glavnimi presežek. Proračun za 2018, kjer sredstva in način podeljevanja zakonskih obvez, hkrati pa je investicijskimi projekti izstopa-pa se poleg nadaljevanja finan-le-teh na postavki socialnega usmerjen v porabo sredstev, ki v letu 2016 je vseh šestnajst občinskih svetnikov jo gradnja centra na Dobrovi, ciranja in izgradnje projektov iz varstva, kulture in športa ter so nujno potrebna za uresniče­ podprlo proračun občine za prihodnji dve leti. Za gradnja poslovilne vežice v Šen-pretek lega proračunskega leta, način zadolževanja, v primeru vanje zastavljenih ciljev. Ob tem leto 2017 prihodki znašajo dobrih 7,4 milijona evrov, tjoštu in Črnem Vrhu, obnova nekaj več sredstev namenja tudi izpeljave projekta na Dobrovi. je dodal, da je občinska uprava, odhodki pa le nekaj tisoč evrov manj, za leto 2018 grajskega kompleksa, izgradnja izobraževalnim institucijam, pa Podano je bilo tudi svetniško ki spada med manjše glede na pa so prihodki predvideni v višini 6,7 milijonov čistilne naprave in kanalizacije predvideva večji primanjkljaj, mnenje, da občina s proraču-število prebiva lcev, učinkovita, evrov ter odhodki nekaj več kot 8,2 milijonov. za Dvor, Dolenjo vas, Srednjo ki pa bo nastal zgolj v prime-nom ne sledi strategiji, v kate-saj so birokratske zahteve iz vas in Babno Goro, izgradnja ru izvedbe projekta Center na rem bi morali biti navedeni tudi dneva v dan zahtevnejše in v Župan Franc Setnikar je po-se načrtujejo prihodki v višini pločnika Podreber – Srednja Dobrovi, s katerim bi se občina cilji in vizija razvoja občine. nekaterih primerih tudi nepo­vedal, da so od prvega do druge-7.420.377 evrov, odhodki pa v vi- vas, izgradnja II. faze kanaliza-morala tudi zadolžiti. Župan je pri tem poudaril, da je trebne. Med drugim je dejal še, ga branja prejeli le nekaj pobud šini 7.363.404 evrov, za leto 2018 cije v Brezju, dograditev RECE-V razpravi so se vprašanja proračun razvojno naravnan za da je potreb in želja več, kot jih in amandma, ki pa so jih skupaj se predvideva prihodke v višini RO, različni projekti v sklopu svetnikov nanašala predvsem celotno občino in v korist obča-je mogoče uresničiti, sredstev s strokovnimi sodelavci preu-6.744.189 evrov ter odhodke v cestne infrastrukture in drugo, na postavke z večjimi finančni-nov, poleg tega pa uravnotežen, pa vedno manj. čili in upoštevali. Za leto 2017 višini 8.216.925 evrov. Proračun predvideva manjši proračunski mi vlaganji, zanimala so jih tudi saj zagotavlja izpolnjevanje vseh Nadja Prosen Verbič Občina Dobrova-Polhov Gradec Nadaljevanje delavnic v zdravem slogu Delavnice Zdravje na vsakem koraku, ki jih maščobe in le zdravo začinjene. Nasvete, ki so se nanašali pred­ organizira občina Dobrova - Polhov Gradec, so vsem na bolnike s sladkorno bo­ potekale tudi v zadnjih mesecih leta. Konec novembra sta bili če­trta in peta. Gostji prve sta bili članici organizacije Europa Donna, Mojca in Helena, ki sta z zbrano publiko delili lastni izkušnji, kako sta se srečali z di­agnozo raka na dojki. Že uvo­dni film, v katerem so nastopale bolnice in članice organizacije Europa Donna, je publiko po­dučil, da bolezen lahko za sabo pusti tudi veliko pozitivnega. Prav to sta nadalje na slikovit in ganljiv način zbranim predsta­vili gostji. Njuni zgodbi sta bili podobni, saj sta obe zboleli zelo mladi in to med preživljanjem porodniškega dopusta. Različ­no doživljanje, premagovanje ovir, soočanj s posledicami in različnimi okolji, vse to sta predstavili zbranim, ob koncu pa odgovarjali na vprašanja ter prisotnim položili na srce, da jih samopregledovanje lahko reši tudi smrti, pozitivno raz­mišljanje pa pripelje do uspešne ozdravitve in lepšega življenja. Na 5. delavnici se je predsta­vilo območno združenje Rdeče­ga križa Slovenije in predstavilo pomen krvodajalstva in da­rovanja organov. “Krvodajal­stvo in darovanje organov sta izjemno veliki vrednoti, ker re­šujeta življenja ljudi,” je bilo po­vedano. Prostovoljca Kluba 25 in Kluba 100 kapljic, ki delujeta v okviru združenja, sta pred­ stavila projekte, ki jih izvajajo širom Slovenije, med drugim tudi potek odvzema krvi v Za­vodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani ter postopek obdela­ve krvi po odvzemu. Za zdrav uvod v praznični mesec december pa je poskr­bela 6. delavnica. Na njej je ku­harski mojster Robert Merzel, vodja kuhinje in svetovalec za kulinariko na Brdu pri Kranju, pripravil jedi, in sicer po­polnoma brez soli, s kančkom Obogateni prazniki za otroke Otroci so bili v teh decembrskih dneh kar Pred publiko v Polhovem Gradcu se je na prvi predstavi nekajkrat obdarjeni. Občina Dobrova - Polhov pojavila žalostna pikapoloni- Gradec jim je skupaj z gledališčem KU-KUC ca s petimi pikami, ki ji je šlo namenila kar dve predstavi. V začetku meseca so vse narobe. V kuhinji ni našla bili v dvorano Kulturnega doma Jakoba Trobca recepta in ne lonca, Božičkov vabljeni na Novoletno praznično mineštro, konec kuhar pa je kar izginil. Ko je meseca pa v dvorano kulturnega doma na dvorani nasmejanih in srečnih otrok uspelo priklicati Maestra, Dobrovi na Praznično pravljico brez očal. Gradec. Na njej je predavatelj dr. Aleksander Zadel, ki ima boga­te klinično-psihološke izkušnje s “coachingom” in osebnim ra­zvojem posameznikov, parov in družin, polni šolski avli staršev in šolskega osebja odgovoril na zastavljena vprašanja. Izhajal Foto: npv Maestro Robert Merzel je kuhal brez soli. je iz predpostavke, da sekiranje pomeni le napačno razlaganje odgovornosti, tudi zato je člove­ku pogosto laže se narediti žr­tev, kot pa prevzeti odgovornost na svoje rame in za svoje dobro počutje oziroma uspeh narediti nekaj več, morda zgolj načrt. Nadja Prosen Verbič je pikapolonica ugotovila, da nima niti sestavin za pripravo praznične jedi. A kuharju je skupaj s pomočniki pod odrom, z objemi, smehljaji, plesnimi ritmi, stiski rok in podobnim uspelo priskrbeti vse te nena­vadne sestavine – česen za hec, moko za prijateljstvo, peteršilj za rdeča lička in na koncu še makarone za srečo. Jed je bila navidezno razdeljena med zbra­ne, nekateri pa so jo vzeli še za s seboj, da so jo razdelili med vse prijatelje in domače, ki jim je za praznike manjkalo tisto najpo­membnejše – veselja in sreče na obrazih. Praznična pravljica brez očal pa je bila postavljena v medvedovo kopalnico. Tu sta otrokom in njihovim staršem na poti med kopalno kadjo in straniščno školjko medo in Maša pričarala pravo dogodi­vščino, ki je otroke navdušila v več pogledih. S pripovedko in kopico pravljičnih likov so spo­znali tudi tiste velike skrivnosti o pogumu, prijateljstvu, sodelo­vanju in tem, kako stojijo stvari na tem svetu. Nadja Prosen Verbič Zdravje na vsakem koraku 2. 2. 2017 ob 18. uri, Športna dvorana Dobrova Alkohol in druge zasvojenosti, Urška Jesenovec, mag. zakonskih in družinskih študij Delavnica je namenjena vsem, ki jih tema zanima in se sreču­jejo s stigmatizacijo in nerazumevanjem na tem področju. Na delavnici bodo predstavljeni in raziskani vzroki ter dejavniki, ki pripeljejo do težav na področju zasvojenosti, opisano bo, kako se s tovrstnimi težavami soočiti ter kako si s čim večjim razume­vanjem in sočutjem do samega sebe, bližnje okolice in družine poiskati morebitno pomoč. Tisti, ki se srečujejo s kakršnoko­li zasvojenostjo, bodisi v družini ali širšem okolju, bodo imeli možnost spregovoriti in deliti izkušnje ter stiske, ki jih ob tem doživljajo. 9. 2. 2017 ob 18. uri, Osnovna šola Polhov Gradec Ekološka prehrana, mag. Vesna Alič Preverili bomo navedbe, da so živila ekološka, domača, bio­loška, integrirana in konvencionalno pridelana. Spoznali bomo ekološko pridelavo in njen vpliv na trajnostni razvoj in zdravje (v primerjavi s konvencionalno in integrirano pridelavo). Podrob­no bomo spoznali, kaj so ekološki pridelki in živila, kako jih pre­poznamo in kje jih lahko kupimo. Ekološka živila bo mogoče tudi poskusiti. 16. 2. 2017 ob 18. uri, Športna dvorana Dobrova Rože iz krep papirja, Anica Tomšič Izdelovanje papirnatih rož je veščina oblikovanja različnih vrst papirja v dovršeno izdelane predmete, ki posnemajo narav­no podobo rož in rastlinja ter se uporabljajo ob različnih prilo­žnostih. Na ustvarjalni delavnici si bomo lahko ogledali in se naučili izdelave čudovitega cvetja, ki ne oveni. Tako bomo lahko popestrili svoj dom v vsakem letnem času in ob vsaki priložnosti ter nadgrajevali novo pridobljeno znanje in skriti talent. 25. 2. 2017 ob 10. uri, Športna dvorana Polhov GradecZaključna delavnica Korak do obnove Pristave Dobrova, 21. december - Občinski svet Občine Dobrova – Polhov Gradec je na decembrski sprejel tudi sklep o pridobitvi neodplačne stavbne pravice za dobo trideset let na zemljišču znotraj grajskega kompleksa, kar pomeni prvi korak na poti obnove Pristave. Razvojni program občine za obdobje 2012 – 2022 v okviru obnove kulturne dediščine, predvideva tudi obnovo Pri­stave, ki je kulturni spomenik državnega pomena. Z obnovo objekta želi izboljšati videz, s tem pa oživiti kulturne pro­grame in prostor narediti še privlačnejši za obiskovalce. A za izvedbo revitalizacije Pri­stave občina potrebuje prav­no podlago, s katero izkazuje pravico graditi. Dostop do Pri­stave je namreč v lasti države, vendar pa se nahaja na obmo­čju občine, ki je skladno z Za­konom o lokalni samoupravi in Statutom občine pristojna oziroma dolžna pospeševati razvoj – tako na področju kul­ture kot na gospodarstva. Po mnenju strokovnih služb mora zato občina pridobiti stavbno pravico, ki se jo lah­ko skladno z določili stvar­nopravnega zakonika podeli največ za 99 let. Občinski svet je tako dal županu Francu Se­tnikarju zeleno luč, da v imenu Občina Dobrova- Polhov Gra­dec skupaj z Ministrstvom za kulturo Republike Slovenije, pripravi, uskladi in podpiše Pogodbo o neodplačni stavbni pravici za dobo trideset let (na zemljišču parc. št. 117/4). Nadja Prosen Verbič leznijo in/ali povišanim krvnim tlakom, je delil zbrani publiki. Udeleženci so bili deležni tudi pokušine jedi – zelenjavne juhe, solate s popečenimi piščančjimi prsmi, na sopari kuhane zele­njave, žitne rižote z zelenjavo in sirovo peno, piščančjega za lo­gajčka z jabolki v foliji, smutija in sadja z jogurtom in žitarica­mi. 7. delavnica z naslovom Smo svetovni prvaki v sekiranjuje potekala 5. januarja v sode­lovanju z Osnovno šolo Polhov Občina Dobrova-Polhov Gradec Spominski pohod na Dražgoše Tudi letos je planinsko društvo Škofja Loka pripravilo že kar 38. spominski planinski pohod Po poti Cankarjevega bataljona s Črnega Vrha v Dražgoše. Zbor udeležencev pohoda je bil v soboto, 7. januarja 2017, pri Domu krajanov na Črnem vrhu. Dražgoše vsako leto obi-šče več tisočglava množica ljudi. Veliko se jih pripelje z avtobusi, kar lepo število pa se jih udeleži pohodov iz najrazličnejših sme­ri. Eden najzahtevnejših je prav nočni pohod s Črnega vrha, ki traja približno 10 ur. Letos se je pred domom na Črnem vrhu zbralo kar 352 pohodnikov, ki so na pot krenili točno ob pol­noči. Pohod je potekal v strnjeni koloni z več različnimi vodniki in spremljevalci. Po približno 10 urah hoje so prispeli v vas Dra­žgoše, kjer stoji spomenik NOB v spomin na dražgoško bitko. V spomin na dogodke preteklosti se je odvijala proslava s kultur­nim programom. Kljub zim­skemu času je bilo letos vreme vsem pohodnikom zelo naklo­njeno. Jasno nebo, zvezde na nebu, le mraz jo je malo zagodel. Vendar to vsem pravim planin­cem ni bilo mar. Na koncu pa sta se vseeno prilegla topel čaj in malica. Katja Skopec Občinski zbornik Tretja številka Domačih krajev v tisku Sodelovanje Turističnega društva Polhov Gradec ujetništva od leta 1941 in vra-predstavit veni praznični pri­čanje v domovino maja 1945. ložnosti, ki poudarja vrednost in Občine Dobrova - Polhov Gradec se kaže tudi v Vojna je kruto posegla v njegove slovenskega jezika, so dragoce­ izdajah občinskega zbornika z naslovom Domači mladostne načrte in jih zlomila. ne misli Alojza Rebule o duhu kraji in podnaslovom Zbornik Občine Dobrova - Jožice Kavčič se spominjamo z slovenskega jezika, dodane so Polhov Gradec in okoliških krajev, ki izhaja na dve njenim sestavkom ob odprtju fotografiji Cigarove hiše (1734– leti. razstave fotografij Cirila Velko-2016) in vest o lani umrlem vrha na Dobrovi. Ciril Velkovrh ameriškem Slovencu Joeu Sut- Prva številka je izšla 2013. ovrednotijo dokumente svojih je fotografiral verska zname-terju (1921–2016). V uvodniku Tudi tokratna, tretja naj bi izšla prednikov, če se zavedajo nji­ nja v črnovrški župniji, besedo je predstavljen pomemben ku l­ na slovenski kulturni praznik, hove vrednosti. Objava kaže pa jim je namenil tamkajšnji turni dosežek – 672 strani (!) 8. februarja, in bila predstavlje-tudi možnost, da se staro do­ župnik Peter Nastran. Janez obsegajoča knjiga – monografi­ na na proslavi ob tej priložnosti. kumentarno gradivo lahko da v Dolinar, »arhivist dobrovskega ja Marija v leščevju – Dobrova Rdeča vsebinska nit teče od na-pregled Zgodovinskemu arhiv u območja«, pojasnjuje nastanek pri Ljubljani, ki jo je izdala Žu­ šega največjega bogastva – na-Ljubljana. Vid Klančar je name­ dobrovskega grba, ki mu je bo-pnija Dobrova pri Ljubljani ob rave – v preteklost in od tam v nil svojo vsestransko strokovno troval sam arhitekt Jože Plečnik, 300-letnici te znamenite božje sodobnost. Akademik dr. Mitja besedo župnijski cerkvi sv. Ja­ čigar šestdesetletnice smrti se poti (1716–2016). Zbornik je za­ Zupančič opisuje najpogostejše neza Evangelista v Šentjoštu, ki spominjamo letos. Milan Košir ložila in izdala Občina Dobrova drevesne vrste na Polhograj-je leta 2014 praznovala 350-le­ piše o predmetih iz svoje bogate -Polhov Gradec ob 180-letnici skem in ugotavlja, da je pri nas tnico. Članek Ksenije Pišljar o zbirke, ki imajo javno in domo-odkritja naše blagajevke, ki ga največ bukve, ki je »krušna zgodovini šolstva na Dobrovi znansko vrednost. Kronikalni praznujemo letos, ter ga skupaj mati« naših gozdov. Dr. Nada zajame njegov začetek v letu popis dogodkov v občini Do-s Turističnim društvom Polhov Praprotnik opisuje rastline, ki 1844 in sega do osamosvojitve brova -Polhov Gradec v letih Gradec namenja našim doma­ imajo klasično nahajališče dru-Slovenije 1991. Mogoče bližnja 2014 in 2015 je prispeval ure-čim krajem kot darilo. gje na Slovenskem, najdemo pa obletnica prihodnje leto ponuja dnik Našega časopisa Gašper Zbornik bo moč dobiti jih tudi na Polhograjskem. Pri-priložnost za ponovno zasaditev Tominc, pesmi o domačih kra-ob predstavitvi na proslavi mož Bizjan iz sosednjega Hor-hrasta, o katerem beremo, da so jih pa so nastajale pod peresom Prešernovega dne, na avto­ jula z veliko naklonjenostjo do ga morali posekati leta 1888. Primoža Bizjana, Marjana Ma-busni postaji v Polhovem vsega živega obravnava ptiče v Barbara Ivančič Kutin »kra­ lovrha, Božidarja Pahorja, A loj-Gradcu in na sedežu občine naših krajih. Članek Milke Bo-mlja« s polhograjsko učiteljico za Tometa in Katarine Tominec. na Dobrovi. Prisrčno torej kal o več stoletij starih pravnih in zborovodkinjo Nadjo Lili Veseli smo lahko ob zavesti, da vabljeni na predstavitev, ki dokumentih z zgornjepustovr-Založnik, ki je na zborovskem je domoljubje čustvo, ki rojeva bo na predvečer Prešerno­ ške kmetije se navezuje na pre-področju žela velike uspehe. nove st varitve. Z najnovejšo vega dne ob 19. uri v Kultur­ teklost naših samotnih kmetij. S to številko Domačih krajev pesmijo o Črnem Vrhu se je na-nem domu Jakoba Trobca. Z objavo »starih papirjev«, kot se končuje dnevnik Franca Pe­ mreč razkril Milan Košir. Milka Bokal ponavadi rečemo, postaja zna-čenika iz Srednjega Vrha. Za- V rubriki Utrinki je zbra­ no, kako lahko posamezniki dnji del obsega popis vojnega nih nekaj aktualnih stvari. Ob Vabilo Na predvečer slovenskega kulturnega praznika v domači dvorani v Polhovem Gradcu med domačimi ljudmi s hvaležnostjo za velike literarne mojstre in ob občudovanju lepot slovenske krajine vas vabimo na Kulturni praznik Torek, 7. 2., ob 19.00, kulturni dom Jakoba Trobca. Vljudno vabljeni! Iz poslanske klopi Anžeta Logarja Novo leto, nov list V prednovoletnih kramljanjih mi je marsikdo dejal, da tako politično nezanimivega leta, kot je bilo 2016, ne pomni. In imel je prav. Namreč, če vlada leto dni pavzira, torej ne hodi na (reformne) izpite, pač nismo deležni predizpitne vročice. Kar dela politiko bistveno bolj dolgo­časno, kot bi v resnici morala biti – morala bi predstavljati predvsem trk različnih predlogov in idej, ki mu sledi vneta razprava ZA in PROTI s ciljem, da na koncu zmaga najboljša rešitev. Ker je leto 2017 le še ka­kšnih 400 dni oddaljeno od naslednjih volitev, bo želja vladajoče koalicije po ohrani­tvi mrtvega teka v 2017 zago­tovo še večja. Čakajo nas torej zgolj kozmetični bonbončki z željo po loščenju lika in ime­na premierja Cerarja in vlade nasploh. No, v bistvu so že začeli – spomnimo, 2. januar, dela prost dan. Večina je s tem zadovoljna, saj kakšen dan do­pusta več ne škodi, žal pa to kakšne robustnejše podlage za hitrejši razvoj in lepšo priho­dnost ne ponuja. No, pa saj se podarjenemu konju ne gleda v zobe. Tako kot verjetno ne bo­ste vrgli v smeti koledarja, ki ste ga prejeli v dar pred novim letom, pa čeprav je na njem 2. januar še vedno označen kot delovni dan ... Leto je naokoli. Če ne prej, se ob koncu zavemo, kako čas beži. Je bilo uspešno? Da, torej čestitke! Ne? Nič ne de, mo­žnost za popravni izpit je že tu – leto 2017. Ampak čas res hi­tro teče. Pred natanko 30 leti je izšla prelomna 57. številka Nove revije. Tisti, ki so tedaj privekali na svet, danes štejejo že 30 let. Otrok, ki se je rodil na dan plebiscita o naši samo­ stojni Republiki Sloveniji, je danes star 26 let in je že stopil na trg dela. Iskreno upam, da je med tistimi, ki imajo delo ... Deklica, ki je prišla na svet v letu naše včlanitve v Evrop­sko unijo, danes šteje 12 let in že jadra v puberteto. Deček, ki se je rodil na dan vstopa v evroobmočje, pa ima 10 let. V 5. razredu osnovne šole se sprašuje, ali bo gasilec, policaj ali morda zdravnik. In nena­zadnje, tri leta je star otrok, ki ga je vlada Alenke Bratušek zadolžila za dodatnih 2.500 evrov, da je zapolnila bančno luknjo. Pričakovanje, da bo kdo za to odgovarjal, pa je sta­rejše še za kakšno leto ... Nauk te zgodbe? Morda bo kdo v neki kolumni za Naš časopis v letu 2057 zapisal, da je otrok, ki se je rodil iz­jemnega leta 2017, star že 40 let. Na vsak način v začetku leta upanje na to izjemnost prihajajočega leta (še) obstaja. Ne pričakujte je od vlade Mira Cerarja, ampak jo uresničite sami s svojimi deli, pridnostjo in uspehom. Da boste svojim otrokom lahko s ponosom razlagali – ja, to leto je bilo res izjemno. Vse lepo v 2017 torej! Občina Dobrova-Polhov Gradec Ene najlepših jaslic Jaslice v polhograjski cerkvi Marijinega rojstva že vrsto let slovijo kot nekaj posebnega. So ene izmed večjih in po mnenju mnogih med najlepšimi daleč naokoli, saj vsako leto predstavljajo drugo slovensko pokrajino, za kar že 30 let skrbi jasličar Marjan Malovrh s svojo ekipo. Jaslice v župnijski cerkvi v Polhovem Gradcu so predstavljale že kar nekaj slovenskih pokrajin. Letos pa so se ustvarjalci podali tja, kamor običajno človekovo oko ne seže – v podzemlje. Marjan Malovrh pravi, da je leta skupaj z družino odkrival in raziskoval tudi podzemne jame in ugotavljal, da so te ravno tako skrivnostne, kot je skrivno­stna in čarobna tista noč, ko se je rodi­lo božje dete. Tako je nastala ideja za upodobitev letošnjih župnijskih jaslic. Ker je delo zahtevno in prostor za postavitev velik, so prva pripravljalna dela stekla že konec oktobra, in sicer so začeli izdelovati hiše, cerkve, zvo­nove. Potrebno je bilo zagotoviti tudi različne materiale in jih naročiti iz tu­jine. Zaradi obsežnega projekta so tudi z deli v cerkvi začeli kar 14 dni pred božičem, nato pa tam vsak dan “od­ delali šiht”. Najprej je bilo postavljeno ogrodje, nato so oblikovali podzemne jame in kapnike. V zadnjem tednu pa so postavljali pastirje, elektrificirali jaslice, saj se tu pastirji tudi vidno pre­mikajo, in namestili vse dodatke. “Nato je prišel tisti večer, zaradi katerega vse to z veseljem delamo,” pripoveduje jasličar in nadaljuje, “nad jaslicami so zasijale zvezde. Tudi te so pri nas nekaj posebnega. Bog ve koliko želja se bo letos obiskovalcem cerkve izpolnilo, saj zvezdnih utrinkov ni malo – le po­zoren moraš biti, pa ti gotovo ne uide.” Zvezdne utrinke nad jaslicami lahko v polhograjski cerkvi ujamete vse do svečnice. Marjan Malovrh letos obeležuje ju­bilejnih 30 let, odkar je takratni polho­grajski župnik Danijel Kaštrun predal pod njegovim vodst vom neprekinjeno vsako leto nekaj posebnega. Ob tem skrb za jaslice mladi ekipi, ki od takrat skrbi, da so jaslice v Polhovem Gradcu jubileju se zahvaljuje vsem, ki so v teh Jaslice pri cerkvi na Dobrovi Dobrovce in ostale obiskovalce prvič pozdravljajo jaslice na odru pri župnijskem domu. Prejšnja leta so bile jaslice postavljene le v cerkvi pod kipom Marije iz Lurda, tokrat pa so, na pobudo župnika Alojzija Goloba, postavljene zunaj in na ogled tudi takrat, ko je cerkev zaklenjena. Ob mednarodnem dnevu gora Planinstvo je v naših koncih ob prelepih vzpetinah, kot so Grmada, Sv. Lovrenc, Koreno, Ključ in mnogi drugi, dobro razvito in priljubljeno. V okviru pobude Brati gore partnerji A lpske konvencije po vsej alpski regiji (Avstrija, Francija, Italija, Liechtenstein, Monako, Nemčija, Slovenija in Švica) tudi letos organizirajo različne dogodke, katerih na­men sta promocija in prazno­vanje kulturne raznolikosti v Alpah. Akciji smo se pridružili tudi v društvu za kakovost ži­ vljenja Lep je dan. Na predava­nje smo povabili zgodovinarja dr. Petra Mikša, avtorja odmev­nih del o zgodovini planinstva in alpinizma na Slovenskem. Predavatelj se je osredotočil na začetke raziskovanja slovenskih Alp, predstavil je začetke pla­ninst va na Slovenskem, nacio­nalni boj med Nemci in Sloven-ci za gore, posledica katerega je bila izboljšana infrastruktura poti in koč ter zavetišč. Lepo sončno soboto, 10. 12. 2016, smo tako mednarodni dan gora preživeli v prostorih pre­lepe Polhograjske graščine ob odkrivanju pomembnosti naših gora za naš narod. Hvala vsem udeležencem in predavatelju za druženje! letih pomagali pri ustvarjanju. Nadja Prosen Verbič Jaslice si lahko obiskovalci predsta­vljajo kot katero izmed vasi v dobro­vski fari ali pa le prepoznajo kakšno podrobnost, ki se jim zdi znana. Zlah­ka pa se bo z mahom prekrita pokra­jina zdela domača tudi romarjem od drugje. Glavni konstruktor jaslic je Franci Prek s Šujice, ki ga je župnik ob 300-letnici župnijske cerkve povabil, da bi jaslice tokrat postavil na večjem prostoru. Makete domačij, skednjev in cerkvice so nastale že mnogo prej in so plod dolgoletnega truda, ki ga je Franci vložil v vse mogoče podrobnosti. Stre­šniki na strehah so narejeni iz več kot sto let starega bobrovca, v notranjosti cerkvice lahko pozoren obiskovalec opazi tudi klopi. Prav v maketi cerkvi­ce bodo obiskovalci lahko prepoznali pred kratkim obnovljeno gabrsko po­družnično cerkev. Franci Prek je že v preteklosti postavil na ogled svoje ma­kete, a tolikšne pozornosti in občudo­vanja kot tokrat še niso bile deležne. Za tako velik projekt je bilo potrebno na­brati tudi veliko mahu, saj več kot 20 kvadratnih metrov pokrajine ni hitro prekrite. Mah so že več tednov pred božičem nabirali domačini. Pri posta­vljanju jaslic so Franciju pomagale Jana Žvokelj, Julijana Urbančič in Marta Grom iz Brezij. Da so dobile končno podobo, so postavljavci potrebovali skoraj dan dela, vseh ur priprav pa niti nihče ne zna prešteti ali izračunati. Mitja Prek Občina Dobrova-Polhov Gradec Višajčki na obisku v domu starejših Mladinski pevski zbor Višajčki Kulturnega nekaj lepega in dobrega za sta-je bilo res lepo doživeti.” Pot v paj s starejšimi voditelji, izkori-Ljubljani. rejše. Bili so vidno ganjeni in to Ljubljano so pevke in pevci, sku-stili še za sprehod po praznični Nadja Prosen Verbič društva Gregor Rihar je s priložnostnim koncertom polepšal in popestril decembrsko popoldne varovancem doma starejših občanov Bežigrad. Na vabilo doma so se mla-pesmi so imele tudi klavirsko di pevci in pevke z veseljem spremljavo, nekatere pa so bile odzvali in starejšim polepšali odpete ob brenkanju na kitaro. predbožične dni. Zapeli so jim Ob koncu so uresničili tudi že­nekaj priredb ljudskih pesmi in ljo gostiteljev in tako je izredno skladb slovenskih skladateljev. lepo zazvenela Sveta noč. Obisk Mnoge med njimi s praznič-in koncert v domu starejših je no vsebino, kot na primer Let bila čudovita izkušnja in lepo it snow in Jingle bell rock, Na doživetje za vse, je povedala božično noč, Bela snežinka in zborovodkinja Ema Nartnik: druge. Pri mnogih so jim druž-“Posebej ganljivo je bilo opa­bo delali tudi varovanci, saj so zovati poslušalce, ki so se ob z veseljem zapeli skupaj z mla-angelskem prepevanju zborčka dimi glasovi. S pesmijo Poslan popolnoma vživeli in zares uži­iz nebes je angel in Angelska vali, bili so zares iskreni, prav pesem so jim pevci skušali pri-tako tudi pevci, ki so bili veseli, čarati mir in srečo božiča. Vse da so z majhnim delom naredili Novoletno druženje v POŠ Črni Vrh December je poseben mesec, poln veselja in pričakovanj. V prijetnem pričakovanju smo bili tudi v podružnični šoli Črni Vrh, kjer smo z učenci pripravljali novoletni nastop. Pri nastopu so se nam pri-v čudoviti park, kjer se je v pre­družili tudi bivši učenci naše novljeni paviljon naselil skriv­šole in ga lepo popestrili z in-nostni dedek, ki je za otroke strumenti. V sredo, 21. 12. 2016, popravljal igrače. Zataknilo pa so bili učenci malo pred peto se je pri starših, ki so, kot se to uro popoldne že kar precej rado zgodi, stvar otežili in želeli vznemirjeni, saj jih je čakal prvi paviljon spremeniti v nekaj bolj nastop v letošnjem šolskem letu; imenitnega. A k sreči se je vse za nekatere je bil celo prvi v ži-dobro končalo in popravljalnica vljenju. Že od konca novembra igrač je ostala v Velikem mestu. so se pri pouku, pevskem zboru, To mesto je postalo tudi edino v podaljšanem bivanju in doma na svetu, kjer imajo starši veli­pridno pripravljali in za starše, ko časa za svoje otroke in celo sestre, brate, stare starše, bodo-čas, da se z njimi igrajo. Otroci so nam učenci 1. in 2. razreda ci in bodoči učenci udeležili no-letne jelke. Odrasli so se družili kušnja, kako lahko z roko v roki če učence in vse ostale sovašča-in starši spoznajo, da če delaš z zapeli še tri pesmi v angleškem voletnih delavnic. Izdelova li so ob dobrotah, ki so jih pripravili pripravimo prijeten dogodek. ne pripravili igrico Popravljalni-ljubeznijo, je vedno zraven tudi jeziku, nato pa smo nadaljevali snežake, darilne vrečke iz pa-starši, za kar se jim lepo zahva-Veselimo se že naslednjih dru­ca igrač. Z igro so nas popeljali dobra čarovnija. Po predstavi druženje v šoli, kjer so se učen-pirja in lesene okraske za novo-ljujemo. Za nami je prijetna iz-ženj. Lucija Peklaj Balinanje malce drugače 3. december nas vsako leto spomni na rojstvo je od 2 do 6 igralcev ter sodnik. zno povedali, da bi si zaslužil v OŠ Poljane celo brezplačno, če bi mi, balinarji, zmagali! Že-Igra se z mehkimi usnjenimi rumeni karton. Ja, imajo rume-saj tako večkrat pomagajo tudi lel bi reči, da smo izmučeni od Franceta Prešerna. Dan, ko se vsepovsod odvijajo modro-rdečimi žogami, ki so nega in rdečega tudi! Za prvič paraplegikom, ki se ukvarjajo s sedečega igranja ob prigrizku razni kultruni dogodki, dan, ko se nas kulturnih polnjene z lahkimi zrni iz ume-so mi seveda pogledali skozi športom. “vrezali” postturnirsko debato dogodkov tudi udeleži več kot običajno. tne mase. Igralci igrajo na vozič-prste. Zame nov šport mi je bil V soboto smo balinarji prišli o dogajanju, pravilih in dogod-Je pa to od leta 1992 tudi “ boccia” (bočanje). Ker sem sam kih, kdor pa še hodi, mora sesti všeč in po debati o razlikah med malce prej, kar nam je omogo-kih na bočarskih in balinarskih mednarodni dan invalidov, kar ljubitelj klasičnega balinanja, na stol, da se zagotovi nekakšno bočo in balinanjem smo se do-čila točnost prevoza Jazbec, če-terenih, pa bi se verjetno čudno je morda malce manj znano. sem bil takoj za stvar! Igra se enakopravnost igralcev. Ko govorili, da se nekoč udarimo sar je naš član in voznik Zoran slišalo, saj smo cel turnir prese­med panogama! In dogovorili profesionalno vajen. Balinarji Lansko leto me je med rehabi-v telovadnici, kjer se s trakovi sem zadevo preizkusil sam, ki deli! Kljub temu je potrebno pri­smo se za 3. december, da zdru-smo prinesli narezek, ki je na­ litacijo prijatelj na invalidskem označi meje igrišča. V eno te-še nisem podrobneje poznal znati, da je delovanje možganov žimo šport in kulturo tako, da domestil zamujeno kosilo. Do­ vozičku povabil, da si pogledam lovadnico gredo ponavadi od 3 pravil igre, so mi že po prvi prav tako naporno, saj je včasih kulturno odigramo turnir Bo-govorili smo se, da odigramo njihovo balinanje, ki se imenuje do 4 igrišča in na enem igrišču vrženi žogici strokovno prija-potrebne ogromno domišlji­ čarji : Balinarji. trikrat dvojice in dvakrat trojko. je, da žogico spraviš na pravo Balinarji Športnega društva In turnir se je začel! Kljub temu mesto, ko tam ni več prostora! Dobrova smo zbrali 6 dovolj da smo balinarji pred začetkom Bočanje ima posebnost, da se prekaljenih in resnih igra lcev, nekaj minut resno trenirali, smo lahko igra tudi tridimenzional­ki so se bili pripravljeni v so-dokaj klavrno začeli. Pravil smo no – žogice lahko spraviš na vrh boto namesto domačega kosila se sproti učili, za kar so skrbeli prejšnjih! udeležiti turnirja ter se po robu sodniki, ki niso imeli manda-Novo doživetje je dokaza­postaviti bočarskim prvakom, ta za kaznovanje, ampak le za lo, da šport resnično združuje. ki celo na evropskem nivoju pomoč. Vzdušje na turnirju je Spoznali smo novo športno posegajo po mestih do prve bilo veliko bolj sproščeno kot panogo, hkrati pa premagali deseterice. Njihovo ekipo so se-na pravih tekmovanjih. Zaba­navidezno oviro, ki nehote loči stavljali paraplegiki, distrofiki vali smo se in seveda s tem de-in cerebralci. Med njimi sta bila koncentrirali nasprotnika, k ljub zdrave in malce manj srečne v tudi državni prvak Matjaž Bar-temu pa je bil boj zelo zagrizen! zdravju, invalide, ki so nam lah­tol in podprvak Jakob Škantelj, Bočarji nam niso namerno pu-ko popolnoma enakovredni. Se­ki Slovenijo kakovostno zasto-ščali točk, balinarji pa smo ho-veda smo se razšli v upanju, da pata po Evropi. Potrebno je bilo teli dokazati, da smo dobri tudi se turnir v prihodnosti ponovi najti še dvorano, kjer bi lahko sede! Rezultat? Rezultat sploh in morda takrat balinarji celo turnir odigrali. Dobili smo jo ni pomemben, morda bi bil bolj, zmagamo! Občina Dobrova-Polhov Gradec Prvi božič v samostojni Sloveniji Tradicionalno prireditev Pesem miru je ob dnevu pa je postal član predsedstva voditeljev, česar se še premalo Republike Slovenije. Gospod zavedamo. Njegove srčne in samostojnosti in enotnosti pripravilo TD Briše v Oman nas je nagovoril s svoji-iskrene besede so nas zelo na- Kulturnem domu Jakoba Trobca v ponedeljek, 26. mi spomini na božične dni na govorile in v nas spodbudile decembra 2016. začetku druge svetovne vojne in domoljubje in hvaležnost za naš Letošnja rdeča nit je bila prvi Loki, ki je letos zakorakal že v v času osamosvajanja Slovenije. dom in rod. Bog daj naši državi božič v samostojni Sloveniji. 88. leto življenja. Kot pokončen Po njegovem mnenju je velik ču-še veliko takih pokončnih mož Pevci zborov naše Pograjske do-kmet in kristjan ter zaveden dež in božji dar, da smo Slovenci in zavednih Slovencev! Z voščili line – kar sedem se jih je zvrsti-Slovenec je nekoč oral ledino dobili neodvisno in svobodno ob praznikih sta nas pozdravila lo – so se predstavili z ubranim naše slovenske samostojnosti, državo Slovenijo. Spregovoril tudi župan Franc Setnikar in petjem predvsem božičnih pe-saj je bil predsednik prve slo-je tudi o pomenu slovenstva župnik Bogdan Oražem. Razve­ smi, ki so poslušalcem pričara-venske demokratične stranke in krščanstva. Jasno je povedal, selili smo se pozdravov Janeza le praznično vzdušje. Osrednji po drugi svetovni vojni – Slo-da slovenska in evropska kul-Krmelja z Madagaskarja, ki nam gost letošnje prireditve je bil venske kmečke zveze, po prvih tura brez krščanstva ne bosta jih je posredoval župnik. Ivan Oman iz Zminca pri Škofji svobodnih volitvah 1990. leta obstali. Poudaril je tudi pomen Simon Purger vzgoje elite naroda in njegovih Osemdesetletnica Letos januarja je Angela Gerjolj, Velkovrška mama iz Setnika, dopolnila osemdeset let. Na svete tri kralje zvečer smo sosedje in vaščani pripeljali v Veliki Vrh smrekov mlaj, da ji damo vedeti, da smo veseli, da je dočakala toliko let. Mlaj smo pripravili in po-energije, veliko pa zaradi ka­stavili, naše žene, ki so bile z čje sline, ki nam jo je gospodar nami, pa so nas vzpodbujale obilno točil. Po opravljenem in se nam smejale. Na mlaj delu smo se vsi spravili v to­smo pritrdili slovensko zasta-plo domačo garažo na obilno vo, rovnico in eno veliko repo, malico. Bilo je veliko smeha, spodaj pa dve ogromni ple-prešerne volje in dobrih želja tilki in začeto pletenje enega za slavljenko. Mama Angela velikega puloverja. Pletenje in je še vedno bistrega duha, le pletilki zato, ker se za osemde-sklepi ji malo nagajajo. Nič ne setletno mamo res ne spodobi bi govoril “še na mnoga leta” in več delati še kaj drugega kot podobnih puhlic. Radi pa bi se plesti. Rovnica in repa naj bi ji zahvalili, da je imela vedno bila simbola trdega kmečke-odprte roke in širok nasmeh ga dela ter ljubezni do doma-za vsakogar, ki je prišel v Veliki če zemlje. Bil je zares mrzel Vrh. Hvala tudi vsem velkovr­zimski večer. Bili smo pa tako škim za prisrčno celovečerno dobre volje, da nas ni prav nič gostoljubje. zeblo. Malo zaradi pozitivne Sosed OŠ Polhov Gradec Devetošolci na Miklavževem sejmu Tako kot vsako leto smo tudi letos deveti razredi in nam s pomočjo prostovoljnih za izbor imena stojnice. S po-osončja. Da smo stvari lažje ra-ozvezdje, ki smo ga potem opi­prispevkov olajšali pot do izved-močjo učencev smo izbrali ime zumeli, so nam celotno preda-sali – njegovo legendo. Ker so Osnovne šole Polhov Gradec sodelovali na be končnega izleta in valete. SADNI KOTIČEK, ki že krasi vanje popestrili s trenutno sliko bile pice okusne, smo vse poje- Miklavževem sejmu v Polhovem Gradcu. 9. a in 9. b Osnovne šole stojnico. Poleg novega imena je vesolja. Kasneje smo izpolnili dli v hipu. Po slastni večerji smo Pripravljati smo se začeli že lačink. Malo nas je zeblo, a nas Polhov Gradec učiteljica TIT izdelala unikatne delovni list, ki smo ga po večerji imeli sobni kviz. Po hodnikih so zelo zgodaj, kakšna dva meseca to ni preveč motilo, saj smo se lesene zabojnike, knjižničarka predstavili oz. ostalim poročali bili nalepljeni listki od 1 do 66. prej. Najprej smo se dogovorili, drugače zelo dobro imeli. Tudi Shema šolskega sadja in pa redno okrašuje stojnico s sa-o naših ugotovitvah. Ker je bilo Vsaka ekipa je po pravilnem od­kaj bomo delali, kje kdaj, kako … bodočim devetošolcem toplo zelenjavednimi novičkami v obliki dolo-že pozno, smo se počasi odpra-govoru metala kocko in se pre- Tudi v letošnjem šolskem letu čenega sadja. vili v postelje, čeprav nismo bili V glavnem smo se dobivali ob priporočamo sodelovanje na mikala po vprašanjih. Zmagale petkih peto in šesto šolsko uro. Miklavževem sejmu. Da pa je 2016/2017 se je OŠ Polhov Gra-Barbara Premoš, vodja še prav nič zaspani. Naslednje so punce, ki so prejele viki kre-Izdelovali smo različne izdelke: do tega sploh lahko prišlo, pa dec prik ljučila projektu Shema šolske prehrane v OŠ Polhov jutro smo se zbudili ob sedmih, mo, mi, ki smo bili poraženi, pa šolskega sadja in zelenjave. Eden Gradec ob osmih pa nas je že čakal odli­ voščilnice, okraske za smrečico, gre zahvala kar nekaj posame-smo za tolažilno nagrado preje­izmed namenov projekta je po-čen zajtrk. Po zajtrku smo imeli prstne lutke, magnetke, ogrlice, znikom. Za uspešno organizaci- li vsak po en bombon. Po kvizu večati uživanje sadja in zelenja- nekateri robotiko, nekateri pa kape, okrasne posode. Gospa jo ter za izpeljavo Miklavževega smo se odpravili spat. Nasle­ ve. Agencija RS za kmetijske Tridnevni izlet na Med- še predstavitev drugega dela Košir je organizirala delavnice, sejma se zahvaljujemo našima dnje jutro je vse potekalo ena­ trge in razvoj podeželja nam vedje Brdo ozvezdja. Pri robotiki smo bili v kjer smo lahko izdelovali sveč-razredničarkama, predstavni- ko, s tem, da smo se zamenjali. je odobrila predvideno višino V soboto, 25.11. 2016, smo se parih po dva, jaz sem bil z Mo­ nike iz lesa in suhega cvetja ter cama staršev, gospe Oblak in Pri tej nalogi smo se razdelili pomoči za tekoče šolsko leto, ki odpravili na tridnevni izlet na horjem. Najprej smo morali se­ novoletne voščilnice. Bolj se je gospe Kutin, gospe Košir za iz- v enake skupine in preučevali znaša približno 6 evrov na učen-Medvedje Brdo, kjer smo preu- staviti robota po navodilih, nato približeval sejem, več smo delali vedbo delavnic in vsem staršem, kraterje, težišča, obroče … Po­ ca. Odločili smo se za razdelje-čevali značilnosti neba – veso- še roko. Ker smo bili zatopljeni tudi doma. Napočil je petek, 2. ki so nam kakorkoli priskočili tem smo imeli še zadnje odlič­ vanje jabolk iz integrirane pri-lja. Bilo nas je devetnajst, učen- v delo, nismo opazili, kako hitro december, ko smo se z izdelki na pomoč. Za vso pomoč in no kosilo in se odpravili domov. delave in lokalnega pridelovalca. ci od 6. do 9. razreda, učiteljica je minil čas in že je bilo na vrsti odpravili v polhograjsko gra-prijaznost se zahvaljujemo Na poti domov sem razmišljal o Za uspešno izvajanje projekta matematike ga. Francka Hri-kosilo. Po kosilu smo opravljali ščino, kjer smo pripravili stoj-družini Čuden, ki nam je omo-vseh neverjetnih zanimivostih, so ključne izobraževalne in pro-bernik in učiteljica matematike naloge. Za vsako nalogo smo nice. Nato pa 3. in 4. december, gočila peko palačink, gospodu ki sem jih spoznal o vesolju. To mocijske aktivnosti šole, kot so: in fizike ga. Mirjam Kogovšek. potrebovali drugačno roko. Na dneva, ki smo jih v glavnem Tomincu, ki nam je posodil dan brez odpadkov, fotografska Prispeli smo ob četrti uri in se koncu nama je uspelo opraviti je bila zame neverjetna izkušnja, preživeli na sejmu. Imeli smo napravo za izdelavo pokovke razstava in natečaj, šolski vrt idr. že ob prihodu razporedili po kar dve nalogi hkrati. Seveda ki je ne bom nikoli pozabil, tudi kar nekaj opravil: ponujanje na-in sladkorne pene, ter gospodu Zelo smo ponosni na našo lese-sobah s štirimi učenci. Zatem pa smo potrebovali tudi obil-zaradi obeh učiteljic, ki sta nas ših izdelkov na stojnicah, peka Koprivcu in TD Briše za donaci-no stojnico, ki ponuja različno so se začele priprave na kosilo, no dozo svežega zraka, zato praktično popeljali v vesolje in pokovke in sladkorne pene, ki jo. Na koncu pa še iskrena hvala sadje, ki ostane pri dopoldanski ki je bilo odlično vse tri dni. Po smo odšli na sprehod po Brdu. nam omogočili njegovo spozna­nam jo je občasno zaradi mraza vsem staršem in drugim obisko-malici. Z namenom popestritve kosilu smo imeli predavanje Po kratkem sprehodu smo pe-vanje. malo zagodla, in pa seveda pa-valcem, ki ste se udeležili sejma stojnice smo pripravili natečaj o ozvezdju in planetih našega kli pice. Na pice smo narisali Martin Setnikar, 8. a Občina Dobrova-Polhov Gradec Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2 s spremembami), Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 77/07 s spremembami), Zakona o športu (Ur. l. RS, št. 22/98 s spremembami), Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Ur. l. RS, št. 2/04 s spremembami), Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Ur.l. RS, št. 26/12), Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti in programov društev v občini Dobrova - Polhov Gradec (Ur. l. RS, št. 32/09 s spremembami) in Odloka o proračunu Občine Dobrova - Pol­hov Gradec za leto 2017 (Ur.l. RS, št. 86/16) objavlja Občina Dobrova - Polhov Gradec J A V N I R A Z P I S ZA SOFINANCIRANJE DELOVANJA DRUŠTEV NA PODROČJU KULTURE, ŠPORTA IN TURIZMA V OBČINI DOBROVA - POLHOV GRADEC V LETU 2017 1. PREDMET RAZPISA Sofinanciranje programov društev na področju kulture, športa in turizma v Občini Dobrova - Polhov Gradec v letu 2017. 2. UPRAVIČENCI DO SREDSTEV Upravičenci do sredstev so društva, ki delujejo na področju kulture, športa in turizma s sedežem v Občini Dobrova - Polhov Gradec. 3. POGOJI IN OMEJITVE ZA SOFINANCIRANJE Sofinanciranje kulturnih programov Vrste pomoči in opravičljivi stroški: 1.1 Administrativno delovanje društva stroški dela in materialni stroški administrativnih, finančnih in računovodskih del, stroški zavarovanj 1.2 Izvedba kulturnih programov stroški najemnin objektov, stroški udeležbe na nastopu, stroški, povezani z založništvom, stroški strokovnega izpopolnjevanja, iz­obraževanja in usposabljanja strokovnega kadra, stroški izvedbe delavnic, stroški zavarovanja 1.3 Priprava, izvedba in promocija kulturne prireditve stroški priprave, izvedbe in promocije prireditve, zavarovanje Pogoji in omejitve: – da je kulturni program ali kulturna prireditev, ki kandidira za sofinanciranje iz javnih sredstev, pripravljena in izvedena na ne­profiten način, namenjena širši javnosti in izkazuje nek širši javni interes, – kulturni programi oziroma kulturne dejavnosti potekajo redno, organizirano in ustrezno strokovno vodeno, vsaj devet mesecev v letu, izvajalec je v prejšnjem letu redno predstavljal svoj pro­gram na javnih prireditvah (pogoj za sofinanciranje: najmanj dva nastopa) v občini, – kandidata na izobraževanje, usposabljanje ali izpopolnjevanju predlaga in prijavi osnovna kulturna organizacija oz. izvajalec, – kandidat se zaveže, da bo po končanem usposabljanju, izpopol­njevanju ali izobraževanju najmanj tri leta deloval v Občini Do­brova - Polhov Gradec kot strokovni delavec pri izvajalcu letnega programa kulture, – da društvo izvaja dejavnost v kulturi, kamor prijavljajo kandidata za usposabljanje ali izpopolnjevanje, – sofinancirajo se prireditve, ki so organizirane na območju Obči­ne Dobrova - Polhov Gradec, – da bodo sodelovali na prireditvah, ki jih bo organizirala občina, če bodo k temu pozvani, – kulturni projekti, ki jih društvo organizira za svoje člane in dru­ge udeležence v obliki delavnic, izobraževanj, usposabljanj in izpopolnjevanj mora imeti vsaj deset obiskovalcev. Niz delavnic izobraževanj, usposabljanj in izpopolnjevanj s področja kulture lahko predstavlja daljši sklop izobraževanja, kjer vsaka delavnica, izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje predstavlja dolo­čeno podtemo izobraževanja kot zaključene celote, – kot prireditev se upošteva samostojna izvedba najmanj dvanaj­stih pesmi oz. desetih skladb oz. 45 minut programa, – kot predstava (celovečerno gledališko delo) – premiera se upo­števa samostojna predstava v dolžini najmanj 45 minut, v prime­ru lutkovne skupine najmanj 30 minut (krajša gledališka dela se vrednotijo samo v primeru sodelovanja na prireditvi), ponovitve predstav se upoštevajo kot nastopi, – za javni nastop šteje prireditev, namenjena širši javnosti, z doka­zljivo javno objavo, – promocijski material (CD, video, DVD, knjiga, zbornik, brošura) mora biti izdan v seriji s pridobljenimi pravicami institucij npr. NUK, SAZAS, AAS …, – opravljanje dejavnosti na neprofitni osnovi pomeni, da dejavnosti in programu ni mogoče pripisati pretežno komercialnega name­na in člani izvajalske skupine ne prejemajo plačila. Sofinanciranje športnih programov Vrste pomoči in opravičljivi stroški 2.1 Administrativno delovanje društva stroški dela in materialni stroški administrativnih, finančnih in računovodskih del, stroški zavarovanja 2.2 Izvedba športnih programov stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, organizacija športnih tekmovanj, stroški zavarovanj 2.2.1 Interesna športna vzgoja predšolskih otrok, šoloobveznih otrok, mladine in študentov stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, stroški zavarovanja 2.2.2 Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami (z motnjami v razvoju) stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, stroški zavarovanja 2.2.3 Športna vzgoje otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, organizacija športnih tekmovanj, stroški zavarovanja 2.2.4 Šport inva lidov stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, organizacija športnih tekmovanj, stroški zavarovanja 2.2.5 Športna rekreacija stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, stroški zavarovanja 2.2.6 Izobraževanje, usposabljanje in spopolnjevanje strokov­nih kadrov v športu stroški izpopolnjevanja, izobraževanja, usposabljanja ali prido­bivanja licenc amaterskih strokovnih kadrov, aktivnih članov dru­štva 2.3. Priprava, izvedba in promocija športne prireditve stroški organizacije prireditve, stroški sodnikov, pomožnega osebja, stroški panožne zveze, stroški pokalov, diplom, stroški za­varovanja 2.4 Vzdrževanje objektov in prostorov za izvajanje športne dejavnosti Stroški, povezani z obratovalnimi stroški in investicijami v objekte 2.4.1 Vzdrževanje objektov in prostorov za izvajanje športne dejavnosti, ki zajemajo stroške električne energije, ogrevanja, od­voza odpadkov, vodarina, kanalščina idr. 2.4.2 Investicijsko vzdrževanja objektov in opreme v lasti ali najemu upravičenca. Pogoji in omejit ve: – kandidata na izobraževanje, usposabljanje ali izpopolnjevanje predlaga in prijavi osnovna športna organizacija oz. izvajalec, – kandidat se zaveže, da bo po končanem usposabljanju, izpopol­njevanju ali izobraževanju najmanj tri leta deloval v Občini Do­brova - Polhov Gradec kot strokovni delavec pri izvajalcu letnega programa športa, – stroški organizacije prireditev in nastopov na teh prireditvah, ki se financirajo iz drugih proračunskih postavk občinskega prora­čuna, niso upravičen strošek, – sofinancirajo se prireditve, ki so organizirane na območju Obči­ne Dobrova - Polhov Gradec, – stroški tekočega in investicijskega vzdrževanja objektov in opre­me v lasti ali najemu vlagatelja niso upravičeni, če je iz prejetih vlog razvidno, da vlagatelj za izvajanje dejavnosti zaračunava na­jemnino, – na prireditvi mora biti poskrbljeno za strokovno vodenje in var­nost vseh udeležencev, – da bodo sodelovali na prireditvah, ki jih bo organizirala občina, če bodo k temu pozvani. Sofinanciranje turističnih programov Vrste pomoči in opravičljivi stroški 3.1 Administrativno delovanje društva 3.1.1 Število članov, sodelovanje povezovanje, spletna stran društva, pridobivanje sredstev stroški dela in materialni stroški administrativnih, finančnih in računovodskih del, stroški zavarovanja, stroški vzdrževanja sple­tne strani, stroški oblikovanja spletne strani, stroški zakupa pro­stora na ser verju 3.1.2 Strokovno izpopolnjevanje, usposabljanje in izobraževa­nje čla nov društva in priprava ter organizacija delavnic stroški strokovnega izpopolnjevanje, usposabljanje in izobraže­vanje članov društva, stroški priprave in organizacije delavnic, kot so stroški strokovnega kadra za izvedbo, stroški najema prostora, stroški obveščanja, stroški materiala za delavnice 3.1.3 Priprava in tisk promocijskega gradiva stroški oblikovanja, priprave besedil, prevodov, odkup slikovnega gradiva, stroški tiska 3.2 Priprava, izvedba in promocija turistične prireditve stroški izvajalcev na prireditvi, stroški najema prostora, stroški promoviranja prireditve, stroški materiala za izvedbo prireditve, stroški zavarovanja 3.3 Priprava, izvedba in udeležba na sejmih stroški udeležbe na sejmu, stroški organizacije sejma, stroški osebja, ki predstavlja ponudbo v času sejma, stroški promoviranja sejma 3.4 Priprava turističnih programov in vzdrževanje objektov tu­ristične infrastrukture stroški priprave programov, stroški izobraževanja kadra za iz­vajanje programov, stroški trženja programa, stroški nakupa klopi, smetnjakov in drugi materialni stroški povezani z vzdrževanjem objektov turistične infrastrukture Pogoji in omejitve: – oblikovanje promocijskega materiala mora biti skladno s celost­no podobo občine, – da bodo sodelovali na prireditvah, ki jih bo organizirala občina, če bodo k temu pozvani, – prireditev se organizira na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec, – stroški vzdrževanja objektov turistične infrastrukture, ki jih uveljavljajo vlagatelji, morajo biti usklajeni z letnim programom za turizem in občinskim proračunom za tekoče leto in zgrajeni skladno z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju pro­stora in varstvu okolja, – objekti, v katerih se izvaja pridobitna dejavnost, niso upravičeni do sofinanciranja, – na prireditvi mora biti poskrbljeno za strokovno vodenje in var­nost vseh udeležencev. 4. MERILA Kulturni programi 1.1. Administrativno delovanje društva Elementi za vrednotenje Število točk 1 Število aktivnih članov, ki so občani Občine Dobrova - Polhov Gradec Do 30 članov aktivnih članov s plačano članarino 10 Od 31 do 60 članov aktivnih članov s plačano članarino 20 Več kot 61 članov aktivnih članov s plačano članarino 35 Vključenost mladih med 14 in 20 letom 2 Do šest mladih med 14 in 20 letom 5 Od 7 do 10 mladih med 14 in 20 letom 10 Več kot 11 mladih med 14 in 20 letom 15 3 Društvo se predstavlja na svetovnem spletu Društvo ima svojo spletno stran, ki je redno vzdr­ževana in ažurirana 2 1.2 Izvedba kulturnih programov Elementi za vrednotenje Število točk 1 Dejavnost oz. sekcije društva – glasbena 30 – gledališka, lutkovna 30 – plesno-folk lorna 30 – likovna, filmska, fotografska 20 – druge vsebine s področja kulture 20 2 Stroški najemnin objekta (do 80 ur za posamezni program, ki se izvaja v organiziranih skupinah) 1 točka/uro/ skupino 3 Nastop na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec 3 točki/nastop 4 Nastop na prireditvi na območju Slovenije 6 točk/nastop 5 Nastop na prireditvi v tujini 9 točk/nastop 6 Doseganje rezultatov na tekmovanjih ali selekcijah (za vsako doseženo prvo, drugo ali tretje mesto) medobmočnem tekmovanju 1 na državnem tekmovanju 2 na mednarodnem tekmovanju 3 7 Založništ vo (CD, knjiga) 10 točk/ izdelek 8 Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje, delavnice amaterskih strokovnih kadrov, ki so člani društva in se izobražujejo itn. na področju kulturnih programov, ki jih izvaja d rušt vo, 10 točk/ izobraževanje/ osebo 9 Delavnice, izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja, ki jih društvo organizira za svoje člane in druge udeležence 10 točk/ Izobraževanje kot zaključeno celoto 1.3. Priprava, izvedba in promocija kulturne prireditve Število točk/ prireditev 1 Organizacija lastne prireditve, 100 % nastopajočih je iz Občine Dobrova - Polhov Gradec 14 Organizacija lastne prireditve, od 50 do 99 % nastopajočih je iz Občine Dobrova - Polhov Gradec 10 Organizacija lastne prireditve, do 49 % nastopajočih je iz Občine Dobrova - Polhov Gradec 5 2 Objava v koledarju prireditev 2 3 Objava na občinski spletni strani 2 4 Objava v Našem časopisu 2 Občina Dobrova-Polhov Gradec Prireditve, ki se izvajajo od 6 do 10 let zaporedoma, se korigira s faktorjem 1,3 Prireditve, ki se izvajajo več kot 10 let zaporedoma, se korigira s faktorjem 1,5 Najemnina objekta (do 80 ur na 2 posamezni program, v skupini največ 10 oseb) Izvedba tekmovanja na območju 3 Občine Dobrova - Polhov Gradec, ki Športni programi poteka po propozicijah panožne zveze 2.1. Administrativno delovanje društva 2.2.5 Športna rekreacija Elementi za vrednotenje Štev ilo točk 1 Število aktivnih članov, ki so občani Občine Dobrova - Polhov Gradec Do 30 članov, aktivnih članov s plačano članarino 10 Od 31 do 60 članov, aktivnih članov s plačano članarino 20 Več kot 61 članov, aktivnih članov s plačano članarino 35 Vključenost mladih med 14 in 20 letom 2 Do šest mladih med 14 in 20 letom 5 Od 7 do 10 mladih med 14 in 20 letom 10 Več kot 11 mladih med 14 in 20 letom 15 Društvo se predstavlja na svetovnem spletu 3 Društvo ima svojo spletno stran, ki je redno vzdrževana in dopolnjevana 2 Elementi za vrednotenje Števi lo točk/uro/ skupino 1 Strokovni kader (do 80 ur na posamezni program oz. 16 pohodov daljših od pet ur v skupini od 12 do 20 udeležencev, starejših od 65 let) 1 2 Strokovni kader /planinski pohod; največ 16 pohodov, pet ur na posamezni pohod) 5 3 Najemnina objekta (do 80 ur na posamezni program, v skupini od 12 do 20 udeležencev) 1 2.2 Izvedba športnih programov 2.2.1 Interesna športna vzgoja predšolskih otrok, šolo­obveznih otrok, mladine in študentov Elementi za vrednotenje Števi lo točk/uro / skupino 1 Strokovni kader (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 20 oseb) 1 2 Strokovni kader /planinski pohod; največ 16 pohodov, pet ur na posamezni pohod) 5 3 Najemnina objekta (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 20 oseb) 1 4 Organizacija programa Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plavati, Ciciban planinec za pripravo gradiva 0,5 točke/ udeleženca 2.2.2 Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami (z motnjami v razvoju) Število Elementi za vrednotenje točk/uro/ skupino 1 Strokovni kader (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 10 oseb) 1 2 Najemnina objekta (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 10 oseb) 1 2.2.3 Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport Elementi za vrednotenje Števi lo točk/uro/ skupino 1 Strokovni kader (največ 240 ur cicibani, 240 mlajši dečki, deklice skupine, 400 starejši dečki, deklice za posamezni program) 1 2 Najemnina objekta (največ 240 ur cicibani, 240 mlajši dečki, deklice skupine, 400 starejši dečki, deklice za posamezni program) 1 3 Izvedba tekmovanja na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec, ki poteka po propozicijah panožne zveze 0,6 točke / udeleženca 4 Doseganje rezultatov na tekmovanjih ali selekcijah (za vsako doseženo prvo, drugo ali tretje mesto) na med območnem tekmovanju 1 na državnem tekmovanju 2 na mednarodnem tekmovanju 3 2.2.4 Šport invalidov Število Elementi za vrednotenje točk/uro/ skupino Strokovni kader (do 80 ur na 1 posamezni program, v skupini največ 1 10 oseb) 2.2.6 Izobraževanje, usposabljanje in spopolnjevanje strokovnih kadrov v športu Število točk/ izobraževanje Strokovno izpolnjevanje, izobraževanje, 1 usposabljanje ali pridobivanje licenc amaterskih strokovnih kadrov, aktivnih 10 članov društva 2.3. Priprava, izvedba in promocija športne prireditve Organizacija prireditev: Število točk/ prireditev 1 Od 30 do 99 udeležencev oz. od 4 do 15 ekip na priredit vi 50 Od 100 do 200 udeležencev oz 16 do 25 ekip na prireditvi 75 Več kot 201 udeleženec oz 26 in več ekip na priredit vi 100 2 Objava v letnem koledarju prireditev 5 3 Objava na občinski spletni strani 5 4 Objava v Našem časopisu 5 5 Prireditve, ki se izvajajo od 6 do 10 let zaporedoma, se korigira s faktorjem 1,3 Prireditve, ki se izvajajo več kot 10 let zaporedoma, se korigira s faktorjem 1,5 Turistični programi 3.1 Administrativno delovanje društva 3.1.1 Število članov, sodelovanje povezovanje, spletna stran društva, pridobivanje sredstev 1 Število članov Število točk Do 20 članov društva s plačano članarino 3 Od 21 do 50 članov s plačano članarino 6 Več kot 51 članov s plačano članarino 10 2 Pridobivanje sredstev iz drugih javnih in zasebnih virov Društvo je v prejšnjem letu pridobilo sredstva za posamezne projekte iz drugih javnih virov (razpisov) 4 Društvo pridobiva donatorska in sponzorska sredst va 2 Društvo pridobiva sredstva iz članarin 2 3 Sodelova nje in povezova nje Sodelovanje pri projektih TZD 1 Sodelovanje pri projektih Turistične zveze Sloven ije 1 Sodelovanje v občinskih projektih 2 Sodeluje v projektih OŠ na območju občine 3 4 Spletna stran društ va Društvo ima spletno stran, ki je redno vzdrževana in dopolnjevana 2 Društvo ima spletno stran, omogoča komuniciranje z uporabnikom (forum, obrazec za pošiljanje vprašanj ) 2 Društvo ima spletno stran, ima aktivne povezave z drugimi društvi, nar. kult in drugimi zanimivostmi 2 3.1.2 Strokovno izpopolnjevanje, usposabljanje in iz­obraževanje članov društva in priprava ter organizacija delavnic Število točk 1 Organizacija do enega izobraževanja, delavnice ipd. za člane v prejšnjem letu 1 2 Organizacija do treh izobraževanj, delavnic ipd. za člane v prejšnjem letu 3 3 Organizacija več kot treh izobraževanj, delavnic ipd. za člane v prejšnjem letu 7 4 Organizacija vsaj ene strokovne ekskurzije za člane v prejšnjem letu 3 1 0,6 točke /udeleženca 3.1.3 Priprava in tisk promocijskega gradiva Število točk 1 Priprava tiskanega promocijskega gradiva, ki vključuje območje delovanja društva 2 2 Priprava tiskanega promocijskega gradiva, ki vključuje celotno območje občine. 4 3 Priprava tiskanega promocijskega gradiva, ki vključuje območje več občin. 6 4 Priprava tiskanega promocijskega gradiva med društvi več občin 8 3.2 Organizacija turistične prireditve 1 Promocija prireditve (najave pred priredit vijo) Število točk Objava v glasilu Našem časopisu 3 Objava na občinski spletni strani 3 Objava prireditve v letnem koledarju prireditev občine 3 Objava v enem mediju, ki zajema širše območje (regija, Slovenija) 4 Objava v dveh medijih, ki zajema širše območje (regija, Slovenija) 7 Objava v treh in več medijih, ki zajema širše območje (regija, Slovenija) 11 Število obiskovalcev prireditve Število obiskovalcev prireditve (ocena): do 200 3 2 Število obiskovalcev prireditve (ocena): od 201 do 500 obiskovalcev 6 Število obiskovalcev prireditve (ocena): več kot 501 obiskovalcev 10 3.3 Priprava, izvedba in udeležba na sejmih 1 Udeležba društ va na sejmih Število točk Društvo predstavlja svojo ponudbo na sejmih na območju občine 2 Društvo aktivno sodeluje na sejmih, ki se jih udeležuje občina, 6 Društvo samostojno predstavlja svojo ponudbo na specializiranih turističnih sejmih 10 3.4 Priprava turističnih programov in vzdrževanje objek­tov turistične infrastrukture Turistični produkti in turistična infrastruktura Število točk Društvo aktivno sodeluje pri pripravi 1 turističnih produktov in urejanju turistične infrastrukture, ki jih pripravlja 5 občina ali drugi subjekti Društvo samo pripravlja turistične produkte in ureja turistično 10 infrastrukturo 5. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV Sredstva bremenijo proračunske postavke Proračuna Občine Dobrova -Polhov Gradec za leto 2017: 1 18023 Programi kulturnih društev v višini 27.500,00 EUR2 18050 Šport v društvih v višini 32.400,00 EUR 3 14008 Sofinanciranje programa turistične zveze in društev ter drugih turističnih organizacij v višini 7.560,00 EUR 6. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacija (navodila in obrazci) je na voljo na sple­tnem naslovu: http://w w w.dobrova-polhovgradec.si ali na sedežu občine. 7. NAČIN PRIJAVE IN ROKI Vlagatelji pošljejo izpolnjeno razpisno dokumentacijo priporoče­no po pošti ali oddajo neposredno na sedežu občine. Ovojnica mora biti opremljena z naslednjimi podatki: Občina Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova, s pripisom »Ne odpiraj, javni razpis za sofinanciranje dru­štev«. Na hrbtni strani mora biti označen naslov pošiljatelja vloge. Vloge z napačno izpolnjeno ovojnico in vloge, oddane po roku, določenem v razpisu, se zavrže. Občina Dobrova-Polhov Gradec Rok za oddajo vlog: 3. april 2017. VIII. Obravnavanje vlog in postopek odo­brit ve Odpiranje in pregled vlog Odpiranje pravočasno prispelih vlog bo 12. aprila 2017 v prostorih Občine Dobrova - Pol­hov Gradec. Odpiranje vlog ni javno. Prispele vloge bo pregledala in strokovno ocenila komisi­ja, ki jo imenuje župan Občine Dobrova - Polhov Gradec. S sklepom župana se zavrže se vloge: – ki so prispele prepozno, – ki je ni vložila upravičena oseba, – nepopolne vloge, ki jih v navedenem roku vla­gatelj ne dopolni ali jih dopolni neustrezno. in zavrne vloge: – ki so neutemeljene, – z nasprotujočimi podatki v vlogi in prilogah, – ki so vložene v nepravilno opremljenih ovojni­cah, – vsebinsko neustrezne vloge, – ki ne bodo izpolnjevale pogojev za prijavo. Popolnost in dopolnitve vlog Vloga se šteje za popolno, če je razumljiva in ima priložene vse priloge. Predmet dopolnitve niso obrazci, ki vlogi niso bili priloženi (šteje se, da so predmet sofinanci­ranja programi oz. vsebine, ki so bile opredeljene na obrazcih ob oddaji vloge). Če društvo ob do­polnitvi doda obrazce z novimi vsebinami, le-te v razpisu ne bodo upoštevane. Vlagatelje nepopolnih vlog komisija v roku 8 dni od odpiranja pisno pozove k dopolnitvi ne­popolnih vlog. Rok za dopolnitev vlog je 8 dni. Dopolnitve, poslane po roku, se ne upoštevajo. 9. OBVEŠČANJE O IZBORU O dodelitvi sredstev po tem pravilniku odlo­ča na predlog strokovne komisije župan oziroma oseba, ki jo pooblasti župan. Vlagateljem, katerih vloge izpolnjujejo predpi­sane pogoje iz predpisov in javnega razpisa in so za namen zagotovljena sredstva, se izda odločba o izboru. V obrazložitvi odločbe izboru je utemeljena od­ločitev in v primeru pozitivne odločitve so opre­deljeni višina dodeljenih sredstev, namen in upra­vičeni stroški, za katere so sredstva namenjena. Rok za izdajo odločbe o pravici do sredstev je 30 dni od ugotovitve vseh dejstev. Odločbo o izboru občinska uprava posreduje prejemnikom sredstev in jih pozove k podpisu pogodbe. Za prejemnike sredstev, ki se v roku 8 dni od prejema poziva ne odzovejo, se šteje, da so umaknili vlogo za pridobitev sredstev. 10. PRITOŽBA NA ODLOČBO Zoper odločitev v odločbi o pravici do sredstev lahko upravičenec vloži pritožbo na naslov obči­ne v roku 8 dni od prejema odločbe. Pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbrani­mi vlagatelji. V pritožbi mora vlagatelj natančno opredeliti razloge, zaradi katerih je pritožba vlo­žena. Predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog. O pritožbi mora biti odločeno v 15 dneh s sklepom. 11. SPREMLJANE NAMENSKE PORABE SREDSTEV Namensko porabo sredstev za sofinanciranje dejavnosti društev v Občini Dobrova -Polhov Gradec spremlja komisija. Namenskost porabe lahko ugotavlja tudi nadzorni odbor občine. Upravičenec mora vrniti nenamensko pora­bljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti, ki se obračunavajo od dneva plačila upra­vičencu do dneva vračila sredstev v primerih, ko se ugotovi: – da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti porabljena nenamensko, – da je upravičenec za katerikoli namen pridobi­tve sredstev navajal neresnične podatke, da je upravičenec za isti namen in iz istega na­slova ponovno pridobil finančna sredst va, – druge nepravilnosti pri uporabi sredstev. V primerih iz prejšnjega odstavka upravičenec ne more pridobiti sredstev za dobo petih let. 12. Informacije Informacije glede javnega razpisa je mogoče dobiti na Občini Dobrova - Polhov Gradec, tel. 01/3601-800, in sicer ob ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure ter sredah od 8. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Vprašanja je mogoče posredovati tudi po elektronski pošti na naslov info@dobrova-pol­hovgradec.si Datum: 10. 1. 2017 Številka: 430-0003/2017-3 Župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar, l. r. Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 77/07 – UPB1, in spremembe), Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 16/08 in spremembe), Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (26/12), Letnega progra­ ma za kulturo 2017 in Odloka o proračunu Občine Dobrova - Polhov Gradec za leto 2017 (Ur. l. RS, št. 86/16) objavlja Občina Dobrova - Polhov Gradec J A V N I R A Z P I S ZA SOFINANCIRANJE OBNOVE OBJEKTOV NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE V OBČINI DOBROVA - POLHOV GRADEC V LETU 2017 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je sofinanciranje ob­nove objektov nepremične kulturne dediščine v Občini Dobrova - Polhov Gradec v letu 2017. Re­gister nepremične kulturne dediščine se vodi pri Ministrstvu za kulturo in je dostopen na spletni strani http://rkd.situla.org/ 2. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZ­PISU Na razpis se lahko prijavijo lastniki ali upra­vljavci spomenikov s področja nepremične kul­turne dediščine na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec. Spomeniki državnega pomena v lasti Republi­ke Slovenije in upravljavci spomenikov državnega in lokalnega pomena, ki imajo z Občino Dobrova - Polhov Gradec sklenjene neposredne pogodbe, niso upravičeni do sofinanciranja po tem razpisu. Drugi pogoji: – gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o gradnji objektov, urejanju prostora in varstvu okolja, – za objekt morajo biti ob prijavi na razpis pri­loženi ku lturno-varstveni pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Lju­bljana, – predlagatelj mora imeti zagotovljena delna la­stna finančna sredstva. 3. MERILA ZA DODELITEV SREDSTEV Iz proračuna Občine Dobrova - Polhov Gradec se sofinancira do 30 % vrednosti investicije. Pri vrednotenju vlog bodo upoštevana nasle­dnja merila in določila: Splošna določila razpisa: Projekt investicije ustreza splošnim merilom, če: – je objekt vpisan v Register nepremične kultur­ne dediščine (5 točk), – je celovit in zaokrožen, tehtno vsebinsko ob­razložen in utemeljen po posameznih fazah (5 točk), – je rea lno ovrednoten in ima uravnoteženo fi­nančno zgradbo (5 točk), – zagotavlja soudeležbo predlagatelja z lastnimi ali pridobljenimi sredstvi iz drugih virov (5 točk). Prednostna določila razpisa: Projekt investicije ustreza prednostnemu kri­teriju, če: – je objekt vpisan v Register nepremične kultur­ne dediščine (5 točk), – gre za nujne projekte obnove, katerih odložitev bi povzročila nadaljnjo škodo na objektu (25 točk), – gre za sanacijo stavbnega pohištva: menjava oken in vrat (15 točk), – gre za sanacijo zunanjih ometov (fasada) (15 točk), – gre za sanacijo strešnih konstrukcij, streh, kri­tin in kleparska dela (15 točk). 4. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV Sredstva bremenijo proračunsko postavko pro­računa Občine Dobrova - Polhov Gradec: 18002 Obnova zaščitenih in drugih kulturnih spomenikov v višini 4.000,00 EUR DOLOČITEV VREDNOSTI SOFINANCIRANJA POSAMEZNEGA PROJEKTA predračun x odstotek sofinanciranja x število dodeljenih točk/maksimalno število mogočih točk = vrednost prijavljenega projekta po določilih Odobrena sredstva projekta = sredst va določena v proračunu/skupna vrednost vseh prijavljenih projektov po določilih x vrednost prijavljenega projekta po določilih 5. OBDOBJE ZA PORABO DODELJE­NIH SREDSTEV: Dodeljena proračunska sredstva morajo upra­vičene osebe porabiti do 1. 12. 2017, to je tudi rok, ko mora upravičenec občinski upravi posredovati končno poročilo o porabi sredstev z zahtevanimi prilogami. 6. NAVODILA ZA IZDELAVO PRIJAV Prijava na javni razpis mora biti na obrazcu Prijava na javni razpis za sofinanciranje obnove objektov nepremične kulturne dediščine v letu 2017 v Občini Dobrova - Polhov Gradec. Razpisna dokumentacija je od dneva objave jav­nega razpisa do zaključka javnega razpisa dosto­pna v sprejemni pisarni občine Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova ali na spletni strani w w w.dobrova-polhovgradec.si 7. NAČIN IN ROK ZA ODDAJO PRIJAV Upoštevane bodo popolne pisne prijave, ki bodo prispele po pošti na naslov Občina Dobro­va - Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova, ali bodo do tega roka oddane v sprejemni pisarni Občine Dobrova - Polhov Gradec. Na ovojnici vlagatelj navede: »Javni razpis nepremična kulturna dediščina – NE OD­PIRAJ«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti označena naziv in naslov vlagatelja. Vloge, ki bodo poslane z napačno izpolnjeno ovoj­nico, se zavrže. Rok za oddajo vlog: 6. marec 2017 8. ODPIRANJE PONUDB IN OBVEŠČA­NJE O IZIDU JAVNEGA RAZPISA Odpiranje in pregled vlog Odpiranje pravočasno prispelih vlog bo 14. marca 2017 v prostorih Občine Dobrova - Pol­hov Gradec. Odpiranju vlog sme prisostvovati vsaka oseba, ki kandidira na razpisu. Prispele vlo­ge bo pregledala in strokovno ocenila komisija, ki jo imenuje župan Občine Dobrova - Polhov Gra­dec. Vlagatelji ne morejo prisostvovati pripravi in sprejemanju poročila za odpiranje vlog ter pri ocenjevanju in vrednotenju vlog ter sprejemanju poročila na strokovni komisiji. S sklepom župana se zavrže vloge: – ki so prispele prepozno, – ki je ni vložila upravičena oseba, – nepopolne vloge, ki jih v navedenem roku vla­gatelj ne dopolni ali jih dopolni neustrezno in zavrne vloge: – ki so neutemeljene, – z nasprotujočimi podatki v vlogi in prilogah, – vsebinsko neustrezne vloge, – ki ne bodo izpolnjevale pogojev za prijavo. Popolnost in dopolnit ve vlog Vloga se šteje za popolno, če je razumljiva in ima priložene vse priloge. Vlagatelje nepopolnih vlog komisija v roku 8 dni od odpiranja pisno pozove k dopolnitvi ne­popolnih vlog. Rok za dopolnitev vlog je 5 dni. Dopolnit ve, poslane po roku, se ne upoštevajo. 9. OBVEŠČANJE O IZBORU O dodelitvi sredstev odloča na predlog stro­kovne komisije župan oziroma oseba, ki jo poo­blasti župan. Vlagateljem, katerih vloge izpolnjujejo predpi­sane pogoje iz predpisov in javnega razpisa in so za namen zagotovljena sredstva, župan izda od­ločba o izboru. V obrazložitvi odločbe o izboru je utemelje­na odločitev in v primeru pozitivne odločitve opredeljena višina dodeljenih sredstev, namen in upravičeni stroški, za katere so sredstva name­njena. Rok za izdajo odločbe o izboru je 30 dni od ugotovit ve vseh dejstev. Odločbo o izboru občinska uprava posreduje prejemnikom sredstev in jih pozove k podpisu pogodbe. Za prejemnike sredstev, ki se v roku 8 dni od prejema poziva ne odzovejo, se šteje, da so umaknili vlogo za pridobitev sredstev. 10. PRITOŽBA NA ODLOČBO Zoper odločitev v odločbi o pravici do sredstev lahko upravičenec vloži pritožbo na naslov obči­ne v roku 8 dni od prejema odločbe. Pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji. V pritožbi mora natančno opredeliti razloge, zaradi katerih je pritožba vložena. Pred­met pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog. O pritožbi mora biti odločeno v 15 dneh s sklepom. 11. SPREMLJANE NAMENSKE PORABE SREDSTEV Namensko porabo sredstev za sofinanciranje obnove objektov nepremične kulturne dediščine v letu 2017 v Občini Dobrova - Polhov Gradec spremlja komisija. Namenskost porabe lahko ugotavlja tudi nadzorni odbor občine. Upravičenec mora vrniti nenamensko pora­bljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti, ki se obračunavajo od dneva plačila upra­vičencu do dneva vračila sredstev v primerih, ko se ugotovi: – da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti porabljena nenamensko, – da je upravičenec za katerikoli namen pridobi­tve sredstev navajal neresnične podatke, – da je upravičenec za isti namen in iz istega na­slova ponovno pridobil finančna sredst va, – druge nepravilnosti pri uporabi sredstev. 12. INFORMACIJE Informacije glede javnega razpisa je mogoče dobiti na Občini Dobrova - Polhov Gradec, tel. 01/3601-800, in sicer ob ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure ter sredah od 8. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Vprašanja je mogoče posredovati tudi po elektronski pošti na naslov info@dobrova-pol­hovgradec.si Datum: 10. 1. 2017 Številka: 430-0002/2017-3 Župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar, l. r. Občina Log-Dragomer Občani so se razveselili nove lekarne Lekarna Ljubljana od konca lanskega leta kati meje nemogočega. Ob tej ko olajšati težave, ki pestijo da­ dalje deluje tudi v občini Log - Dragomer. V dializnem centru Fresenius so odprli svojo novo, že 49. enoto, ki so jo občani že težko pričakovali. Lekarna je odprta ob ponedeljkih in petkih od 8.00 do 16.00 in ob torkih, sredah in četrtkih od 12.00 do 18.00. priložnosti se želim kot župan iskreno zahvaliti vsem, ki so prepoznali potrebo in interes po izvedbi tega projekta v naši prijetni občini, in obenem se­veda pogledujem v prihodnost in iščem poti po še širšem so­ našnjega človeka.« Zoran Jan­kovič, župan prestolnice, pa je prepričan, da bodo ljudje z novo pridobitvijo zelo zadovoljni, saj so dobili sodobno lekarno, v ka­teri jim je na voljo strokovna in prizadevna pomoč. Obenem pa Na približno 60 m2 je, kot so pojasnili v lekarni, strankam na voljo strokovno svetovanje ob izdaji zdravil na recept in brez recepta, raznovrstnih medicin­skih pripomočkov ter drugih izdelkov za ohranjanje zdravja je pomembna pridobitev, je ob odprtju povedal župan Miran Stanovnik in dodal: »Odpira­nje teh lekarniških prostorov je velik prispevek na poti k višjemu standardu življenja v našem okolju. Današnje deja­ delovanju.« Zbrane je nagovoril tudi direktor Lekarne Ljubljana dr. Marjan Sedej, ki pravi, da je pomembno ohranjati dobre od­nose v lokalni skupnosti: »Zato bomo prebivalcem občine Log - Dragomer in okolice omogočili kakovostno oskrbo z zdravili in je dodal, da je vesel in ponosen, da bo tudi občina Log - Drago­mer odslej imela svojo lekarno, saj kot pravi, so zaposleni v Le­karni Ljubljana najboljši stro­kovnjaki na svojem področju in Lekarna Ljubljana je najboljša lekarniška mreža ne le v državi, in dobrega počutja. Posvetu­ nje je sporočilo, da je mogoče ostalimi izdelki za ohranjanje temveč tudi širše. jejo pa se lahko tudi o uporabi s primernim povezovalnim in zdravja ter se jim s strokovnim Na prireditvi ob odprtju homeopatskih zdravil. Lekarna vztrajnim pristopom premi­ svetovanjem trudili vsaj nekoli­ nove lekarniške podružnice je Lekarna Ljubljana podelila tudi šest donacij, vsako v višini 500 evrov. Sredstev so se razveselili v Društ v u upokojencev Drago­mer - Lukovica, kjer so donacijo porabili za novoletno obdaritev starejših občanov in bolnih. »Kot upokojenci smo zelo zado­voljni, da se je v našem kraju na­redilo to, kar smo si želeli. Želeli smo si lekarno, ki je bila daleč, daleč od tega, da jo bomo kdaj dobili. In dobili smo jo. Dobili smo tudi zdravnico, za katero je bilo tudi rečeno, ne boste je dobili. Imamo jo,« je ob predaji donacije povedal predsednik društva Jožef Sevšek. Podobno razmišljajo tudi v mladinskem odseku Planinskega društva Rega, ki mu bo donacija zelo olajšala izvajanje aktivnosti. Si­cer pa so se sredstev razveselili še v Društvu upokojencev Log, porabili jih bodo za ureditev do­vozne ceste pri njihovem domu, območnem združenju Rdečegakriža Vrhnika, Župnijski Kari­tas Brezovica in Kulturno-ume­tniškemu društvu Kosec. Vsi so se Lekarni Ljubljana zahvalili za donatorska sredst va. Dogo­dek ob odprtju so popestrile pevke pevskega zbora Lekarne Ljubljana ter Mojca in Klemen Lorber. V. L. Proračun je dobil zeleno luč Sprejemanje proračuna Občine Log - Dragomer amandmaju, dva sta bila za, trije letu odda vlogo na področju, pa vzdržani. kjer bo upravičena do sofinan­ za letošnje leto je tako kot že lani minilo v ciranja. V primeru da nepo­ znamenju amandmajev, tokrat je svetnik Ivan Amandma 2 – ne košar-vratnih sredstev za projekta ne Klenovšek vložil tri, ki pa niso dobili večinske karskemu igriščubo dobila, nobenega izmed teh podpore. Osem svetnikov je proračunu prižgalo V drugem amandmaju je sve-dveh projektov ne bo izvajala. zeleno luč, dva sta se glasovanja vzdržala, trije pa tnik predlagal črtanje postavke Tudi proti temu amandmaju je so bili proti. Na seji je občinski svet obravnaval košarkarskega igrišča Log iz glasovalo osem svetnikov, eden še predloga delovnih skupin za ureditev središč letošnjega proračuna. Pouda-je bil za, štirje pa vzdržani. ril je, da ne samo, da lastniška naselij Dragomer in Log, na mize pa so med razmerja na zemljišču, kjer se Amandma 3 – manj za drugim v prvo branje dobili tudi predloga novega nahaja igrišče, niso urejena, po stroške obveščanja javnosti poslovnika in statuta. njegovem mnenju bi bilo tre-Klenovšek je prav tako pre­Občinski svet je predlog pro-in bodo sredstva za obnovo ba dati prednost na razpisu za dlagal znižanje stroškov za računa prvič obravnaval no-upravičena, ko bo ta investicija sofinanciranje s strani države obveščanje javnosti na raven vembra in ga posredoval v javno prišla na vrsto in bodo za obno-atletski stezi pri osnovni šoli in letošnjega proračuna, kar po obravnavo. Tokrat niso dobili vo pridobili sofinancerska sred-v to vložiti vse napore. Župan njegovem mnenju ob rednem nobene pripombe za spremem-stva. Z znižanjem te postavke je v nasprotovanju poudaril, da obveščanju občanov preko usta­bo, je pa svetnik NLRO pravo-za 232 tisočakov se župan ni je občina lani s ŠD Log sklenila ljenih komunikacijskih kanalov časno vložil tri amandmaje. strinjal, kot je pojasnil, občinska pogodbo o brezplačnem naje-zadošča za dobro informira­uprava v celoti sledi terminske-mu tega zemljišča do leta 2041. nost zainteresiranih. Župan je Amandma 1 – prenova mu planu za prenovo stare šole, »Občina ne more dati prednosti v svojem pojasnilu povedal, da stare šole šele čez nekaj letki je bila predstavljena in dana atletski stezi pri OŠ Log - Dra-občina sledi strateški aktivno-V prvem amandmaju je Kle-občinskemu svetu. Predvidena gomer na način kot predlaga sti »vzpostaviti sistem sprotne novšek predlagal zmanjšanje skupna ocena investicije dose-predlagatelj, torej da vloži samo in celovite komunikacije med postavke za stavbo na Loški ce-ga približno pol milijona evrov, eno vlogo za sofinanciranje. Ža l občani in občinsko upravo«, ki sti 12, in sicer na 20 tisočakov, energetsko prenovo so ocenili izbira upravičenega projekta za je bila prepoznana kot potrebna kar naj bi toliko zadostovalo za na okoli 340 tisočakov, pričaku-sofinanciranje ni v domeni Ob-v strategiji razvoja občine. Proti pokritje stroškov rednega vzdr-jejo, da bodo približno tretjino čine Log - Dragomer, temveč tretjemu amandmaju jih je gla­ževanja objekta in pridobitev teh sredstev dobili na razpisu. strokovne komisije Fundacije sovalo sedem, trije so ga podprli, nepovratnih sredstev za ener-Polovico zneska za obnovo naj za šport,« je povedal Stanovnik trije pa so se glasovanja vzdržali. getsko sanacijo ali sklada za va-bi pokrili z letošnjim proraču-in dodal, da si občina z oddajo Svetniki so proračun spre­rovanje kulturne dediščine. Do-nom, polovico pa s proračunom dveh vlog, za atletsko stezo in jeli z večino glasov, potrdili dal je, da je potrebno pripraviti za leto 2018. Osem svetnikov je košarkarsko igrišče, povečuje so tudi sklep, da v letu 2017 ni prioritetni vrstni red investicij glasovalo proti Klenovškovemu možnosti, da v posameznem predvidena prodaja finančnega premoženja ter se strinjali z iz­hodišči kadrovskega načrta ter letnim načrtom pridobivanja in razpolaganja s stvarnim pre­moženjem občine. Poleg tega pa so občinski upravi še predlagali, naj naredi pregled investicij za celotno obdobje delovanja ob­čine za celotno območje občine po krajih ter za območje cen­tralnih dejavnosti. V predlogu proračuna za leto 2017 je načrtovanih 5,4 milijo­na evrov prihodkov ter 6 mili­jonov evrov odhodkov, razliko pa naj bi pokrili s sredstvi, ki so na računu občine ostala v letošnjem letu. Na odhodkovni strani so investicijski odhodki načrtovani v višini 4,3 milijona evrov. Dobršen del teh sredstev je predviden za gradnjo kana­lizacije s pomočjo kohezijskih sredstev, v proračunu pa so na podlagi arbitražne odločbe zagotovljena tudi sredstva za povrnitev vlaganj zasebnemu partnerju v športni objekt v dragomerskem športnem par­ku. Prihodnje leto naj bi med drugim celovito obnovili del Rimske ceste, uredili križišče pri loški trgovini, načrtovana pa so še sredstva za obnovo nekdanjega loškega vrtca oziro-ma stare šole, med drugim naj bi ob osnovni šoli in Šolski cesti uredili dodatna parkirna mesta. Statut in poslovnik v javni obravnavi Svetniki so na mize dobili predloga novega statuta občine in poslovnika občinskega sve­ta ter imeli kar nekaj pripomb. Časa za spremembe obeh do­kumentov je še kar nekaj, oba dokumenta bodo še enkrat obravnavali odbori in občinski svet, do 9. februarja pa bo ob­čina sprejemala tudi pripombe zainteresirane javnosti. Ob­činski svet se je seznanil tudi s predlogoma delovnih skupin za ureditev središč naselij Drago­mer in Lukovica ter pohvalil do­bro opravljeno delo članov obeh skupin. Sicer pa so svetniki z večino glasov potrdili spreme­njen pravilnik o sofinanciranju športa v občini Log - Dragomer, bili enotni pri potrditvi sklepa o indeksiranju obračunskih stro­škov za odmero komunalnega prispevka za leto 2017 ter se se­znanili s poročilom nadzornega odbora o opravljenem nadzoru. V. L. Občina Log-Dragomer Vabilo Novo središče Dragomerja Delovna skupina za pripravo izhodišč za pripravo in gostinskim lokalom, ki pa ne kanalizacije in javne razsvetlja­bi bil investicija občine. Občani ve ter drugih pomembnejših in- OPPN za območje krajevnega središča Dragomer je Starše/skrbnike obveščamo, da poteka vpis v so lahko še izvedeli, koliko naj bi vesticij, ali je potrebno v sredi­ osnutek idejne rešitve predstavila zainteresiranim po oceni delovne skupine stala šče umeščati zelenice in vodne OŠ Log - Dragomer, enota vrtec Log - Dragomer, občanom. Ti so lahko izvedeli, kako bi območje ureditev središča, kakšne naj elemente, ko pa je na dosegu za šol. leto 2017/18. centralnih dejavnosti lahko izgledalo čez približno bi bile faze obnove, razložili pa Barje. Zanimalo jih je tudi, ali je petnajst let, poleg tega pa so članom delovne so jim tudi, zakaj so predstavili načrtovan vhod v Dragomer, z skupine lahko postavili tudi vprašanja. takšno rešitev in ne katere dru-velikim objektom in parkirišči, ge. Izvedeli smo še, da so se pri primeren za središče kraja, po- Vpis v vrtec Javna razprava bo potekala v skupine predstavili občanom. V pripravi rešitve ureditve sredi-grešali pa so tudi trg, ki pa ga je več fazah, do izida Našega ča-kompromisni rešit vi osemčlan-šča ukvarjali tudi s trgovino ter skupina sicer predvidela v svoji Vloge sprejemamo najkasneje do 28. 2. 2017 za sopisa (26. januarja ob 18.00) ske ekipe je na območju cen-različnimi rešitvami vhoda v idejni rešitvi. Javna razprava se bo javnost na delavnici podala tralnih dejavnosti predviden Dragomer. Več tukaj. bo nadaljevala s pisnimi odgo­ sprejem otrok s 1. 9. 2017.  svoje predloge in mnenja. razvoj tenisa, balinanja, odboj-Članom delovne skupine so vori na postavljena vprašanja ter Vlog, ki bodo prispele po tem datumu, komisija ne bo obravnavala.  Vloge za vpis otrok v vrtec so na voljo na spletni strani vrtca na naslovu: ht tp://w w w.osld.si/vr tec /index.php/dokumenti-obrazci/cat _view/2-obraz­ci-vloge. Nove vloge morajo vložiti tudi starši, katerih otroci so bili v preteklem šol. letu odklonjeni in so uvrščeni na čakalni seznam. Prav tako morajo nove vloge vlo­žiti tisti starši, ki so oddali vloge za sprejem v šol. letu 2016/17 po 28. 2. 2016 in otroci niso bili sprejeti. Komisija za sprejem otrok bo vloge obravnavala aprila na podlagi Pravilnika o sprejemu otrok v vr tec (Ur. l. RS, št. 107/10). Dokument je objavljen tudi na spletni strani vr tca:  ht tp://w w w.osld.si/vr tec/index.php/dokumenti-obrazci/cat _view/4 -pravil­niki-predpisi. Ravnateljica mag. Mihaela Mrzlikar V javni obravnavi nov statut in poslovnik Občinski svet Občine Log - Dragomer je na decembrski redni seji z desetimi glasovi za, enim proti in enim vzdržanim v prvi obravnavi sprejel osnutka novega statuta občine in poslovnika občinskega sveta. Občani lahko pripombe na predloga podajo pisno, in sicer do vključno četrtka, 9. februarja 2017. Sprejemajo jih preko elektronske pošte obcina@log-dragomer. si, po pošti (Občina Log - Dragomer, Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Kot smo pisali v zadnji številki ke na mivki, v športni park pa občani postavili vrsto vprašanj. delavnico, nato bodo pripravili Log pri Brezovici) oziroma osebno na sedežu Občine Log – Dra-Našega časopisa, naj bi središči so umestili še večnamensko Spraševali so se, ali Dragomer novo idejno rešitev, za katero gomer. Oba osnutka dokumentov sta usklajena z zakonodajo in se naselij Dragomer in Log v pri-asfaltno in manjšo ploščad ter potrebuje toliko gostinskih lo-bodo pridobili mnenje sogla­tam, kjer je to mogoče, izogibata citiranju zakonskih določb ter se hodnosti postali bist veno bolj otroški kolesarski park. Predvi-kalov, zakaj je predviden tako sodajalcev. Temu bo sledila pri­namesto tega sklicujeta na ureditev v zakonu. V primerjavi z ob­urejeni in privlačni. Delovni deno je reševanje problematike velik večnamenski objekt, kaj za prava nove idejne rešitve, ki jo stoječim statutom občine in poslovnikom občinskega sveta nova skupini, ki ju je župan imenoval parkiranja in preozkega vhoda izgled središča pomeni pokriva-bodo znova predstavili javnosti osnutka predvidevata večjo vključenost javnosti v sodelovanje pri lani jeseni, sta intenzivno iskali v Dragomer. Naselje naj bi do-nje teniškega igrišča in balini-in jo dali v potrditev občinske­pripravi aktov. Tako bo javnost lahko na vse predloge splošnih in premleva li različne rešit ve, bilo vaški trg s tržnico, park z šča. Slišali smo tudi vprašanje, mu svetu. Na koncu pa bodo aktov, ki bodo sprejeti v bodoče, dala pripombe in predloge, ena kompromisno rešitev ureditve otroškimi igrali in večnamen-ali ne bi bilo bolje denarja za te izdelali še OPPN. izmed novosti pa je tudi možnost elektronskega glasovanja. Dragomerja pa so člani delovne ski objekt s stanovanji, trgovino investicije nameniti za gradnjo V. L. V. L. Ohranili naj bi dobro, odvzeli slabo Občina Log - Dragomer je še pred koncem strukcije ter med drugim slaba vo dokumentacije za pridobitev java na razpis za sofinancira-na pri pridobivanju sredstev za statika,« je še pojasnila Skalja gradbenega dovoljenja in pre-nje energetske prenove. Če bo ta projekt že uspešna, v okviru lanskega leta postala lastnica celotnega objekta na Kure. Stavba je pred izselitvijo novo, sledili bodo pridobitev uspešna, občini ne bo potrebno projekta ELENA so za izdelavo Loški cesti 12, ki ga bodo celovito obnovili. vrtca funkcionirala v dveh eta-gradbenega dovoljenja, razpis v celoti kriti finančnega breme-dokumentacije dobili 17 tisoč Vanj preselili občinsko upra-znanje, znanje prinese razvoj žah, klet in podstrešje pa nista za izbiro izvajalca ter nato pri-na prenove. Deloma je bila obči-evrov. vo, uredili arhiv ter ga namenili in tudi neko miselno širino, ki bila v uporabi. Po prenovi naj širši javnosti. Kakšni so načr-nas spremlja skozi celo življenje. bi se to spremenilo, usposobili ti občine, kakšen je potencial Zato ima ta stavba izročilo, ki ga naj bi še dve etaži ter tako pri­ stavbe, kakšna je bila preteklost prenašamo naprej in temu reče- dobili še enkrat toliko prostora. in kakšna bo prihodnost tega mo duh kraja,« je obiskovalcem »V kleti so predvideni večna­ objekta, so obiskovalci izvedeli povedala urbanistka Rebeka menski prostori, ki bodo na­ ob vodenem ogledu nekdanje Skalja Kure. menjeni opravljanju dejavnosti šole. To enkratno priložnost je Duh kraja, ki živi že skoraj in arhivu, obstoječe učilnice v izkoristilo kar nekaj občanov, ki sto let, želi občinska uprava pritličju bodo namenjene šir­ so se pod vodstvom urbanistke ohraniti tudi v bodoče ter stav- ši javnosti, raznim dogodkom, Rebeke Skalje Kure sprehodili bo prenoviti tako, da bo vsaj predavanjem in občinskemu po stavbi ter obujali spomi-še enkrat toliko časa služila in svetu.« Nadstropje višje naj bi ne na čas, ki so ga preživeli v nudila vsebine naslednjim ne- svoje prostore imela občinska njej. Stavba na Loški cesti 12 je kaj generacijam. Kot smo lah- uprava, vsebine v mansardi pa ena izmed redkih stavb kul-ko izvedeli, je v vsem tem času še niso dorečene, zagotovo pa turne dediščine v občini. »To stavba ostala praktično nespre- bodo, kot smo izvedeli, name­ je stavba kulturne dediščine s menjena. »Ohranja se tisto, kar njene javnosti. preteklostjo. Tukaj so se šolali je dobro, in odvzema tisto, kar Kmalu naj bi stavbo izpraznili prejšnji rodovi in šola prinaša je slabo, vlaga, razpadanje kon- ter pridobili izvajalca za izdela­ Občina Log-Dragomer Bogata ponudba praznične tržnice V športnem parku na Logu so prvič pripravili praznično tržnico, ki so jo popestrili s spremljevalnimi dogodki, namenjenimi predvsem najmlajšim. Obiskovalci so tako kot vse ostale torkove popoldneve lahko kupili lokalno, kakovostno, domačo hrano in izdelke, stalno tržnico pa so nadgradili še z dodatno praznično ponudbo. Na stojnicah se je s svojimi izdelki predstavilo preko dvajset mojstrov domače in umetnostne obrti. Na zadnje torkovo popoldne obložene stojnice, na katerih se v lanskem letu je bilo v loškem je našlo kaj za vsak okus. Poleg športnem parku zelo pestro. stalne torkove ponudbe različ-Zaživel je v prazničnem vzdušju, na zelenjave, domačih jajc in zadišalo je po toplih napitkih, ki testenin, jabolk, medu in me-so jih obiskovalcem pripravili v denih izdelkov, suhomesnatih KUD Kosec, k nakupom so šte-dobrot, mleka in mlečnih izdel­vilne obiskovalce vabile bogato kov, hrenovk, kruha, domačih piškotov, zelišč, kisa, olja, vina in moke, so ponudbo obogati­li izdelki domače in umetno­stne obrti. Kot nam je povedal Slavko Armič z Loga, ki s svojo hčerjo ustvarja lesene izdelke pod blagovno znamko Loon-shine, sta na tržnico prišla brez pričakovanj in predvsem z že­ljo, da svoje izdelke predstavita občanom. Tudi v KUD Kosec so v praznični tržnici videli priložnost, da predstavijo svojo dejavnost ter številne izdelke, ki so jih ustvarili na svojih delav­nicah. Govorili smo tudi s po­nudniki stalne torkove tržnice, ki so nam zaupali, da je tokrat prizorišče obiskalo bistveno več Z baklami k mali polnočnici Tudi letos so se občani v okviru Koščeve sekcije za varovanje kulturne dediščine in prikaz starih običajev na predvečer božiča skupaj odpravili k mali polnočnici. Tokrat sta se z baklami osve-vili iz dveh smeri, jordanske tljeni koloni proti loški kapeli in bolje obiskane loške. Kot so nam povedali v društvu, so tradicionalni pohod pripravi­li že peto leto zapored in kot vsako letp zato, da bi bil večer kot nekoč, ko so se verniki k polnočnici prišli organizirano v čarobnem spremst vu bakel. V. L. ljudi kot običajno, a kot so doda­li, so si večinoma le ogledovali, kaj ponujajo. »Kljub temu smo zadovoljni, saj še več ljudi ve, da lahko prav vsak torek med 15. in 18. uro v športnem paku na Logu kupijo domačo zelenjavo in sadje ter ostale domače pri­delke in izdelke.« Stojnici sta uredila tudi občina, ki je obi­skovalcem predstavila maketo bodoče ureditve središča kraja, in Svet za preventivo in vzgo­jo v cestnem prometu Občine Log - Dragomer. Ta je obisko­ Sporočamo vam žalostnoobdobju 2010–2014 pa jevest, da nas je za vedno za-bil član in tudi namestnik V slovo pustil naš član, g. Marjan predsednika odbora za ne­Trček. S svojim dolgoletnimgospodarstvo in javne služ­predanim delom, prijazno-Marjanube družbenih dejavnosti. Vstjo, toleranco in vsako-tem času je: kratno pripravljenostjo za - pridobival soglasja sodelovanje je pustil velikTrčku in podpise lastnikov za pečat v ljubiteljski kultu-sofinanciranje asfalta nari, predvsem na področjuVrhovčevi cesti, ohranjanja kulturne dedi­ - pridobival soglasjaščine. Prav do zadnjih dni lastnikov za prestavitevje bil aktiven in skrben v opornega zidu na Vrhov­svoji sekciji. čevi cesti, Opravljal je več pomemb­ - bil organizator zanih funkcij v organizacijah, napeljavo vodovoda dopovezanih s kulturo, zato mrliške vežice na pokopa­smo mu lahko vsi kulturniki lišču Log, hvaležni za izjemno bogato - bil organizator raz­delovanje. Dolga leta je bil širitve in utrditve gozdneaktiven tudi v Krajevni sku­ vlake, v nadaljevanju Vr­pnosti Log pri Brezovici in hovčeve ceste, in tudi iz­Občini Log - Dragomer. Ves vajalec nadzora nad po­čas delovanja Krajevne sku­ tekom del, pnosti Log  je bil aktiven - sodeloval pri organi­krajan. Štiri leta je deloval zaciji občinskih prireditev kot član gradbenega odboraŠportfejst. in v tem času je: Marjan Trček je bil 10 let - pridobival soglasja od zastavonoša na vseh po­lastnikov mejašev za razširitev Vrhovčevegrebih na pokopališču na Logu. Osem let je ceste in izvajal nadzor nad potekom del, aktivno sodeloval  v Kulturno-umetniškem - izvajal nadzor nad potekom gradnje društvu Kosec v sekciji za ohranjanje kul­prizidka k mrliški vežici – čajne kuhinje, naturne dediščine, pri organizaciji in izvedbi pokopališču Log, prireditve koscev in grabljic, ličkanju koruze, - izvajal tlakovanje potk na pokopališču.kresovanju, miklavževanju, pohodu z bakla­ Od ustanovitve Občine Log - Dragomer jemi. Marjan Trček je s svojimi aktivnostmi bil vpet v delo občinskih delovnih teles – v izvedel vrsto manjših, vendar pomembnih mandatnem obdobju 2006–2010 je bil članprojektov tako za Krajevno skupnost Log kotodbora za gospodarstvo, varstvo okolja intudi za Občino Log - Dragomer. Hvala mu. gospodarske javne službe, prav tako v man­datnem obdobju 2014–2018, v mandatnem KUD KOSEC valce ozaveščal o nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola ter pomembnosti dobre vidno­sti pešcev na cesti v večernih urah, zato so brezplačno delili odsevne trakove, kresničke in alkoteste. Sicer pa so obiskoval­ci na poligonu lahko preizkusili tudi očala, ki simulirajo vpliv alkohola in drog na človekovo dojemanje okolice. Na svoj ra­čun so prišli tudi otroci, te je v spremstvu palčkov s sladka­rijami razveselil Dedek Mraz, nato pa se je praznično vzdušje nadaljevalo še v stavbi nekdanje šole, kjer je pravljičarka Zlatka Brezovar iz vrhniške Cankar­jeve knjižnice doživeto pripo­vedova la novoletno obar vane pravljice. Dogajanje v sklopu praznične tržnice se je zaklju­čilo z vodenim ogledom stavbe nekdanje šole. Obiskovalci so izvedeli, kakšne načrte ima z njo občinska uprava ter katere vsebine in kakšno podobo naj bi nosila v prihodnosti. V. L. Občina Log-Dragomer Vabilo Zelemenjava V sredo, 15. februarja, bo od 17. do 19. ure v prostorih KUD Kosec, Loška cesta 12 (vhod zadaj), potekala četrta ložanska Semenjava. Menjali bomo semena, posušena zelišča in začimbe, knjige o vr tnar­stvu in vr tnarjenju, marmelade in vloženine, zelene nasvete in nasmehe. Predavala bo ga. Štef ka Čamernik. Za več informacij pobrskajte po spletni strani w ww.zelemenjava.si ali pošljite mail na premus.mojca@gmail.com. Vabljeni! December in januar Decembra in januarja je že potekal naš nov študijski krožek Od branja do lutke za predšolske otroke, ki poteka kot delavnica, v okviru katere spoznavajo otroci slovenske pravljice, ustvarjajolike iz teh pravljic in se preizkušajo kot avtorji novih pravljic. Na prvi delavnici je ustvar-ce Krašovec. jalo 6 otrok: predstavili so se, Izmenjali smo ideje o pro­poslušali pravljico Muca Co-gramu spoznavnega srečanja patarica, jo sami obnovili, po-kandidatov za sodelovanje v tem pa je vsak otrok izdelal co-ŠK Babica in dedek za da­patke. Ponosno so jih odnesli našnji čas: pomen družine za zdrav otrokov razvoj, vloga in počutje starih staršev, vre­dnote, ki jih želimo privzgojiti otrokom, kakšen in kolikšen sme biti vpliv starih staršev na vzgojo otrok, kako moramo sprejemati otrokovo vedenje, ki ni vedno v skladu z našimi pričakovanji, razvojne zna­čilnosti otrok v posameznih obdobjih, kako jih sprejeti in kako z njimi živeti. Vsa nova spoznanja in izkušnje so ključ­ni pri oblikovanju pozitivne samopodobe naših vnukov. Pomembna tema je tudi vpliv različnih medijev na oblikova­nje otrokove osebnosti in kako ravnati ob zasvojenosti otrok z mediji. Izdali smo zloženko Be­domov. Na drugi delavnici je gunci, ali vas poznamo (na sodelovalo že 12 otrok. Men-iold.si), v kateri smo objavili torica Vesna jim je povedala sporočila članov ŠK, utrinke zgodbico Lažnivi volk, po-s predavanj in pogovorov z tem so ob pomoči mentorice Anico Kos Mikuš, Ervinom in njene pomočnice Vanje iz Hladnikom Milharčičem in plutovinastega zamaška, blaga, Vereno Vidrih Perko ter od­papirnatega robca in floma-krite poglede naših občanov stra izdelali lutki ter si ob tem na sobivanje z begunci. v parih pripovedovali zgodbi-Nadaljevali smo z učno co. Obe srečanji sta bili spro-pomočjo učencem naše ščeni, otroci so z navdušenjem osnovne šole pri matematiki, sodelovali (Vesna Kučan). angleščini in slovenščini ter z V bralnem krožku smo učenjem angleščine v dveh posegli po lahkotnejši litera-skupinah. turi, prebirali smo Ivana Sivca, ki nam je pričaral prav prijeten literarni slavnostni večer leta Vodje in mentorji: 2017, obogaten z dobrotami Nika Gams, Vesna Kučan, članic in članov BK. Več si lah-Alenka Logar Pleško in ko preberete v članku članice Olga Drofenik našega bralnega krožka Dragi- KUD Kosec leto začel s predstavo za najmlajše 8. 1. 2017 ob 17. uri smo v gasilskem domu na Logu slabo voljo. Zato zajahajo svoje da premagati tečnobo in slabo uživali v predstavi Ciper Coper medenjaki, ki so jo metle, se zapodijo po deželi, da voljo zunaj in znotraj nas. In ker pripravile članice KUD Šentjošt ob pomoči režiserke bi zaplenile vse medenjake, pre-smo naveličani slabe volje, dolg­ den se dobra volja in smeh raz- Lucije Trobec. časa, dežja in megle, smo skupaj lezeta po vsem svetu. Če so se poskakovali in se nasmejani vr­coprničkama Kuštri in Štumfi Predstava Ciper Coper go-godli starim coprnicam in svet nili v domove. Dramska pred­ medenjaki zares posrečili, vas vori o dveh mladih coprničkah, zacoprale tako, da bo bolj poln stava je bila primerna za dru­ bosta žgečkala dobra volja in Kuštri in Štumfi, ki se zaradi topline, prijateljstva, smeha in smeh ves dan, morda pa kar žinski ogled in tako kot malčki dolgočasnih ur copranja megle, veselja. To jima uspe s pomočjo celo leto. Poskakovali boste, da so tudi starši veselo zaploskali dežja in nizkih oblkov v coprni-medenjakov za norčije in tra-se boste komaj ustavili. In to in se nasmejali. ški šoli odločita, da jo bosta za-parije, kar stare copre spravi v je zares dobro, kajti le tako se KUD Kosec Kosec predstavil svojo tretjo revijo Konec leta ste občani občine Log - Dragomer v svoje poštne nabiralnike dobili najnovejšo revijo Kulturno-umetniškega društva Kosec. Tako kot že v prejšnji, so je, da so dobršen del nove revije ustvarjalci revije tudi tokrat namenili prav spominom, ki so poskrbeli, da spomini iz prete-nastali v stavbi na Loški cesti 12. klosti ne bi bili pozabljeni. Pred-Predstavili so kratko zgodovino stavili so zgodovino šolstva na šolstva na Logu, svoje spomine Logu, se pogovarjali z nekdanjo na učiteljska leta je z bralci deli-učiteljico in zadnjo stanovalko la nekdanja učiteljica Fani Bol­šole Fani Bolčina, nekaj pro-čina, zapisali pa so še zabavne, stora so namenili tudi svojim pa tudi zanimive anekdote iz klekljaricam ter gasilcem in osnovnošolskih klopi oziroma t. predstavili delovanje društva v i. loške osnovnošolske drobtini­lanskem letu. V Koscu so tre-ce . »Idejo o vsebini tretje revije tjo izdajo istoimenske revije Kosec smo dobili ob obisku na poimenovali Čas neusmiljeno občini. Ravno takrat se je usluž­beži, spomini ostajajo. »Več kot benka Občine Log - Dragomer 100 let je dolga, pogosto trnova, polna vtisov ter s popolno do-pot šolstva v naših krajih. Ti-kumentacijo o gradnji osnovne stih, ki se spominjajo njegovih šole na Logu vrnila iz zgodovin­začetkov, ni več. To je obdobje, skega arhiva v Ljubljani. Bogata v katerem se marsikaj zgodi zbirka dokumentacije iz leta in spremeni. Stavba prvotne 1928, od odločb, sklepov do šole je doživela več preobrazb načrtov zunanjega in notranje­klekljaric ter delovanja civilne – svojo preobrazbo v vrtec in ga dela stavbe, nas je prevzela. zaščite. »Predstavili smo tudi z vrtca, v prihodnosti, v občin-Zato smo se odločili, da je prav, celoletne dogodke, ki smo jih sko stavbo. A še vedno trdno da ob spreminjanju namemb­organizirali in s katerimi smo stoji ob regionalni cesti in čaka, nosti stavbe predstavimo njeno vas razveseljevali v letu 2016,« da se kot obnovljena lepotica kratko zgodovino ter tako po­so še pojasnili v društvu. Doda­ vrne v občinski preobleki,« je v skrbimo, da se ta del zgodovine li so, da so tudi to revijo bralci uvodniku zapisala predsednica zapiše in ohrani.« Pozabili niso dobro sprejeli, zato že snujejo Kosca Anica Vengust. Pojasnila niti na dvanajst let delovanja S Sivcem v novo bralno leto Čas kar prehitro teče in prazniki so mimo, januar pa ponuja pravo zimsko vreme, primerno za bivanje na toplem z zanimivo knjigo v roki. Tako smo tudi storili. Na predlog naše voditeljice Alenke smo se tokrat lotili avtorja, ki mu je bila prav decembra posvečena še posebna pozornost. Izšla je njegova pentalogija o grofih Celjskih. To je kronika znamenite slovenske plemiške družine v petih knjigah. Zdaj že veste, o kom govorim. Ivan Sivec je avtor skoraj 140 knjig, več kot 2500 besedil za glasbo, mnogih pravljic in hu­moresk. Starejši pa se ga dobro spominjajo tudi kot izvrstnega novinarja in urednika ljubljanskega radia, kjer je na svojih poteh po domovini in tujini predstavljal mnoge kraje in ljudi ter nji­hove zgodbe. Zelo presunljiva je tudi pripoved o Mariji Medved, prvi ljubezni Karla Destovnika Kajuha, ki jo je zapisal v knjigi Moji edini. Tudi avtor sam nekje pove, da je bilo srečanje s to gospo, čeprav že v njenih poznih letih, ena najlepših novinar­skih dogodivščin. Mi smo segli po dveh delih, in sicer Bog na dopustu in Dopust s taščo. Obe sta že precej časa na knjižnih policah in na nek način se pripovedi obeh knjig med seboj prepletajo. V prvi nas pisec seznani s srečanjem svoje izvoljenke, sedaj žene Sonje, in njene mame, ki sta tako postali del njegovega življenja, ter na hudomušen, humoren, živ in prepričljiv način prikaže njihovo skupno življenje. V drugi knjigi pa se loti skupne gradnje novega doma v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko na trgu ni bilo niti dovolj gradbenega materiala. Posamezniki so razpolagali z malo denarja, stanovanj za mlade pa tudi ni bilo. Edini na­čin, da so prišli do svojega doma, je bil torej novogradnja, ki je vključevala mnogo inovativnih pristopov za realizacijo, veliko medsebojne pomoči sorodnikov in sosedov ter taktičnih rešitev za nabavo potrebnega materiala za gradnjo in iskanje mojstrov za posamezna obrtniška dela. Duhovita pripoved, v kateri se zlahka najdemo mnogi, ki smo v tistih letih reševali stanovanj­sko vprašanje. Za nas, Dragomerčane to še posebej velja. Knjigi predstavljata lahkotno branje, po katerem lahko sežejo vsi, mlaj­ši in starejši, zahtevni in manj zahtevni bralci. Vsi se bodo ob branju zabavali in razvedrili. Zahtevnejše in bolj globoko delo pa je Dnevnik o lastovičjem gnezdu pisatelja Miroslava Košute. Avtor nam z dnevniškim zapisom natančno in pronicljivo opiše skrb para lastovic, ki sta svoje gnezdo spletla v pisateljevi spalnici. Če vemo, da gre za obnovljeno starejšo hišo na Krasu z ohranjenim tramovjem v prostorih, to niti ni tako neverjetno. Sledimo natančno opisa­nemu prizadevanju lastovičjega para za izgradnjo gnezda, zarod in kasnejšo osamosvojitev mladičev. Nekako med opisovanjem lastovic in njune prizadevnosti se pisatelj zazre v preteklost in to skrb poveže z ravnanjem svoje matere. Čas, v katerem se je znašla med vojno, je bil krut, ne le zanjo, tudi za druge ženske v vasi. Hodile so na vlak in v Italijo ter z menjavo blaga skrbele za preživetje otrok. Garaško in mučno delo, ki je omogočalo obsta­nek. Dobra dva meseca je trajalo popisovanje od gradnje gnezda do časa, ko so mladiči odleteli v nebo. Vsak dan posebej pisatelj natančno opiše svoja opažanja in občutja. Drugačna pripoved, a človeka pritegne lep in tekoč jezik in nenavadno ganljiva zgodba. V naslednjem obdobju bomo srečali Lada Kralja in spet pre­birali poezijo … potrudili se bomo, da bomo občutja delili tudi z bralci časopisa. Dragica Krašovec Novo igrišče privlačno tudi pozimi Novo nogometno igrišče z umetno travo v Rok Korošec, ki se je občini in Fundaciji za šport zahvalil za športnem parku na Logu je uradno odprto. Zelenico podporo pri projektu, in pred­ je na zimskem turnirju preizkusilo več kot sto nogometašev. Ko smo se sprehodili po športnem parku, nas je prese­netilo, koliko športnikov se je kljub nizkim temperaturam na novem igrišču podilo za okro­glim usnjem. Novo igrišče ni le pridobitev za šport, je dobra priložnost za druženje različnih generacij, obenem pa športne površine dajejo možnost, da Vabilo stavnik fundacije Bojan Bučar, ki je pojasnil, da država na ta otroci namesto za štirimi ste-način pomaga razvoju športa nami, obdani z računalniškimi v občinah. Del sredstev za gra­igricami, internetom, pametni-dnjo novega igrišča je občina mi telefoni in tablicami, prosti namreč dobila na razpisu Fun­čas preživljajo na svežem zraku, dacije za šport, kjer so ji za ta je ob uradnem odprtju igrišča projekt namenili 28 tisočakov z umetno travo povedal žu-oziroma skoraj polovico vre­pan Miran Stanovnik. Zbrane dnosti projekta. sta pozdravila tudi predsednik Ob uradnem odprtju igri-Nogometnega kluba Dragomer šča je NK Dragomer pripravil Februarja vas vabimo V študijski krožek Babice in dedki Pogovarjamo se o pomenu družine za zdrav otrokov razvoj, vrednotah, ki jih želimo privzgojiti otrokom, kako moramo sprejemati otrokovo vedenje, ki ni vedno v skladu z našimi pričakovanji, razvojnih značilnostih otrok v posameznih obdobjih, kako jih sprejeti in kako z njimi živeti, vse s ciljem ustvarjanja ljubečega okolja za razvijanje pozitivne samopodobe naših vnukov. Sestajali se bomo enkrat mesečno Toscani v Dragomerju, ob ponedeljkih od 10.00 do 12.15. Prijavite se pri Niki Gams (031 643 228, nika.gams@iold.si). V delavnico Od pravljice do lutke Pripeljite svoje otroke, stare od 3 do 7 let, v četrtek, 9. februarja, v Dragomer, v Toscano, od 17.15 do 18.15. Spoznali bodo novo rezijansko pravljico in vas presenetili s svojim izdelkom. Prosimo, prijavite se 4 dni pred začetkom delavnice, ker vodja, gospa Vesna Kučan, pripravi za vsakega otroka »polizdelek«, ki ga na delavnici dokonča sam. Prijave pošljite na e-naslov: vesna.kucan9@gmail.com ali pokličite po telefonu 031 638 787. V bralni krožek (BK) BK vas vabi na zimska srečanja, ki bodo vsako drugo sredo ob 18.00 v sobi  Društva upokojencev  Dragomer - Lukovica v občinski stavbi v Dragomerju. Srečanja, vodi jih Alenka Loga Pleško, bodo posvečena naslednjim delom: 1. februarja knjigi Lada Kralja Kosec koso brusi, 15. februarja pa knjigam Vide Brest Tiho, tiho, srce in Teci, teci, soncu reci. Vabljeni! zimski nogometni turnir. Kot nam je povedal Rok Korošec, so tistega dne v športnem parku ves dan potekale aktivnosti, po­vezane z nogometom. Igrišče so prvi, že dopoldan krstili starejši dečki U15, ki so pri temperatu­rah krepko pod lediščem, bilo jih je le –7, preizkusili nov te­ren. Za njimi so se pomerili še fantje iz selekcij U11, U10 in U9. »Sledila je revialna tekma med ekipo zaposlenih na občini Log - Dragomer in veteransko ekipo NK Dragomer. Tekma se je kon­čala z rezultatom 7 : 7, spodbuda za naprej.« Na igrišču je preko tristo gledalcev videlo še tekme kadetov in člansko tekmo. Sku­paj je na turnirju nastopilo pre­ko 90 otrok in 20 odraslih. Igrišče je zgradil MKeršmanc, d. o. o., podizvajalec FITŠPORT, d. o. o., pa je dobavil umetno travo. Sicer pa igrišče športnim privržencem ne bo služilo le podnevi, temveč tudi v večer­nih urah, saj ga osvetljujejo re­flektorji. Že v prvih tednih po odprtju je zelenica dobro za­sedena. NK Dragomer je že za­čel z nogometnimi treningi na umetni travi, veliko otrok in od­raslih pa tudi v popoldanskem času svoj prosti čas preživlja na igrišču. Da je umetna trava resnično dobrodošla novost, pričajo številni odzivi občanov, ki z navdušenjem uporabljajo igrišče. Eden izmed njih je tudi Steve Talzerow. Ta je ob igranju nogometa skupaj s sinovoma in ostalimi mladimi iz sosešči­ne, na umetni travi preživel kar nekaj ur: »Danes nas je bilo na igrišču 16. To igrišče je odlična pridobitev za ta športni park. Kakšno veselje je igrati na njem, mislim, da je prav tako všeč mladim. To igrišče kar kriči in nagovarja tako mlade kot nas odrasle: pridite in igrajte.« V. L. NAS CASOPIS 445/30.1. 2017 C M Y K 46 Občina Log-Dragomer Žabice napolnile vrhniški kulturni hram Za žabicami je še eno odlično leto, polno številnih uspehov. Žabja družina je bila izjemna, v preteklem letu so žabice in žaboni s pokali in medaljami polnili svoje preštevilne vitrine ter spisali še eno odlično sezono. Od te so se skupaj s svojimi podporniki in navijači ob zaključku leta poslovili v slogu, na tradicionalnem Frogsmasu. ŠŠD Log - Dragomer je s ki jih v sezoni 2016/17 izvaja v svojimi Žabicami in Pegicami kar štirih osnovnih in dveh po­znova navdušilo obiskovalce družničnih šolah (OŠ Antona Frogsmasa, ki so veliko dvora-Martina Slomška, OŠ Brezovi­no vrhniškega Cankarjevega ca, OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, doma napolnili do zadnjega POŠ Bevke, POŠ Drenov Grič kotička. V soju reflektorjev je in matična OŠ Log - Dragomer). več kot 150 žabic in žabonov Sezona, ki jo je spisala žabja predstavilo zanimiv plesno-družina v zadnjem letu, je bila -akrobatski program. Navdu-ponovno izjemna, navduševa­šili so prav vsi – očarljive Mini li so predvsem člani njihove Žabice, ki so na odru pogumno tekmovalne ekipe, ki ji v tujini predstavile svoje pr ve plesne rečejo Frogs Cheer Team Slo­korake, in izkušeni cheer plesal-venia, saj so na tekmovanjih v čja so osvajali tako na državnih mite je na zasedanju izvršnega da bi se v tem primeru odprle se žabice zahvalile staršem, ci ter cheerleaderji, ki so občin-Sloveniji in tujini zbrali preko kot tudi evropskih tekmovanjih, odbora priznal dve novi športni možnosti, da bi v primeru izbo-trenerjem in vsem svojim pod­stvu jemali dih z vratolomnimi 30 pokalov ter tako še obogatili njihovi člani pa so lovorike do-zvezi, med njima tudi Medna-ra Los Angelesa za organizacijo pornikom, ki jim omogočajo, da akrobatskimi dvigi in meti. Na zelo obširno zbirko odličij. Teh mov prinesli tudi s svetovnih rodno zvezo za cheerleading. olimpijskih iger leta 2024 na lahko svoje poslanstvo izpol­tradicionalnem srečanju žabic v društvu ne štejejo v desetinah, prvenstev. V društvu upajo, da Za stalno priznanje mora od-seznam dodatnih športov uvr-njujejo že 20 let. Nato pa so, kot vseh generacij se je društvo saj se jih je v skoraj dvajsetletni bodo nekoč lahko segli še višje, ločitev potrditi še skupščina te stili tudi cheerleading, ki ima je v njihovi navadi, svoje misli predstavilo z vsemi programi, zgodovini nabralo več sto. Odli­po olimpijskih medaljah. Kot organizacije, ki naj bi se sesta-v Združenih državah Amerike usmerile v prihodnost, novim smo slišali, je prvi korak nare-la septembra. V Cheerleading več kot 118-letno tradicijo.dogodivščinam naproti.jen, Mednarodni olimpijski ko-zvezi Slovenije so prepričani, Ob zaključku prireditve so V. L. Vabilo Članice in člani BŠD Drago-nedavnem raznosu naših novoletnih kole-Mladinski odsek PD Rega Log organizira Zimski mladinski planinski tabor Hvala! mer se zahvaljujemo vsem občankam darjev. Hvala! Želimo vam veselo, zdravo in Radovna 2017. uspešno leto 2017! in občanom za izkazano podporo ob BŠD Dragomer vas vabi na PREJELI SMO Javna zemlja – kaj je že to? Nekoč je bilo kar nekaj zemlje, kjer so in še žive Slovenci, last vaških skupnosti oziroma so imeli vaščani pravico do njenega koriščenja. Npr.: vaški pašniki za ovce in govedo v hribih, koriščenje dreves v gozdovih vaškega lastništva, vodni viri itd. Pa je administracija Marije Terezije (s pretvezo, kot je videti) skušala popredalčkati lastnino, predvsem podeželja. Postavljati je začela mejnike, razmejevati lastnino po potokih, določala gozdne poti – služnost – skratka, bilo ji je v interesu pobrati čim več davkov. A nekaj skupne zemlje je le še pustila tudi vaškim skupnostim. Slovenski živelj je ob tem pozabil na stoletno (tisočletno?) sodelovanje vaškega prava oko­li lipe in se zagnal v pravdanje. Vsi so imeli dosti dela: oblast, na novo obogateli odvetniki, prepirljivi kmetje, ki so eden za drugim šli na boben, za kar je sto in eno pričevanje, vse popisano tudi v sloven-ski literaturi. Nekateri so seveda videli dlje, tako imamo med Slovenci po tem obdobju tudi nekaj Martinov Kačurjev, če ostanemo le pri Cankarju. Mnogi drugi pa so se prepustili tokovom in nastajala je beraška populacija hlapcev in dekel. Končana druga  svetovna vojna je vsaj na začet­ku prinesla upanje enakopravnosti ne glede na to, koliko je bil kdo težak. A politika nacionalizacije je prišla kot šiba božja in komaj za silo pokrpane lastninske odnose postavila na glavo. Ob tem se ji je posrečilo narediti tudi kakšno dobro potezo, marsikje zelo veliko dobrih potez. In humorističnih (spomni se na Moj ata, socialistični kulak). Toda tudi nacionalizirala ali podružbila je v okviru za­drug do tedaj vaško lastnino. Prisotnost vaškega sodelovanja se je izgubila. V času pred in po 2. sv. vojni so Slovenci izven meja Jugoslavije bili trpek boj, v Kanalski dolini v severno-vzhodni Italiji jim tudi fašistično pravo ni prišlo do konca, in obdržali svoje pravice. Vprašala bi kakšnega strokovnjaka, koliko vaške skupne lastnine je ostalo v  Sloveniji in ali je vse, kar je pripadalo vaškim skupnostim, zaokro­ženo v okviru Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Ali je morebiti le še kaj v lasti kašne skupnosti? Ljudje smo “stroji za pozabljanje” ( f r. pisatelj H. Barbusse). Mnogi moje generacije se niti ne spomnijo več, da je bilo kaj skupno dobro. Danes je z zlorabo terminologije in prava vse skupaj še bolj zabrisa­no. In pozabljeno. Podobno se dogaja z donedavno skupno lastnino okoli večstanovanjskih stavb. Kar parkirišča bi jim marsikatera občina vzela, čeprav so bila 10, 20, 30 let v lasti ali uporabi prebival­cev. V tej evforiji lastninjenja (ko moderni geodeti kar počez čez gozdne poti rišejo meje, da novodob­ni lastniki postavljajo trdne ograje ter preprečuje­jo stoletno služnost) se zdi, da so kompas izgubila tudi mnoga vodstva občin. Ni jim več mar, ko je odtujena, prodana, zabarantana skupna last, ko pridejo “trgovci z novci”, le sredstvo za zaslužek. Ni jim mar, da je skupna – vaška (občinska) last s v e t a  zemlja. Bati se je treba razmišljanja, da naj vsaka ped zemlje prinese zaslužek  občini, sicer da je to strošek! Kako zmaličen je tak odnos do skupne lastnine! Res je s tem delo, toda zato pa imamo svoje občine, ne le za množenje administracije, mar je še kdo, ki se s tem ne strinja!? Mišljenje, ki je prišlo za cela obdobja prepozno, da mora biti vsaka ped zemlje olastninjena, je nam, Slovencem, tuje in boleče. Sploh po tolikih manipu­lacijah z bogastvom, ki nam je bilo dano na posodo in naj bi ga, če ga bo še kaj, izročili svojim potomcem. Danica Jazbinšek, Dragomer Srečanje krajanov z občinskimi svetniki 6. decembra 2016 se nas je zbralo 10 krajanov sodi, kako in če način izvajanja bomo s tožbo uspeli. gradbena dela, pod Liparjevim že leta nahaja avtoodpad. Me-Dragomerja in Lukovice, katerim sta prisluhnila 2 funkcije župana vpliva na njeno gričem, kjer smo bili občani že sto si je že ogledovala inšpekci­občinska svetnika. Srečanje je trajalo 2 uri. Sprejeli opravljanje. Grajeno javno dobro v pred leti proti pozidavi, zdaj pa ja. Ta del je zelo zanemarjen in je zazidljivo. OPN ni sprejet, okoljsko sporen, pred leti, ko se smo en sklep, in sicer: »Zapis srečanja posredujemo Dragomerju zato se lahko dela, kot se komu je urejalo bregove Malenščice, OS, objavimo v NČ in na MojaObčina.si, prosimo za Neučinkovitost občinske Ogledali smo si celotno do-zahoče. so odpeljali cel kamion odpad­ pisne in javne odgovore, svetnikov in OU.« uprave kumentacijo, ki dokazuje, da Vprašanja za svetnike in kov, predvsem gum. Sama ideja se je porodila na bi se občani informirali o pro-Prej so bili razpisi za šport OU ne govori resnice, zavaja in OU: Vprašanja za svetnike in občinskem zboru, kjer je sam jektih, svetniki LiDLL in SD marca, zdaj so oktobra, površno zavlačuje s podajanjem svojih Kaj se gradi na Lukovici? In OU: župan javno izjavil, da naj se iz Dragomerja in Lukovice pa so priredili, prepisali pravilnik razlogov glede ukinjanja gra-kakšni so in kakšni bodo ukrepi Kaj bo ukrenila OU na po­obrnemo na svetnike, če ima-sploh ne prihajajo na srečanja. za šport občine Kamnik, obja-jenega javnega dobra v Drago-občine? dročju, kjer je avtoodpad, in mo kak problem. Nanje se tako Člani trenutne koalicije torej vljajo razpise, ki so drugačni od merju.Odgovor OU:kdaj?obračamo pol leta. Spodnji zapis sprejemajo odločit ve, ne pa dogovorjenih na OS … OU je Vprašanja za svetnike in Za informacije o gradnjah na Odgovor OU:sem zapisal podpisani, dopolni-odgovornosti, ne zanimajo jih manj učinkovita kot prej, v me-OU: zasebnih zemljiščih se morate Avtoodpad se nahaja na za­lo ga je 6, potrdilo pa 8 krajanov. mnenja krajanov. Svetniki, ki dijih pa poročajo, da imajo tako Kateri so resnični nameni OS obrniti na investitorje oziroma sebnem zemljišču, zato je zanj Vsem občinskim svetnikom in prihajajo na srečanja s krajani, veliko dela. Ogromno količino in OU glede grajenega javnega lastnike zasebnih zemljišč. Ena-pristojno Ministrstvo za okolje občinski upravi, županu, pod- nas po svojih močeh informi-dela omenjajo tudi zaposleni na dobra in načrti za prihodnost ko velja za gradnje, ki se izvajajo in prostor Republike Slovenije. županu in direktorju občinske rajo, naše pobude pa lahko OS OU in svetniki. športnega parka v Dragomerju? v naselju Lukovica. Občina Log Občina Log -Dragomer je o uprave sem ga po elektronski predstavijo pri točkah pobude Vprašanje za svetnike in Odgovor OU:- Dragomer bo v primeru gra-tem av toodpadu obvestila pri­pošti posredoval 14. decembra. in vprašanja svetnikov ter ra-OU: Namen ukinitve grajenega dnje na tem območju postopala stojno inšpekcijo. Od občinske uprave sem na do- zno. Nimamo torej možnosti Zakaj razpisi zamujajo? javnega dobra je razviden iz sk ladno s svojimi pristojnostmi. mač naslov prejel odgovore, ki vplivanja na občinsko politiko, Odgovor OU:obrazložit ve predloga sklepa Vprašanja za svetnike in Oglaševalski pano pri jih je pripravila višja svetovalka ki je pogosto v nasprotju z na-Nekateri javni razpisi zamuja-o ukinitvi grajenega javnega OU: za pravne zadeve Tjaša Koren, šimi interesi. jo, ker je priprava razpisov odvi-dobra. V kolikor z gradivom Kaj se dogaja z OPN? peku podpisal pa tudi direktor ob-Vprašanje za svetnike in sna od drugih organov Občine ne razpolagate, vam ga lahko Občina je v pravdanju s pe- Odgovor OU: činske uprave Igor Rojec. Dopis OU: Log - Dragomer.posredujemo. Občina Log - kom, gospodom Mežnaričem, Za izdelavo občinskega pro­ je bil datiran 4. januarja 2016. Zakaj dragomerski in lukov- izgubila. Vprašanje za svetnike in Dragomer ima za Športni park storskega akta je bil na javnem Oboje, naša vprašanja in njune ški svetniki LiDDL in SD, tre-OU: Dragomer v proračunu 2017 Vprašanja za svetnike in razpisu izbran izvajalec. Po odgovore, lahko preberete spo- nutne koalicije, niso prisotni na Kateri projekti imajo tre-namenjena sredst va za vzdrže-OU: pravnomočnosti sklepa o izbi­ daj. Veseli nas, da smo odgovore srečanjih?nutno prioriteto, so prioritete vanje. Kdaj bo pano odmaknjen? ri bomo s postopkom izdelave prejeli in navkljub temu, da so Odgovor občinske uprave:sploh dogovorjene? Odgovor OU: nadaljevali. kratki in medli ter le odbijanje Svetniki se samostojno odlo-Odgovor OU: Občina Log - Dragomer je Gradbena dela na Lukovici, žogice nazaj, smo zanje hvale-čajo, ali bodo sodelovali na sre-Prioritete občine določa žu-glede panoja sk lenila predpo­žni. Žalosti pa nas dejstvo, da čanjih z občani. pan skladno s predvidenimi OPN Avtoodpad pri šoli godbo, katere določila namera­se naši sosedje, svetniki LiDLL investicijami in trenutnimi po-Na Lukovici se opravljajo Na parceli 68/4 (???) pri šoli se va izpolniti. in SD ter župan, na katere smo Neekonomično trebami občine. direktno naslovili vprašanja, zaposlovanje in niso odzvali. Priprava zapisa Arbitraža Toscane precej nestrukturiranega sre-nagrajevanje čanja je zahtevna in zamudna, Imamo dokaze, da sklep ob- V občinski upravi imamo še bolj pa njegovo usklajevanje. činskega sveta iz leta 2010 ni v skoraj dvakrat toliko zaposle-Naloga me je doletela zaradi skladu z zakonom. To dejstvo nih kot v prejšnjem mandatu. dogovora, da bomo srečanja bi moralo imeti pomemben Zaposleni napredujejo in so na­zapisovali po krožnem sistemu, vpliv že na arbitražo kot tudi grajeni za svojo neučinkovitost. torej ga bo naslednjič pripravil na nadaljnje pravdanje, ki je v Imamo dokaze, da so zaposlitve nekdo drug. V spodnjem zapisu teku. Po poročanju zasebnega nezakonite in brez sistemizaci­niso navedena vsa vprašanja, ki je, zato lahko zaposleni na OU partnerja gre za tožbo za od­so bila izpostavljena na sreča-napredujejo za pet razredov v pravo arbitražne odločbe. Tudi nju, potrudil sem se, da sem kar dveh mesecih. Poleg tega se če bo občina uspela s tožbo, največ povzel na dveh straneh. pogosto uporablja zunanje so-možnosti so majhne, to po-Posegal sem torej v mnenja kra-delavce, pretežno iz Maribora. meni nov arbitražni postopek, janov, s tem pa v njihovo pravi-Župan se je odločil, da bo funk-ponovne stroške za novo ar­co, da na svoja vprašanja dobijo cijo opravljal poklicno in s tem bitražno odločanje (približno odgovore. Na odgovore občin-višal stroške OU. 100.000 evrov) in verjetno dej­ske uprave (OU) se je z mnenji Vprašanje za svetnike in stvo, da občina tako poceni ne odzvalo 5 krajanov na 6 straneh. OU: bo nikoli več dobila TC centra. Preobširno za objavo v Našem Njegovo mnenje je, da je namen Kakšno je končno načrtovano časopisu. Vem, da imajo neka-tožbe samo zavlačevanje, da se število zaposlenih v OU? teri krajani zajetno dokumen-Odgovor OU:v tem mandatu ne obremenjuje tacijo komunikacije z občino proračuna in se sredstva pora- Leto 2016 v DUDL Trenutno Občina Log - Dra­ o zapisanih in drugih odprtih bijo za športno infrastrukturo gomer ne namerava spreminjati problemih, ki bi jo tudi veljalo števila zaposlenih.na parcelah zasebnega društva objaviti. Načine, ki bodo boljši, Vprašanje za svetnike in ŠP Log. Kot vedno smo si tudi za leto 2016 ku DU. Vprašanje za svetnike in Veseli nas, da smo dobili v občino ambulan­ hitrejši, predvsem pa demokra- OU: v Društvu upokojencev Dragomer OU: to, zdravnika in lekarno, kar so bile še nedaleč tičnejši, še iščemo, pomembno Plače javnih delavcev so javne. Lukovica postavili širok plan dela. pa se nam zdi, da z javno objavo Zakaj te informacije lahko dobi-Kakšno je vaše mnenje glede samo sanje. Od nas, občanov, pa je odvisno, ali Odbor društva si je prizadeval, da širimo javni oder, da o tekočih sklepa iz leta 2010 in kaj boste bomo pomagali to veliko pridobitev obdržati. mo le na vpogled, ne pa tudi v dogajanjih obveščamo in ozave-roke? glede tega storili? vanj zajame vse dejavnosti, ki bi Na področju športa so najbolj aktivni balinar­ščamo krajane. Odgovor OU:Odgovor OU:pomagale pri fizični aktivnosti, ji in balinarke. Rezultati so vidni, saj so police Se nadaljuje … Informacijo o plačah javnih Občina Log - Dragomer meni, dobremu počutju in zdravju naših polne pokalov. Šah lepo živi v kotičku, saj je ve-Darijan Novak uslužbencev lahko pridobite da je sklep 6. dopisne seje z dne dno več igralcev. Za pikado nam manjka nekaj članov. skladno s predpisi o informaci-24. 9. 2010 veljaven in zato ukre-igralcev, zato vabljeni, da se nam pridružite ob sredah dopoldan med 10. in 12. uro. Novembra jah javnega značaja v obliki, ki panje ni potrebno.Začeli smo s pohodi v naravo, telovadbo, izleti, Zapis jo zahtevate v vlogi.Vprašanje za svetnike in športom, kar je pomagalo naši telesni aktivnosti in decembra smo izdelovali čestitke in majhna Vprašanje za svetnike in OU: in dobremu počutju. Na področju humanitarne darilca, pridružili pa so se nam otroci iz šole in neučinkovitega Ali so občinski svetniki pred vrtca. Lepo jih je bilo opazovati in občudovati OU: dejavnosti smo obiskali in obdarili naše člane, srečanja Kakšni so razlogi župana, da glasovanjem za tožbo dobili starejše od 80 let, ob rojstnih dnevih ter bolne pri njihovi ustvarjalnosti in idejah. Zaključek obrazložitev odvetnice, kakšne leta smo proslavili na prednovoletnem srečanju bo funkcijo opravljal poklicno? in pomoči potrebne. Ponovno smo aktivirali s svetniki V čem bo dodana vrednost nje-posledice ima to lahko za obči-program starejši za starejše in lahko pohvalimo 17. decembra, se ob glasbi zavrteli, se poveselili govega dela v primerjavi s prej-no? in si zaželeli vse najboljše in predvsem zdravja v vse prostovoljke, ki so zelo aktivne in uspešne prihajajočem letu 2017. Občani na srečanjih s svetni-šnjim?Odgovor OU:na terenu. Tudi za zdravje naših članov skrbi-Vse člane DU in nove člane vabimo na OBČ­ ki dajemo pobude in vprašanja, Odgovor OU:Občinski svetniki so od od-mo, saj vsak drugi torek v mesecu organiziramo NI ZBOR 23. 2. 2017, ki bo v gasilskem domu obračamo ene in iste teme, ki Izvoljeni župan ima pravico, vetnice na 4. izredni seji, dne merjenje pritiska in sladkorja v krvi. Organizi-Dragomer. Prav tako lahko članarino poravnate se nato predstavijo občinske-da se sam odloči, ali bo opra-26.10. 2016, prejeli odgovore na ramo pa tudi v sodelovanju z medicinskim ose­vsak torek med 10. in 12. uro v kotičku. Vsem mu svetu (OS). Od svetnikov vljal funkcijo župana poklicno njihova vprašanja. Kakšen bo bjem Zdravstvenega doma Vrhnika predavanja občankam in občanom želimo veliko lepih tre­ in občine dobimo pomanjkljive ali nepoklicno. Za svojo odlo-učinek tožbe za Občino Log - o zdravi prehrani in telesni aktivnosti. Takšna nutkov, zdravja in sodelovanja v letu 2017. odgovore ali pa jih sploh ne. čitev mu ni potrebno navesti Dragomer ni mogoče predvide-in podobna predavanja se bodo nadaljevala tudi Odbor DU DL Na srečanjih s svetniki naj razlogov. Župan je tisti, ki pre-ti, ker je odvisen od tega, kako letos vsak drugi torek v mesecu ob 9.00 v kotič­ NOVICE VELIKANSKA NAJDBA Osnovnošolci z Ljubljanskega barja odkrivajo svetovno kulturno dediščino na pragu njihovih domov 14. januarja je bilo na razstavi Moja Ljubljanica na Vrhniki zelo živahno. Kako tudi ne, obiskali so jo namreč učenci četrtih in petih razredov iz šestih barjanskih osnovnih šol, ki so kar tri ure odkrivali življenje koliščarjev na Ljubljan­skem barju in okoli Alp. Arheolog Dejan Veranič je učence preko razstave Velikanska najdba popeljal dobrih 140 let nazaj v čas, ko so na Ljubljanskem barju potekala prva arheološka izkopavanja kolišč. Sledilo je predavanje o ko­liščarjih na Ljubljanskem barju in okoli Alp z bo­gatim slikovnim gradivom in prikazom koliščar­skih replik. V zadnjem delu našega druženja pa smo se z učenci sprehodili še po razstavi Moja Ljubljanica. Skrivnostna reka sedmerih imen pestuje tisoč in en zaklad, ki so jih snovalci raz­stave mojstrsko ujeli v fotografijah, risbah, film­ih, besedilih in zbirkah najdb. Mi smo se ustavili ob koliščarskih najdbah, izmed katerih nas je še posebej prevzelo koliščarsko kolo z osjo. Učenci so bili navdušeni, da sta na ogled tako original­no najstarejše leseno kolo z osjo na svetu kot tudi njuni repliki, ki so se ju lahko dotaknili. Ob vseh naštetih predstavitvah je ura še prehitro odbila ena, ko se je naše druženje končalo. A slovo ni bilo preveč žalostno, saj vemo, da se kmalu spet srečamo. Učenci si bodo izmed predstavljenih vsebin izbrali tiste, ki so jih naj­bolj navdušile in bi jih zato radi delili s sošolci, prek skupne razstave pa tudi z učenci ostalih prijavljenih barjanskih osnovnih šol. Sledi načr­tovanje predstavitev in potem še izdelava le teh v obliki plakatov. Kmalu bomo tako lahko uzrli velikansko najdbo tudi skozi oči osnovnošolcev. Avtorica: Maša Bratina, Krajinski park Ljubljansko barje »Na ljubljanskem močvirji je našel posest­nik gospod Peruci za znanost prezanimive sledove iz predhistoričnih časov stavljenja človeških stanovanj na koleh in sredi voda, tako zvane “pfalbauten”. Uže se dalje koplje. Več o tem prihodnjič.« Tako je novico o odkritju kolišč pri Igu z naslo­vom Velikanska najdba objavil časopis Slo­venski narod 28. julija 1875. Odkritju je sledil izjemen odziv javnosti po celotni Avstro­Ogrski in tudi širše, ki traja vse do danes, saj so ko­lišča na Igu razglašena za spomenik državne­ga pomena in so vpisana na Unesco seznam svetovne dediščine. CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA IN MOJA LJUBLJANICA 8. 2. 2017 ob 19.00 Javno predvajanje radijske igre Bobri v sodelovanju s 3. programom Radia Slovenija – program Ars Obvezne prijave! 15. 2. 2017 od 13.00 do 16.00 Voda - od mita do arhitekture Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije www.mojaljubljanica.si Informacije: ljubljanica@zavod­cankar.si, tel.: 041 354 203 NAS CASOPIS 445/30. 1. 2017 C M Y K 49 Raziskave kolišč Ljubljansko barje je od odkritja prvih kolišč leta 1875 postalo sinonim za prazgodovinske vasi na kolih, arheološki fenomen, ki je le dobrih dvajset let po odkritju prvih kolišč v Švici za­znamoval tudi našo pokrajino, navdušil laike in strokovnjake ter navdihnil umetnike. Obsežna izkopavanja s konca 19. stoletja, sistematične raziskave v 20. stoletju ter z naravoslovnimi vedami okrepljene sodobne raziskave so v do­brih 140 letih močno razširili vedenje o naj­starejših stalnih prebivalcih Ljubljanske kotline. Danes je znanih že več kot 40 kolišč; zadnje je bilo raziskano leta 2010 v središču Ljubljane. Po obdobju romantičnega idealizma in fas­cinacije nad kolišči v 19. in začetku 20. sto­letja ter kasnejših obsežnejših raziskav, se v zadnjih letih raziskovalci intenzivno ukvarjajo predvsem z ogroženostjo najdišč, ki je posle­dica intenzivne izrabe prostora ter lokalnih in globalnih podnebnih sprememb, ter z možno­stmi za njihovo ohranitev. Ilustracija: Igor Rehar, MGML Spretni koliščarji Koliščarji so se preživljali s poljedelstvom in živinorejo, pomemben delež prehrane pa sta še vedno zagotavljala lov in nabiralništvo. Glavni pridelek je bilo žito. Njive, ki so jih pridobili s krčenjem gozda, so bile najverjetneje na trdin­skih tleh. Žitna zrna, orodje za žetev in žrmlje za mletje žitnih zrn so pogosto najdeni ostanki znotraj raziskanih naselij. Najpogostejša so zrna pšenice in ječmena. Poleg žit so gojili še lan in grah, poznali pa naj bi tudi domačo vinsko trto. Potrebo po rastlinski hrani so v veliki meri za­dovoljevali z nabiranjem užitnih rastlin in plodov v okoliški naravi. Nabirali so sadeže in plodove dreves in grmov ter plodove vodnih rastlin. Divje rastline so uporabljali za zelenjavo in začimbe, poznali pa so tudi učinke strupenih in zdravilnih rastlin. Pomemben vir hrane so bili lešniki, ro­bidnice, maline, drnulje in podobno. Živinoreja je v kombinaciji z lovom in ribolovom zagotavljala stalno uživanje mesa in maščob. Udomačene ovce, koze in govedo so bili tudi pomemben vir mlečnih izdelkov. Veliko mesa in surovin za razli­čne predmete so pridobili tudi z lovom. Največ so lovili jelene, srne, divje prašiče, bobre, vidre, jazbece, lisice in vodne ptice – race, gosi, čaplje in žerjave. Na podlagi ostankov ribjih kosti vemo, da so v vodah živeli krapi, rdečeperke, navadni ostriži, linji, ščuke, rdečeoke in somi. Za ribolov so uporabljali mreže, harpune, trnke in uteži. V naravi so nabirali tudi manjše živali in njihove produkte – polže, rake, školjke, jajca, med. Vsako uplenjeno žival so zelo premišljeno porabili. Iz ko­sti in roževine so izdelovali orodje, koža in kožuhi so bili primerni za izdelavo oblačil in obutve, črevesje za vrvi in podobno. Prvi kmetovalci niso bili le dobri poznavalci na­rave in naravnih danosti, temveč tudi spretni rokodelci. Z zgraditvijo stalnih naselbin sta se število izdelkov za vsakdanjo uporabo in njiho­va raznolikost bistveno povečala. Kamen je bil primeren predvsem za težko in ostro orodje in orožje. Sekire so bile izdelane v tehniki gla­jenja, drobno orodje in orožje, kot npr. svedri, noži, puščične osti in drugo, pa iz kremena v t. i. odbitkovni tehniki. Tesarstvo je napredovalo tako v izbiri lesa kot tudi v tehnološki dovršeno­sti posameznih predmetov, kot so čolni, vesla, vozovi, loki, lesene posode in zajemalke, jagode za ogrlice in podobno. Ostanki kosti uplenjene divjadi pa so bili primerni za dleta, šila, šivan­ke in drugo orodje. Posebno cenjena je bila roževina, zašiljene in prevrtane ostanke rogov so uporabljali za kopače za obdelavo polj, sekire in podobno. Posebna skupina ljudi so bili rudarji in metalurgi. Prvi predelovalci rude so uporabljali samorod­ni baker in izdelke kovali s segrevanjem rude. Na koliščih z Ljubljanskega barja je ta dejavnost znana že iz 4. tisočletja pr. n. št. V sredini 3. tisočletja pr. n. št. pa je bila metalurška obrt v razcvetu. Predmeti iz bakra so pomenili pred­vsem prestiž, saj niso bili najbolj uporabni. Meta­lurgija je vse do uporabe železa ostala omejena dejavnost, izdelki pa so bili namenjeni ožjemu sloju uporabnikov. Avtorica: Irena Šinkovec št.06 Najstarejša kolišča sodijo v čas mlajše kamene dobe (okoli 4500 pr. n. št.) in so z nekaj pre­kinitvami obstajala skozi celo bakreno dobo do zgodnje bronaste dobe (okoli 1600 pr. n. št.). Kaj je privedlo ljudi, da so na Ljubljanskem barju vztrajali kar 2500 let, je vprašanje, na katero nimamo odgovora. Verjetno obstaja ve­liko razlogov, zakaj so izbrali prav to okolje, in gotovo jih ne smemo omejiti zgolj na preživetje. Okolje je nedvomno zagotavljalo bogate zaloge kopenskih in vodnih virov hrane, bilo je varno, pa vendar po vodnih poteh tudi hitro prehod­no in privlačno za obrtnike in trgovce. Je pa zaradi svojih naravnih značilnosti tudi izsto­palo iz okolice. Še danes se Barja drži delček skrivnostnosti in nadnaravnosti, iz katerih so se rodile številne legende in miti. Kolišče na Špici v Ljubljani, foto: Grega Babič, MGML Projekt Doživljajsko razstavišče Ljubljanica je delno financiran s strani Finančnega mehanizma EGP 2009­2014. 7. Plaktivat: mestni plakat za alternativo potrošništvu Tekmovanje Znanstveni izziv je odprto za prijave Vse otroke in mlade, ki so stari od 10 do 20 let vabimo, da se prijavijo na evropsko tekmovanje iz področja naravoslovja, inženiringa, tehnike in matematike Znanstveni izziv. Tekmovanje poteka v okvi­ru evropskega projekta Sci-Challenge (Obzorje 2020), v katerem sodeluje tudi Institut »Jožef Stefan«. Sodelujoči si izberejo zanje zanimivo temo s področja znanosti in o tej temi naredijo projekt v obliki posterja, prezentacije ali videa. Svoj izdelek do 30. aprila 2017 naložijo na spletno stran Sli­deshare ali Youtube, v naslov in opis vključijo #SciChallen­ge2017, potem pa ga ( prav tako do 30. aprila 2017) evi­dentirajo še na w ww.scichal­lenge.eu Potem spodbujajo in zbirajo všečke in oglede svoje­ga izdelka, saj je ocena posa­meznega projekta sestavljena iz ocene spletnih uporabnikov in strokovne ocene komisije. Av torji 12 najboljših projek­tov bodo povabljeni na konč­no podelitev nagrad na Du­naju, kjer bodo svoje projekte predstavili pred mednarodno javnostjo in odgovarjali na vprašanja strokovne žirije. Prijavijo se lahko tako po­samezniki kot skupine (max 3 člani), projekt pa je lahko v slovenskem ali angleškem je­ziku. Kot mentorji lahko sode­lujejo tudi učitelji, ki za svoje sodelovanje prejmejo 2 točki, v primeru uvrstitve na prva tri mesta pa 4 točke. V četrtek, 15. 12. 2016, je v podjetju Prigo, d. o. o., potekal dan odprtih vrat Servisnega centra Brezovica. Podjetje je predstavilo povsem prenovljeno servisno delavnico za osebna vozila Mercedes-Benz, ki je zasnovana po zadnjih tehničnih in ekoloških standardih. Prenovljena delavnica po-osebnih in dostavnih vozil ter nuja pet novih linij za servis omogočili hitrejše in bolj ka­osebnih vozil Mercedes-Benz. kovostne storitve na področju S tovrstnim povečanjem ser visa vozil Mercedes-Benz. zmogljivosti so ločili servis V sodelovanju s podjetjem A1 KD Raskovec izdalo zgoščenko Božični prazniki so obogateni s pritrkovanjem in zapeto pesmijo lepši in bogatejši. Kulturno društvo Raskovec že od leta 1992 v času Božičnih praznikov zapoje pri maši ali na priložnostnem koncertu na različnih krajih po Sloveniji in zamejstvu. V četrt stoletja se je nabralo nema lo dogodivščin, ki se jih radi spominjamo. Pokojnemu Jožetu Dreniku smo včasih komaj sledili. Fantje gremo sem, gremo tja…Tone je za orglami neskončno užival in se spominjal svojih mladih dni. Posebno doživetje je bilo petje v Postojnski jami v času Božičnih praznikov, na povabilo takra- Remont Kranj je bilo v servi­snem centru Prigo Brezovica tudi odprtje nove steze za teh­nične preglede. Tako so ločili linijo za tehnične preglede osebnih in tovornih vozil ter s tem omogočili opravljanje storitev brez dolgih čakalnih vrst. Hkrati so razširili homo­logacije tudi na tovorna vozila, s čimer poskušajo zagotoviti široko paleto kakovostnih sto­ritev ter strankam omogočiti, da vse uredijo na enem mestu. Pred nedavnim je bil razglašen zmagovalec sedmega natečaja za oblikovanje mestnega plakata Plaktivat, ki je v središče postavil (ne) odgovorno potrošništvo ter alternativne načine oskrbe. Žirijo je prepričal absolvent Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Nal Klemen, ki s svojim mestnim plakatom odpira nov pogled na že tako samoumevno potrošništ vo. Prikazuje, kako smo vsi ujeti v zapleten labirint potrošništ va in zelo se moramo potruditi, da sploh spoznamo alternativo in najdemo izhod. Materialne dobrine so namreč postale naš statusni simbol in le redko se vprašamo, v kakšnih razmerah so bile proizvedene. Tema je bila po odzivu sodeč zelo aktu­alna, projekt pa se je prvič tudi internacionaliziral: prispelo je kar 120 del iz desetih držav. Tokratni natečaj je TAM-TAM pripravil v sodelovanju s Slo­vensko fundacijo za trajnostni razvoj Umanotera, podprl pa tnega direktorja Petra Habiča. Kar nekaj let smo na Svečnico zaključevali sklope Božičnih koncertov v Novi vasi na Blo­kah. Spomin na dobro hrano in mraz je še zmeraj živ. V po­govoru se večkrat vračamo na nastop v času adventa na sejmu ob Vrbskem jezeru, na katerega nas je priporočil in peljal Go­renc Franc. Zgodba o pevcu, ki je šel na nastop v poletnih čevljih znova in znova nasmeji druščino. Mraz nam jo je za­godel tudi na nastopu na Krasu v Avberju. Vaščanka nas je po­čakala z žganjem kar sredi vasi. »Ne pomnim takega mraza,« je rekla. Med koncertom nam je zmrznila intonirka. K sreči smo imele še eno. Takih in podobnih dogodivščin je za celo knjigo. V času ko nas je vodil Primož Malavašič smo obredli Cerkno in Gorenjsko, in znatno pove­čali repertoar pesmi še posebej Trikraljevskih. Vsako leto pripravimo Božič­ni koncert tudi v domači fari; bodisi v župnijski cerkvi ali cer­kvi svetega Lenarta. Navada je, da gostimo priznane skupine ali posameznike. Prvi koncerti so bili na svetega Štefana dan, se­daj pa že vrsto let pripravimo koncert na svete Tri Kralje. Izid zgoščenke je nekaj posebnega in zahteva poseben datum. Mnogo naših koncertov tudi Božičnih je na trak zabeležil pokojni Janez Oblak. Nastal je velik arhiv za kar smo mu zelo hvaležni. Hvala tudi Vam ob­činstvo za podporo v vseh teh letih. Ob pogovoru o 25-letnici društva je vzklila ideja o Božič­ni zgoščenki. Zgoščenka je vse­binsko prerez Božičnega časa. Na zgoščenki poleg naših sta­novskih kolegov pritrkova lcev sodelujeta še organist Tilen Ba­jec in kitarist Gašper Kržmanc. Zvok je mojstrsko ujel, zabeležil in obdelal Andrej Rode. Na na­slovnici zgoščenke je reproduk­cija z naslovom Jezusovo rojstvo našega rojaka Simona Ogrina v notranjosti pod zgoščenko pa kraljuje del Cankarjevega be­sedila o Božiču, iz katerega je vzet naslov zgoščenke »Blizu je polnočnica«. Oktet Raskovec Program Babica in dedek za današnji čas Študijski krožek Babica in dedek za te dodatna vprašanja, lahko predlagate tudi dodatno temo današnji čas bo predvidoma potekal v s tega področja. Vabimo vas, šestih srečanjih, po dve uri in pol. Na teh da se priključite študijskemu srečanjih se bomo pogovarjali o pomenu krožku. družine za zdrav otrokov razvoj in vlogi starih staršev v tej družini. Prijave sprejemamo na Nika.gams@iold.si ali po Spoznali bomo pomembnost živeti. Vsa ta spoznanja bomo telefonu 031 643 228 in 041 vrednot (spoštovanje, delav-vključili v spodbujanje obliko­ 775 771. Prvo srečanje na­ nost, odkritost, pripravljenost vanja pozitivne samopodobe črtujemo 6.2. 2017 ob 10h, pomagati, poštenost,…), ki jih naših vnukov. Ob tem se bomo v Toscani v Dragomeru, če morajo starši in stari starši pri-vprašali o vplivu različnih me­ bo dovolj prijav. vzgojiti otrokom. Pogovorili dijev na oblikovanje otrokove se bomo tudi o tem, kakšen in osebnosti in kako ravnati ob kolikšen sme biti vpliv starih zasvojenosti otrok z mediji staršev na vzgojo otrok, kako (npr. internet).moramo sprejemati otrokovo Študijski krožek bo vodila vedenje, ki ni vedno v skladu z Andreja Kotnik Trček, dipl. našimi pričakovanji. Spozna-psihologinja. Srečanja bodo li bomo razvojne značilnosti potekala v obliki začetnega otrok v posameznih obdobjih, predavanja, nato razgovora in kako jih sprejeti in kako z njimi izmenjave izkušenj. Če ima- Jutranja vadba za telo in duha Vrelec mladosti je zdravilo za tegobe časa, njem utihnejo. Ko se enkrat v njem nabere dovolj gozdnih v katerem živimo. Vsakodnevna nega telesa Esence narave trenutkov spozna, kako bogat in duha je nuja za zdravo mislečega in in lep je kraj okrog njega, ki samostojnega človeka, ki odgovornost za ga prej ni opazil. Namesto, da svoj življenjski položaj jemlje v svoje roke. Vonjave in spomini nanje igrajo v našem življenju kar slep in gluh za vse iz sebe iz­liva ogromno besed, zdaj tiho pomembno vlogo, saj je vonj eden izmed naših petih čutil in Redno vstopanje v dušni mir, opisati. Gre za dejanski spust prisluškuje. To je kvaliteta ga zato doživljamo zelo prvinsko. gozdnega bojevnika, ki posta­ nepopustljivo dramljenje tele-energijskega središča iz glave ne čuječ, pozoren, buden in sa z gibom in dihom ter sta-v trebuh, iz razmišljanja o tem, moder. Modrost raste iz miru novitno negovanje zbranosti kar se dogaja, v občutenje tega, v sedanjem trenutku človeka kar je. Mojstri to stanje imenu-v njem, ne iz hrupa v njegovi slej ko prej prerodi. Ne le te-jejo videnje stvari takšne kot glavi. Na Sv. Trojici imamo lesno, temveč tudi v so. V tem stanju parcelo, na kateri negujemo življenje zunaj in znotraj nas miselni jasnosti, duha se oz­na kar se da neprisiljen način, ki mu sloj za dravi vsaka spontano in situacijsko, sproti slojem raz­ b o l e č i n a , in brez priprav. Na tem 'otro­kriva zmo­ r a z r e š i škem arboretumu' bodo spo­te in utvare, vsak pro­mladi zacvetele prve narcise, v katerih blem, uvi­astre, tulpe in druge cvetlice, je živel vse di vsakršna ki smo jih posadili lani. Goz­življenje in za­ zmota in radi katerih mu je premaga sleherna dne urice so namenjene temu, trpelo telo. Človek se je ovira na poti notranje ra-da otrok zadiha, da v sebi išče izgubil v informacijah, ki mu sti. CANKARJEV DOM PON, načine, kako priti do odgovora Dandanes smo z različnimi rabo črpamo življenjsko moč mno olj slabe kakovosti, večina jih nudi ta svet. Izgubil je stik TOR, SRE ob 6:30 (Potrebna ali do uresničitve zamisli. Sa­dišavami, ki naj bi razvajale to iz rastlin in se tako zdravimo, jih je tudi sintetično izdelanih s seboj in s svojo naravnostjo. sta dva uvajalna srečanja pred moniklo in brez ponavljanja za naše čutilo, obdani na vsakem negujemo telo in duha ter jih – zelenega jabolka, šmarnice, O sebi in o svetu razmišlja, priključitvijo skupini) nekom otrok postaja ustvarja­ koraku, a jih je na žalost veli-uporabljamo pri obredih, ki se lotosa, magnolije in cvetov namesto da bi ga doživljal in len in zadovoljen s seboj. Preko ka večina umetno ustvarjenih razlikujejo iz kulture v kulturo. vijolice ni mogoče pridobiti občutil. Izguba središča za Gozdne urice za predšol-raznih del in iger spozna, kaj ga ali sintetičnih – osnovanih na Tako je, eterična olja niso samo drugače, saj na zraku oksidi­občutenje človeka odreže od ske otroke in osnovnošolce veseli in v čem se najde. Vsak naftnih derivatih. Še vedno pa za odišavljanje prostora, am-rajo. Zato v Ekošari na Vrhniki moči, ki je življenjska sila sama, torek od 14h do 16h. Možen imamo možnost doživljati pri-pak tudi kot odločilna sesta-prisegamo na ekološko pride­ki v sebi nima besed, je le čista Gozd je velik učitelj sam po prevzem otroka. stne vonjave narave, izvlečene vina v inhalacijah, s katerimi lana eterična olja, še najbolj esenca moči v tem, kar se sedaj sebi. Gozd diha zelo počasi, iz rastlin, in sicer z eteričnimi preganjamo prehlad (evkalipt, znana in zaupanja vredna pa godi. Ponovna obuditev sredi-njegov utrip je umirjen in do­olji, katerih proizvajalec je vre-sivka, poprova meta, rožmarin, uvažamo iz Nemčije, kjer jih v INFO šča od človeka zahteva redno volj je le biti v njem, da se nav­ den zaupanja. žajbelj), za ‚odmaševanje‘ sinu-podjetju Primavera z ogromno vstopanje v notranjo tišino in zamemo njegove kakovosti Društvo HOSTA Eterična olja so drobne oljne sov (evkalipt), hitrejše celjenje znanja in ljubezni izdelujejo držanje zbranosti v sedanjem bivanja. A ravno ta – biti – je Marjetka Oblak kapljice v različnih delih ra-ran (sivka, ožepek), lajšanje gla-že trideset let. Ko boste enkrat 031 481 014 trenutku. Ko se teh trenut-tisto, kar smo zaradi naporov stlin, ki jim pomagaju pri pri-vobola (poprova meta, tea tree) povonjali pravega, se z umetni­kov nabere toliko, da je človek vsakdana pozabili. Otrok s vabljanju insektov, zaščiti pred in še za mnoge druge. mi ne boste več zadovoljili. sposoben bedeti toliko časa seboj v gozd prinese tudi svoj hosta.delavnice@outlook.com mikroorganizmi in igrajo po-Izredno pomembno je, da kolikor hoče, se v njem zgodi nemir in miselno neosvobo­membno vlogo v rastlinskem proizvajalcu eteričnega olja za-Jasna Rajnar Petrović kvantni premik, ki ga ni moč jenost, zaradi katere ptiči ob metabolizmu. Z njihovo upo-upamo, saj je na tržišču ogro­ NAS CASOPIS 445/30. 1. 2017 C M Y K 52 52 ZELENO VR T NI N A S VE T I I Z BI O B R A Z D E Kaj je seme? V pravkar izdani 17. številki revije Biobrazda ste kupci ali naročniki revije dobili darilo: vrečko s semeni. Letos podjetje Biobrazda obeležuje 25-letnico svojega delovanja in to je tudi razlog, da smo zvestim bralcem priložili darilo. predstavljajo dragocen vir za žlahtnjenje, hkrati pa predsta­ vljajo pomemben narodov za­ klad, ki ga je treba ohraniti.« Kako shranimo semena? »Ker dozorevanje semena zmanjšuje rast rastlin in no­vih plodov, počakajte na konec sezone, da pridelate plodove namenjene pridelavi semena,« svetuje Tamara Urbančič, u.d.i. kmetijstva – zootehnik, ki je mentorica Kmetijskih krožkov na štirih osnovnih šolah, sicer pa živi na samooskrbni kmetiji, kjer prideluje hrano na ekološki Še en razlog pa je ta, da želi-njem zaloga hrane za mlado ra­ način. »Plod mora popolnoma mo – kot izobraževalna revija stlinico za tako dolgo, dokler ni dozoreti, semena pa so zrela, – ponovno opozoriti in pouda-sama sposobna črpati hranil in ko cvetovi uvenijo in se posušijo. riti, kakšno ceno imajo in kako iz njih ustvarjati rastlinske dele. Seme stročnic, kot je na primer pomembne so te drobtinice, ki To pa je šele, ko se prvi pravi listi fižol, je zrelo, ko so stroki rjavi jim rečemo semena. Če ste si popolnoma razvijejo.« in suhi. Zrela semena običajno pozorno ogledali naslovnico O semenih je veliko pisal tudi spremenijo barvo; iz bele v krem nove revije, ste verjetno opazili, dr. Anton Komat in med njego­ ali iz svetlo rjave v temno rjavo. kaj menimo mi: res je, seme ima vimi mislimi je tudi ta, da so la- Seme fižola, graha, čebula, ko­ večjo težo kot zlato, ki simbolič-stna semena 'semena preživetja'. renja, koruze, večine cvetlic in no ponazarja denar v dandana-S tem je seveda mislil, da so do­ zelišč dodelamo po suhem po­ šnjem svetu. Se strinjate? Kako mače in stare sorte že prilago­ stopku. Pustite, da semena do­ pa vi razmišljate? Na katero jene na naše okolje, odpornejše zorijo in se posušijo na rastlini. stran bi se nagnila vaša tehtni-proti vremenskim vplivom in Proces sušenja dokončamo tako, ca pravice? da si, če le lahko, pridelajmo da seme razprostremo v tankem lastna semena, saj si s tem na sloju na sito v dobro prezrače- Ste se pravzaprav kdaj vpra-nek način zagotavljamo svoj nem in suhem prostoru. Da se šali, kaj sploh seme je? Ta maj-obstoj. Ali, z drugimi besedami, znebite škodljivcev, jih za kratek cena drobtinica, ki, če jo veter kot pravi dr. Vladimir Meglič s čas shranite v zmrzovalnik.« odpihne, odnese s sabo košček Kmetijskega inštituta Slovenije: Kar se tiče shranjevanja se­ življenja? »Najdragocenejši vir v vsaki gen­ men, Miša Pušenjak svetuje, Miša Pušenjak opaža, da ski banki predstavljajo avtohto­ da semen ne tlačimo v vreči­ »večina seme obravnava kot ne - domače sorte ali populacije, ce, v katerih imamo shranjene mrtvo, neživo in neobčutljivo ki s svojo genetsko raznolikostjo kakšne težke, velike predmete, stvar. Vendar je treba vedeti, da in prilagodljivostjo danim tal­ ki lahko semena poškodujejo. je seme rastlina v malem, da je v nim in podnebnim razmeram »Ranice so sicer majhne, s pro­ stim očesom niso vidne, a so do­ volj velike, da povzročajo izgubo energije semena, izgubo hrane, lahko tudi izsušitev in s tem pro- pad rastlinice v semenu. Prav tako ga tudi v vrečicah hranimo v ustreznih prostorih, ki niso vlažni, predvsem pa ne svetli. Se­mena ne hranimo na svetlobi, ne dovolimo, da na vrečice pripeka sonce, tudi zračna vlaga jim ne sme priti blizu.« Kupujete tretirana semena? Tretirana semena so semena, ki so obdelana s pesticidi, ki naj bi obvarovali rastline pred škodljivci in raznimi glivični­mi obolenji in s tem povečali pridelek. Pesticidi so spojine, ki močno škodijo zdravju člo­veka in uničujejo tudi koristne organizme v tleh. V literaturi so omenjeni kot fitofarmacev t­ska sredstva za varstvo rastlin. Že vrsto let razne študije in posamezniki, npr. dr. Anton Komat,opozarjajo na izredno škodljivost pesticidov na zdrav­je ljudi, saj le-ti povzročajo raka, mutacije, deformacije v razvoju, so hormonski motilci, živčni strupi…, zato se po Evropi ne­zadržno širi povpraševanje po ekološko pridelani hrani, ki ne vsebuje ostankov pesticidov. Žita in fižol so običajno tre­tirani s fungicidom thiramom, ki ga takoj opazimo, saj je zrnje obarvano rdeče ali roza. Thi­ram je poznan kot razvojni in reproduktivni toksin, osumljen hormonski motilec, ki naj bi med drugim povzročal motnje sinteze hormonov ščitnice. Tamara Urbančič je v enem od svoji člankov navedla, da je bil leta 2011 krompir tretiran z imidak lopridom, vendar so nato prepovedali njegovo upo­rabo tudi pri koruzi, saj je to eden izmed strupov, ki je za čebele najbolj nevaren. »Imidi­akloprid je namreč od tretira­nega semena prehajal s sokom po rastlini v cvetni prah, ki so V Slovenski rastlinski genski banki (SRGB) pri Kmetijskem inštitutu Slovenije hranijo slovenske sorte, linije in klone kmetijskih rastlin ter ekotipe travniških in drugih avtohtonih rastlin, pomembnih za kmetijstvo. Tako imajo med drugimi zbrane že številne genske vire solate, čebule, zelja, fižola, krompirja, boba, pšenice, trav, detelj, jagodičja in vinske trte, poleg tega pa tudi slovenske sorte, ki so bile z intenzivnim programom žlahtnjenja začetega neposredno po 2. svetovni vojni vzgojene pri Kmetijskem inštitutu Slovenije. ga nabirale čebele in umirale Zgodbe o uporabi zaradi izgube orientacije. Ta fungicidov so dolge in še primer nazorno pokaže, koliko časa se lahko strup v znatnih zdaleč nimajo konca. količinah zadržuje v rastlini, to­rej tudi v pridelku,« navaja av-Mi pa vam svetujemo čisto torica. In prav zaradi prepovedi na kratko: za lastno samooskr­imidiakloprida je bil nato leta bo ne kupujte tretiranih semen. 2012 in 2013 krompir v 25 kilo-Berite deklaracije in zahtevajte gramskem pakiranju tretiran s netretirana semena. fungicidomthiabendazolom in Čim več semen pa si seveda imazalilom, ki sta brezbarvna. poskušajte pridelati sami. Zimski čas Okoli novega leta smo se soočili z zelo nizkimi temperaturami, ki bodo, kot kaže, trajale še nekaj časa. Seveda to za zimski čas ni nič nenavadnega. Žal pa smo morali, tudi ko se temperature še niso spustile pod –10 °C, že posredovati za­radi zamrznjenega vodovoda v stanovanjskih objektih. Zelo pomembno je, da predvsem v objektih, v katerih bivate samo občasno, npr, v počitniških hišah, vodo zaprete pri vodo­mernem jašku in jo izpustite iz hišnega vodovodnega sistema. Uporabniki, ki jim voda v ceveh Ledeno mesto redno zmrzuje, naj bodo ob niz­kih temperaturah na to še po­zornejši. Najbolje je poskrbeti Ledene skulpture za minimalen, še zvezen pretok vode skozi pipo; veliko bolje, kot popravljati vso hišno napeljavo. Škoda, ki jo povzročijo počene vodovodne cevi, je lahko zelo veli ka. Kljub vsemu lahko voda z nekaj umetniške žilice pričara osupljive oblike: Želimo vam veliko lepih tre­nutkov v čistem okolju in neo­krnjeni naravi. Srečno 2017! NAS CASOPIS 445/30. 1. 2017 C M Y K 53 53 Pojasnila k Zakonu o dimnikarskih storitvah Kakšne so dolžnosti uporabnika? Po objavi seznamov lahko uporabnik iz se­znama izbere dimnikarsko družbo za opravlja­nje dimnikarskih storitev na njegovi kurilni na­pravi. To določa zakon, ki določa, da uporabnik dimnikarskih storitev iz seznama dimnikarskih družb, objavljenega na spletni strani ministr­stva, najkasneje do 30. junija 2017 izbere di­mnikarsko družbo za opravljanje dimnikarskih storitev na svoji mali kurilni napravi za obdobje najmanj dvanajst mesecev. Če uporabnik ne izbere dimnikarske družbe do 30. junija 2017, se šteje, da je izbral izvajalca, ki je na dan 31. decembra 2016 opravljal obve­zno državno gospodarsko javno službo izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih na­prav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva člo­vekovega zdravja in varst va pred požarom na območju, na katerem je njegova mala kurilna naprava, pod pogojem, da je ta izvajalec pridobil dovoljenje za opravljanje dimnikarskih storitev. To pomeni, da v primeru neizbire (uporabnik ne izbere dimnikarske družbe do 30. 6. 2017) Kdaj lahko izberem dimnikarsko za uporabnika od 1. 7. 2017 do 30. 6. 2018 izva­družbo? ja dimnikarske storitve dosedanji koncesionar, če izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje. To Uporabniki lahko dimnikarsko družbo izbe­ pomeni, da ima družba dovoljenje in da za to rejo iz seznama družb, ki ga bo objavilo Ministr­ družbo dela dimnikar z licenco. stvo za okolje in prostor najkasneje do 19. 1. 2017. Uporabnik pa ima dolžnost, da zagotovi opra- Zakon o dimnikarskih storitvah (v nadaljeva­ vljanje potrebnih storitev za oskrbovanje lastne nju: ZDimS) namreč določa, da Ministrstvo za kurilne naprave. Do sprejema novega podza­ okolje in prostor na svoji spletni strani objavi konskega predpisa, ki bo urejal vsebino in način seznama dimnikarskih družb z dovoljenjem izvajanja dimnikarskih storitev ter potrebno in dimnikarjev z licenco v roku dveh mesecev pogostost oskrbovanja, veljajo glede pogostosti od uveljavitve zakona, kar je najkasneje do 19. in obsega storitev aktualni predpisi. 1. 2017. Kako je z zaračunavanjem cen Zakaj ministrstvo seznama ne objavi dimnikarskih storitev? prej, kot je skrajni rok? Zakon o dimnikarskih storitvah predvideva Zaradi trajanja postopkov izdaje dovoljenj se določanje zgolj najvišjih dovoljenih cen, dejan­ seznam dimnikarskih družb z dovoljenjem naj­ ske cene storitev pa so lahko predmet dogovora bolj dopolnjuje ravno v teh dneh. Razlog za to je, med dimnikarsko družbo in uporabnikom. da je za uvrstitev na seznam treba počakati na Zakon predvideva sprejem podzakonskih dokončnost dovoljenja za opravljanje dimnikar­ predpisov, ki bodo določile urne postavke ter skih storitev, kar pomeni, da se na seznam šele časovne normative za posamezne dele, ki jih zdaj uvrščajo dimnikarske družbe, ki so zapro­ mora Vlada oz minister za okolje sprejeti v roku sile za dovoljenje v roku dveh tednov od dneva šestih mesecev od uveljavitve zakona, torej naj­ uveljavit ve zakona. kasneje do 19. 5. 2017. Do sprejema omenjenih predpisov pa se zne-Kdo opravlja dimnikarske storitve do sek za izvedene dimnikarske storitve oblikuje kot zmnožek cene izvajanja dimnikarskih sto­ objave seznama? ritev in dejanskega števila časovnih enot dela Do objave seznamov lahko skladno s preho-dimnikarskih storitev pri uporabniku dimni­dnimi določbami ZDimS opravljajo dimnikar-karskih storitev, ki se mu, kadar je uporabnik ske storit ve obstoječi koncesionarji (oz konce-dimnikarskih storitev oddaljen več kot 25 ki­sionarji na dan 31. 12. 2016), izvajajo pa pri njih lometrov od sedeža dimnikarske družbe, pri­zaposleni dimnikarji na dan 31. 12. 2016. štejejo potni stroški največ v višini 0,25 evra na kilometer za vsak kilometer nad 25 kilometrov. Kdo pa lahko opravlja storitve po objavi Najvišja dovoljena cena izvajanja dimnikarskih storitev je v tem obdobju 25,20 evra na uro dela seznama? dimnikarskih storitev pri uporabniku dimni- Po objavi seznamov lahko dimnikarske sto-karskih storitev brez davka na dodano vrednost. ritve opravljajo zgolj še družbe s pridobljenim Upravna enota Vrhnika dovoljenjem po ZDimS, izvajajo pa dimnikarji s pridobljeno licenco. NAŠE ZDRAVJE Aktualno v Zdravstvenem domu Vrhnika -Podpora pri spoprijemanju s tesnobo Naj bo ena izmed Vaših novoletnih zaobljub Posvetovalnice v lokalni skupnosti: KS Velika Ligojna (v stari šoli v Ligojni) patronažna medicinska sestra Monika Trček februar 2017 sprememba načina življenja. Zato Vas vabimo, (051/652-811) da se nam pridružite na delavnicah v Centru za 1. torek v mesecu, 07.02.2017 med 9.00-10.00 krepitev zdravja Vrhnika. Za vse informacije nas lahko kontaktirate na tel.: 01/755 51 57 ali pišete KS Podlipa (gasilski dom Podlipa) KS Verd (gasilski dom) na elektronsko pošto: ckz@zd-vrhnika.si Patronažna medicinska sestra Biljana Petković patronažna medicinska sestra Mojca Černelč (051/390-921) (051/390-927) 3. sreda v mesecu, 15.02.2017 med 9.00-10.00 2. torek v mesecu, 14.02.2017 med 9.00-10.00 nja. Danes poznamo različne metode, s katerimi Terapevtska vadba lahko ocenimo tveganje za nastanek določenih KS Stara Vrhnika (Krajevna skupnost Stara Vrhnika) Pokojišče (ŠTD Medved) kroničnih bolezni in tako tudi hitreje ukrepamo. Se soočate z zdravstvenimi omejitvami, kot so obrabe in posledično bolečine v sklepih, osteopo­ patronažna medicinska sestra Biljana Petković patronažna medicinska sestra Mojca Černelč Največ, kar lahko sami storimo je, da se izogne­ roza in druge težave gibalnega aparata? Se kljub (051/390-921) (051/390-927) mo najpogostejšim dejavnikom tveganja in se že težavam želite gibati na zdrav in varen način? zgodaj naučimo kako spremeniti naš življenjski 3. torek v mesecu, 21.02.2017 med 9.00-10.00 2. četrtek v mesecu, 09.02.2017 med 9.00-10.00 Vabimo vas, da se pridružite terapevtski vadbi slog. Z zdravim načinom življenja ter bivanjem pod strokovnim vodst vom fizioterapev tke. Vad­v zdravem okolju lahko zmanjšamo tveganje za KS Dragomer (Društvo upokojencev Dragomer) Vljudno vabljeni mlajši in starejši! ba je organizirana za vse osebe, ki imajo upadle nastanek naštetih kroničnih nena lezljivih bolezni patronažna medicinska sestra Petra Šest Pleško telesne sposobnosti za gibanje, ali pa jim zdra­oziroma upočasnimo njihovo napredovanje. (051/390-922) Še vedno sprejemamo nove pacientke v vstvene težave onemogočajo povsem normalno V Centru za krepitev zdravja Zdravstve­ 2. torek v mesecu, 14.02. 2017 med 9.00-10.00. dispanzerju za ženske nega doma Vrhnika Vam je na voljo 18 raz-gibanje. Vadba je v primerjavi z drugimi organi­ziranimi skupinskimi vadbami nekoliko manj in­ Še vedno sprejemamo nove pacientke v dispan-ličnih brezplačnih delavnic, na katerih Vas za Blatna Brezovica (v prostorih krajevne skupnosti) tenzivna in daje poudarek varni, pravilni izvedbi zerju za ženske v Zdravstvenem domu Vrhnika, to strokovno usposobljeno osebje nauči, informi­zdravju koristnih vaj. patronažna medicinska sestra Monika Trček katerega nosilka je Lucija Sorč, dr. med., spec. gi-ra in svetuje, kako oblikovati vedenjske vzorce za Terapevtska vadba poteka vsak petek ob 8:30 v (051/652-811) nekologije in porodništ va. zdrav način življenja in spreminjati zdravju ško­dvorani Cankarjevega doma Vrhnika. Za vadbo 2. delavna sreda v mesecu, 15.02.2017 med Za več informacij nam lahko pišete po elek-dljiv življenjski slog. Ker se zavedamo edinstveno­potrebujete primerna športna oblačila, čiste špor­ 9.00-10.00 tronski pošti: narocanje.ginekologija@zd-vrhni-sti vsakega posameznika in dejstva, da vsakemu tne copate, brisačo in steklenico vode. ka.si ali nas pokličete na telefonsko številko 01 posamezniku kljubujejo drugačne težave, želje Cena: posamezni obisk - 5 EUR; paket 10 obi- Sinja Gorica (gasilski dom) 7555 140 v času: in potrebe, h Vam pristopamo individualno zato skov – 35 EUR. poleg individualnega posveta opravimo tudi ana­ patronažna medicinska sestra Maja Srećković ponedeljek: od 8.00 do 14.00, Obvezne predhodne prijave kot tudi morebitna lizo telesne sestave. (051/390-926) torek: od 14.00 do 19.30, vprašanja glede vadbe sprejemamo po telefonu 01 četrtek: od 8.00 do 14.00. V Centru za krepitev zdravja so Vam na voljo 2. torek v mesecu, 14.02.2017 med 9.00-10.00 / 755 51 57 ali na elektronskem naslovu janja.te­ sledeče delavnice: kavc@zd-vrhnika.si. -Živim zdravo Breg- Pako (Gasilski dom Breg-Pako - prizidek) Pridružite se aktivnim in uživajte v -Ali sem fit? patronažna medicinska sestra Klara Sadar zdravju -Tehnike sproščanja NOVO-začetek posvetovalnic za dojenjeNamen in cilj: Svetovanje nosečnicam glede (051/390-929) Kronične nenalezljive bolezni so po definici--Zvišan krvni tlak priprave na dojenje in pomoč mamicam pri te­2. delavna sreda v mesecu, 15.02.2017 med ji Svetovne zdravstvene organizacije bolezni, ki -Zvišane maščobe v krvi žavah, ki se pojavljajo pri dojenju njihovih otrok. 9.00–10.00 so doživljenjske, torej so neozdravljive in lahko -Zvišan krvni sladkor Kdaj in kje: vsak 1. torek v mesecu med 12.00­ različno hitro napredujejo celo do smrti. Mednje -Sladkorna bolezen tipa 2 13.00, v sejni sobi zdravstvenega doma Vrhnika KS Drenov Grič (gasilski dom) uvrščamo bolezni srca in ožilja, rakava obolenja, -Test telesne pripravljenosti za odrasle/starejše (2. Nadstropje, levo, po hodniku, zadnja vrata). sladkorno bolezen in kronične pljučne bolezni. -Zdravo jem patronažna medicinska sestra Veronika Logar Prvo srečanje bo 7.2.2017. Kronične bolezni se običajno razvijajo skozi dalj--Gibam se (051/390-925) Posvetovalnice bo vodila svetovalka za dojenje še časovno obdobje, simptomi pa so na začetku -Zdravo hujšanje 3. četrtek v mesecu, 16.02.2017 med 9.00-10.00 Katja Krvina, dipl. babica, IBCLC (patronažna blagi, netipični in bolnikom ne predstavljajo -S sladkorno boleznijo skozi življenje služba Vrhnika). Za informacije jo lahko pokliče­ večjih težav. Sčasoma se stopnjujejo, zato bolni--Skupinsko ali individualno svetovanje za opu- KS Log (v prostorih splošna ambulante dr. Švigelj Ane, 1. nads- te na tel. 051/390-923. ke prepoznamo in jih začnemo zdraviti šele, ko ščanje kajenja tropje dializnega centra)-NIČ VEČ V GASILSKEM DOMU bolezen že močno napreduje. Uspeh zdravljenja -Individualno svetovanje za opuščanje tvegane­ patronažna medicinska sestra Katja Krvina kroničnih nenalezljivih bolezni je v večji meri ga in škodljivega pitja alkohola (051/390-923) odvisen od hitrega začetka zdravljenja ter od -Spoprijemanje s stresom 1. sreda v mesecu, 01.02.2017 med 9.00-10.00 sodelovanja bolnika v samem procesu zdravlje--Podpora pri spoprijemanju z depresijo Nasvet strokovnjaka Sožitje generacij Kaj je medgeneracijski odnos? Je odnos med generacijami; starši, otroci, starimi starši, vnuki, sestrami, brati...itd... Mi vsi se rodimo v neko družino. Družina in medgeneracijske družinske vezi so temeljno gibalo človekovega psihičnega razvoja. Vloge, ki so se prenašale in do­polnjevale iz generacije v gene­racijo ob soočanju z izzivi oko­lja, s spremembami kulture ter notranjimi čustvenimi zapleti, se globoko v tkane v psihično strukturo vsakega novorojenega otroka. Ta kompleksnost in pre­ pletenost vzorcev, odnosov in usod je torej temeljni kontekst, v katerem lahko posameznik začne pisati svojo lastno zgodbo. Družine ponavljajo utečene vzorce čutenja, mišljenja in delova­nja iz generacijo v generacijo. Gre za oblike obnašanja, ki se prena­šajo. Pri tem lahko govorimo o vrednotah, kot so vera, poštenost, iskrenost in pravičnost. Družine so s temi vrednotami zaznamo­vane. Poleg vrednost se skozi več generacij ponavljajo tudi določeni načini praznovanja godov in rojstnih dni, obhajanja praznikov in posebnih priložnosti. Še močneje kot vse to, pa so družine zazna­movane z določenimi konfliktnimi občutji, ki se jih večkrat niti ne zavedajo, in vendar imajo lahko prav ti nerazrešeni konflikti pre­teklih generacij bistveno vlogo pri oblikovanju družinskih medo­sebnih odnosov. 1. Ugotovite, zakaj prepiranje ni vedno slabo in kako se prepirati na pravi način. Mnogi so prepričani, da je prepir v odnosu nekaj slabega, vendar po o trdnosti odnosa pove največ rav­no to, kako sta dve osebi sposobni reševati konflikte. Sposobnost reševanja konfliktov krepi odnos, saj spodbuja komunikacijo, ki pa je ključnega pomena za vsak zdrav odnos. 2. V mislih imejte končni cilj Preden se pogovor sprevrže v prepir, se vprašajte, kaj vam je po­membnejše-imeti prav ali biti srečni. To naj vas spomni na končni cilj-biti srečni, ne zmagovati. V nekaterih primerih vas lahko to zavaruje pred nepotrebnim prepirom. 3. Izogibajte se posplošenim izjavam. Ko smo jezni z lahkoto izjavimo: »Ti vedno....« in »Ti nikoli...«, da pojasnimo, kaj mislimo, vendar se take izjave ne osredotočajo na predmet spora. To so posplošene predpostavke o karakterju našega sogovornika, ki slonijo na nekaj preteklih situacijah. Lažje bomo premostili razlike, če bomo problem ali situacijo, o kateri se ne stri­njamo, obravnavali kot izoliran dogodek, brez gledanja v preteklost. 4. Razmišljajte o drobnih povezavah. Včasih so drobne besede tiste, ki naredijo razliko. Poskusite v svojih izjavah besedico »ampak« nadomestiti z besedico »in«. 1. Ugotovite, zakaj prepiranje ni vedno slabo in kako se prepirati na pravi način. Mnogi so prepričani, da je prepir v odnosu nekaj slabe­ga, vendar po o trdnosti odnosa pove največ ravno to, kako sta dve osebi sposobni reševati konflikte. Sposobnost reševanja konfliktov krepi odnos, saj spodbuja komunikacijo, ki pa je ključnega pomena za vsak zdrav odnos. >> NAS CASOPIS 445/30. 1. 2017 C M Y K 55 55 NAŠE ZDRAVJE >> 2. V mislih imejte končni cilj Preden se pogovor sprevrže v prepir, se vprašajte, kaj vam je pomembnejše-imeti prav ali biti srečni. To naj vas spomni na končni cilj-biti srečni, ne zmagovati. V nekaterih primerih vas lahko to zavaruje pred nepotrebnim prepirom. 3. Izogibajte se posplošenim izjavam. Ko smo jezni z lahkoto izjavimo: »Ti vedno....« in »Ti nikoli...«, da pojasnimo, kaj mislimo, vendar se take izjave ne osredotočajo na predmet spora. To so posplošene predpostavke o karakter­ju našega sogovornika, ki slonijo na nekaj preteklih situacijah. Lažje bomo premostili razlike, če bomo problem ali situacijo, o kateri se ne strinjamo, obravnavali kot izoliran dogodek, brez gledanja v preteklost. 4. Razmišljajte o drobnih povezavah. Včasih so drobne besede tiste, ki naredijo razliko. Poskusite v svojih izjavah besedico »ampak« nadomestiti z besedico »in«. To pretvori »Vem, da si želiš obiskati svoje starše, ampak jaz ni­mam časa« v »Vem, da si želiš obiskati svoje starše in jaz nimam časa, kako lahko torej to uskladiva?« Vaša izjava je takoj bolj kon­struktivna in manj agresivna. 5. Potrdite, da poslušate in razumete. Ne-poslušanje drug drugega v prepiru vsekakor poslabša si­tuacijo. Zavestno se odločite, da boste resnično prisluhnili sogo­vorniku in vprašali »Mi lahko pomagaš razumeti, zakaj se tako počutiš?« in potrdili svoje razumevanje tako, da ponovite svoje razumevanje situacije, npr. » Kar jaz slišim je....«. Sožitje med generacijami je nekaj lepega, le mi ga prevečkrat spreminjamo v neprimerna in nepotrebna bojišča, na katerih se igramo male vojne preko svojih partnerjev, otrok, vnukov, po­sledice pa so vsem še kako dobro znane. Povabilo Vse, ki bi radi ali želeli v svoje življenje vnesti spremembo, vas vljudno vabimo, da nas pokličete na tel. št. 031-544-095. Radi se bomo pogovorili z vami in vam odgovorili na morebitna vpra­šanja. Urška Jesenovec, mag. zakonskih in družinskih študij Spec. Zakonske in družinske terapije Vabilo Vabilo velja ljudem, ki jih zanima tema o Kneippovih terapijah in delovanju do današnjih dni. Spoznali boste Kneippovo ideologijo zdravega načina življenja, prav tako predstavitev Kneippa v Sloveniji. Dogajalo se bo 1. februarja 2017 v Cankarjevi knji­žnici v sredo ob 18. uri. Zanimivo bo! Člani društva Kneipp ULTRAZVOČNA DIAGNOSTIKA Prim. Anton Kenig, dr. med., specialist pediater in speci­alist radiolog - Ultrazvok tre­bušnih organov (jetra, trebušna slinavka, ledvice, vranica), seč­nega mehurja, prostate in testi­sov, ščitnice ter vse ostale vrste ultrazvočnih preiskav – rama, koleno, mehka tkiva ... ULTRA ZVOK KOLKOV NOVOROJENČKOV in svetovanje v primerih bolezni otrok Doc. dr. Rina Rus, specia­listka pediatrinja - Za zgo­dnje odkrivanje nepravilnosti v razvoju kolka je zelo pomem­ben UZ pregled kolkov, v najz­godnejšem obdobju po rojst vu otroka. Tako lahko odkrijemo morebitne nepravilnosti in pre­prečimo kasnejše težave otroka pri hoji in vseh aktivnostih, od takrat, ko shodi dalje. Preiskavo se v večini primerov opravi do 3. meseca starosti. Najnovejša pri­poročila so, da bi morali imeti vsi otroci opravljen UZ kolkov med 6. in 8. tednom starosti. KARDIOLOŠKA DEJAVNOST Marko Hudnik, dr. med., specialist kardiolog - Poleg kardioloških pregledov in sne­manja EKG, opravljamo tudi UZ (ultrazvočni) pregled srca (ehokardiografija). Preiskava je neboleča in varna tako za preiskovanca kot za zdravnika. Dr. Hudnik jo priporoča tudi športnikom, predvsem zaradi izk ljučit ve pomembne priroje­ne srčne napake, ki je pri veliki telesni aktivnosti lahko usodna. AMBULANTA ZA KRČNE ŽILE IN ŽILNO KIRURGIJO dr. Matej Makovec, specia­list kirurgije (kirurgija ven) - Opravljamo preglede bolnikov s krčnimi žilami, drobnimi ži­licami, dolgotrajnimi ranami, bolečinami v nogah, ter ul­trazvočne preglede. Bolniki, ki potrebujejo operacijo, se lahko naročijo na lasersko operacijo in druge moderne načine zdra­vljenja. Za nadaljnje informaci­je pokličite na telefon 041- 302- 203. DERMATOLOGIJA arterijskem žilju, ki nam poka-Za bolnike opredeljene v žejo kdaj je potrebna nadaljnja naši ambulanti je preiskava Prof. dr. Tomaž Lunder, dr. diagnostika in zdravljenje bo-BREZPLAČNA ! med., specialist dermatove­ lezni srca in ožilja, kot so arte-Na preglede se naročite:nerologije - Na voljo je derma­rijska hipertenzija, aterosklero-- osebno v ambulanti Stara tološko svetovanje s področja za, sladkorna bolezen, ki lahko cesta 4A na Vrhniki, vseh kožnih bolezni in alergij pripeljejo do srčnega infarkta, - po telefonu 041- 302 – 203, ter dermatoskopija. možganske kapi ipd. in 01-7504 -755, - na elektronsko pošto: am­ GINEKOLOŠKO IN ONKOLOŠKO GLEŽENJSKI INDEKS (GI) bulanta.dr.rus@gmail.com. SVETOVANJE Merjenje gleženjskega indeksa Prim. mag. Vida Stržinar, V naši ambulanti dela tudi (GI) je priporočeno vsem kro­ dr. med., specialistka gine- zdravnica Ljubomira Pre­ ničnim bolnikom z arterijsko kologije, onkologinja -Nu- bil – Božovič, dr. med. spec. hipertenzijo, boleznimi srca dimo: ginekološko svetovanje splošne medicine, ki prav in ožilja. S to meritvijo dopol­ s pregledom dojk in onkološko tako sprejema bolnike, tudi njujemo našo diagnostično svetovanje. tiste, ki so pri njej že bili opre­ dejavnost. Če imate bolečine v deljeni. nogah pri hoji je preiskava zelo PREVENTIVNI PREGLEDI pomembna, da ne pride do ne- Pri nas še sprejemamo nove PROSTATE ljubih zapletov bolezni oziroma paciente. Tako otroke, mla- Primož Rus, dr. med., spec. zamašitve arterijskega žilja. Pri­ dostnike kot tudi odrasle. spl. med. - Rak na prostati je merna je tudi za starejše ljudi, k Lahko si izberete osebnega dolgo časa pritajena bolezen, takšne bolečine v nogah veliko­ družinskega zdravnika. zato ne dovolite, da bolezen krat imajo, težave pa pripisujejo napreduje predaleč, odkrijemo kakšni drugi bolezni. STUDIO R, d.o.o. jo lahko pravočasno in jo v tem Stara cesta 4 a, 1360 primeru tudi lažje obvladujemo. Z pregledom žilja (Arteri- Vrhnika Moški po 50. letu starosti potre-ografijo in meritvijo Gle- Zdravstveni center za bujejo pregled prostate, ki obse-ženjskega Indeksa) hitreje preventivo, zdravstveno ga prstni rektalni pregled in test prepoznamo bolezni srca in svetovanje in izobraževanje iz kapljice krvi. ožilja in izboljšamo kako­ Referenčna ambulanta vost zdravljenja. družinske medicine ARTERIOGRAFIJA Primož Rus, dr. med. spec. družinske medicine - Ne­invazivno, neboleče merjenje TELEFONSKA ŠTEVILKA ZA NAROČANJE NA togosti arterijskega žilja. Name­ SPECIALISTIČNE PREGLEDE njena je odkrivanju sprememb na malih arterijah in aorti. Za 041 – 302 – 203, 01 750 – 47 - 55 bolnike na zelo enostaven način lahko odkrijemo spremembe na ZDRAVSTVENI CENTER ZA PREVENTIVO, ZDRAVSTVENO SVETOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE Ultrazvočna diagnostika Kardiološka dejavnost Dermatološka posvetovalnica Ginekološka dejavnost Pediatrična posvetovalnica Žilna kirurgija specialistični zdravstveni pregledi in svetovanje Vse informacije dobite na spodnjih telefonih ali na spletnem naslovu: www.dzdravje.si/studio_r 01 / 7504 755 Stara cesta 4 a ,1360 Vrhnika 041 / 302 203 ambulanta.dr.rus@gmail.com Veliko prireditev v veselem decembru Cankarjev dom Vrhnika, december – Letošnji veseli december je na Vrhniki izvenel s številnimi prireditvami in dogodki. Skoraj ni bilo dneva, da bi bili Vrhničani in drugi brez kakšne zanimive prireditve. Vsi osrednji božično-novo-ki segajo že čez slovenske meje. letni koncerti so bili v našem Vsi so svoje božično-novoletne kulturnem hramu, Cankarje-koncerte pripravili zelo skrbno vem domu. Prav veselje je bilo in kakovostno. Vsi so nastopali poslušati in gledati koncerte, ki s popolnima novimi praznični­so jih pripravili vrhniški zbori mi programi ter navdušili svo­in tudi dobri vrhniški orkestri. je zveste posluša lce in druge Na Vrhnik i je zelo veliko na-gledalce. Vse to je znalo ceniti darjenih pevcev in glasbenikov, številno občinst vo, ki je vselej napolnilo veliko dvorano Can­karjevega doma. Priznati mo­ram, da so vsi koncerti izveneli kakovostno, saj so jih poslušalci znali nagraditi z velikimi aplavzi in glasnimi spodbudami. Dvo­rana Cankarjevega doma je bila na vseh koncertih nabito polna, saj toliko gledalcev na veselem decembru še ni bilo videti. Zato me večkrat zbodejo besede ne­katerih, da se na Vrhniki nič ali malo dogaja. Menim, da nadalj­nje besede in zapisi to povsem zanikajo. Vrhniški kulturni do­godki so vrhunski in kakovostni. Imamo vrhunske in dobre pevce in popeljati v čarobne glasbene ne trenutke, ki so nas popeljali iz ter inštrumentaliste soliste in zvoke. Lahko samo še dodam: leta 2016 v novo leto 2017.« skupine, ki nas znajo razveseliti »Hvala vam za prelepe glasbe-Simon Seljak Big band navdušil Nedelja, 11. decembra 2016 – Novoletni koncert je likim veseljem in kakovostno tudi sam igra na trobento. Na pripravil tudi vrhniški Big band orkester, ki je v letu novoletnem koncertu je z njimi 2016 imel kar precej gostovanj. zapel nekaj pesmi tudi solist Blaž Mladi glasbeniki so se tako meja. Že nekaj let orkester vodi Vrbič. izkazali tudi zunaj občinsk ih Matjaž Lenarčič - Buco, ki z ve-Simon Seljak Sobota, 10. december 2016 – Pevsko društvo Ivana Cankarja Vrhnika je s svojim Mešanim pevskim zborom, ki ga vodi Lovro Grom, pripravilo in izvedlo zanimiv Praznični koncert. Pevke in pevci so namreč v začetku novembra gostovali v Argentini. Zato so se odločili, da tudi virski spremljati Gorazda Jana. Vrhniki predstavijo del pevskega Nato je na oder prišel žensk i programa, ki so ga uspešno pred-pevski zbor Nonet Vitra iz Rib­stavili našim izseljencem. Tako nice pod vodst vom dirigentke so že s prvo pesmijo presenetili Bernarde Kogovšek. Tako so kot polno dvorano poslušalcev, saj gostje nastopile z nekaj ljudskimi je na njihov pevski argentinski pesmimi in dvema priredbama tango nepozabno zaplesal plesni družine Avsenik. Prav te pesmi par. V prvem delu je nastopila šeso dvorano skoraj dvignile na solistka Špela Petkovšek ob kla-noge. V tretjem delu koncerta so se zopet predstavili domači pevci MPZ Ivana Canka rja in poželi velik aplavz. Na koncu so se vrhniškim in logaškim pev­cem in pevkam pridružile še gostje in harmonikar Jože Jese­novec. S pesmijo Vilka Avsenika Slovenija, od kod lepote tvoje pa so poslušalce resnično dvignili na noge in če bi bilo več prosto­ra, bi kakšen par tudi zaplesal. Na koncu moram le poudariti, da je koncert resnično uspel in toliko poslušalcev še ni bilo na njihovem koncertu. To so si tudi zaslužili. Simon Seljak Zimska pravljica v slikah Vrhnika, torek, 13. decembra 2016 – Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Založba UNSU Ljubljana sta v avli in galeriji Cankarjevega doma pripravila razstavo umetnikov, ki slikajo z usti in nogami. Z a ložba U NSU nam reč v Sloveniji zastopa mednarodno združenje slikarjev, ki slikajo iz­ključno z usti ali nogami. Člani so lahko le invalidi, ki jim zdru­ženje nudi izboljšanje življenjske­ga standarda s štipendijami, jih predstavlja v likovnih galerijah doma in po svetu ter jim omo­goča dodatno likovno izobra­ževanje. Vsi ti slovenski slikarji slikajo izključno iz svojega ve­selja in iz želje biti ustvarjalen. Na odprtju razstave se je zbralo kar veliko obiskovalcev. Razsta­vljali pa so Vojko Gašperut - Ga­šper, Nevenka Gorjanc, Roman Gruntar, Angela Medved, Silva Mehle, Martina Pavlovič, Dra­gica Sušanj, Željko Vertelj, ErikPibernik, Neja Zrimšek Žiger in Benjamin Žnidaršil - Beno. Na ogled so postavili umetniška dela na temo zimske krajine ter na nabožne motive adventa, bo­žiča in Sv. treh kraljev. Tako so nekatera umetniška dela prave zimske pravljice. Vse slikarke in slikarji so samouki. Obzorja vedno novega znanja so se jim odkrivala zlasti skozi ustvarjanje in učenje, kontinuirano sodelo­vanje z mentorji ter udejstvo­vanje na slikarskih delavnicah, kolonija h in ekstemporih. S talentom, voljo in vztrajnostjo so dosegli zavid ljiv umetnišk i nivo in mnogi so bi li za svoja dela že večkrat tudi nagrajeni. Odprtje razstave je popestrilkulturni program učencev OŠ Ivana Cankarja. Vse pa je z zla­tim glasom popestrila ena izmedslikark, Neja Zrimšek Žiger.Oob koncu je zbrane pozdravil di­rektor ZIC-a Boštjan Koprivec in razstavo tudi odprl. Na ogled je bila do 15. januarja 2017. Na dan odprtja je v dopoldanskem času potekala slikarska delavni­ca, na kateri so otroci iz vrtcev in učenci vrhniških osnovnih šol lahko videli in občudovali slikar­je umetnike, kako rišejo z usti in nogami. Zanimanje je bilo res veliko, saj je bila mala dvorana v Cankarjevem domu vseskozi polna mladih radovednežev. Simon Seljak Vrhniški godbeniki z novim programom Petek, 16. december 2016 – Svoj praznični koncert je izvedel tudi Pihalni orkester Vrhnika pod dirigentsko palico Milana Matičiča. V goste so povabili Poljanske orgličarje, ki je edina tovrstna skupina v Sloveniji. Z igranjem so začeli leta 2006 in že v letu 2007 ustanovili klasični Orglični kvartet. So tudi redni gostje festivala – Marsch. Sledili so še dodatki, Ah, te orglice v Mokronogu na kar je zahtevala polna dvorana. Dolenjskem. Predvsem se trudijo Za velik napredek v kakovosti ohranjati našo slovensko ljudsko igranja je tudi zasluga dirigenta glasbo, igrajo pa tudi narodno-Milana Matičiča. Njegovo sode­-zabavno glasbo ter tuje melodi-lovanje s Pihalnim orkestrom je. Vse to so predstavili na vrhni-sega v leto 1982. Pod njegovim škem odru in poželi velik aplavz. vodstvom so se vrhniški godbe- Vrhniški godbeniki so se zopet niki udeležili kar nekaj republi- Leta 1925 se je namreč mlademu so tudi številna priznanja, med predstavili s popolnoma novim ških tekmovanj v tretji in drugi trgovcu Jožetu Gromu porodila njimi: plaketo Ivana Can karja in zahtevnim programom, ki so jakostni skupini in dosegali prva ideja o ustanovitvi »godbe«, ki (1971) – občinsko priznanje za ga mojstrsko izvedli. Na koncu mesta. Sam Pi ha ln i orkester je delovala do današnjih dni. dosežke na kulturnem in druž­ so zaigrali Slakovo Po dekle in Vrhnika je leta 2015 slavnostno Manjša izjema je bila le obdobje benem področju; odlikovanje z znameniti Straussov Radetzk y praznoval 90-letnico delovanja. druge svetov ne vojne. Prejeli redom zasluge za narod s sre- Razigrani Četrtek, 22. december 2016 – Tudi Glasbena šola šel na oder najbolj številčen in predvsem zelo kakovosten Sim- Vrhnika se je vključila v veseli december in izvedla fonični orkester GŠ Vrhnika pod praznični koncert svojih petih orkestrov, ki so ga vodst vom Jake Jerina. Predstavili poimenovali Razigrani. so štiri kar zahtevne kompozi-Mladi učenci GŠ Vrhnika so GŠ Vrhnika pod vodstvom Mihe cije, vendar so z razigranostjo in ka kovostjo navduši li polno bili resnično razigrani in poka-Plavčaka. Harmonikarji so zapeli dvorano. Program je povezovala zali, kako njihovo učenje napre-tri skladbe, med njimi v prired-Mirjam Suhadolnik. Poslušalci duje tudi v orkestrih. Razigrani bi M. Wagnerja znano Dakoto so z aplavzom nagradili nastopeso bili vsi zaposleni v glasbeni v treh stavkih. Nato je nastopil vseh petih orkestrov. Še posebno šoli in tudi učenci, saj so lani Piha lni orkester GŠ Vrhn ika, so bili ponosni starši otrok, da ne praznovali 40-letnico obstoja in katerega dirigent je Jaka Jerina. hodijo zastonj v vrhniško glas­aktivnega delovanja. Za jubilejno Tudi oni so »zatrobili« tri znane beno šolo, saj tam pridobivajo leto so imeli vrsto koncertov in skladbe: Beverly Hills, Last Ride resnično dobro glasbeno znanje, prireditev. Prvi se je na odru po-of the Poney Express in Pirates ki bo marsikateremu pomagalo javil godalni orkester, ki ga vodi of tje Caribbean. Četrti je prišel pri nadaljnjem šolanju in pok lic­dirigentka Nastja Cajhen Rode. na vrsto Big band GŠ Vrhni k, nemu ukvarjanju z glasbo. Vrh-Razigrano so zaigrali dve skladbi, pod taktirko dirigenta Matjaža nika ima talente, o čemer se je in sicer Venček slovenskih božič-Kajžerja; zaigrali so pet skladb. mogoče prepričtai na takih gala nih in Jingle Bell Rock. Drugi je V eni se je predstav i l vokalist koncertih. nastopil harmonikarski orkester Tomaž Ogrizek. Zadnji je pri- Simon Seljak Novoletni koncert 2017 Sobota, 7. januar 2017 – Za zaključek božično­ stavljala posamezne skladbe. Vse Prejela je že številna priznanja novoletnih koncertov je poskrbel Orkester Simfonika Vrhnika, ki ga že vsa leta vodi Marko Fabiani. poslušalce je zopet presenetil dirigent Marko Fabiani s popo­noma novim izborom skladb in njihovih avtorjev. Tako so izvedli doma in v tujini. Sedaj glasbo študira v avstrijskem Salzburgu. Od vseh poslušalcev je prejela stoječe ovacije. Resnično je v tej Tudi letos, in to že devetič za­poredoma, sta se orkestru pri­družila Mešani pevski zbor Ma­ delavno zaposleni; imeli so kar pet koncertov, in to v Borovnici 23. decembra, dva na Vrhniki in skladbe znanih svetovnih skla­dateljev: Vivaldija, Hačaturjana, Borodina, J. Straussa, G. Verdija, mladi violinistki velik glasbeni potencial, kar ji vsi tudi želimo in privoščimo. Na koncu kako­ vrica Vrhnika, ki ga vodi Darinka Fabiani, in Mešani pevski zbor dva v ljubljanski Filharmoniji 14. januarja. Na Vrhniki sta bila oba M. Teodorakisa in drugih. Naj­večje pozitivno presenečenje pa vostnega in dobrega koncerta so nastopajoči zaigrali in zapeli še dr. Frančišek Lampe Črni Vrh koncerta razprodana, kar je že je ust varila mlada Vrhničan­ tri dodatke, saj se dvorana nika­ pod ta ktirko Katje Bajec Felc. dolgoletna tradicija. Koncert je ka solistka violin istka Manca kor ni hotela izprazniti. Tako orkester kot pevci so bili v času praznikov zagotovo najbolj povezovala Monika Tavčar, ki je z lepo in ubrano besedo pred- Rupnik. Zagotovo ena najobe­tavnejših violinistk v Sloveniji. Simon Seljak brno zvezdo (1975) – po ukazu posebno priznanje s plaketo in predsednika SFRJ Josipa Broza pokal Ormož 2002 kot najboljši Tita; zlato plaketo in prvo mesto orkester; srebrno plaketo Obči­(1989) – na desetem tekmovanju ne Vrhnika (2016) – občinsko Zveze pihalnih orkestrov Slove-priznanje. nije v drugi težavnostni stopnji; Simon Seljak Zahvala darovalcem in sponzorjem: Epilog, Alexbar Advise, Symphonyeyc, Gostilna Pri Kranjcu, Dvig, Cvetje Darila - Karmen, kmetija Prinčič, Anard, Schwarz print, Stanislav Čepon, EBM-Papst, AH Seliškar, DG 69, Fort trade, Gostilna Čot, Gutnik, Pekarna Baškovč, Siliko, Termotom, Triglav, Elektromonter, Mateja Ferkolj, Gut&Pet, ISA Institut, Ključavničarstvo Kunc, Menard RA, NLB, P&Rom, Pro-Saf, Sitel, Stirn. Mlada, vendar že uspešna violinist­ka Manca Rupnik. CANKARJEV DOM VRHNIKA Program prireditev februar Do 12. februarja ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA SIMPOZIJ ZAPLANA 2016 Skupinska razstava; Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki Do 14. marca 2017 JSKD, OI VRHNIKA NAJ TE NOSI VODA Razstava; avla Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 1. 2. 2017, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DOTIK VODE Art film; komična drama, Francija, Islandija (Liffe 2016) ČETRTEK, 2. 2. 2017, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA 24 TEDNOV Art film; drama, Nemčija (Liffe 2016) PETEK, 3. 2. 2017, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PR' HOSTAR Art film; komedija, Slovenija SOBOTA, 4. 2. 2017, ob 11. uri. Vstop prost. PLESNA ŠOLA URŠKA VRHNIKA – NINADANCE ZIMSKA PRODUKCIJA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 4. 2. 2017, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VSE ZA PRSTAN Art film; animirana komična drama, sinhro, Južna Koreja, ZDA, 6+ SOBOTA, 4. 2. 2017, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA JAZ, DANIEL BLAKE Art film, drama, Velika Britanija, Francija, Belgija (Liffe 2016) NEDEL JA, 5. 2. 2017, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA BUČKO Art film; animirani družinski film, sinhro, Švica, Francija, 8+ (Liffe 2016) NEDEL JA, 5. 2. 2017, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA JACKIE Art film; biografska drama, Čile, Francija, ZDA PONEDEL JEK, 6. 2. 2017, ob 18. uri. Vstop prost. CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA, GLASBENA ŠOLA VRHNIKA, OŠ IVANA CANKARJA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Predstavitev KS Vrhnika Center Grabeljškova dvorana Cankarjeve knjižnice Vrhnika SREDA, 8. 2. 2017, ob 17. uri. Vstopnina: 15 €. SKLEDA SMEHA MAČEK MURI IN MUCA MACA Koncert Nece Falk Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 9. 2. 2017, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PETDESET ODTENKOV TEME Romantična drama, ZDA PETEK, 10. 2. 2017, ob 19.30. Vstopnina: 15 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GLEDALIŠKI ABONMA in IZVEN STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE TRST Vinko Möderndorfer OBISKI Komedija Režija: Vinko Möderndorfer; Igrajo: Tina Gunzek, Primož Forte, Vladimir Jurc, Maja Blagovič Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 11. 2. 2017, ob 11. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, STUDIO XXV OTROŠKI ABONMA in IZVEN Lea Menard KO BOM VELIK Lutkovno igrana predstava Režija: Lea Menard; igrata: Jose, Lea Menard Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 11. 2. 2017, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VSE ZA PRSTAN Art film; animirana komična drama, sinhro, Južna Koreja, ZDA, 6+ SOBOTA, 11. 2. 2017, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PETDESET ODTENKOV TEME Romantična drama, ZDA NEDEL JA, 12. 2. 2017, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA BUČKO Art film; animirani družinski film, sinhro, Švica, Francija, 8+ (Liffe 2016) NEDEL JA, 12. 2. 2017, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LOVING Art film; biografska drama, Velika Britanija, ZDA (Liffe 2016) TOREK, 14. 2. 2017, ob 18. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Janez in Anton Repnik SLIKE ŽIVLJENJA Slikarska razstava bo odprta do 12. marca 2017. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 15. 2. 2017, ob 9. uri. Vstop prost. JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA MLADI ODER Srečanje otroških gledaliških skupin Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 16. 2. 2017, ob 19.30. Vstopnina: 16 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GLEDALIŠČE KOPER in SNG NOVA GORICA Iztok Mlakar PAŠJON Satirična komedija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 17. 2. 2017, ob 19. uri. Vstop prost. ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ŠPORTNIK LETA 2016 Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 18. 2. 2017, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VRABČEK RICHARD Art film; animirana pustolovščina, sinhro; Luksemburg, Belgija, Nemčija, Norveška, ZDA, 6+ SOBOTA, 18. 2. 2017, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PETDESET ODTENKOV TEME Romantična drama, ZDA NEDELJA, 19. 2. 2017, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VRABČEK RICHARD Art film; animirana pustolovščina, sinhro, Luksemburg, Belgija, Nemčija, Norveška, ZDA, 6+ NEDELJA, 19. 2. 2017, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MANCHESTER BY THE SEA Art film; drama, ZDA; (Liffe 2016) ČETRTEK, 23. 2. 2017, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TRGOVSKI POTNIK Art film; drama, Iran, Francija (Liffe 2016) PETEK, 24. 2. 2017, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA JOHN WICK 2 Kriminalni triler, ZDA Kino Vrhnika Februar bo v našem kinu namenjen predvsem filmom, ki imajo globlji pomen, filmom, ki so bili nagrajeni z najbolj eminentnimi nagradami na različnih filmskih festivalih. Tako bodo v repertoarju filmi iz nedavnih zlatih globusov, filmskega festivala v Cannesu, Berlinala ter s slovenskega Liffe festivala. Najboljši med njimi so: drama Jaz, Daniel Blake, biografska drama Loving, drama Manchester by the Sea, drama Trgovski potnik in drugi, ki jih uvrščamo v t.i. ar t program. Med komercia lnimi fi lmi bodo v februarju na sporedu rekorder obiskov v našem kinu, slovenska komedija Pr’ Hostar, zmagovalka SOBOTA, 25. 2. 2017, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SNEŽNA KRALJICA 3; OGENJ IN LED Art film; animirana družinska komedija, sinhro, Rusija, 6 + SOBOTA, 25. 2. 2017, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DEŽELA LA LA Romantična glasbena drama, ZDA NEDELJA, 26. 2. 2017, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SNEŽNA KRALJICA 3; OGENJ IN LED Art film; animirana družinska komedija, sinhro, Rusija, 6 + NEDELJA, 26. 2. 2017, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA JAZ, DANIEL BLAKE Art film, drama, Velika Britanija, Francija, Belgija (Liffe 2016) PONEDELJEK, 27. 2. 2017, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA BALERINA IN VIKTOR Art film, animirana družinska avantura, sinhro, Francija, Kanada, 6 + Predprodaja vstopnic za prireditve: Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9. Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek – petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si, www.vrhnika.si Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Vse kinopredstave potekajo v veliki dvorani Cankarjevega doma. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod­cankar.si, www.vrhnika.si Pridržujemo si pravico do spremembe programa. letošnjih zlatih globusov, romantična glasbena dra­ma, Dežela La La, dolgo pričakovana erotična drama 50 odtenkov teme, akcijski triler John Wick 2 ter biografska drama, ki ji napovedujejo oskarja, Jackie. Na svoj račun bodo prišli tudi najm lajši, saj bodo na sporedu tudi novosti na področju animiranih filmov: Vrabček Richard, Snežna kraljica 3, Bučko, Vse za prstan ter uspešnica prejšnjega meseca, Balerina in Viktor. Vse informacije o dogajanju v kinu najdete na spletni strani kino-vrhnika.si in facebook.com/ kinovrhnika. Prav tako so na voljo kinoletaki in mesečni plakat na vidnih mestih v mestu. Če pa želite izvedeti informacije pred drugimi, se pri­javite na e-novice prek naše spletne strani. Za Kino Vrhnika, Žiga Novak Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Otroški abonma 11. šola 2016/17 in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika SOBOTA, 11. februarja 2017, ob 11. uri Lea Menard KO BOM VELIK Lutkovno igrana predstava Lea Menard Studio XXV Koncept in režija: Lea Menard Igrata: Jose in Lea Menard To je predstava, v kateri se prepletajo ples, igra, lutke in glasba. V zgodbi, postavljeni v afriško okolje, nastopa deček Jahim, ki nima ne mame ne očeta in sploh nikogar velikega. Zato si Jahim želi postati velik. Če bi bil velik, bi bil močan, če bi bil velik, se ne bi ničesar bal, če bi bil velik, bi lahko skrbel za prijatelje, in če bi bil velik, bi morda lahko celo dosegel Luno. Želje otrok se pogosto uresničijo in tako Jahim postane velik. Zares velik! A kmalu fant spozna, da biti velik ni tako enostavno. Predstava traja 35 minut, 3 +. Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika ČETRTEK, 16. februarja 2017, ob 19.30 Iztok Mlakar PAŠJON Satirična komedija, krstna uprizoritev GLEDALIŠČE KOPER in SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Režija: Vito Taufer Igrajo: Hudič: Iztok Mlakar, Jezus : Žiga Udir, Boltežar, Jožef, Janez Krstnik, Ivana, Revež, Poncij Pilat: Radoš Bolčina, Gašpar, Farizej, Bogataš: Igor Štamulak, Miha, Saducej, Hrom: Gorazd Žilavec, Angel, Mati, Slep, Suzana: Rok Matek, Marija, Magdalena: Tjaša Hrovat, Oče, Juda, Vojak: Matija Rupel / Nejc Cijan Garlatti Instrumentalni trio: David Trebižan, David Šuligoj, Roman Kobal Čeprav naslov Pašjon neposredno aludira na formo srednjeveške duhovne drame, ki je lahko vsebovala tudi komične elemente, Iztok Mlakar izpisuje Kristusovo življenje, delovanje in trpljenje v svojem izvirnem komičnem žanru z značilnim narečnim govorom in prepletom dramskih prizorov s songi. V trinajstih prizorih in prologu svobodno interpretira legendo o Kristusu, le da tokrat z besedami nekoga, ki mu pri pripovedovanju evangelija do zdaj niso dali priložnosti, da bi spregovoril. Pašjon je napisan z vsem spoštovanjem do svetopisemskega izročila, saj Mlakar pri pisanju za oder enako kot v svojih songih razpostavlja človeške vrline in »vrline« rahločutno, z ostrim švrkanjem, a vselej tudi s srčnim razumevanjem. Predstava traja 2 uri in 15 minut in ima odmor. Vljudno vabljeni! C A N K A R J EV A KN JI Ž N I C A V R H N I K A Cankarjeva knjižnica Vrhnika vabi Svetovalno središče na Vrhniki Brezplačno in zaupno informiranje in sveto­vanje odraslim pri odločitvah za izobraževanje in učenje v računalniški učilnici Kemis. Dodatne informacije in prijava na tel.: 01 510 22 70. Termini v februarju: sreda, 1. februar: 8.00 – 11.00; ponedeljek, 13. februar: 15.00 – 18.00; sreda, 15. februar: 8.00 – 11.00; ponedeljek, 27. februar: 15.00 – 18.00 Predstavitev knjige Bojana Anđelkovića: Umetniški ustroj Noordung Spoštovani, v sredo 1. februarja ob 17. uri vas prijazno vabimo v Grabeljškovo dvorano Can­karjeve knjižnice Vrhnika na predstavitev knjige Bojana Anđelkovića Umetniški ustroj Noordung. Predstavitveni večer bo otvorila informacijska ak­cija Dragana Živadinova »Signatura 3«. Sledil ji bo pogovor, v katerem bosta sodelovala: dr. Bojan Anđelković in Dragan Živadinov. Knjiga obrav­nava opus Dragana Živadinova iz političnega, umetniškega, tehnoznanstvenega in filozofskega vidika (predvsem prek filozofij Gillesa Delleuza, Friedricha Nietzscheja in Michela Foucaulta), in si­cer skozi vse tri razvojne faze njegovega gledališča: Scipion Nasice (1983-1987), Rdeči pilot (1987-1990) in Noordung (1990-1995-2045). Z gledališčem se je Dragan Živadinov prvič seznanil na Vrhniki. Knjiga bo na dan prireditve na voljo po znižani ceni 25 EUR. Priprave na porod in starševstvo V sodelovanju z Zdravstvenim domom Vrhnika vas vabimo na tečaj Priprava na porod in staršev­stvo. Potekal bo med 16.30 in 18.30, in sicer: 2., 7. in 9. februar 2017 v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Prijave so zaželjene na e-mail: solazastarse@zd-vrhnika.si. Vljudno vabljeni! Python za inženirje Brezplačni uvodni tečaj programskega jezika »Python« s poudarkom na tehničnih izračunih. Namenjeno študentom in inženirjem tehnič­nih strok. Spoznali se bomo z osnovami jezika »Python«, kakor tudi s knjižnico numeričnih metod »NumPy« ter knjižnico »Matplotlib« za izdelavo grafov. Posebno programersko predzna­nje ni potrebno. Vsak četrtek v februarju 2017 od 16. 30 do 18 .30. Prijava in informacije na lebevc@ yahoo.com ali 041 499 422. Predstavitev KS Vrhnika center Ob slovenskem kulturnem prazniku vas skupajz OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, Cankarjevim do-mom Vrhnika in Glasbeno šolo Vrhnika vabimo na predstavitev KS Vrhnika center. Njihovo razstavo si lahko v prostorih knjižnice ogledate do konca februarja 2017. Prijazno vabljeni na prireditev v ponedeljek, 6. 2. 2017 ob 18.00 v Grabeljškovo dvorano Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Študijski krožek literarne zvrsti Ivana Cankarja Udeleženci boste spoznali Ivana Cankarja sko­zi literarne zvrsti pod mentorstvom Nives Kovač, literarne komparativistke. Vabljeni na uvodno sre­čanje v torek, 7. 2. 2017 ob 10.00 v Malavašičev kotiček. Javno predvajanje 3. dela radijske igre Bobri – Vrh 3. program Radia Slovenija-program Ars, Stalna razstava Moja Ljubljanica, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika prireja­mo v čast kulturnega praznika Javno predvajanje 3. dela radijske igre Bobri – Vrh, v sredo, 8. februar­ja ob 19.00 v prostorih razstave Moja Ljubljanica. Radijska igra Bobri – Vrh je nastala po romanu z enakim naslovom, ki ga je napisal Janez Jalen in za radio priredil Jože Rode. Po javnem predvajanju radijske igre bo pogovor z nekaterimi ustvarjalci. Igrajo: Ivo Ban (Ostrorogi jelen), Milena Zupančič(Jezerna roža), Uroš Smolej, Štefka Drolc, Vesna Jevnikar, Pavle Ravnohrib, Boris Kerč, Ajda To-man, Sabina Kogovšek. Radijsko igro so pripravili: tehnični asistent Zmago Frece, asistentka režije Bernarda Černe, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Miro Marinšek, dramaturg Pavel Lužan in režiser Jože Valentič. Posneto v studiu Radia Slovenija v juniju 2006.Število mest je omejeno, prijave zbiramo do zapolnitve mest na 041 354 203, na elektron­ski naslov mojaljubljanica@gmail.com aliosebno na informatorskem mestu razstave Moja Ljubljanica. Regijsko srečanje DEKD IN TKD V sodelovanju z Občino Vrhnika in Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije vas pri­jazno vabimo na regijsko srečanje DEKD (Dnevi evropske kulturne dediščine) in TKD (Teden kul­turne dediščine). Srečanje bo potekalo v sredo, 15. 2. 2017 od 13.00 do 16.00, v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Letošnja tema bo Voda - od mita do arhitekture. Prijave so na www. zvkds.si/sl/dekd/regionalna-srecanja-dekd-tkd, več informacij na natasa.gorenc@zvkds.si, tel.: 01 400 79 72 ali 051 273 305. Predavanje KVŠ: S kolesom okoli Slovenije Po zgodbo vam ni potrebno čez mejo. Najdete jo lahko kar pred domačim pragom. Le na kolo se usedete in odpeljete. Slovenija je dovolj slikovita in razgibana za čudovite kolesarske avanture.Tamara Leskovar in Simona Pečnik Golob sta se lanskega junija odpravili na pot okoli Slovenije z začetkom in koncem v Kamniku. Dve dekleti, dve gorski kolesi, 11 dni, 900 kilometrov, 10.300 višinskih metrov. Vabimo vas na kolesarske avanture s Tamaro in Društvom Strmina v Grabeljškovo dvorano Can­karjeve knjižnice Vrhnika v četrtek, 16. 2. 2017 ob 18.00. Potopis organiziramo v sodelovanju s Klubom Vrhniških študentov. Plesi za dušo Plese vodi Darja Bažec, ki ima že več kot 20 letne izkušnje z vodenjem tovrstnih plesov. Srčno vablje­ni vsak četrtek od 9.15 do 10.45 v Grabeljškovo dvo­rano Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Informacije in prijave na tel.: 01 750 9441, GSM: 031 682 230 Darja Bažec. Brezplačne delavnice bodo omogočene v sklopu projekta Večgeneracijski center Ljubljana, sofinanciran tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Di­rektorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Občine Vrhnika. RAZSTAVI: Predstavitev KS Vrhnika Center Njihovo razstavo si lahko v prostorih knjižnice ogledate do konca februarja 2017. Prijazno vabljeni v prostore Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Razstava suhega cvetja Marija Nagode je ljubiteljica narave, še posebej cvetja v naravi. V zadnjem času se posveča izdelavi cvetja iz krep papirja, za katerega je prejela certi­fikat za visoko kakovost od Obrtno podjetniške zbornice Slovenije. Razstava njenih cvetličnih aranžmajev bo na ogled v prostorih Cankarjeve knjižnice Vrhnika do konca maja 2017. Vljudno vabljeni. Odprtje knjižne zbirke čebelarja Jožeta Tršarja V sredo, 30. novembra 2016, smo v naši knjižnici odprli Knjižno zbirko čebelarja Jožeta Tršarja. Od­prtje smo obeležili s prireditvijo, ki jo je povezovala naša sodelavka Nataša Oblak Japelj. Uvodoma nas je s čebelarsko himno pozdravil mladi harmoni­kaš Anže Bogataj, nato pa je vse zbrane nagovoril predsednik Čebelarskega društva Vrhnika Slavko Keršmanc. Čebelarsko zbirko je uredila Barbara Kuzmič, ki je predstavila tudi prispevek Knjižna zbirka čebelarja Jožeta Tršarja v Cankarjevi knji­ C A N K A R J EV A KN JI Ž N I C A V R H N I K A žnici Vrhnika, ki je objavljen na spletnem portalu Kamra. Jože Tršar je začel čebelariti na domačem vrtu na Mirkah, kjer je sam zgradil čebelnjak. Čebele so ga čisto prevzele, posvetil jim je ves svoj prosti čas. Med čebelarji in drugimi je bil izredno priljubljen, vedno pripravljen pomagati. S kakšno resnostjo in zavzetostjo se je učil čebelarjenja, odraža tudi nje­gova knjižna zbirka različne strokovne literature, ki jo je naši knjižnici podarila njegova družina. Skoraj v celoti zbrani Slovenski čebelarji kažejo s kakšno spoštljivostjo je sprejemal izkušnje starejših, prete­klih časov. Na drugi strani pa je pozorno spremljal najnovejša dognanja s področja čebelarstva. Med gradivom najdemo dopisovanja in dokumente, ki so mu jih pošiljali čebelarski tovariši in veliko raz­ličnih zbornikov s strokovnih (čebelarskih) srečanj in drugih izobraževanj. V knjižni zbirki čebelarja Jožeta Tršarja je 108 knjig. Gradivo obsega literaturo s področja čebelar­stva in je predvsem v slovenskem jeziku (74 knjig). 34 knjig je v tujem jeziku, in sicer v nemškem, an­gleškem, srbskem, hrvaškem, bosanskem in celo v španskem in češkem jeziku. Najstarejša knjiga v zbirki je iz leta 1922. To je knjiga z naslovom Temelji uspešnega čebelarstva s posebnim ozirom na vzrejo matic. Veseli nas, da sta v zbirki tudi 2 faksimila del Antona Janše, in sicer iz let 1775 in 1792 ter reprint originala iz leta 1831 – delo Čelarstvo avtorja Petra Dajnka. V zbirki je tudi veliko različnih čebelarskih revij, med katerimi so Umni čebelar, Kranjska č'bela, Pčelar, Pčelarski žurnal, Pčela, Die Biene in druge. Veliko večino revij v zbirki predstavljajo revije Slovenski čebelar, zato smo jim posvetili posebno pozornost. Vse kompletne letnike smo nato dali vezati, tako da se lahko pohvalimo, da imamo od leta 1947 do 2015 tako rekoč vse izvode revije Slovenski čebelar. Manjka nam le letnik 1973 ter številka 1 iz leta 1963, za katere pa upamo, da nam jih v prihodnje uspe pridobiti. Imamo pa tudi 12 starejših vezanih letnikov, med katerimi je najsta­rejši iz leta 1901. Posamezne izvode revije Slovenski čebelar, ki so bili podvojeni, smo podarili drugim zainteresiranim zbiralcem, nekaj pa jih imamo še na razpolago. Jože Tršar je bil čebelarstvu predan z vsem sr­cem. Hodil je na izobraževanja, strokovna srečanja, simpozije, seminarje, posvete, sestanke… o čemer priča obširna zbirka zapiskov in zbornikov. Tudi te so del Knjižne zbirke čebelarja Jožeta Tršarja. Sistematično so po mapah še posebej urejena na­slednja področja: čebelnjak, rojenje in vzgoja matic,panjska tehnologija, AŽ panji, čmrlji, Franc Pre­zelj, Varoa Jacobson, nakladni panji, cvetni prah in medica, ter dokumentacija. V zbirki imamo tudi potrdila z izobraževanj, ki se jih je udeleževal ter načrte za čebelnjak, ki jih je Jože Tršar sam izrisal. Poleg vsega naštete­ga imamo v zbirki gradivo o čebelarjenju tudi na DVD-jih (30 izvodov), ki pa je večinoma v tujem jeziku (hrvaškem, srbskem…). Na široko zanimanje in vedoželjnost Jožeta Obratovalni čas Cankarjeva knjižnica Vrhnika fax: 01 755 38 33 ponedeljek - petek: 9:00 -19:00 sobota: 7:30 - 12:30 Krajevna knjižnica dr. M. Boršnik Borovnica tel: 754 61 45 ponedeljek, četrtek: 14:00 - 19:00 torek, sreda in petek: 8:15 -13:00 Tršarja kaže tudi njegovo zanimanje za klasično glasbo in učenje tujih jezikov. Tako nam je bilo podarjenih 79 CD-jev s klasično glasbo, revije Slovenski obzornik (od leta 1960 – 1982, od tega je 9 popolnih letnikov in še posamezne številke iz 10 drugih različnih letnikov) ter lepo število kompletov za učenje tujih jezikov. Še enkrat se najlepše zahvaljujemo družini Tršar za podarjeno čebelarsko literaturo. Metki Miklavčič in Čebelarskemu društvu Vrhnika se zahvaljujemo za sodelovanje pri pripravi, pro­mociji in realizaciji prireditve v naši knjižnici. Z odprtjem knjižne zbirke čebelarja Jožeta Tršarja je Čebelarsko društvo Vrhnika zaokrožilo letošnjo 110-letnico delovanja. Zapisala: Barbara Kuzmič Vrhničan Skubic najboljši med amaterskimi kolesarji Vabilo »Včasih moraš iti skozi pekel, da bi prišel do uspeha.« Dean Karnazes Naši nagrajenci so priča navedeni misli, zato Vas vljudno vabimo na slovesnost ob razglasitvi ŠPORTNIKA VRHNIKE ZA LETO 2016, ki bo v petek. 17. 2. 2017, ob 19. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki (Tržaška cesta 25, Vrhnika). Priznanja bomo podelili vsem vrhniškim špor tnikom, mladim obetavnim športnikom, trenerjem in društvom, ki so v letu 2016 dosegli vidnejše rezultate. Vaša prisotnost bo vsem spodbuda za nove uspehe tudi v letu 2017. Po končani prireditvi bo družabno srečanje. Špor tna zveza Vrhnika Vabljeni! Na Zbiljah pri Medvodah je 3. decembra 2016 v organizaciji Kolesarske zveze Slovenija potekala zaključna prireditev Pokala Slovenije 2016, kjer so najboljšim amaterskim kolesarjem podelili priznanja in pokale. Zaključka izjemno uspešne sezone se je veselil Vrhničan Borislav Skubic, član ŠD Tur­bo M iz Ljubljane, ki je poleg naslova državnega prvaka v kronometru že tretjič zapored osvojil tudi skupno prvo me­sto v točkovanju (cestne dirke, kronometri, gorski vzponi) za Pokal Slovenije v kategoriji Ma- Nogometna šola Dren kolesarje, ki bo konec avgusta v mestu Albi v Franciji. D. K. Zaključni turnir V četrtek, 29.12., je imela naša šola v dvorani OŠ Antona Martina Slomška tradicionalno zaključno druženje v letu. Prvi del je bil v znamenju nogometnih tekem. Sodelovali so otroci, starši in trenerji, ki so se pomešali v mnogo ekip, ki so nato igrale med seboj. Vse skupaj je bilo prijateljskega značaja. Tako so otroci dobili možnost igra­nja proti svojim staršem in lahko prikazali svoj napredek v znanju nogometa. Po koncu tekem je sledilo druženje ob pecivu in pijači. Naslednje večje skupno druženje bo klubski piknik, ki je planiran za mesec maj v Špor­tnem parku na Drenovem Griču. Izobraževanje V klubu se dobro zavedamo, da je za na­predek vadečih izredno pomemben ele­ment tudi strokovna usposobljenost trener­ja, zato smo se odločili, da na izobraževanje za trenerja UEFA A pošljemo našega dolgo­letnega trenerja Iztoka Grudna. V vikendu 14.-15.1. sta se naša trenerja Jan Zaletel in Uroš Bučan udeležila licenčnega seminarja v Portorožu, ki je bil namenjen za trenerje z licenco PRO in UEFA A. Ostali trenerji se bodo konec februarja udeležili seminar­ ja, ki bo že drugo leto zapored potekal na Vrhniki. V družbi reprezentantov Na povabilo futsal kluba Zavas je fante Nogometne šole Dren in NK Vrhnike do­letela čast, da so lahko na igrišče pospremi­li futsal reprezentanco Slovenije do 21 let. Fantje so z reprezentanti v nabito polnem »Slomšku« uživali in se kasneje veselili viso­ke zmage Slovenske reprezentance. Ob tej priliki bi se radi še enkrat zahvalili klubu Zavas za povabilo. Nov trener V Nogometni šoli Dren iščemo novega trenerja za mlajše selekcije. S sedanjim ka­drom smo popolnoma zadovoljni, ker pa je vsako let več otrok je potrebno razširiti tudi trenersko ekipo. Tako bomo za sezono 2017/2018 potrebovali dodatno moč. Če vas veseli delo z otroci, imate radi nogomet in imate nekaj znanja in izkušenj nam pišite na elektronski naslov nogomet@sd-dren.si. Nini Vehar častna listina Olimpijskega komiteja Nina Vehar je v pugilističnih - boksarskih prvinah v Sloveniji neulovljiva že vrsto let. Na svoji polnokontaktni športni poti je osvojila toliko najvišjih rezultatov, da jih bodo njene naslednice ter njihovi trenerji le stežka presegli. Njeni borilni začetki segajo v osnovnošolska leta na Vrhniki, ko je začela s treningi karateja pri dr. Simon Casermanu in mag. Janezu ter Juriju Obrezi, ki so takrat k delu tekmovalnega špor­tnega karateja pritegnili tudi tradicionalni karate in Džemala Mustafiča iz manjše telovadnice v Verdu. Kasneje je k delu ogro­mno prispeval tudi Boris Peček in tretje mesto na mladinskem ekipnem državnem tekmovanju v borbah KZS 1999 je pripadlo Vrhničankam, med katerimi je bila tudi Nina. Kaneje je Veharjeva zaradi vse večje želje po tekmovalnih ak­tivnostih v karateju sorodnih športih presedlala v kikboksing, kjer sta z Nagodetom osvajala eden v moški in druga v ženski kategoriji znotraj Notranjske zveze borilnih veščin – NZBV pomembnejše vrhniške borilne rezultate. Kljub njeni opaženi borbenosti pa v kikboks zvezi ni uspela razviti svojega takrat še neodkritega potenciala. Vrhniško borilstvo je bilo znotraj NZBV povezano in močno, predvsem pa številčno, saj je k skupnemu delu uspelo pritegniti skoraj vse pomembnejše borilne klube na Notranjskem. To so bili klubi karateja in kikboksa, pa tudi boksarske sekcije nekda­nje Galetove boksarske šole. Pomembna prisotnost dr. Kolarja je v tistem času za vrhniški šport in borilstvo pomenila nadaljno rast. V skorajda idealnih razmerah so se pojavili tekmovalci, z nji­mi uspehi, predvsem pa ambicije in tekmovalne aktivnosti na najvišji ravni. Takrat smo bili Vrhničani v borilstvu enotni in predvsem prepoznavni. V ključnem trenutku razvoja vrhniškega borilstva je žal pokoj­ni starosta slovenskega boksa Janez Gale predlagal, da bi poleg bosonogega kikboksa preizkusili savate – francoski boks, ki je bolj podoben boksu, saj tekmovalci uporabljajo obuvalo, ki pri boksanju omogoča ves arzenal tehničnih prvin. In ravno v savatu – francoskem boksu – je Nina Vehar za­blestela vse do najvišjih odličij, saj so se v njem lahko pokazale njena moč, spretnost in tehnična izkušenost, ki jo je dosegla tudi s pomočjo svojih klubskih sotekmovalcev že v prejšnjih letih. Kot Mazejeva, vendar na področju borilstva, je gradila korak za korakom in kljub različnim napovedim ter ocenam dokazala, da se lahko zavihti v sam svetovni vrh. Vrhničanka in najuspešnejša slovenska tekmovalka v polno­kontaktnih prvinah je po rojstvu prvega otroka končala svojo izjemno 20-letno tekmovalno športno pot, za katero jo je OKS – Olimpijski komite Slovenije nagradil s častno listino. Nina Vehar se je s številnimi uspehi in nagradami, kot so Bloudkova plaketa, športnica Vrhnike ter Ljubljane, v slovenski šport zapisala kot ena prvih in upajmo ne zadnjih športnic, ki je v športu jeklenih pesti pustila pečat v samem svetovnem vrhu polnokontaktnega borilst va. (SK) 30 let ŠD Povž Stara Vrhnika, 23. december – Na Stari Vrhniki je bila športna dejavnost vedno prisotna, a v različnih organizacijskih oblikah. Ena zadnjih, a hkrati tudi ših: leta 1987 je od Partizana najuspešnejših je Športno dru-prevzelo tek na Ulovko, ki je štvo Povž, katerega obletnico doživel triintrideset ponovitev; ustanovitve so se spomnili s organizirali so dvanajs tgorskih kulturnim programom in pri-tekov na Planino in prav toliko ložnostno razstavo. Pred vojno tekov v Star maln. Smučarski so športno ledino orali sokoli, teki in skoki so sicer šli počasi po vojni – od konca šestdesetih v pozabo, a spust s Kurena je let napre – pa lokalna mladin-doživel na desetine ponovitev. ska organizacija. Prek nje so Na koncu so ga premagale mile med mladimi in starimi širili zime – nazadnje je bil leta 2013. smučarske dejavnosti, kot so tek, Na smučarskem področju je skoki in slalom oziroma smuk. društvo veliko sodelovalo s TK Leta 1976 je na Stari Vrhniki Coming, s katerim sta organizi­potekala celo mladinska olimpi­jada v različnih športnih pano­gah. Sodelovali so z društvom Partizan pri organizaciji teka na Ulovko, zaživel je tudi nogomet. Prelomni trenutek je bil konec leta 1986, ko je štirinajsterica posameznikov (Janez Kenk, Srečo Kenk, Anka Grom, Mar­jan Grom, Janez Grom, Jakob Susman, Stanka Velkavrh, Leon Plahutnik, Darko Potrebuješ, Franci Caserman, Franci Petko­všek, Janez Petkovšek, Andrej Krvina in Miran Mesec) ravno na božič ustanovila Športno društvo Povž. Hitro so zavihali rokave in že v naslednjem letu uredili košarkarsko igrišče, nato še otroško in prostor za balina­nje. Ko se je Slovenija osamo­svajala, so dokončali prizidek k domu krajevne skupnosti, leta 2004 pa so zgradili še travnato igrišče za nogomet na koncu rala številne tekaške tekme na Tankovske ceste. Pokljuki in v Logatcu. V dru­ Že od samega začetka je dru-štvu so veliko kolesarili, igrali štvo organiziralo tudi različna košarko, nogomet, namizni te­tekmovanja in športna srečanja. nis, odbojko, hodili v hribe, ba­Če se spomnimo najodmevnej-linali … Nekateri športi živijo še dandanes, eni v tekmovalnem pomenu drugi zgolj v družab­nem oziroma rekreacijskem, za kar jim je še kako prav prišel nov prizidek pri domu krajevne sku­pnosti, kjer so uredili vadbene površine. Glede na napisano ne preseneča, da je iz njihovih vrst izšlo nekaj športnikov, ki niso krojili samo vrhov loka lne špor­tne scene, ampak celo državne ali svetovne. Naj spomnimo na plezalca Aljošo Groma, ritmi­čarko Mojco Rode, člana ekipe Petre Majdič Miho Plahutnika, jadralnega padalca Primoža Sušo, cheer-plesalko Ido Gromin smučarja Štefana Hadalina. Zdaj društvo združuje od 60 do 80 članov. Začetnih dvajset let jih je vodil Franci Petkovšek, pet let Bojan Mesec (2006 do 2011), sedaj pa društvu pred­seduje Anže Rode, ki je na pri­reditvi ob jubileju društva tudi predstavil društ veno zgodovi­no. Jani Krvina, predsednik kra­jevne skupnosti, je ob tem dejal, da je bila Stara Vrhnika nekoč ena najbolj aktivnih vasi v obči­ni ter se hkrati zahvalil vsem, ki so nekoč kakorkoli pomagali pri razvoju društva in izvedbi nje­govih dejavnosti. Nedvomno je pri tem imel največ prstov vmes Franci Petkovšek, za kar mu je duršt vo izroćilo posebno pri­znanje, krajevna skupnost pa podelila »zlatega povža«. Po krajšem kulturnem pro­gramu, ki so ga oblikovali do­mači posamezniki in skupine, so si zbrani lahko ogledali raz­stavo predmetov iz društvene zgodovine: od fotografij in po­ka lov do pomembnejših doku­mentov in tekmovalnih dresov. V nadaljevanju druženja tem za pogovore ni zmanjkalo … Gašper Tominc, foto: GT Mladi na dvajsetem Sončkovem dnevu Naši najmlajši košarkarski nadobudneži so se po gorijah. Najštevilčnejša zasedba dolgo spominjali. Zadovoljstvo nekajletnem premoru ponovno udeležili (tokrat jubilejne) prireditve Sončkov dan, ki ga že dve desetletji organizira ŠD Sonček iz Nove Gorice. je bila iz vrst šole košarke, poleg njih pa so vrhniški klub pred­stavljali še dečki selekcije U-11 in U-13. Prav vsi so na igrišču na obrazih je pričalo, da so taki dogodki več kot dobrodošli in se jih bomo udeleževali tudi v prihodnje. Posebna pohvala za Ta mednarodni dogodek vsa­ ja, Bosna in Hercegovina …). Iz pokazali veliko želje po dokazo­ osvojeno prvo mesto v metanju ko leto privabi mlade košarkarje našega kluba smo na srečanje vanju in obilo borbenosti, nena­ trojk pa velja Juriju Novaku. iz bližnjih in malo bolj oddalje­nih držav (Hrvaška, Italija, Srbi­ odpeljali 41 igralcev, ki so na­stopali v treh starostnih kate­ zadnje je bilo to za večino prvo »gostovanje«, ki se ga bodo še Čestitamo! Andrej Smrekar, KK Vrhnika Vabilo 4. del: Na smučišču Tu r n i r v Beogradu sončece sije Naše kadetinje so se od 26. 12. do 30. 12. mudile Kadetinje so se imele odlič­no; zabavale so se na igrišču in na rokometnem turnirju v Beogradu. zunaj njega in mislim, da je to Na smučišču sončece sije, na smučišču luštno Po naporni poti so se dobro porazom (7 : 15). A že naslednji najpomembnejše. Seveda pa ne je! Komaj čakamo vikend, da ga izkoristimo za odpočile in turnir začele z dan so pokazale, iz kakšnega smemo pozabiti na to, da so si smučarski oddih. Avto napakiramo s smučmi, zmago (19 : 9) proti RK Radnički testa so. V boj za tretje mesto nabrale novih izkušenj in spo­smučarskimi palicami, čeladami, čevlji. (BGD). Še isti dan so premagale proti ŽRK Branik Maribor so znale, kaj pomeni, ko verjameš tudi ekipo RK Podgorica 2013 se podale zelo oslabljene, saj je vase in ne obupaš ob prvi oviri, Pripravimo še zimska obla-čevlje ali pa denimo rokavice, (13 : 6). Naslednji dan je bil dan bilo kar nekaj igralk bolnih, a to ki pride naproti. 040 560 807 čila, topel čaj in malico. Pripe-saj nam bodo zmrznile dlani! porazov. Proti ŽRK Bjelovar so jih ni ustavilo. Odigrale so fan-Čestitke puncam in vso srečo gibzavse@gmail.com ljemo se na smučišče, tam pa Vendar če doma pozabimo izgubile (6 : 10) in se potem mo-tastično v obrambi in napadu še naprej. V novem letu pa čim lahko našo glavo končno pe-znanje o pravilih FIS, nas ob rale pomiriti z RK Olimpijo, ki ter na koncu slavile (11 : 6) in več zmag in čim manj poškodb! VADBE ZA ŽENSKE, ljemo na pašo! Ne ne, tako pa nesreči zgolj smučarska opre­je za nas vedno neugoden tek-osvojile tretje mesto. Tia Robida Tea Kovač PILATES žal ne bo šlo. Zdaj že vemo, da ma ne obvaruje pred poškod­ mec. Tako so dan zaključile s je postala najboljša igralka. TELOVADBA ZA OTROKE S je na smučišču treba poskrbe-bami. Ampak saj imamo čela­ STARŠI 1. do 3. LETA (zimski vpis) ti za lastno varnost in varnost do, bodo rekli nekateri. Tudi drugih smučarjev. Smučarski avto ima varnostne pasove in zavoji vsakega posameznega zračne blazine, ampak če voz­smučarja ustvarjajo čudovito nik ne upošteva predpisov, bo poezijo, ki pa zaradi prisotno-slej ko prej povzročil nesrečo sti drugih smučarskih navdu-in poškodoval sebe, morda pa šencev ne more biti povsem tudi druge udeležence v pro­svobodna. metu. Smučišče lahko primerjamo Že res, da Miki Muster s cesto. Na njej se moramo vsi, ustvarja imenitne sličice, ven­ne glede na to kam, kako hitro dar pravil FIS ni ilustriral zgolj in kako daleč gremo, spošto-iz zabave. Pravila nosijo po­vati cestnoprometne predpise. menljivo sporočilo, ki ga mo-Zelo podobno na smučišču že ramo kot uporabniki smučišč od leta 1967 poznamo enotna dobro poznati in ponotranjiti. pravila FIS. Zavedati se mora-Nikoli ne škodi, da namesto mo, da tako kot nas na cesti nestrpnega čakanja v vrsti na lahko kaznujejo policisti, to žičnico na kratko preletimo na smučišču zaradi neprimer-vsebino pravil in jih tako ob­nega vedenja storijo nadzor-novimo na novo. Ne smemo niki. Če nadzornik presodi, da namreč dopustiti, da bi nam se smučar ne ravna po pravi-naša malomarnost in brezbri­lih, smučarju odvzame in pre-žnost odvzeli radosti na snegu. Vabljeni! pove nakup nove smučarske Naša smučarska pot se vije vozovnice. naprej. Kot nadobudni po- Premalokrat se zavedamo, potniki smo ali pa še bomo kako zelo nujno je spoštova-spoznali kaj novega. Nekateri nje pravil. Morda smo se tabel smo se zdaj prvič srečali s po­s sličicami Mikija Mustra kar membnostjo bontona, ki ga malo navadili in jih ob vznož-predpisujejo pravila FIS, spet ju žičnic sploh ne opazimo drugi ga poznamo in spoštu-Da je sneg pobelil bregove in ceste je potreboval cev. Klara Trček je osvojila 3. in sicer v Gerlitzen. Od 27. fe­več. Kadar se odpravimo na jemo, odkar smo prvič stopili mesto med mladinkami, Aljaž bruarja do 3.marca pa bo pote­smučanje, vedno pomislimo na smuči. Poskrbeti pa mora-kar dolgo časa, mi ne! Organizirali smo smučanje Kužnik pa 4. med mladinci. kal že prej omenjeni počitniški in raje dvakrat preverimo, če mo, da bogato znanje, ki ga v Katschbergu, ki se je izteklo odlično ter izpolnilo Tinkara Kužnik se je odlično tečaj na Krvavcu za vse otroke, smo pripravili vse, kar mora-premoremo, prenesemo tudi naša in vaša pričakovanja. odrezala s 5. mestom med sta-termini pa so prilagodljivi! Vsak mo vzeti s seboj. Bog ne daj, da na naše otroke. Zapolnili smo ves avtobus, zadovoljni ter da se bodo ude-rejšimi deklicami. Prvič sta se vikend pa se s šolo smučanja bi doma pozabili smučarske Lea Grom razrili skoraj vse proge za nagra-ležili tudi tečaja, ki bo potekal tovrstnega tekmovanja udeleži-organizira tudi smučanje na do pa smo si privoščili skodelico med februarskimi počitnicami. la Žiga Preinfalk in Aleks Jović, bližnjih Slovenskih smučiščih. kuhanega vina. Prav tako se je Naši učitelji smučanja so po-ki sta prinesla nove točke za Več o naših naslednjih dejav­na Krvavcu odvijal tudi novo-ročali o napredku, ki bi ga bilo naše društvo. Čestitamo vsem nostih si lahko preberete v bro­letni tečaj, ki se ga je udeležilo škoda zanemariti. udeleženim ter jim želimo še šuri, ki jo mesečno izdaja ZIC Vabilo okoli 15 otrok, kar je veliko Za tekmovalni del društva veliko uspehov. in na naši spletni strani ww w. glede na to, da je to leto prvo s pa se je 7.1.2017 v italijanskem Ker pa je ravno zapadel sneg, sd-vrhnika.si. Za vse dodatne »GIMNASTIČNO DRUŠTVO VRHNIKA številnimi projekti s strani SD Trbižu odvijala prva notranjsko-naših aktivnosti še ne bo konec! informacije pa lahko vedno po-VAS VABI Vrhnika. Upamo, da so bili vsi -primorska regijska tekma, kjer Že 18.2. 2017 organiziramo že kličete na 031-436-608 (Aljaž). udeleženi otroci maksimalno je nastopilo 5 naših tekmoval-tretji smučarski izlet to sezono, Za SD Vrhnika Jakob Kužnik NA Vilijemovci blesteli v minulem letu Vrhniški lokostrelci, ki se združujejo v Športno društvo Viteškolokostrelski red Vilijem, so v letu 2016 še enkrat več pokazali, kako dobri so v različnih disciplinah lokostrelstva. V minulem letu so se udeležili številnih tekmovanj v disciplinah INDOOR, Arrowhead in 3D ter posledično prejeli veliko nagrad in pohval. Zdaj društvo zastopa 48 ak-v lokostrelski disciplini 3D, ki tivnih tekmovalcev, s podpor-je štela tudi za skupno uvrsti­niki in malo manj aktivnimi tev Slovenskega in Jadranskega člani pa jih je skupaj kar 88. V pokala. V tej disciplini sta mar­društvu VLR Vilijem trenirajo ca medaljo odnesla dva pred­člani vseh starostnih kategorij, stavnika društva VLR Vilijem, od mlajših deklic in dečkov do Maks Turšič in Aleksander Pa­veterank in veteranov. vlin. V nadaljevanju sezone so Tako so se februarja 2016 člani društva na posameznih osnovnošolski in srednješol-tekmovanjih nabrali še kopico ski tekmovalci Lokostrelskega medalj in dobrih uvrstitev. društva VLR Vilijem udeležili Avgusta je v Mokricah pote­šolskega državnega dvoranske-kalo državno prvenstvo v disci­ga prvenstva v Šempetru v Sa-plini 3D, kjer so člani društva vinjski dolini, kjer so zastopali prejeli kar šest odličij. Dobitniki svoje šole z Vrhnike in okolice. medalj: Maks Turšič, Liza Zde-Na prvenstvu je sodelovalo šest šar, Rado Kržič, Renata Nolimal, društva VLR Vilijem. Kot re-V društvu VLR Vilijem spod-gojiti lokostrelske veščine, je letos z domačimi tekmovalci tekmovalcev društva. Kljub Aleksander Pavlin in Gašper prezentantka se je tekmovanja bujajo člane, da so aktivni na društvo že leta 2013 poskrbe-pomerili še drugi lokostrelci, močni konkurenci so dosegli Bolta. Rezultati, ki so jih dosegli udeležila članica društva Rena-tekmovalnem področju, hkra-lo z ureditvijo lastne dvorane saj bo na OŠ Antona Martina odlične rezultate, s katerimi se posamezniki skozi vse leto, so ta Nolimal, ki je na domačem ti pa skrbijo, da se med člani (poleg vrtca pri vojašnici) in Slomška 11. in 12. 2. 2017 pote­lahko pohvalijo zastopane šole društvo uvrstili na peto mesto terenu osvojila deveto mesto. ustvarjajo dobri prijateljski od-zunanjega vadbišča v Ligojni. kalo državno prvenstvo v disci­ter društvo. Na najvišji stopnič-med 27 slovenskimi društvi, ki Kot je že v navadi, je sep-nosi. Skupaj s podporniki dru-Vsem morebitnim interesentom plini INDOOR na 18 m. ki sta stala Aljaž Šinkovec (OŠ tekmujejo v tej disciplini. Za tembra potekalo še državno štva redno organizirajo druže-sporočajo, da jih lahko obiščete Vsem članom Športnega dru-Ivana Cankarja) in Liza Zdešar piko na i je panožna Lokostrel-tekmovanje v disciplini arrow-nja in spoznavne dneve, ki se jih na internetnem naslovu www. štva VLR Vilijem čestitke za vse (OŠ Preserje). Bronasto medaljo ska zveza Slovenije avgusta in head, kjer so se še posebej izka-udeležujejo tudi družinski člani vlr-vilijem.com ali pa v dvorani izjemne dosežke, ki so jih dose­sta prejela Anže Levec (OŠ Log septembra 2016 v Mokricah zali naši najmlajši, saj so stali na lokostrelcev in na katerih se od ponedeljka do petka od 18. gli v minulem letu. Naj bo leto –-Dragomer) in Maks Turšič gostila še Evropsko prvenstvo v vseh treh stopničkah. Zlato me-morebitni interesenti tega špor-ure naprej s predhodno najavo 2017 prav tako uspešno.(OŠ Ivana Cankarja). disciplini 3D WAE, kjer so pri daljo je osvojil Aljaž Šinkovec, ta lahko seznanijo z osnovami na info@vlr-vilijem.com.Katja Šinkovec Dober mesec za tem se je za-izvedbi tekmovanja kot pro-srebrno Anže Levec, bronasto lokostrelstva. Da je vsem skupaj Še ena pomembna novica: V čela zunanja sezona tekmovanj stovoljci sodelovali štirje člani pa Martin Bolta. še toliko prijetnejše in zabavno našem majhnem kraju se bodo Dobro oblečeni »nordijci« na Kokoši Nordijska hoja v temi in megli ni nič za ogrevalne vaje in tudi že za nik, Nanos in Vremščica, vsak v čju Kokoši. Pot je bila gozdna, po vadbi. shranjevanje prvih odvečnih svoji smeri. bolj strma in z več kamenja, a Pridružite se nam na vadbi. nenavadnega. Še več, postane lahko tedenska plasti oblačil v nahrbtnike. Koča je bila odprta in šli smo vseeno silno luštna in prijetna. Za vsa vprašanja smo na voljo rutina, ki spodbudi krvni obtok, pospeši srčni Deset minut hoje pred vr-se malo spočit in pogret, čeprav Še nekaj minut sestopa je bilo izzaovivnka@gmail.com, kli­ utrip, nas druži in spravlja v dobro voljo. hom je bila perfektna izravnava nihče ni bil posebno utrujen ali pred nami in ljudi je že bilo knite na ww w.izzaovivnka.si ali Dnevi so res kratki in tempe-nakupu pa morate biti pozorni poti za vaje za moč. Smejanja premražen. Če ne drugega, smo nekoliko več, a pretirane gne-nam sledite na FB strani Špor­rature se spustijo tudi krepko prevsem na svetilnost, prepro-in zabave ob vajah ni manjkalo. šli malo počvekat, ob odličnem če še vedno ne. Počasi in zelo tni klub Izza ovivnka. Pa da ne pod ničlo. Da je takšna rekre-stost uporabe in zmogljivost Hitro smo prišli na vrh, kjer je čaju. lenobno je skozi oblake gledalo pozabimo, »izzaovivn kovci« acija prijetna, je kljub vsemu baterije. Potrebujemo samo še spet krepko potegnila burja, a Za nazaj grede je Barbara iz-sonce, ki nas je lepo pogrelo šele vse želimo zdravo in razmigano potrebno malo več znanja in dobre palice za nordijsko hojo ne toliko, da si ne bi šli pogledat brala nekoliko drugačno pot. na koncu, ko smo naredili še cel prihajajoče leto.tudi iznajdljivosti pri opremi in in nič več nas ne ustavi. razgleda. Lepo so se videli Slav-Skozi gozd, ko severnem pobo-sklop razteznih vaj, kot vedno Barbara Š., ŠK Izza ovivnka oblačenju. Zlato pravilo oblače-Kako dobro se je pravilno nja je večplastnost. Prvi sloj naj obleči, smo izkusili na nordij­bo športno perilo, ki je udobno skem izletu na Kokoš, o katerem in odvaja znoj stran od kože. je naša Suzana zapisala: »Meni Srednji sloj je majica z dolgimi osebno je bil izlet zelo všeč. Ško­rokavi, čez njo pa oblečemo še da le, da nismo imele sončka, nekaj toplejšega; flis ali športno saj bi lahko malo dalj posedele, jakno. Če dežuje ali je vetrov-pred kočo in ne v koči. Tudi po­no, čez to oblečemo še tanko strežene smo bile odlično, pri­vetrovko. Tak način oblačenja jazno. Želim si še veliko takega nam omogoča tudi slačenje slo-druženja. Res super.« jev, ko nam postane vroče. In Ena od vadečih si je že v jeseni verjamite, pri vadbi nordijske želela na Kokoš, ker je bil to en hoje vedno postane vroče. Pre-redkih hribčkov, kjer še ni bila. cej pozornosti je treba nameniti Naša učiteljica Barbara pa je re­primerni obutvi, ki mora biti to-kla, zakaj pa ne. Pot ni predolga pla, po možnosti nepremočljiva, ne prekratka. udobna, a še vedno dovolj okre-Jutro je bilo oblačno, a ne tna. Med obvezno opremo sodi-prehladno, zato se ni blo težko jo rokavice. Te naj imajo nedr-odpraviti od doma. Pot do izho­sečo podlago na površini dlani, dišča nas je vodila mimo skozi da nam palice ne drsijo. Takšne, Sežano in mimo kobilarne Lipi­ki ne premočijo in ne prepušča-ca, vse do mejnega prehoda. Tik jo vetra so še boljše, a tudi cena preden bi prestopili državno kar precej poskoči. Na glavo mejo, smo parkirali. sodi kapa ali trak za zaščito ušes Zrak tudi tu ni bil hladen, a je okoli vratu pa cevast šal. Pri vsej mrzla burja učinkovala ravno tej opremi je najbolj pomembno, nasprotno. To nas niti ni tako da nas med vadbo ne ovira. Da zelo motilo, ker smo se s hojo ne bi tavali v temi, potrebujemo v klanec hitro ogreli in do pr­še čelno svetilko. Ta naj bo kom-vaga resnega k lanca ni nikogar paktna in udobna za nošnjo, pri več zeblo, zato smo se ustavili Tudi na Vrhniki šola zdravja Joga Na Vrhniki je od štvu znaša dvajset eur. Vabljeni, pri vsakodnevni jutranji dejav-kakovosti življenja (predvsem da se nam pridružite. Trenutno nosti: krepitev zdravja, prijetno starejših občanov). 7. 11. 2016na novo deluje po celi Sloveniji več kot druženje, nova prijateljst va, iz-Informacije so javno dosto­ organizirana skupina upočasni 130 skupin, kar pomeni, da vsa- menjava mnenj, osvoboditev pne na strani. w w w.srce-me- Društva šole zdravja. ko jutro telovadi cca.3.000 oseb. osebnih stisk, odpravljanje sa--povezuje.si/solazdravja Skupina deluje za Cilji, ki jih poskušamo doseči mote, vsestransko izboljšanje Teja Žučko (vodja skupine) trgovino Depo pri staranje Zdravje je eden najpomembnejših temeljev našega življenja. “Zdravje ni vse, brez zdravja pa je vse ničvredno.” Poleg pravilne prehrane so pomebni še pravilen način gibanja, dihanja in sposobnost sprostitve. Sodobni človek je izpostavljen mnogim obremenitvam, ki načenjajo njegovo zdravje in počutje. Vsak izmed nas, ne glede na energiziranost in intenzivno to, koliko je star, je v procesu oskrbo s kisikom in življenj­staranja. Sleherno življenjsko sko energijo prano izjemno obdobje ima svoje značilno-pomembno vpliva na krepitev sti in povleče za seboj veliko živčnega sistema, možganov sprememb na različnih rav-in s tem na duševno stanje. neh obstoja. Z leti naš telesni, Dihalne tehnike hkrati inten­energetski in psiho-mentalni zivno čistijo organizem.aparat oslabijo. Življenjska Asane po sistemu Joga v doba se podaljšuje, ne pa tudi vsakdanjem življenju ima­kakovost življenja z vidika te-jo naslednje učinke na naše lesnega in duševnega zdravja. zdravje: povečujejo odpornost Z leti se iztrošimo, zato je v telesa, večajo prožnost in moč družbi vedno večje povpraše-mišic ter gibljivost sklepov, vanje po programih za izbolj-uravnavajo delovanje notra­Bolečine v sklepih vsak dan kvarijo kvaliteto V primeru večje zainteresira-ksnejše gibanje z vajami za mo-šanje zdravja in regeneracije, njih organov in žlez, spodbu­vašega življenja. Preprosti gibi kot so dvig nosti bomo razpisali še dodatni bilnost in stabilnost sklepov ter ki so splošno uporabni za vse jajo delovanje srca in obtočil, nakupovalne vrečke, hoja po stopnicah, vstajanje termin in sicer ob četrtkih od gibljivost in krepitev telesa. Po-ljudi. uravnavajo delovanje živčnega Kineziološka vadba 19.00 do 20.00 ure v telovadnici skrbimo predvsem za ustrezno Negativne učinke pritiskov, sistema, umirjajo. Dihalne iz postelje, pogled za ramo, vstajanje iz WC Kulturnega centra Vrhnika. izvedbo gibanja in optimalno onesnaženja, neprimerne pre-vaje pomagajo dihati globlje školjke ali pa umivanje zob, so lahko zelo boleči. doseganje položajev s tem pa hrane in pomanjkanja gibanja in pravilneje, kot smo vaje- In vedno ko nas zaboli, vemo nimo zdravju hrbtenice in Funkcionalna vadba preprečujemo bolečine ali po-lahko preprečimo in omilimo ni, in tako omogočajo boljšo da moramo začeti telovaditi. ostalim sklepom v telesu, kjer Funkcionalna vadba aktivira škodbe. z vadbo asan, dihalnih ter presnovo, hkrati pa nas čistijo, Ob vseh informacijah, ki nas skušamo doseči optimalno celotno telo, izboljšuje gibalne Namenjena je tudi začetni-sprostitvenih tehnik. energizirajo, psihično umirja­obkrožajo se ne znamo več od-razmerje med mobilnostjo in vzorce in razvija funkcionalne kom oziroma vsem tistim, ki Obstaja veliko načinov za jo in uravnovešajo. Tehnike ločiti katera aktivnost nam bo stabilnostjo sklepa. Z vajami sposobnosti posameznika ter potrebujejo načrtovano in po-izboljšanje telesnega in dušev-sproščanja energizirajo, od­odpravila težave. Največkrat se za preventivo pred poškodba-vpliva na zmanjšano tveganje stopno vključevanje v telesno nega zdravja prebivalstva, tudi pravljajo stres in napetosti. bolečine še povečajo.mi pa vzpostavljamo normalne za poškodbe tako v športu kot aktivnost, učenje pravilnih gi-zrelejše populacije, ki si glede Kar zadeva samo vadbo, Kineziološka vadba vam in zdrave telesne funkcije ter rekreaciji. balnih vzorcev in izboljšanje na vloženo življenjsko energijo lahko omenimo, da se zah­pomaga, da z natančno dolo-zmanjšujemo bolečine in zdra-Vk ljučuje celostni razvoj funkcionalnosti telesa. v splošno dobro zasluži poseb-tevnost vaj sistematično sto­čenimi vajami odpravite težave vst vene omejitve.gibalnih sposobnosti (moč, VSAK TOREK in ČETR-no pozornost. Joga v vsak-pnjuje od zelo preprostih, ki v vašem sklepu. Pridobili boste Vsak torek ob 18:45 v telo-vzdržljivost, hitrost, ravno-TEK od 20.00 do 21.00 ure v danjem življenju celostno jih lahko izvajajo tudi bolniki znanje, ki vam bo omogočilo vadnici OŠ Ivana Cankarja težje, gibljivost, koordinacija, telovadnici Kulturnega cen-pristopa do posameznika; pri-in starejši, do naprednejših gibanje brez bolečin. Poskrbeli na Lošci 1. Prijavite se lah-preciznost) in splošne telesne tra Vrhnika. oriteta so pristopi do gibalne-položajev in tehnik. Vaje celo­bomo, da se boste spet gibali z ko na info@thrive.si / 041-pripravljenosti ter pripomore k Prijavite se lahko na info@ga aparata: ozaveščanje slabih vito učinkujejo na človeka ter užitkom. 278-550. Thrive gym studio: oblikovanju telesa. thrive.si / 041-278-550. življenjskih navad in njihovo omogočajo, da si izboljšamo in Posebno pozornost name-www.thrive.si Trening vključuje komple-spreminjanje - pomanjkanje ohranimo zdravje na popol­gibanja, slaba drža, nezado-noma naraven način. Z redno stno dihanje, čezmerna teža ... vadbo in modrim pristopom Skozi pravilne pristope lajša-do življenja lahko po besedah mo degenerativne spremem-modrecev tudi dolgo ohra­be na živčnem sistemu, miši-njamo mladostnost, vitalnost cah, sklepih, vezeh, hrbtenici, in bistveno podaljšamo svoje ki bist veno doprinesejo tudi življenje. k izboljšanju telesnega in du-Dr. Danilo Kosi – Dayalpuri, ševnega zdravja. Sledi dihal-prof. no energetski pristop, ki skozi NAS CASOPIS 445/30.1. 2017 C M Y K 68 68 PLANINSKI KOTIČEK 10. 12. 2016 – Vrhnika – Planina – Sv. Trije Kralji Kot po navadi, smo se na sobotno jutro ob 8. uri zbrali pred vrhniško osnovno šolo ter se skozi stari del Vrhnike sprehodili čez Tankovsko cesto in se povzpeli čez Storžev grič in Špico na Planino (733 m). V koči smo se malce pogreli, popili čaj in se nato spustili do brunarice Ulovka. Od tam naprej nas je pot vodila skozi Zaplano do ranča g. Jelka Orla, kjer sta nas v prelepem sončnem do­poldnevu skupaj z ženo Metko pogostila z doma­čimi dobrotami, za kar se jima lepo zahvaljujemo. Pešpot smo nadaljevali skozi gozd vse do vrha Sv. Treh Kraljev (884 m), kjer nas je pričakal prečudo­vit razgled na mogočne Julijske Alpe. V koči smo se okrepčali z zasluženo malico ter se v popol­danskih urah proti domu odpeljali z avtobusom. Če minulo leto strnemo v samo dve besedi: bilo je razgibano in čudovito. In vemo, da bo v prihodnje tudi tako oziroma še boljše. Ob koncu leta in začetku prihodnjega vljudno vabimo vse ljubitelje pohodništva in narave, ki bi radi skupaj z nami odkrivali prelepe vrhove slovenskih in tu­ jih gora, naj se nam pridružijo. Življenje je potovanje, za katerega nihče ne dobi zemljevida. Vsakdo potuje po svoje in si sproti riše svoj zemljevid. Vsaka risba je nov smerokaz za vse, ki hodimo po poteh življenja. Naj bo novo leto pot dobre volje, ljubezni in zdrav­ ja! SREČNO 2017 V ESELI TRIGLAVCI Besedilo: Branka Gutnik Foto: Branka Gutnik 17. 12. 2016 – Lintverni ob zaključku leta 2016 Prednovoletni pohod smo zaključili v Zaveti­šču na Planini. Druženje v stari koči je bilo lani zadnjič, saj, kot je zatrdil Špik, bomo v naslednjem decembru že imeli na voljo novo kočo. Skoraj nih­če ni manjkal, ob dobri hrani in kapljici smo po­kramljali in obujali prijetne spomine na pohode. V uvodu je bil tradicionalni pohod v Dražgoše, ki pa smo ga letos nekoliko spremenili in se povzpeli na vetrovni in megleni Blegoš. Vsakoletni pohod v spomin preminulih Lintvernov smo tokrat iz­vedli na Lavrovec in Goli vrh, kjer smo si ogle­dali utrdbo Rupnikove linije. Cveletov pohod se je začel v Loški dolini in kot po navadi končal Pri Cveletovih ob Bloškem jezeru. Še nekaj am­bicioznih ciljev smo imeli v načrtu do konca leto. Vzpon na Zadnjiški Ozebnik je bil ogrevanje za naslednji vzpon na Viš, ki se je zgodil v avgustu. Z osvojitvijo Viša smo Lintverni zaokrožili tihe želje pokojnega Lintverna Aleša Goropekarja, saj smo v obdobju nekaj let preplezali Plemenice ter poleg večkratnih vzponov na Triglav osvojili še dominantne vrhove Julijcev, kot so Mangart, Škrlatica, Montaž in že omenjeni Viš. Konec av­gusta je sledilo večdnevno planinarjenje v itali­janskih Dolomitih. Obhodili smo znano gorsko skupino Tree Cime (cca 2400 m), zatem osvojili vrh Sassongher (2665 m), nato pa se povzpeli še na vrh Piz Boe (3152 m), ki je za večino Lintver­nov pomenil tudi najvišji osvojeni vrh doslej. Ob spoznavanju znamenitih turističnih centrov na Južnem Tirolskem smo se za zaključek povzpeli še na planoto Kronplatz (2275 m). Tudi tradicionalno martinovanje smo ponovno priredili skupaj s prijatelji z Dolenjske. O načrtih za vnaprej nismo govorili, vendar je pomembno, da bo leto 2017 za Lintverne jubilejno, saj bomo praznovali trideset let pohodov. Na pohodu in druženju ob koncu leta v zavetišču na Planini smo sodelovali: Bankir, Betajnovc, B’čar, Cvičkar, Duno, Grintovec, Marč, Mornar, Padalc, Pastir, Povžar, Stari, Šolnik, Špik, Špilčk in Vezist. Fotografije: LintverniBesedilo: Vezist 20. 12. 2016 – Namesto čestitk, sredstva za novo kočo Občina Vrhnika je namesto prazničnih čestitk namenila sredstva za izgradnjo nove koče. Čestit­ko je objavila na svoji spletni strani in v decem­brski številki Našega časopisa. Planinci se občini najlepše zahvaljujemo. 8. 1. 2017 – Lintverni s Črnega vrha na Blegoš Lintverni se vsako leto na prvo nedeljo v janu­arju podamo v bližino Dražgoš, kjer poteka tradi­cionalna spominska slovesnost. Doslej smo ubrali že mnogo poti, ki so se začele na različnih koncih okolice Dražgoš, končale pa v samih Dražgošah. Odpeljali smo se na Tuškov grič in od tam za­čeli našo pot, Črnemu vrhu naproti. Zagrizli smo v breg, nekajkrat prečili lepo urejene proge tega primorskega smučišča, se s toplim čajem okrep­čali v Alpski perli, uživali v prelepih pogledih na naše Julijce in se kmalu napotili – malo gori, malo doli – po mehkih planinskih stezicah do Koče pod Blegošem. Tam smo počakali našo vrlo »lo­gistiko«, ki nam je prišla naproti iz Črnega Kala. Po skupinskem fotografiranju se nas je četverica podala na vrh Blegoša, kjer smo ujeli še nekaj le­pih sončnih trenutkov s pogledi na lepoto naših gora in že smo morali v dolino. Za spust smo si izbrali pot naravnost, ki nas je pripeljala mimo starega vojaškega bunkerja in kmalu za tem smo že prispeli do Črnega Kala, kjer so nas že čakali »logisti«. Sledil je še »najlepši« trenutek naše poti, obvezno kosilo v nam že dobro znani Gostilni Blegoš v Javorju, ki nam jo je pred dobrim letom priporočil naš Pastir. Pohoda smo se udeležili: B`čar, Bankir, Betajnov`c, Duna, Povžar, Špilčk in Špik. Besedilo in foto: Špik Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni, Sončki in Barjani) najdete v Upo­kojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društ va Vrhnika: w ww.pd-vrhnika.si. Iz februarskega koledarčka Datum Dogodek Ura Organizator / vodnik 24. 2. OBČNI ZBOR 19.00 PD VRHNIKA NAS CASOPIS 445/30.1. 2017 C M Y K 69 69 PLANINSKI KOTIČEK Kako vsa Vrhnika z okolico »diha« skupaj z novo planinsko kočo, lahko odgovorimo s podatki iz naslova prostovoljnih prispevkov na podlagi izda­nega koledarja za leto 2017. Kar 1639 občanov se je odločilo podpreti smelo akcijo našega društva in skupaj z devetimi pravnimi oseba so »obogatili« naš proračun za 29.100,05 evra. Kljub pogumno zastavljeni nakladi 2100 koledarjev danes nimamo na zalogi niti enega in še nismo obiskali vseh občanov po krajevnih skupnostih. Vsi ti imajo še vse leto možnost, da prispevajo svoj delež za novo kočo in se tako pridružijo vsem dosedanjim darovalcem. Ne smemo pa zanemariti tudi spodbude občinskih svetnikov, ki so na svoji decembrski seji v proračunu občine za leto 2017 namenili dodatnih 20.000,00 evrov. Od zadnjega javljanja imamo naslednje pokrovitelje, sponzorje in darovalce: Sponzor 1 Sponzor 2 Zaključna dela v gradbeništvu – JOŽE FORTUNA, S. P. Donator 1 Donator 1 Donator 2 Donator 2 PIVK Miro, Silva Družina MAKOVEC MePZ MAVRICA ŠD POVŽ in Aleš Donator 3 Donator 3 Donator 3 Ostali donatorji Od 7. decembra do vključno 17. januarja smo prejeli prostovoljne prispevke od naslednjih fizičnih in pravnih oseb - abecedni seznam: Anonimni darovalci, Armič Marija, Bajželj Katarina in Stare Marko, Biček Andrej, Bizjak Katja in Luka, Bradeško Urban, Cankar Verica in Bojan, dr. Dayal, Juvan Damjana in Marko, Kavčič Ivanka in Andrej, Koprivec Boštjan, Krambergar Marjeta, Mihailovič Dragan, Miklavčič Damjana in Janez, Modrijan Ivanka, Molek Peter, Mrak Kostanjevec Dragica, Nikolić Dejan, Ogrič Mateja, Pečar Iva, Pečar Janez, Perko Uroš, Plestenjak Francka in Janko, Saje Sašo, Seliger Bogdan in Žbontar Jakič Jasna. Skvarča David in Urška, Suhadolnik Matjaž, Tomšič Janez, Žnidaršič Marko in Milena. Podlaga Znesek v € % Zavetišče - prostovoljni prispevki 13.347,43 5,07 Sedež PD - prostovoljni prispevki 7.176,78 2,73 TIC - prostovoljni prispevki 3.501,84 1,33 TRR - fizične osebe - prostovoljni prispevki 3.385,00 1,29 Donacije (prispevki) - pravne osebe 14.601,65 5,55 Donacije (storitev) - pravne osebe 5.965,67 2,27 Sponzorst vo - prispevki 28.500,00 10,83 Sponzorst vo - storitev 137.388, 32 52,22 Občina Vrhnika 20.150,00 7,66 Koledarji - prostovoljni prispevki 29.100,05 11,06 SKUPAJ 263.116,74 100,00 • sedežu društva, Tržaška cesta 11, 1360 Vrhnika, ob sredah od 19.00 do 20.00, • Zavetišču na Planini vsak petek, soboto, nedeljo in na dan praznikov, • v TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00, sobota od 8.00 do 14.00, nedelja od 9.00 do 17.00 (julij/avgust) in • na transakcijski račun društva pri NLB d. d.: SI56 0202 7001 1453 281 Namen: Prispevek za novo kočo Planinsko društvo Vrhnika koda namena: OTHR Tržaška cesta 11 BIC banke: LJBASI2X 1360 Vrhnika Referenca: SI 00 733 Člani Gospodarskega odseka smo v največji pripravljenosti, da začnemo uresničevati terminski načrt gradnje in samo narava nam lahko da odgo­vor, kdaj bomo začeli z odstranjevanjem zavetišča in z začetkom gradnje nove koče na Planini. Medtem pa ne spimo, obiskujemo podizvajalce, sponzorje in donatorje, se z njimi dogovarjamo o izvajanju del ali novih denarnih prispevkih. Planinsko društvo Vrhnika Gospodarski odsek Seznam vplačil prostovoljnih prispevkov za »Planinski koledar 2017« 260 anonimnih vplačnikov, Acelinovič Dragan, Adamič Boštjan, Alič – družina, Alič Borut, Aljukič Irena in Đafar, Antaver Marija, Arhar Berta, Arhar Elizabeta, Avmetaševič Mersud, Avto izziv, Babič Peter, Babnik Lado, Bačar Jakob, Ba­gar Jožefa, Banfič Olga, Banjič Ivanka, Bar Drenček, B a r Marjan, Baretič Lidija, Barišič Danko, Baškovč Marta in An­ton, Bavdek Ognjen, Bedekovič Darja, Bedene Joži, Beganovič Hata in Šefik Begič Fani, Berginc Gorazd, Berginc Jože, Berglez – družina, Berkopec Jure, Bernetič – družina, Beuer­man Jasna, Bevk Živa, Bezeljak Luka, Birtič Borut in Gostiša Irena, Bitenc Meta, Bizjak Ma­teja, Bizjak Vinko, Bizjak Vojko, Bizjan Pavel, Bizjan Pavel ml., Bizjan Pavla, Blabanič Marko, Blatnik Mateja Bobnar – družina, Bobnar Mark, Bogataj Anita, Bogataj Jožica, Bogataj Milena, Bogovčič Luka, Bogo­vič Ivor, Bolčina Uroš, Boljka Tomaž, Boreko Andrej, Borič Čedo in Dobrila, Borko Vid, Boruta Boštjan, Botonič Dra­gica, Bozovičar Franci, Božič Marko, Božnik Darija, Bračko Marko, Bradeško – družina, Bradeško Lojze in Marija, Br­boravič Suzana, Brelih Elica in Jože, Brence – družina, Brenčič Andreja in Lucija, Brenčič Irena, Brenčič Milena, Breznikar Maj­da, Breznikar Marija, Brezni­kar Tone, Brezovar Nada, Brkič Miloš, Brkič Veronika in Mičo, Brus Klemen, Buček - družina, Buh Jože, Burja Jasna, Burja Jure, Burjak Mateja, Butko Mira in Boštjan, Cafuta Gašper, Cafuta Janez, Cafuta Slavi in Marjan , Cankar Bojan, Cankar Slavka, Caserman Branko, Caserman Franci, Celarc Cenca, Celarc Ivanka, Celarc Janez, Celarc Marija, Celarc Marjan, Celarc Pavla in Slavko, Celarc Simon, Celarc Urban, Cerk Barba­ra in Uroš, Cerk Jelka in Janez, Cerk Miha, Cerkvenik Marta, Charlesworth Matthew, Ci­frek Drago, Ciglar Irena, Cigla­rič – družina, Cimprič Boris, Cimprič Gregor, Cimprič Olga, Cimprič Zora, Civič Mirsad, Coren Marija, Cvetko Marija, Čehun Marija in Srečo, Čele­snik Slavko, Čepon Darinka, Čepon Marjan, Čepon Matej, Černetič – družina, Černetič Matej, Čiča Miloš, Čot Darin­ka, Črnigoj Marko, Čufar Ivan, Čukljek Milan, Dacar Tomaž , Debevec Boštjan, Debevec Marko, Debevec Tatjana, Den­žič – družina, Derulc Barbara, Dežman Betka, Dimnik Jože, Dobnikar Janja, Dobrovoljc Alojz, Dobrovoljc Dušan, Do­brovoljc Jani, Dobrovoljc Nada, Dobrovoljc Niko in Matjaž, Dobrovoljc Tjaša, Dobrovoljc Vlasta in Jože, Dolenc Branko, Dolenc Ivanka, Dolenc Milči, Dolenc Primož, Dolinar Anica, Dolinar Nika, Dominko Ber­nard, Drašček Manca, Drašler Ana, Drašler Andraž, Drašler Andrej, Drašler Franc, Drašler Janez, Drašler Lidija, Drašler Martin, Drašler Matej, Drašler Matjaž, Drašler Nataša, Drašler Šimen, Drčar Stanko, Dremelj Ana, Drenik Stanka, Dreško­vič Dušanka, Drmota Boštjan, Drobec Ivica, Dudmir Alen, Dudmir Josip, Dudmir Jože, Dvig d. o. o., Vrhnika Đalič Marko, Đuričič Pavle, Escobar Katja, Evdokimova Olga, Fabiani Marko, Fabjan Jana, Fefer Beti, Fefer Matej in Ines, Fefer Saša in Borut, Fefer Vera, Ferjančič Mojca, F i c ­ko Hermana, Ficko Pavel, Filipič Sebastjan, Flisar Eva, Florjančič Darja, Forjan Antonija, Fortuna Ivanka, Fortuna Janez, Frangeš Jordan, Frank Andrej, Frank Franc, Frank Janez ml. , Frank Janez st., Frank Jože, Frank Marko, Frkal Peter, Fur­lan Danijel, Furlan Franci, Fur­lan Jana, Furlan Marko, Furlan Tatjana, Gabrijel – družina, Gabrijelčič Primož, Gabrovšek Franc, Gabrovšek Ivanka, Ga­brovšek Janez, Gabrovšek Min­ka, Gabrovšek Peter, Gabrovšek Zdravko, Fani in Bojan, Gabr­šček Nataša, Gabršek Sabina, Gajšek Viktor in Stanislava, Galjot Franc, Gantar Ana, Gan­tar Franc, Gantar Nina, Gantar Sonja in Jerman Milan, Garafolj Ciril in Zalka, Garafolj Darja in Brane, Garafolj Marija, Gara­folj Marko, Garin Petra, Gar­neš Anica, Gavranovič Marko, Gavrič Pejo, Glavič Jan in Lu­kač Jana, Gogala Lina, Gogala Marija, Golob Irena, Gorenc Tomaž, Goričan Ema, Gorjup Tatjana, Gosar Leon, Gostiša Benjamin, Gostiša Franci, Go­stiša Jani, Gostiša Jože, Gostiša Robert, Gostiša Slavka, Gostiša Tanja, Gošel Bojan, Grah Lili, Grampovčan Maja, Grampovč­nik Marija, Granda – družina, Granda Gašper, Graseli Pe­ter, Grbec Janez, Grbec Vin­ko, Gregorin Ervin, Gre­gorka – družina, Gregorka Angela, Gregorka Damjan , Gregorka Edo, Gregorka Jože, Gregorka Miha, Grilc Serafa, Grom Anica, Grom Bogdan, Grom Danilo, Grom Franc, Grom Franci, Grom Jure, Grom Marinka, Grom Marjan, Grom Robert, Grom Svit, Grom Tere­zija, Gujtman Mojca, Gutnik – družina, Gutnik Astrid, Gutnik Cvetka, Gutnik Franc, Gutnik Ivan, Gutnik Jana – Koščako­vi, Gutnik Janez, Gutnik Janko, Gutnik Lilijana, Gutnik Marija, Gutnik Marjan, Gutnik Pavla in Tone, Gutnik Tanja, Habat Franc, Habe Jože, Habič Marja­na, Hadalin Danica, Halilčevič Hačima, Harej Danica , Herauer Milena, Herman Ja­nez, Hirsch – družina, Hladnik Gabrijel, Hladnik Primož st. in Primož ml., Hlebec Ana in Si­mon, Hlebec Franci, Hodnik Helena, Hodnik Jože, Horvat Milan, Hosta – družina, Hren Zvonka, Hribar Lado, Hribar Nevenka, Hribar Nina, Hribar Urban, Hrnčič Marija in Mar­jan, Hrustanovič Enis, Hudolin Tone in Helena, Ibrahimagić Huso, IES d.o.o., Ljubljana, Igel Silvester in Ana, Iljaš Branko in Alenka, Iskra Janez, Istenič Damir, Istenič Marija, Istenič Nace, Istenič Nada in Nace, Istenič Sonja, Ivanc Jože, Jakin Jernej, Jakin Stojan, Jaklič Aleš, Jaklič Nina, Jakopič Vanja, Ja­kopič Vojko, Jamnikar Andreja, Jančar Martin, Jančič Zlatko, Jankovič Drago, Janša Marija, Japelj Anton, Japelj Janez, Japelj Kristijan, Japelj Marija, Japelj Marina, Japelj Mira in Marjan , Japelj Simon, Japelj Urška in Darko, Japelj Zdenka, Jazbar Ja­nez, Jazbar Mojca, Žiga in Fran­ci, Jazbar Regina in Silvo, Jazbec – družina, Jazbec Jože, Jazbec Nataša, Jelen – družina, Jelen Maja, Jelovšek Anton, Jelovšek Gregor, Jelovšek Janko, Jelovšek Nada, Jelovšek Primož, Jelovšek Jana, Novak Mateja – Ilčk, Novak Mi-javec Marta in Nataša, Rizman Žan, Ana in Janez, Tešar Mojca, Tihole lan, Novak Mojca, Novak Pavel, Rode Igor, Rode Irma, Rode Jani, Rode Srečko, Tkalič Andrej, Todori Alba, Novak Romana, Novak Tomaž, Novak Mojca, Rom Aleš in Lidija, Rom Lud-Tomanec Frančiška, Tomažič Franci, Rone, Jenko Jana, Jeraj Božidar, Jeraj in Jože, Kustec Matevž, Kuščer Igor, Zlata, Novakovič Tanja, Novinšek Lo-vik, Romanovič Kosta, Rosenwirth Tomažič Mateja, Tominc Jožica, To-Janez, Jeraj Jože in Francka, Jeraj Jože Kužnik Marjeta, Lah Darja, Laibacher vro, Novinšek Tanja, Novljan Igor, Nu-Marija, Rosnakx Ferdinand, Rosnakx minc Marija, Tominc Marko, Tominc ml. in Aljaž, Jeraj Karmen, Jeraj Marija, Janez, Lampe Aleksander, Lampe Jan-Romana, Rossi Irena, Rošker Ana, Rous čič-Dolinar – družina, Nyari Alma, Miha, Tomšič Tone, Tontič Tea, Topič Jeraj Marko, Jeraj Milan, Jeraj Milena ko, Langenvalter Franc, Langenvalter Obal Miha, Občina Vrhnika, Obid Karel, Rožmanc Filip, Rožmanc Marija Vaso, Toplak Igor, Toplak Simon, in Toni, Jeraj Sonja, Jeraj Tina, Jeraj Janez, Lapuh Sabina, Lavrih Alenka, Ema, Obid Janez, Oblak Aleš, Oblak in Pavle, Rožmanc Tone, Rožmanec Trampuš Miklavčič – družina, Trček Tončka, Jereb – družina, Jereb Ana, Lavrin Ana, Lavrinc Ferdo, Lazanski Boštjan, Oblak Brigita, Oblak Brown Sonja, Rožnik Brane, Ručigaj Blaž, Ru-Alojz, Trček Bojan, Trček Franci, Trček Jereb Božidar, Jereb Dominik, Jereb Franc, Lazar Pavle in Ema, Leben Slavc, Katarina, Oblak Damjana, Oblak Judi-čman Stane, Rudolf Kobal Ana, Rudolf Francka, Trček Jakob, Trček Janez, Tr- Fani, Jereb Greti, Jereb Ksenija, Jereb Lenarčič Jože in Helena, Lenarčič Jože ta, Oblak Jure, Oblak Katja, Oblak Šte-Venčeslav, Rumenič Irena, Rupar Mar-ček Jože, Trček Nevenka, Trček Robi, Majda, Jereb Milan, Jereb Miloš, Jereb in Vera, Lenarčič Marjan, Lenarčič Pe­ fan, Oblak Terezija, OGD inženiring d. ta, Ruparšek Barbara, Rus – družina, Treven Konrad, Tršar Franci in Danica, Rezka, Jereb Simona, Jereb Zlata, Jere-ter, Lenarčič Zdravko, Lesica Joži in o. o., Ljubljana, Ogorevc Darka, Ogo-Rus Jana, Rus Janez, Rus Jože, Rus Ma-Tršar Janez, Tršar Jože, Trubačev bic Helena in Tinka, Jerebic Iva, Jerina Roman, Leskovec – družina, Leskovec revc Tanja, Ogrin – družina, Ogrin tjaž, Rus Mojca, Rus Tone in Darinka, Zdenka, Truhar Romana, Tufek Emir, – družina, Jerina Anja, Jerina Herman, Majda in Jože, Leskovec Mirko, Lesko-Aleš, Ogrin Amalija, Ogrin Anamarija, Ružič-Tratnik – družina, Sabo Kruno­Tulumovič Edin, Turk Egon, Turk Jerina Janez in Rada, Jerina Jože, Jerina vec Nejc, Lešnjak Matej, Levačič Aleš, Ogrin Andrej, Ogrin Dušan in Jelka, slav, Sagrkovič Zorica, Saje Sašo, Saje-Francka, Turk Jernej, Turk Jože in Ma-Nace, Jerina Tone, Jerman Jakob, Jerši-Ličen Robert, Logar Matej in Zala, Ogrin Franc, Ogrin Gašper, Ogrin vic Majda in Marjan, Sajovec Marina, rija, Turk Marija in Janez, Turk Metka, novič Jernej, Jesenko Pavle , Jesenko Lončar Vanja, Lupinc Tjaša, Lušina Jana, Ogrin Janja, Ogrin Jože, Ogrin Sajovic Irena, Sajovic Milan, Sajovic Turk Tatjana, Turk Tinka, Turk Zora in Tea, Jesenko Valerija, Jesenovec Štef ka, Lutman Andrej, Maček Drago, Jure, Ogrin Klemen, Ogrin Kristina, Tevž, Samotorčan Janez, Samotorčan Andrej, Jesenovec Andreja, Jesenovec Mahne Slavko, Majer Janez, Majer Špe-Tone, Turkmanovič Nihad, Turšič Ogrin Lado, Ogrin Magda, Ogrin Ma-Matevž, Samotorčan Metod, Samotor-Maja in Tone, Turšič Marjeta, Turšič Branka in Lenart, Jesenovec Ines, la, Makovec Jožica in Danijel, Maksi­tevž, Ogrin Milan, Ogrin Pavle in Ma-čan Suzana in Rok, Sapač Špela, Sečnik Jesenovec Marjan, Jesenovec Raj-movič Katja, Malacko Niko, Malavašič Martina, Turšič Metka, Tušar Andrej, rija, Ogrin Simon, Ogrin Sonja in Rado, Franci, Sečnik Helena, Sečnik Marko, mond, Jesenovec Sonja, Jesenovec Andrej, Malavašič Anica, Malavašič Tušar Metka, Udovič Milja, Ulčar Ogrin Tomaž, Opeka – družina, Ope-Sečnik Peter, Sečnik Tomo in Eva, Se- Uroš , Jevšek Slavica, Jezeršek Mar-Gašper, Malavašič Janez, Malavašič Miha, Umek – družina, Umek Dragica ka Ana, Opeka Dušan, Opeka Ivan, daj Edvard, Sedej Rudolf, Sedlar Vesna, ko, Jozič Božo in Nada, JP KP Vrhnika, Jože in Joži, Malavašič Lan, Malavašič in Andrej, Umek Franc, Umek Franci, Orel Jelko, Orešnik Branko, Orešnik Selan Dolores, Selič Jadranka, Seliškar Jugovič Alojz, Jurca Matej, Jurca Mili, Leon, Malavašič Lojzka, Malavašič Umek Helena, Umek Janez, Umek Mi- Janez in Minka, Osmanovič Sead, – družina, Seljak Marta, Selomovič Zu­ Jurjevčič Blaž, Jurjevčič Janez, Jurjevčič Marija, Malavašič Martin, Malavašič lan, Umek Primož, Umek Sandi, Umek Osrečki Norman, Osredkar Anka, hdija, Sever Vinko, Sijanec Tomaž, Si- Korel, Jurjevčič Mihaela , Jurjevčič Matjaž, Malavašič Matjaž in Vinko, Stane in Marija, Urbanc Jan, Urbančič Osredkar Grega, Osredkar Hinko in mončič Ciril, Simončič Nejc, Simonšek Rajko, Jurjevčič Tine in Sidonja, Jurovič Malavašič Peter, Malavašič R & Primož, Urh Danjela in Janez, Urh Ga- Ivanka, Osredkar Ivan, Osredkar Janez, Janez in Pavla, Sinjavski Vladimir, Sin- Džemala, Justin Betka, Juvan Damjana, A,Malavašič Tone, Malbaša – družina, brijela, Urh Irena, Valentič Mateja, Osredkar Malči, Osredkar Miran, kovič Simona, Skitek Nejc, Skočir Ana Juvan Jada, Kajtna Vlasta, Kalanj Mile-Malenšek Petra, Malneršič Jože in An-Varga Jožica in Dušan, Varšek Anton, Osredkar Nataša, Osredkar Nevenka, in Emil, Skočir Irena in Ivo, Skočir Mil­ na in Milan, Kalič Ivan in Marija, Ka-dreja, Malovrh – družina, Ma lovrh Varšek Janja in Alojzija, Varšek Lado, Osredkar Pavel, Otoničar Mojca in Bo-ka in Ernest, Skodlar Hermina, Skolni­ ralič Rosa in Branko, Kastelic Meta in Janez, Malovrh Marija in Jože, Malo-Varšek Milan, Vehar Marija, Vehar jan, Otoničar Tončka, Otovčevič – čar Davo, Skubic Boris, Skubic Branko, Rado, Kastelic Tatjana in Bojan, Kavčič vrh Stane, Mamuza Dragana, Mandelj Matjaž, Vehar Nace, Velišič Mirjana, družina, Ovca Robert, Oven Mateja in Skubic Duško, Skubic Matej, Sk varča Anton, Kavčič Franc, Kavčič Frančiška, Š. Helena, Margon – družina, Marinč Velkavrh Blaž, Velkavrh Jure, Velkavrh Bukovec Drago, Pacek Nevenka, Pajsar Janez in Olga, Skvarča Milena, Skvarča Kavčič Ivanka, Kavčič Janko, Kavčič Franc, Marinček Miro, Markelj Ana, Janez, Pajsar Milan, Pantič Štef ka, Pa-Mojca in Marjan, Slabe – družina, Sla-Laura, Velkavrh Marjan, Velkavrh Mi-Marija, Kavčič Peter, Kavčič Tomaž, Markelj Rok, Markelj Sandi, Markeljc lena in Andrej, Velkavrh Pavle, Velka­škulin Metka, Pavlin Milan , Pecman be Mateja, Slana Milena, Slana Nada, Kavčič Zofija, Kavčnik Benjamin, Ka-Mira in Janez, Markovič Andrej, Mar-Ivan, Pečar Anton, Pečar Janez, Pečar-Slana Vladimir , Slaščičarna Berzo, vrh Rudi, Verbič – družina, Verbič An­vran Irena, Kenk Ana, Kenk Janez, kovič Breda, Markovič Nenad, Marolt -Dečman – družina, Pečkaj Marija, Slavec Jakob, Slavec Janez, Sluga Ivanka drej, Verbič Bernarda, Verbič Boris, Kenk Janez in Lučka, Kenk Marta, Bernarda, Marolt Marjeta, Marolt Pečnik Franc in Ivan, Perez Andrea in in Vinko, Sluga Jože in Marija, Sluga Verbič Božo, Verbič Janez, Verbič Moj-Kenk Srečko, Kern Helena, Keršmanc Mojca, Marolt Tone, Mattias Primož, Martin, Perko Anica in Franci, Perpar Milena, Sluga Tone, Smodek Romana, ca, Verbič Tatjana in Božo, Verk Marko, Anica, Keršmanc Jože in Betka, Ker-Klemen in Karmen, Mattias Slavka, Nika, Perše Vilijem, Petan Edi, Petavs Smodiš Betka, Smrdel Sara, Smrtnik Veršnik Marija, Vesel – družina, Vide­šmanc Vinko in Sonja, Keršmanc Mauri Darja, Mavsar Bojan in Lidija, Dejan, Petavs Marija in Franc, Petavs Alenka, Smrtnik Domen, Smrtnik Ja-novič – družina, Vidic Irena, Vidič Že-Zdravko, Keržmansky Vesna, Kitič Mavsar Milka, Medic Jurij, Medic Na-Nada, Petavs Rado, Peteh – družina, nez, Smrtnik Marinka, Smrtnik Mar-lezen – družina, Vidmar Sonja, Vihte-Gordana, Klančar Julija, Klobučar taša, Medič Marjeta, Medič Marko, Petkovšek Darja, Petkovšek Dragica, ko in Franja, Smrtnik Melita in Marko, lič Manfred, Vihtelič Marjan in Nežka, Dragica, Knaflič Franci, Knez Vida, Meglen-Babič – družina, Mehagič Fa-Petkovšek France, Petkovšek Franci, Smrtnik Nace, Smrtnik Primož, Smr-Vihtelič Slavko, Vindiš Damjan, Vinšek Kobal Adolf, Kobal Cecilija, Kocijančič dija, Mele Jelka, Mele Luka in Jaka, Petkovšek Klemen, Petkovšek Rado in tnik Sebastjan, Smrtnik Stane, Smuk Jože in Emi, Vogel Magda, Vogrinc Nevenka, Kociper Silvester, Kočevar Mele Marija, Mele Miro, Mele Robert, Ani, Petkovšek Rezi, Petkovšek Simona, Bojan, Smuk Eli in Jože, Smuk Nada, Maruša, Vogrinc Nuška, Voljč Alenka Boris, Kočiš Jasmina, Kofjač Anže, Ko-Mele Tone in Milka, Merlak – družina, Petkovšek Slavko, Petoš Damir, Petrač Sokač Katarina in Sašo, Solina Zmago, in Tomšič Tomaž, Voljč Danica in Ja­gej Novak – družina, Kogoj Boris, Ko-Merlak Betka, Merlak Maja in Tomaž, Hvalica Martin, Petrič Andrej, Petrič Stanešič Marija, Stanovnik Branko, nez, Voljč Marko in Nataša, Voljč Pavla, goj Zadravec Tanja in Jože, Kogovšek Merlak Neža, Merlak Tonka in Martin, Anton, Petrič Francelj, Petrič Grega, Stanovnik Jože, Stanovnik Ladka in Voljč Terezija in Bojan, Voljč Trček Ta­– družina, Kogovšek Aleksandra, Ko-Mesarič Štefan, Mesec Bojan, Mesec Petrič Helena in Janez, Petrič Jože, Pe-Ludvik, Stanovnik Sašo, Stare Mira, tjana, Volk Dušan, Vonča Marička, govšek Andrej, Kogovšek Anton, Ko-Dušan in Andreja, Mesec Ivanka in trič Karl, Petrič Mirko, Petrič Stane, Stare Robi, Stare Vesna, Stare Zof ka, govšek Grega in Urška, Kogovšek Irena Toni, Mesec Majda in Grega, Mesec Vrabec Darko, Vraber Boštjan, Vrban­ Petrič Stanko, Petrovčič Andrej, Pe-Starovašnik Primož, Sterlekar – druži­ in Tone, Kogovšek Janez in Irena, Ko-Rajko, Mesec Renata, Mesec Sandi, čič Metka, Vrenjak Metka, Vr­ trovčič Bojan, Petrovčič Ivan, Petrovčič na, Stevanovič Goran, Strah Meta, hovec Brane, Vrhovec Frančiška, Vrho­govšek Jernej in Marica, Kogovšek Lu-Mesec Tjaša, Meško Marta, Meško Po-Jože, Petrovčič Peter, Petrovič Franc, Strauss Micka (Koroška), Strgar Ro-vec Matjaž, Vrhovec Mojca in Boštjan, cija, Kogovšek Marjan, Kogovšek Min-lona, Metelko Lenka, Metljak Nada in Pevec Boštjan, Pfaff Milka, Pihner Vi-man, Stružnik Alenka, Stružnik Ema ka, Kogovšek Mirjam, Kogovšek Nada, Mirko, Meze Janez, Mihelič Matevž, Vrhovec Polonca, Vrhovec Uroš, Vrho­ lijem, Pikl Peter, Pirc Aleš, Pirnat – in Miha, Stržinar Cvetka in Gašper, Kogovšek Peter, Kogovšek Peter ml., Mihevc Elo, Mihovlič Renata, Miklav-vec Višnja, Vrhovnik Tine in Marjana, družina, Pirnat Avguštin, Pirnat Kse-Stržinar Janez in Tončka, Stržinar Si- Kogovšek Tjaša, Kogovšek Vilma, Kon-čič Janez, Miklavčič Miro, Mikolič Lju-Vučko Ljubica, Vujanovič Suzana, Vuj­nja in Tomaž, Pišek Klemen, Pišek mon, Suhadolc – družina, Suhadolnik čan Darja, Končan Grega, Končan Ma-ba, Mikulan Irena in Tone, Mikulan novič Dalibor, Vujoševič Miha, We­Štefan, Pišoren Leon, Pivk Aleš, Pivk Bojana in Miha, Suhadolnik Jožefa, Su­ tjaž, Končan Olga in Franci, Končan Jelka, Miladič Snežana, Milavec – dru-ixler Ban Tanja, Weixler Edo, Zagožen Blaž, Pivk Frančišek, Pivk Janez in hadolnik Matjaž, Suhoveršnik David, Tadej, Končan Tomaž in Marija, Konč-žina, Milec Julka, Milojevič Zdravko, Zoran in Slavka, Zajc Marjana, Zajec Francka, Pivk Marija in Rado, Pivk Sil-Susman Janez, Sušec Špela, Svenšek nik Jože, Konradi Srečko, Kopač Ivi in Milošević – družina, Mirkič Andrej, Ana, Zajec Miha, Zajec Peter in Tadeja, va, Pivk Tončka, Plahutnik – družina, Jure, Svete Stane, Svetičič Janko in Jure, Koprivec Karmen, Koprivec San-Mišič Tom, Mivšek Edvard, Mivšek Zakrajšek Aleš, Zakrajšek Bernarda, di in Dragi, Korda Lado, Kos Anka, Kos Majda, Mivšek Miro – družina, MKer-Plenko Klemen, Pleskovič Marija, Ple-Minka, Svetlanovič Velimir, Svetličič Zakrajšek Sandi, Zakrajšek Vera in Danica, Kosi Iva, Kosi Stanka, Kostadi-šmanc d. o. o., Vrhnika, Mlakar Dane, stenjak Francka, Plestenjak Jure, Pleško Zora, Šajn Andreja, Šalamun Silvo, Jože, Zalar Domen, Zalar Marija, Zalar nov Andreja, Kostanjevec Aleš, Kosta-Mlinar Brane, Mlinar Janez, Mlinar Antonija, Pleško Jože, Pleško Matevž, Ščepanovič Milan, Ščuka Janez in Matic, Zalar Renata in Marko, Zala­njevec Ana, Kostanjevec Milan, Košir Matija, Modrijan Gašper, Modrijan Jo-Pleško Sonja, Plohl Tone, Podbregar Mimi, Ščukovt – družina, Ščukovt znik Lada, Zamejc Janez in Dragi, Za-Ani, Kotnik Franc, Kovač – družina, žefa, Mohar Anica, Mole Mojca, Mole Marija in Ciril, Podlipec Franc, Podli-Viktor, Šebenik Romana, Šega Darja, mejc Urška, Zavod Ivana Cankarja Kovač Breda, Kovač Pavle, Kovač Tine, Pavla, Mole Slavka, Mole Slavko, Molk pec Janka, Podobnik Darinka, Podvra-Šega-Čekovič – družina, Šek Janez, Še­Vrhnika, Zdešar Peter, Zdravkovič Ci­Kovač Vincencij, Kovačec Ema in Lud-Jože, Molk Lenart, Molk Marija, Moži-tnik Mojca, Podvratnik Peter, Poglajen mrov Dora, Šemrov Janez, Šest Maks rila, Zelenko Metka, Zelič Milan in vik, Kovačič Borut in Špela, Kovačič na Nastja, Mrak Kati, Mravljak Snežna, Albina in Milena, Poglajen Sašo, Poni-in Vid, Šestan Simona, Šešerko Marija, Miha, Zimšek Marko, Zobec Janez, Frane, Kovačič Rado in Andrejka, Ko-Mravlje Majda, Mrkič Miha in Marija, kvar Barbara in Stanko, Ponikvar Iva-Šimonič Marč, Šinigoj Boris, Šinkovec Zobec Marjan, Zobec Simon, Zorc vačič Stanka in Franc, Kozina – druži-Mrkun Slavica, Mrzelj Vika, Mrzlikar na, Ponikvar Nina in Miro, Popit Ga-Franc, Šinkovec Irena, Širok Franci, Anton, Zorc Francka, Zorc Joži in Voj­na, Kozjek Janez, Kozole Cvetka, Kra-– družina, Mrzlikar Anica, M r z l i k a r brijela, Popit Marta, Popit Milan, Popit Škander Brenčič, Škof Marija, Školc ko, Zorc Vinko, Zrimšek Jure, Zrnec marič Edi in Vesna, Kraševec Klemen, Matjaž, Mulalič Latif, Mulej Ksenija in Tomi, Popovič Zorica, Porčič Renata, Dušan, Školc Jože, Škrbec Darja in Metod, Zupan Andreja in Pavel, Zu-Krašna – družina, Krašovec Andrej, Janez, Mulej Majda, Murtič Mirko, Poropat Maja, Poropat Matjaž, Posavac Marjan, Škrbec Jure, Škrlj Marko, pančič – družina, Zupančič Andrej, Krašovec Brane, Krašovec Branko in Mušič Alojzija, Mušič Janez, Mušič Miro, Potrebuješ Malči, Poženel Tatja-Šmuc Vlado, Španič Josip, Špec Tatjana Zupančič Mimi in Bogo, Žagar – dru- Kotnik Valerija, Krašovec Ivanka in Nace, Nadlišek Marta in Polde, Nago-na, Praček Ivana, Praprotnik Vida, Pra-in Tone, Šraj Marina, Šraj Saško in Ale­žina, Žagar Joži, Žagar Martin, Žakelj Tomo, Krašovec Jože, Krašovec Jurij, de – družina, Nagode Albin, Nagode znik – družina, Prebil Ljuba, Prebil ksandra, Štalec Kristina, Štefančič Krašovec Maja, Krašovec Mateja, Kra-Andrej, Nagode Anton, Nagode Fran-Meri in Oto, Prelec Grega, Prelec Žiga, Marcel, Šterman Frančiška, Štiren Jože, Barbara, Žakelj Majda in Boris, Žakelj šovec Metka, Krašovec Nevenka, Kra-ce, Nagode Ivana, Nagode Liljana, Na-Prelovšek Jelka, Prhat Silva, Pribošič Štirn – družina, Štirn Jože, Šurca Fani, Marko, Žakelj Vinko ml., Železnik Mi­šovec Srečo, Kratochwill July, Križ Ja-gode Marinka, Nagode Marjan, Nago-Bojan, Prijatelj Marjan, Pristavec Bar-Šurca Jana, Šurca Marija in Janez, Šur-lojka, Železnik Polona, Železnik Simon,nez, Križman Stane in Irena, Krompič de Marko, Nagode Milena, Nagode bara, PRO SAF d. o. o., Vrhnika, Prvin-ca Ogrin Betka, Šurca Polona, Šušmelj Železnik Srečo, Železnikar Ivan, Žga-Dejan, Krvina – družina, Krvina An-Nace, Nagode Silva, Nagode Slavko ml., šek Širok – družina, Pudja Mirjana, Tina, Šuštar Tončka, Šuštaršič Bernar-vec Minka, Žgavec Oblak – družina, drej, Krvina Roman, Krže Franci in Nagode Stane, Nagode Stane in Mile-Purič Nermina, Pust Branko, Pušelja da, Šuštaršič Niko, Šušteršič Darka, Šu-Žibert Valerija, Židanek Janez, Žigman Ljudmila, Kržič Anton, Kržič Franc, na, Nared Pavla, Nartnik Matjaž, Nar-Ivo, Pušnik Baldi, Puterle Marko, Rački šteršič Jože, Šušteršič Rok, Šušteršič Franc, Žilavec Minka, Žilavec Tomaž, Kržmanc Irena, Kržmanc Tomaž, Krž-tnik Milan, Nikolič Andreja in Vlado, Vida, Radič – družina, Radošek – dru-Zinka, Švab Matic, Švajger Stane, Šven-Žirovnik Marija, Žirovnik Urban, Ži­manc Vanda, Kržmanc Zlata in Stane, Nolimal Tomaž in Tina, Novak Ale-žina, Rakuša Lara, Rautovič Aleksan-tner Stane, Švigelj Franc in Boža, Švi-vec Milena, Živič Jože, Žlender Nada, KS Stara Vrhnika, Kuclar Stane, Kucler ksandra, Novak Andrej, Novak Ber-der, Ravbar Nina, Ravbar Vojko, Recek gelj Tadej, Švigelj Veronika, Švigelj Ze-Žnidaršič Jernej, Žnidaršič Marjana,Karmen, Kucler Olga, Kuharič Marija, narda, Novak Darinka, Novak Darko, Leon, Remškar Anton, Repnik Viktor lenc – družina, Tavčar Špela, Žnidaršič Milena, Žnidaršič Samo Ja-Kunc Senada, Kunstelj Mimica, Kupec Novak Janez, Novak Janja, Novak Jože, in Sonja, Reven Olja, Rigler Boris, Rihar Tekavc-Tomšič – družina, Ters Peter, nez in Jana, Žnidaršič Vida in Žun Ta-Valentin, Kuralt Ivan, Kurinčič Ivanka Novak Marija, Novak Marjan-Ilčk in Majda, Rihar Miha, Rihar Miha st., Ri-Teršar Dolores, Teršar Matjaž, Tešar tjana. NAS CASOPIS 445/30.1. 2017 C M Y K 71 71 MALI OGLASI pedagoginja. Imam večletne izmeri 1100 m2. Cena po dogo­sistemom, moči 100W, nizko Odkupujemo krave, telice in Storitve izkušnje na področju pouče-voru. Telefon: 041 439 499. Ostalo in srednjetonski zvočnik brez bike za zakol. vanja. Pri svojem delu sem ohišja, moči, 40W ter glasbeni Tel.: 031/387 922. uspešna. Lokacije poučeva-V Horjulu oddam prostor v stolp Korting-300, z radijem, Imam več ženskih oblačil,Če imate poln urnik in nja: Vrhnika, Log - Dragomer, velikosti 40 m2, primeren za kasetofonom in ojačevalcem, lepo ohranjenih. Pokličite na Motokultivator, koso, mul­ vam čez dan zmanjka časa za Horjul in Borovnica. Več in-skladišče ali mirno poslovno ugodno prodam. Cena po dogo­ številko: 01 755 10 18. čar, frezo, traktor, priko­ hišna opravila, vam nudim formacij: 041 878 661. Lepo dejavnost. Možnost najema voru. Tel.: 031/844-575. lico in drugi stroj, tudi v čiščenje (sesanje, pomiva­povabljeni. dodatnega prostora za pisarno. Prodam digitalni TV okvari kupim (041 407 130). nje tal, prah ...) stanovanja Cena po dogovoru. Kontakt: sprejemnik in anteno Big Zaradi zaprtja obrti proda­ali hiše. Cena po dogovoru. Samskim pomagamo najti 041-692-666. jam lepo ohranjene delovne Star. Cena po dogovoru. Tel.: Sprejmem stare deske, ore- Kontaktna št. 040 744 502. novo ljubezen - življenjskega 041 549 280 in pisalne mize, stole, omare, hove, češnjeve, jesenove... Tel.: partnerja. Organiziramo Prodam manjšo samostojno skladiščno omaro s tridesetimi 031 643 602. Naučim vas oblikovati iz zmenke z ujemanjem – ena stanovanjsko hišo na Bloški Prodam kvačkane pr-predali za droben material, sten­gline. Več informacij na tel. št. na ena, izlete ter butične spo-Polici, 80 m2, zgrajena l. 1850, Iščem primeren travnik tičke iz belega garna ter ske preda lčnike z elektronskimi 051 346 179. znavne dogodke za samske. adaptirana l. 1975. Priključki: vo-za postavitev čebeljih panjev. gobeline oziroma slike v komponentami, stek leno vitrino Več informacij lahko dobite dovod, elektrika, telefon, poleg Dostopno z osebnim avtomo-ok virju. Prodam tudi elek-s kovinskim ogrodjem, osci- Katering za dogodke kot na gsm: 041 564 939, w ww. hiše stoji gospodarsko poslopje, bilom. Lokacija okolica Drago-trični pekač premera 50 cm. loskop in še kaj. Mogoč ogled so: sv. krst, sv. birma, valete, planetzmenkov.si & planetz-hiša ima tudi lasten vrt. Hiša s merja ter relacija Dobrova–Pol-Telefon: 031 439 994. po predhodnem dogovoru na poroke, maturanski plesi, roj­ menkov@gmail.com. pripadajočim zemljiščem (970 hov Gradec. Sporočite na gsm: telefonsko številko: 041 619 322 stnodnevne zabave, pikniki … m2) je bremen prosta in vpisana 040/470-222, Matjaž Prodam elektromotor z (Vrhnika). Pijača po nabavnih cenah za Poučujem klavir in elek-v zemljiško knjigo, ob hiši je tudi vodno črpa lko, strešnik bralce Našega časopisa. Tel.: prostor za parkiranje. Hiša je Prodamo mizo za namizni trične klaviature. Ponujam Prodam kranjsko podolgovato Tondach: norma – 50 kosov, 051/684-975, Zavod Jeterbenk. potrebna adaptacije. Energijska tenis, popolnoma novo, skupaj možnost učenja pri meni na repo. Kosmato ali olupljeno. zareznik – 100 kosov. Pro­oznaka stavbe: G. Cena po dogo-s priborom. Miza je zložljiva. Vrhniki ali pri vas doma. Več 031 683 050. dam tudi voz gumar. Tel.: 031 Nudim strokovno pomoč voru. Za več informacij prosim Cena je 150 evrov. Informacije informacij: 041 878 661. 255 648. pri težavah s partnerskim pokličite: 041 502 870. na tel. št. 041 675 943. Prodam bukova drva, suha, odnosom in pri vzgoji otrok. Sem družinska mediatorka. žagana na dolžino 0,5 m. Tel: Prodam tri starejše lesten- Tel.: 041 239 769 ali w ww.src- V Srednji vasi pri Polhovem ce (lustre) in starejši kotel za Nudim pomoč pri reševanju 041 807 941 na-moc.si. Delo Gradcu (na lepi lokaciji) pro­žganjekuho. Tel.: 031 627 959. sporov. Mediacija je oblika dam zazidljivo komunalno alternativnega reševanja Vedežujem in rešujem vse Prodam mešana suha drva opremljeno parcelo (voda, Za primerno ceno iščem Iščem delo na območju vaše težave, večinoma zakon-sporov v zadovoljstvo vseh (mešana: bukev, hrast). Telefon: elektrika, asfaltirana cesta - do vpletenih, brez posredovanja prostor (okolica Vrhnike, Vrhnike: proizvodnja, razvoz, ske. Zato, če jih imate, pokličite, 031 852 871. parcele), v izmeri 710 m2. Tel.: Dobrova, Horjul ali Polhov pomagam lahko tudi pri sečnji sodišča. Povabljeni. Kontakt: rešila bom vašo težavo po zelo 041 653 155 ali 01 75 40 636. Gradec) za postavitev jajco-lesa. 031-616-031 041 878 661 hitrem postopku. Tel.: 051 251 Prodam leglo terierjev jack mata. Telefon: 031 550914 489. Kupujeva hišo z vrtom na ob-russell z rodovnikom, brez V svoj kolektiv sprejmemo de­močju Vrhnike in okolice. Cena papirjev. V pasji družinici je kle za delo v strežbi v Horjulu. Nudim energijske tret-Nepremičnine, Prodam glasbeni stolp do 150.000 evrov. Tel. št.: 040 šest samčkov in ena samička. Tel.: 041 537 844. maje in svetovanje za »Sharp« (radio, kasete, CD) z 211 54 4. Kužki so bele barve, glava gradnja osebno in duhovno rast. zvočniki. Cena po dogovoru. in lise na hrbtu pa so rjave Telefon: 051 346 179. Telefon: 031 643 212. Zamenjamo lastniško dvosob-in črne barve. Datum koti-Motorji, avtomobili Oddam sobo s kopalnico no stanovanje, 62 m2, letnik tve – 1. november. Kužki Dva zvočnika v lesenem Nudim učno pomoč šoloob-in sanitarijami v stanovanjski 2003, na Vrtnariji (Vrhnika) za so zdravi, živahni in igrivi. veznim otrokom. Po izobrazbi hiši v horjulski dolini. Kon-ohišju; 31,5 x65,0 x 30,5cm, Prodam moped Ciao, generalno cca 45 m2 veliko v pritličju ali z Cena: 250 evrov in stroški z nizko, srednje in visoko-obnovljen, bordo rdeče bar ve. sem pedagoginja in imam takt na št. 051 318 052. dvigalom v centru Vrhnike. Tel: cepljenja (približno 50 evrov). Tel.: 041 619 322. toncem ter bas refleksnim veliko izkušenj ter zagotavljam 051 355 143. Informacije: 040 546 385. Prodam zazidljivo parcelo odlične rezultate. Več informa­v izmeri 530 m2 za gradnjo cij: 051 346 179 Prodam 2 nova ALU okna, 90 stanovanjske hiše na Lukovici Ugodno prodam konzolni x 90 cm, z ruletami in zunanjimi pri Brezovici. Vsa infrastruk-cirkular za drva. Cirkular ima Računovodske storitve in tura, na katero se objekt pri-policami. Prodam tudi elektro kovinsko konstrukcijo in je kako­ davčno svetovanje že od leta gradbeno omarico oziroma vostne domače izdelave. Poganja ključuje, je ob parceli. Dostop 1999, Andreja Piskač s. p., Hor­ ploščo. Telefon: 041 751 421. ga tri fazni 3 KW elektromotor. urejen po asfaltirani cesti julska cesta 116, 1356 Dobrova. Premer (vidia) lista je 400 mm. Za doparcele. Za dodatne infor­ macije pokličite po telefonu Starejšim osebam nudim vso na: 030 931 750. Turizem oskrbo na domu, tudi nepo- Podarimo psička mešančka, kretnim. Ozdravim levkemijo, manjše rasti, star je tri mesece Poceni prodam PVC okna, sladkorno bolezen, nekatere Lep apartma za do 4 osebe, zelo igriv in vajen otrok. Mate­1 kom – 180 x 140 cm, 2 vrste raka. Preprečim osteopo-Červar – Porat (do Poreča 5 ja 031-532 332 kom – 80 x 140 cm. Tel.: 031 rozo. Zeliščar, 031 006 155. km), blizu morja, infrastruktura 627 959 kolesarske in sprehajalne poti, Starine Sestavimo različne po-oddajam po ugodni ceni. Tel.- Izdelujem razne lesene godbe, uredimo zemljiško-041 828 455. konstrukcije (nadstreški, knjižno stanje, svetujemo pri Star mizarski ponk, skrinje, ostrešja, zamenjava kritine, dedovanju in delovnopravnih Na obali oddam parcelo v omare, voziček ciza, kripa ali izoliranje podstrehe, vsa kle­ razmerjih. Pokličite na tel. št: najem za postavitev počitniške lojtrnik in druge stare predme­ parska dela – žlebovi). Opra­ 051-318-052. prikolice za obdobje 5 let. Tel: te kupim. Tel.: 031 878 351. vim ogled, svetujem, izdelam 041 502 674. predračun. Možnost dobave Inštruiram matematiko za Podarite odvečne knjige, vsega potrebnega materiala osnovno in srednjo šolo, tudi priročnike …? Pokličite, z in odvoz odpadnega. Telefon: na vašem domu. Informacije Kmetijstvo veseljem pridem, jih odpeljem 041 653 428. na telefonsko številko: 031 in ohranim. Tel.: 030 996 225. Na Vrhniki menjam prijetno, Prodamo dve PVC-cisterni, Prodam kamnit portal vrat 32 m2 veliko stanovanje v 1000 l, za čisto vodo, ojačani s Izvajamo najrazličnejšain rešetke za okna (gavtre). bližini zdravstvenega doma kovinsko armaturo in ventilom zaključna dela (k rovsko-Telefon: 031 730 552. in avtobusne postaje. Stano-za izpust. Cena 100,00 EUR za -k leparska, izdelava podstreh, vanje je v mirnem bloku v kos. Vse preostale informacije vgradnja in dobava oken, bar-Šivalni stroj znamke Singer, visokem pritličju in je vpisa-na št. 040 25 88 99. vanje napuščev in fasad, knauf starejši, na nožni pogon, pro- no v zemljiško knjigo. Obsega suhomontaža, izvajamo adap-dam za simboličen znesek ali kuhinjo z jedilnico, sobo Na hribovski ekološki kmetiji tacije...). Imamo svoje stroje in celo podarim. Hkrati lahko z balkonom ter kopalnico vam nudimo kokošja jajca. orodje, s katerimi zagotavljamo oddam tudi obleke. Tel.: 041 z WC-jem. Ker stanovanje Mogoča dostava po dogovoru. visoko kvaliteto in zaključek 666 953 (Vrhnika). presega potrebe naše družine, Tel.: 031 526 543 (Marija). projekta v dogovorjenem roku. iščemo zamenjavo za večje Smo z Vrhnike. LesnaMont Diatonično harmoniko, stanovanje (na Vrhniki) z do-Kupim motorno žago znamke d.o.o. : 041 792 742 Franc Kucler, Vrhnika, stara 80 govorom ob našem doplačilu. Husqvarna ali Stihl, lepo ohra­let, prodam. Tel.: 051 311 573. Nudim učno pomoč šoloob-Ponudbe na gsm 041-962-888. njeno, malo rabljeno, novejšo, in veznim otrokom za matemati-motorno kosilnico, ko, angleščino in slovenščino. Na Dolu pri Borovnici pro-bočno na nitko, takoj kupim za Po izobrazbi sem univ. dipl. dam zazidljivo parcelo v gotovino. Tel.: 041/541-858. NAS CASOPIS 445/30.1. 2017 CMYK 72 OGLASI 72 Odkup lesa na panju PLAČILO TAKOJ GOZDARSTVOd.o.o. Velika Ligojna74I1360 Vrhnika T:041/706-359 E:mm.matic.malovrh@gmail.com www.gozdarske-storitve.si IZDELAVA KOVINSKIH NADSTREŠKOV, DVORIŠČNIH VRAT, OGRAJ IN DRUGIH KOVINSKIH IZDELKOV Koprivec in družbenik k.d. Tel/fax: 01 75 04 090, gsm: 031 323 795 Lesno Brdo 41a, 1360 Vrhnika www.koprivec-druzbenik.si janez@koprivec-druzbenik.si ASF ALTIRANJE in TLAKOV ANJE Roman Jesenko s.p. Urejanje dvorišč, parkirišč, dovoznih poti, podpornih zidov, izdelava hišnih priklopov, kanalizacije, vodovod, čistilne napeljave... E: tlakovanje.jesenko@siol.net M. 041/ 766-587 www.tlakovanje-jesenko.si NAS CASOPIS 445/30.1. 2017 C M Y K 74 ZAHVALE IN OGLASI 74 NAS CASOPIS 445/30. 1. 2017 C M Y K 75 Nagradna križanka Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoč pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. J U N I O R REŠI ME SUDOKU Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, se je glasilo: »Veseli december«. V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami, sreča pa je bila naklonjena sledečim: Tanji Kornet iz Zaklanca, Tatjani Brejc z Brezo­vice in Davidu Owowi iz Brezij. Nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 14. februarja na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Nagrajenci bodo prejeli praktične nagrade, ki jih poklanja PEDIKURA – KOZMETIKA MASAŽA – Mateja Bizjak s. p. z Vrhnike. PRIIMEK IN IME: TOČEN NASLOV: Reši me! TELEFON: • Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote ča sopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638; elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna grafična podoba Našega časopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 540 izvodov. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Anja Sedej. Cena zahval: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073 NAS CASOPIS 445/30. 1. 2017 C M Y K 76 24X 3,95 €* * Cena velja ob vezavi za 24 mesecev. TC MERCATOR VRHNIKA, Robova cesta 6 | T: 01 755 71 61 | M: 041 342 000 | mega.phone@siol.net