195. številka. Ljubljana, v sredo 26. avgusta 1396 XXIX. leto Imhsjci mk dan tvdMr« isimfti nedeljo in prasnike, ter velja po poŠti prejeman sa avstro-ogerske deftele sa vee leto iti i'id., sa pol leta 8 "Id. m Potrt lata 4 gld., sa jeden 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brat pošiljanja na dom sa vse leto 13 gld., sh M rt leta S gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld,. l<> ki. Za pofliljame na do;n racun.-i se po 10 kr na mesec, po 30 kr. sa četrt let*. — Za tuje detel o toliko voc, kolikor poštnina snafta Za oznanila pladnje se od ttiristopn* petit-vrste p«j »> kr., ce so oenanilo jedenkrat tiaka, po 5 kr., fie se dvakrat, in po 4 kr., oc bb trikrat ali večkrat tlaka. Dopisi naj se isvole frankii-ati. — Rokopisi se ne vračajo. — OredniStvo in u pravni A tvo je na Kongresnem trgn it. V2. Čpravnlltvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, otmanila, tj. vse adminiilrativne stvari. Pred jesensko kampanjo. Na Dunaji, 25. avgusta. Poletje se bliža konca in z vseh stran ij se vračajo državniki in politiki, da prirede in poskrbe, kar je treba za jesensko kampanjo državnega »bora, za njega prihodnje zasedanje, katero bode trajalo kvečjemu do meseca februvarja prihodnjega leta, kajti ta mesec poteče Šestletna doba, za katero je bila voljena sedanja zborn ca. Da sa je začela jesenska sezona in da je konec mrtvi sezoni, priča vest, katera se je raz nesla danes: Da se državni zbor ne snide, kakor je bilo iz prva določeno, žev drngi polovici meseca septembra, nego šele v mesecu oktobru. Ta vest, katera izhaja iz jako verodostojnega vira, je velikega političnega pom na. Ako j6 res nična, potem nepride avstro -o gerska pogodba več pred sedanji drž. zbor, nego se predloži dele prihodnjemu, o čigar sestavi se nič gotovega ne ve, ker se bodo vršile volitve na podlagi novega volilnega reda, vsaka volilna reforma pa je „skok v temo". Ministerski predsednik se je močno potegoval za to, da pride pogodba še pred sedanji drž. zbor. Zgodilo bi fl»* to lahko, kajti pogajanja mej avstrij sko in mej ogersko vlado glede pogodbe ho — iz vzemši vprašanje o avstro-ogerski banki — do gnana. V vladnih krogih se tudi pripovt-dnje, zakaj fsli grof Badeni, da pride pogodba že na jem n pred državni zbor. Zatrjuje se, da je vlada i z -poslovala dokaj ugodnejšo pogodbo nego sta bili zadnji dve in grof Badeni je prepričan, da bi prihodnje državnozborske volitve imelu zanj dosti ugodnejši izid, če bi prebivalstvu mogel pokazati ugodno pogodbo, nego če bi se vrSile volitve, ne da bi se vedelo, kako bode s to pogodbo. Ogerska se temu prizadevanju grofa Badeuija z vso odločnostjo upira. Tudi za ogerski državni zbor se bodo na spomlad vršile nove volitve in z ozirom na te volitve neče nobena stranka, da bi državni zbor v zadnjem Bvojem zasedanju se bavil s pogodbo: Opozicija ne, ker jej bode negotovost glede pogodbe koristila pri volitvah, pri ka terih itak upa, da pridobi znatno število novih mandatov, vladna stranka pa zategadelj ne, ker ve, da bi bila uničena, ako hi se pogodba za Avstrijo ugodnejše premenila. V takih razmerah je umevno, da se tudi vlada ustavlja Badsnijevim željam, že ker ve, da je je odstop neizogiben, če se jim uda. Pred nekaj tedni se je bili prav radi tega unela živahna polemika mej avstrijskimi in oger skimi oficijoznimi listi, katera pa ni ničesar dognala. DunaJHki krogi so mislili, da zmaga Badeni, zato jih je d*naša-a vest, da se snide državni zbor dele meseca oktobra močno presenetila. Ako se snide drž. zbor šele v oktobra, ne bo več časa za pegodbo, kajti rešit' mu bode najprej državni proračun in n<-kaj manjših predlog, mej temi novi domovinski zakon, kar bode trajalo do konca meseca decembra, potem pa se snidejo deželni zbori, kateri bodo povprek po pet tednov zborovali, tako, da po Božiču sploh ne bo več mogoče sklicati poslanske zbornice Jesensko zasedanje poslanske zbornice torej ne bo tistega pomena, kakor se je sodilo, a vzlic temu dela grofu Bndeniju veliko ^brbij. Razprava o proračunu ne bode tako gladko tekla, kakor bi vlada želela, zlasti ne razpra a o di s p o z i c i j-skem fondu. Vlada ve povsem gotovo, da bodo zoper dispozicijski fond glasovali nemški liberalci, vsi češki, protisemitski in nemskonacijonalni poslanci, najbrž pa tudi katoliška ljudska stranka, upa pa, d * bodo zanj glss »vali razen Poljakov in konservativnih veleposestnikov tudi slovenski poslanci. Ministerskemu predsedniku je mnogo na tem ležeče, da potegne vsaj slovenske poslance na svojo stran, kar pa ne pojde posebno lahko, k»jr se je vlada Slovencem doslej le z besedami karala pravično, z dejanji pa svojih besed ie ni drkazala. Vzlic pričakovanim nevarnim debatam in vzlic temu, da bode sila težko, rešiti dispozicijski fond, ako ga bode sploh mogoče rešiti, upa vlada, da doŽene drž. zbor proračunsko razpravo do konca meseca decembra. Po zasedanju deželnih zborov se poslanska zbornica razpusti, in se bodo nove volitve vršile mesoca marca. Žena ubitega bojevnika. (Črtica iz lota 1848.) H. (Da\je.) BUboga žena, bolest in žal zmešali sta ti um!" „Gospod velitelj, bili ste dober prijatelj mojemu možu. Z» prelito kri svojega soproga zahtevam mHsčevanja! Ali imam daleč onega iskati, ki bi izvršil to maščevanje?" »Hermina, spametuj se! Čislam bolest tvojo, spoštoval sem tvojega moža, in ko bi v tem tre-notji mogel pojedinec pomilovati, jokal bi za njim; toda kako ti more vender priti na um, jaz bi naj n meni izročeno armado ne umel druzega poklica, nego osvetiti pojedince, in ko bi bil moj najboljši Prijatelj, da celo brat ali oče? In z vso svojo armado naj bi iskal in sledil človeka, ki je ubil tvojega moža? In ko bi ga konečno našel, bi bilo li možato, bi to prietajalo poštenemn vojaku, vrlega vojaka ukazati zaradi tega usmrtiti, ker je na bo J£*6i, v javnem boji, ubil tega, kogar sera ljubil? To mor« A ti storiti, a ne jaz, ker si iena in so V ■ ;Jtil>IJ26. avgusta. Volilna agitacija na štajerskem V nedeljo je bil v Gradcu shod političnega društva za graško okolico, na katerem so govorili razni nemškonarodni veljaki in je državni poslanec Morre razvijal svoj program. Vse je pa bilo Ie zabavljanje proti Kal-teneggerjn in celjski dvojezični gimnaziji. Morre se je opravičeval tudi proti temu, da mu očitajo, da dobiva neko pokojnino. Pokojnino dobiva tudi grof Hobenvvart. Vodja konservativcev je bil minister sedem mesecev in 21 dnij in zato dobiva pokojnine 8400 gld. Od 1871. leta je dobi že 210000 gld. pokojnine. To je tudi dosti za sedemmesečno delovanje. Ta grof Hobenvvart je ukazal štajerskim konservativcem glasovati za celjsko gimnazijo. Shod se je jednoglasno izrekel za Morretovo kandidaturo, kar pa nima nobenega pomena, ker konservativcev ni bilo na ta shod. Oklic čeških Nemcev. Schleainger, vodja čeških Nemcev, je izdal povodom potegovanja Cehov za češke manjšine v zaključenem nemškem ozemlju neki oklic na nemško prebivalstvo. V oklicu pozivlje Nemce, naj bo na vso moč upirajo čehom in se trdno drže gesla: Nemško ozemlje za Nemce. V oklicu se naglasa, da imajo le Nemci pravico do nemških krajev na Češkem. — Borba bode torej še huda. Češki poslanci so pa v nedeljo sklenili, z vsemi silami delovati, da za češke manjšine pribore narodne pravice. Iidali bedo neki oklic na ves Češki narod, izdajali brošure v raznih jezikih, v katerih bodo pojasnjevali žalostni položaj čeških manjšin in osnovali poaeben narodni zaklad, iz katerega bodo podpirali Čehe v nemških krajih. Izjemno stanje v Galiciji Poljska š'ahta se vedno bop, da bode pri prihodnjih deželnozbor-skih volitvah poražena, posebno k- km* tska Btranka jako močeno ag.tuja. Da s* to prepreči, je jela moledovati pri vladi, da se v Galicji proglasi pred volitvami izjemno stanje, da ae bodo mogli prepovedati vei ah odi kmetske stranke. Oorenjeavstrijsko veleposestvo h hI- volilo samo konservativce v deželni /bor. Pnauj^ni kompromis so kouservutivni veleposestniki odklonili. To je bilo tudi pričakovati. Konservativci so po- | prrga njegova, jaz pa nikoli, ker sem vojak in vodja". „Smatrate me za lahkomiselno, gospod poveljnik", n iV žena, povzdignivši svoje velike temne oči, „saj nisem zahtevala, da bi ga asmi iskali. Sama bom za to skrbela, da bi ga mogli dati usmr titi po zakonu in pravu In ko bi leto dnij trajal moj trud, vender se mi to posreči v jednem letu. Privedla bi tega človeka pred vaa, rekoč: Zakrivil je to! ali: Zakrivil je ono! Ne preostajalo bi vam druzega, nego obsoditi ga po vojaškem zakonu, zlo miti pred njim palico in reči: „Samo pri Bogu je usmiljenje". — In ko bi korakal na morišče: „Ne zaradi teh prestopkov moraš umreti, temveč jaz sem ista, ki te usmrtim, ker si mi ubil moža". „0 Heroina, kako si srečna v svojem sovraštvu ! Celo leto hočeš misliti na osveto . . . Kje bova že Čez leto dnij ? Kdo naj bede še tu ?* .Ako me tu ne bo več, prestanemo čutiti, a to je dobro. Ne bojim se smrti, a dokler živim, pa ga ne zabim". .Dobra Hermina, dosti si že govorila o svojem žalu, a sedaj dovoli meni, da jaz spregovorim o svojem. I jaz imam svoje mrtve, in mnogo jib je, in kot je videti, bode jih še več. „Ne zapuatim tu. Vse vem, kur se je s teboj pripptlo Obkolili so te; moral se bodeš podati ali pa poginiti s svojim kerdelom. Hodila sem tri cele noči po sovražnem taboru, preoblečena jedenkrat v markitanko, drugo v kmetico in v tretje kot mož. Ko so te včeraj z mesta prepodili, imel ei še srečo: poginil bi bil, vender ne moreš se prebiti čez vrh. Pota so ti zaprta z vseh stranij. N.td Selakno je prehod tako zaseden s topovi, da bi on«i zgubil polovico svoje armade in še bi ne piodrl. Toda ko bi mogel priti nepozorovan za hribček, imel bi potem popolnem slobodno iu odprto pot, kajti celo do Braniskovskega vrha ni zasedeno niti jedno mesto. Poveljnik se trpko nasmehne: „Kako pa t,a pridem, znabiti po zraku?" „Ne, temveč pod zemljo!- Te besede je izgovorila tako nežno, da je bil poveljnik ves iznenadjen. „Da, pod zemljo Dobro so še spominjam, ko sem bila še mala deklica in se v teh krajih igrala, da smo našle često na podnožji tega hriba podzemeljski predor, v kojem smo se prt igrah često skrivale. Nekoč se vdero za nami porodni fantje, prijateljice moje se razprše, jaz jim pa uidem v ta prodor Nekteri izmsj njih hite zn rasnoj in me ja- polnoma jednaki liberalcem. Radi bi le onda kompromis, kjer ho v manjšini. Pri dotičnern posvetovanju konservativnih veleposestnikov je vladala najlepša sloga, vsi so bili za to, da ne volijo v deželni zbor nobenega liberalca. Strah katoliške ljudske f.tranke jo bil popolnoma neopravičen. V Stari Srbiji in Makedoniji jo prebivalstvo močno razburjeno. Povod je to, da so sklicani rezervisti več krietijanov pobili. Jezi jih, da morajo k vojakom. Ubili »o tudi jednega arhimandrita. Seveda tudi srbski agitatorji nekoliko hujskajo narod k ustaji. Rumunija se posebno zmima za makedonsko Rumune ali Vlahe. Kor pa ve, da bodo kar zginili, ako ee Makedonija pridruži Bolgariji ali Grški fcli če tudi le Makedonija dobi večjo s^rao-upravo, d* sh bodo Bolgari mogli svobodno razvijati, si prizadeva pregovoriti Turčijo, da v Makedoniji pusti vje pri starem in zlasti Bolgarom v nobenem oziru ničesa ne prijenja. Pa tudi Avstrija se zanima za Vlafce in jih hoče porabiti proti Slovanom na Balkanu. Ta politika s** pać ne posreči. Makedonski Srbi. Srbska viada je v Carigradu htor.la korak, da bi ne v Makedoniji priznala tudi .srbska uaroduost. Pri spisovanju matrik in atatistidnih podatkov se Srbi vpisujejo za Grke uli Bolgare, kateri veri že pripadajo. Srbi so tako m kako !..:M..!i doseči, da se konetatuje po oficijelnih spisih mod srbskega Šivlja v teli dveh pokrajinah. Turška vlada je tudi proti srbskemu poslaniku priznala, da so srbske pritožbe popolnoma opraviči no. Srbi so se zatorej že nadejali, da 89 v Makedoniji osnuje posobna srbska c-rkev. V Ciri-grada so pa \edeii, d-, bi to dalo le nov povod raz-porom. Turška vlada je zatorej ukazala, da se Srbi, Bolgari in Grki iraa.o v apatične knjige in statistične podatke vpisovati samo kakor pravo itavai, po narodnosti bs pa nioia,o reč to-iti. Srbi take cdlo'itve niso nič prav veseli. Dnevne vesti. V LijMoljaii, 2d. avgusta. — (Letošnji izlet društva »Pravnika"*) j* namenjen v Divačo, in stcsc ss bjJe v.šil dne 6. septeaabr\ t. 1. Ti kraj hm jo zaradi tega izbral, ker daje priliko os b to pravnikom, iz Primorja in Istra i< ]->!■' h se »zl-.ta ;i s-zn^oiti se z društve-mki, ki pridejo od kranjske in štajerska strani. Vab'jiv ta kraj tu J zaradi prirodnih znameni« tostij, škocjanskih j:.rn in divaškn vilenica, katere si pri tej priliki lahko ogledajo isletniki. Do nedaj so se vsi MPravnikovia ialsti jako dobro obnesli m se jih vsi udeležoiki radi z veseljem opominjajo. Dvombe ni, da tudi letošnji izlet v Divačo p-tvabi lepo Itevilo pravnikov, kateri preživa v kolegijalni družbi nek d.ko u ur. Iz programa saio na- predni prioh iti i njel Skopni o i bo d iz Ljubljane b da v nedeljo dna 6 septembra zjutraj ob «'». uri z brsovlakom, *i potoma vzp.ej ne pravnike iz Notranj k-! i.i Rske ter prid« v Divačo ob 8. uri 21 m n. 01 triaike le goriiltfl strani pridejo izletniki v Divačo m mej veli kimi skalam« in blatno zeoiljo. Trne in samoto som se manj bala nego strašečih dečkov tor sem še nadaljevala pot. Nakrat se mi zazdi, kot bi videla pred seboj svetlobo: daleč, jako tl.'!.>č brlela mi jo nasproti. Hitala se>m v tem smeru in svetloba mi je prihajala vedttO bliže; po skoro colournem bogu prišla som zcpot na beli dan in mislim, da bi nerada hodila po tej poti še jedenkrat, po koji sem v strahu in bojazni tako urno bežala". Poveljnik jo pazljivo poslušal te besede. .Ko doapem zopet na prosto, vi Jim prod seboj prostran z. raftčon gosd, iz kojega nisHin vedela poti. Plakaje sedem na parobek, in oudi ho me našli mi mogredoči rudokopi tor so me brez obotavljanja privedli v prvo vas. * .Ta vas se zore.....? preseka jej naglo be sedo poveljnik. „So'akna . . Povoljnikove oči jamejo iakreti, pristopi k žoni, stisne joj roko in jo objame. restavraciji odidejo ali se odpeljejo izletniki v pičlo uro oddaljene škocijanska jama, katere bodo primerno razsvetljene. Porolulne ob polu 2. uri h) le skupni obed v kolodvorski restavraciji. Po obedu si bodo izletniki lahko ogledali divaško okolico osobito pa viieničo. Tisti večer odide postni vlak proti Trstu, oziroma Gorici ob 7. uri 52 min. proti Ljubljani in Reki ob 0. uri 43 min. in proti litri ob 8- ari 8 min. Ta program kaže, da se dan izleta da. vrlo izkoristiti; prilika p * je tuli podati se iz D.vačj kam naprej proti morju, ker je 8 dan septembra praznik, na kar se je „Pravnikov" odbor oziral, določujoč po naročilu društvenega shoda dan in kraj izleta. — („Pravnikov" izlet v Divačo ) Ker je treba poprej vedeti, koliko se jih udeleži skupnega obeda v kolodvorski restavraciji, blagovoli naj va ikdor svojo udeležbo naznaniti aa|kasneje do srede, dno 2. septembra t. I. pri blag. gosp. D u kiču, c. kr. okr. s -d a; k o v Sežani, ali pa pri podpisanem podpredsedniku društva „Pravnika". P. n. gg. ljubljanskim društvenikom se dopošlje posebna oznanilua pola. Zi odbnr: Dr. D. Maj ar on. — u Glasbeni Matici") so je posračilo na tneato začasno odhajajočega gosp. Ilobada pridobiti kot uoitelja in koncertnega vodjo druzega rojaka, od č:gar nadarjenosti, pridnosti m navdušeuosti za umetnost sme 9Glasbena Matica" pr.čakovati najlepših uspehu/, gosp. J:8!pa Čeri na. Gosp. Joa. ("Jerin je v p*-tih l»d h z odliko dovršil dunajski konservutorij, dob 1 ZjIInerjevo častno ustanovo, tsr !:il 'aui nameščen kot organist v dvorni farni oerkvi sv. Avguštma na Dunaju. Iz ljubezni do domovine jo popustil svoja ugodno stališče v cesarski stolici ter se povrnil v Ljubljano, da porabi svoje obilno glasbeno znanje, v korist svojemu narodu. Humanistična izobrazba — g. Cerin je kakor g Hubad dovršil z zrelostnim izpitom ljubljansko gimnazijo — ga še posebno usposoblja za temeljito umetniško delovanje, in da je pred petimi leti popustil stalno Blnlbo ter se šel učit ^lai-be na konservatonj, je d kaz, da g ,ri v njem pravi umetniški ogenj, ob katerem ss bo noti'o navdušenj* rjegovih učencev. — (Kaznovanja vredna upornost) Znano je, da je generalu j ravnateljstvo južne železn.ce, upoštevajoč večkra t izražene željo deželnega zbora, ■aukaialo, da se mor..jo vsi vlaki na postajah v vojvodni Kranjski izkhcavati v obeh deželnih jezikih. Neverjetno, a vendar resnično je, da za nekatere sprevodnike južne železnice ukazi nje generalnega ravnatelj itva ij;uasi ne obstoje. Tako se je zgodilo, da se mu kar tresli radosti. ,Ded moj, bivši profesor, ko sem mu pripovedovala to dig j ibo, me«tu da bi me bil, kot s itn se bala, kaznoval, so je jako razveselil in, kot se epOHoinjam, zmagonosno vsklikuil: nTo je torej tisti predor Kukurneov, po kojem j*' Franc Ii-ikocy 11. vodil svojo obkoljeno vojno in jo otel." „Msliš li, da tega prehoda razen tebe nikdo drugi ne pozna?* „Otvor pač, ali tega ne ve nobeden, da vodi k drugemu konci hriba, kjer je izhod popolnem za-: u . tako da ga od zunaj ni moč zapaziti. Ded moj j« iz nevošcljivo8ti to stvar do svoje smrti ohranil tajno zase*. „Ali bi mo mogla tja dovesti?" „Zaradi tega sem prišla k tebi, da to storim. Namen mojemu prihodu ni bil, da bi vas dolgočasila, nego da vas rešim. Idite torej z menoj !" Žena se zavije v plašč, poveljnik si pa opaše mibljo. Dva ordouančna častuika spremljala sta ju zadaj z gorečimi bakljami, in tako so korakali vsi v temni zimski noči. Zemlja bila je bela, a nebo Črno. Po hrupni bitki je nastalo v okolici vce mirno. (Daljo prib.) preseli „Matičina* šola v novi društveni dom v Gosposki u-ici oziroma na Vegovi cesti. — (Klub slovenskih bioiklistov „Ljubljana") priredi prihodnjo nedeljo, dne 30. t. m. ono vožnjo, katero je nameraval prirediti pretećeno nedeljo in katero je zaradi deževja odpovedal. Vzpored ostane nespremenjen. Člani, ki pri tej vožnji sodelujejo, naj naznanijo eventuelne ovire pismeno ali ustno odboru vsaj do petka. — (Vojaške vesti.) Včeraj je marši ral skozi naše mesto jeden dni topni carskoga polka št. 7. Sinoči so se prikazali prvi hatarji in obudili mnogo zanimania, sosebno mej mladino. Danes je vse živo po ulicah. Prišlo je več eakadron hiizarjev iz Kranja, dopoludoe so z godbo primarširali štirje bataljoni pešpolka št. 47, opolu Ine pa j« z primarširal tudi z godbo na čelu pešjolk š;. 27. — (Zasledovan „dinamitard".) M >. itn t po. licija je storila vse, kar je bilo mogoča, da zasledi lastnika onih kovčegov, v katerih ae je našla velika množina dinamita, a vzlic .skrbnomu in neumornemu delovanju se jej to ni posrečilo. Nijdenegs, dinamita posamični kosi so zaviti v papir, na kateri je na-t:r)• drobnosti, ker bi ae morda dalo po njih dot.n.iJi, kdo je bil lastnik najdenih kovčegov. A«o kdo kaj \e, naj se oglasi pri mestni poboji. — (Krvav pretep ) V V d matu, kjer je zdaj glavni tabor vs»k^vrstuiti su nndi elementov, 80 «« v nedelto zvečer v neki kriimi sprli delavci Jakob Šusteršič, Janez Tekwc m Janea Anaič, in sicer zaradi neko nič vredae ženske. Kr^iuir je prepira-j če 83 pivce odpravil in hišo zaklenil. Ni ce.ili 8*a Šunterš č in TekaVO nipadle Aažiča z noži ifl mu prizadela več nevarnih raa. Ko sta prioia f>rož-n'ka, sta Šašterfiič m T^kavc zb^ža'a, a orožnika sta ju dehtela iu ju lzrojila dai. soiisu. Aužii leži v dež. bolnici in dela pokoro. — (Izpred porotnega sodišča ) Včeraj vršla so je pri tukijmijH.m porotnem sodišču obr vnava proti čevljarju Štefino Troierj u iz Medvod neradi hudodelstva goljufije Trajer je bil o jroš":ou. — Za jutri dolooeua obravnava proti A Bistann in ho drugom zaradi hudodelstva giljufije odločena je do prihodnje sesije, ter ss bodeta jutri vrnili o'oru v navi proti E Ivardu Pogačniku zaradi tatv.ne in Alojsiji J e k o v e c zaradi detomora. — (Ponesrečen biciklist) V mrtvašnici na Viču sta Hodna ziravmka dr. Schustor «u Pm« včeraj pop iludae raztelesila ni viški cssti ponears-čeopga bic.klidta Jakoba Kogovseka t^r koii.j.tito-va'a, da si je Kogovšek, ko je padel s kolena prebil svojo izredno močno lobanje tor umrl, ker ne le kri izlila v hrbtenični mozeg in deloma tudi v možgane. Z manja rana je bila precej majhna, tak i, da se je koj po nosrači mislilo, da je moža zadela kop, a so dna komisija je zdaj dognala, da se je ubil. — (V ljubljanski okolici) jo posebno mnogo „prijateljev" kolesarstva. Milooe vaik dan ae ču-j«;o tožbe, da ho bili bicikliati tod ali tam prijazno pozdravljeni s kamni ali da so f-tutje name hajska'i pse. Popolnoma variu je samo cista v Kranj, kjer se tudi kolesarji infveč vozijo. Pore In isti in auro vosti okoličanskih fmtov se ni čuditi, saj sliši 0 celo v cerkvi največ politične propovedi, v karerih sh popieujH mestno prsbivalatvo kot „liberalu >" „brezverskoM in „oderuško", in ker se tudi ztinaj cerkve km-tsko prebivalstvo sistematično hujska zoper mestjane, je uaravno, če mislijo fantje, du store Bogu dopadljivo delo, ako napadajo bickliste s kamni in hujskajo nanje pse. — (Dvajsetletnice gasilnega društva v Novem mestu in zborovanja Zaveze kranjskih gasilnih društev) sta se udeležili tudi gasilno društvo v Sm ar t nem pri Litiji (s zastavo) in gs-silno društvo v L'tiji, obe Jrušttfi korporativno. — (Domača konjereja) Znana veleposest-nica gospa Jožefa Hribar pod Gabrom na Dolenjskem je prodala žrebčarakemu depotu v Selu 8 leta starega žrebca za lepo vsoto 100O gld. To je gotovo vspodbudno priznanje za domačo konjerejo. — (Za dva krajcarja v smrt) Minoli teden je posestnik Jurij Andreja iz Erlakovega na Hrvatskem nagovarjal lOletnega Franca Simšiča is Radovič v črnomaljskem okraju, naj preplava Kolpo in naj spravi na kranjsko stran na nasprotni strani nahajajoč se čoln. Mož je fantu obljubil za nagrado — 2 kr. Fant je skočil v Kolpo, a sredi reke je opešal in utonil. — (Podružnica kmetijske družbe v Rov-tah) imela bode dne 13. septembra popoludne v Šolskem poslopju občni zbor Vspoređ: 1) Obči neko ceste; 2.) Mimvno aodišče; Razgovor o gospodarski zadrugi; 4.) Tajnik za občino, mirovno sodišč*, po gojilnico in gospodarsko £adlUgO. — (Detomor?) Na pokopališču v Idriji je grobar A. Likar našel dne 19 t. m. nekaj centimetrov globoko zakopano škatljo, v kateri je bilo otroško truplo. Poizvedbe so dognale, da jo to dere povila neka posestnica v idrijski okolici, pokopala pa je truplo neka babica Zenj s<( izgovarjata, da je prišlo dete mrtvo na svet, česar pa sodišče noče prav verjeti ter je vsl«-d tega začelo preiskavo. — (Trstenjakova slavnost) vršila sh bo, kakor je bilo že objavljeno, d-ie 6. septemhra pri vsakem vremenu, in sicer s sledečim vzporedom: 1. Ob 10. uri v cerkvi sv. Jurja ob Stavnici slovesna prepoved g. dr. Medveda iz Maribora, pot>un slovesna maša; 2 Ob 12. uri za došle goete skupni obed v goatilni goape Krtllovo. 3. Ob 1lt2 uri ve-černice 4 Ob 2 uri odhod v pol tire oddalieno Kraljevce na rojstni dom Davorina Trstenjaka (hiš. št. 19) 5 Tu slavnostni govor g dr Murkota z Dunaja. ({.Odkritje Vzidane spominske plošče. 7 Petje. Ker se postbna vabila ne bodo razpošiljala, vabi odb >r tem potom najuljndneje hvaležni narod slovenski k prav mnogobrojni uieležbi. Pokažimo, rodoljubi, da spoštujemo nHsmrtneRa pokoinika, kat"r< je žrtvoval vse mo^i svojemu narodu 1 Prispevki za spominsko ploščo naj se blagovolijo pošiljati gosp. (lenarničnrju J. Kuncetn, župnika pri sv Jarjo ob Stavnici. GrOBtje, kuteri bh peljejo nad Rs*dence, lahko r«bijo vlak, ki pride ob 4 uri 24 roinnt. po polndne. (Ugodnejši jo vlak, ki pride ob 4 uri 1 r> min. zvečer v Radgono, ker udeleženci lahko v Radgoni prenočijo in Ne potem 6 septembra zjutraj pripeljejo k sv. Jurju (2 uri) Ob 8. uri 35 min. zjutrsj pride sicer vbik v Rsdgono in ob 9. uri 39 min. v Radence, a ta bo že prepozen. Udeležencem od celjske strani svetuj a odbor potovhnje nad Ptoj. Ker je pii vseh « m . •»•••ih postajah težko dobiti voz, če ni bil naročim, svetuje odbor gostom, kateri žele, da jim ga preskrbi odbor, naj javijo vsaj do 3. septembra tajniku, g iur. M S-uičarju pri sv. Jurju ob Š'avuici, kdaj iu kuni naj na poki, Samuel Doutscli, seveda žid, je poneveril 90 000 gofd. m ž njimi pobegnil. — (Razpisane službe) Na j*dnorazredni ljudski ioli v Pečali a početkom ftolskegi leta 1890/97 mesto učitelja in voditelja z dohrdki IV. plač. razreda, fimkc. priklado letoih 30 gld. in prostim stanovanjem Prošnje do dne 7. septembra okr. eol. svetu v Kamniku. — Na državni višji dekliški šoli v Sarajevu 8 početkom šol. leta 1S9G/97 mesto učiteljice humanistične (jezikovno-zgodovinske) strokovne skupine. Letna plača 800 gld , stanarina 200 gld. in 200 «ld pnkl.ide, po 5. v dtfiailivnem službovanju dovršenih l*tih povišanje glavne plače za 200 gld. in po 20 letih za 300 gld. Zahteva ae znanje hrvatskega ali srbskega ali kakega druzega slovanskega jezika in priučenje hosenščine v tem slučaju v 2. lit.h. Prošnje do dne 16. septembra deželni vladi z\ Bosno in Hercegovino s potrebnimi koleki za prošnjo in posamične priloge. (Gl. nr. I. št. 195.) * (Dekoriran novak ) Fantje, kadar pridejo I k vojakom, so navadno kar najbolj mogoče ne-I okretni in zelo >edki so tisti, kateri imajo jasen j pojem o vojnah. Lstos vstopi kot novak v dunajski ' polk natakar Ivan Scheibl, kateri utegne tudi mar-i sikateremn njegovih častoikov imponirati. Mladi I mož je bil namreč vstopil 1. 1892. v fruncosko „Ićgton des etrangers" ter se v raznih bitkah ta'so odlikoval, da mu jo anamski kralj podel 1 visok red in da ja tudi dobil francosko srebrno svetinjo za br.'ibrost. „Rekrnta z dvema, v krvavih bitkah pri-j dobljenima redoma — to je vender redkoRr | * (Usmrćen roparski morilec) V Rasasovu na Grališkeffl je bit dne 23. t. m. obešen 22 etni dninar Jan Malek. Obsojen je bil na smrt, ker je meseca jannvurja 1. 1894 umoril nec"ga krčttsrje. U tihotapil ^e je v krčma prav, prodno jo je krčmar zaprl, ubil starega krčmarja s sekiro in ga oropal za vse, kar je »m d, za 7 gld. Maleka je tedaj sodišče brez USpeba zas edovalo, ušel je bil v Lvov in tam živel pod drugim lmeiom. V Lvovu se je seznanil z neko kuharico in jo pregovord, i Poljaki s svojo narod jo himno ne obnovili avojega kraljestva. Prva komora berolinskega tribuna ta je znan., poljsko himoo: BŠ P-liska m propala ..." zapleni . To zapleno je -o.šč^ ut^/.a-.'i Jo h tem, cla je himne ščuvajoče vsebine, ter navdneufs v to, da se j°m v roki topet obnov: p■ !j**ko kralj'Rtvo, kate iemu naj bi p.ipokie tudi nekatere adaj pruske pokrajine. * (Gora se podira) Pri Kieeholao bli in Brienza se je pr* \ nek.n- d levi nsul z g >r • n plaz, katerim je 'ledilo /.-■ ve-^ drugih. Prab valci vasi Kienliol« so morali zapustiti svoja bivališča, katera bo plesovi popolnoma zasoli, zajedno tudi vso živino m sploh v«e imetja 46 rodbin. Zlu st i v nevarnosti vasi Schraanden in H tTsiii Iten. G >ra so neprontan i podira; adaj «^ usuie manjši, aaj v*1 č j i p'az. Vae varnoatne priredbi oe pomagajo nič. ^koda je svt da ogronvia. * (Birokratizem^ cvete na Francaskmi še bohotnejR« neu > kjerkoli din^d Kdor ho. e na pr. pri banki „Crelir Lyonn-isu v Lyonn zrn n ata avstrijski peta'* im^t oi»raMt: s šeanni uradniki. Pri prvem prezeiituje pe'ak, pri drugem pove sui o iia-> in naslov, pri tretjem podpše pobo'nico, pri fistttsm dobi cak!irr:co, r * ri petem s-ta nakaznica potr»li in šele pri šestem d«>bi m;ž dt-nar. * (Li Huug-Čangi se mudi sedaj VGlasgOvU, k)ei ne mu je primerila grozna nesreča, grozna namreč 81 visokega kitajakegi uradnika : izgub I je svojo pavje pero Njegovi sluge so ae že pripravljali na smrt, a na srečo se je izgubljeno pero našlo v šelesniškem kupeje 1- Evropa namerava kitajski podUralj jiot.O'.'H'i v Ameriko Njegovi kitajski rojaki, bivjijoči v Ameriki, so se, če je verjeti ame riškim liatom, "»rotili, da svetlega mandarina uhi jejo. L: I lun j/ Uang je v vebkem strahu m je dal vprašati vlado Zjedinjemb držav, če bi ne bilo mogoče, še pred njegovim prihodom obesiti vso v Ametiki bivajočo Kitajce! * (Nenavadna peticija.) Narodna skupščina „Južnottfriško republik«4 se je pred kratkim bavila z nenavadno peticijo. V njej se zahteva, naj vlada prepove „ u motno prouzi oče vanje dežja". V tropičnih krajih se poskuša že dlje časa prouzročiti deževje na ta naiiu, da se s tepovi strelja v zrak. To je gotovo velevažua etvnr, a pobožnim trannvalskim možem vender ne uga.a. Dež jim je sicer dobro došel, a vender bi ga rajše pogrešali, nego da spra vijo v nevarnost večno izveiičanje. Pri raspravi v narodni skupščini je večina govornikov poudarjala, da ss mora streljauje v svrho prouzroči!v« deževja na vsak način prepovedati. Jeden govornikov je pripovedoval, da je bd pri takem streljanju nsvzočen. Predno ss je začelo streljati, ss je na nebu videl majhen ob'ak, kateri je pa do nrvem strelu izginil. ! Iz tega je govornik sklepni, da je bil B?g vsled j Httel|auja užaljen. Drug govornik je *rdd, da kdor i sfrolja, rima zaupanja v Boga, ker B ^sr pošlje že ! sam dež, kadar se mu zdi potrebno. Manjšina je sicer ugovarjala in skušala ovreči ta izvajanj i, opo i zar jala tudi, da bi bilo po teb nazorih le logično, da so prepovš tudi raba sfrelovodov, — a zaman. VeČina je očitala govornikom manjšine, da niso trdni v veri. da so liberalci in v službi framazonov, ter naročila vlad', naj streljanje prepove. — Slovenci iu Slovenke! ne z&bite družbe sv. Cirila in Metoda! 1 3E5:rs5o!3sn. tristo Dunaj 20. avgusta. Nadvojvoda Fran \ Ferdinand d" Este se je pripeljal danes s Ko-; roškega Da Dunaj, da prisostvuje vzprejemu ; ruskega carja. Nadvojvoda se vzlic svoji bo-\ lezni udeleži v petek velike vojaške parade. Praga 26. avgusta. Vodstvo mlado-češke stranke je na dan sv. Vaclava sklicalo shod v Prago. Peterburg -b* avgusta. Car in carinja j sta se včeraj odpeli al a n* Dunaj. Spremljajo i ga: hišni umi m r grof Voroncov Daškov, mi-! nister uuanjih d< 1 knez Lobanov, generalna po-I boenika U liter in HesL', dvomi maršal tfrof i Benkendorf, pobočnika knez Obolensktj in 1)>I-p tu kij, ter \ eć komornikov; car in j o spremlja ' kueginja Golicin. Beligrad 26. avgusta. Velikansko sen« \ sacijo obuja odst >;> prvega kraljevega lidjutauta i polkovnika Girićd. Taje igra) pri raznih važnih I dogodbah jako veliko ulogo in bil vtleupiivna I osebi. Včirrsj ^a 'e kralj hkrati odpustil m j;a ( primoral, da je nemudoma sapustil Smederovo, kjer se udaj mudi ves dvor. At^iie 2b\ avgttsta. Vreraj so s^ prime: ili v provinciji Malevici krvavi boji mej \ ustaši iu Muhamedanoi. Slednji so požgali več \ asi m pobili mnogo kristjan >v. London 20. avgusta. Sausibarski sultan je umrl. fvirodnD-go^podarcK« stvari. — Pravno varstvo tuzemskih upnikov v .^vici. V:sofcu o. k . trgovske ministarstvo • :u*ajšno trgovako In i^rtniJki zbornico v obveet.iio mtere-j aovanih krogov opozorilo na Bledeče pcr^ilo c. in j kr. g. n-^ralueg^ k-nzulut.i v C irbu: V pričo oaoblto oovejsi »1>8 en monio ih priCOžl) i^ Avetro-O^-rake g-ede laterjatve trgovskih terjatev v Š-ic se prpo roča, da damo z oz ioni na vporabo trnka, in da nastopiš pot po-gorskega, k r itmŠki nmo veliki. Ce pa nimaš pismene priznave, uči skušnja, da d« pomagajo vsi pismeni in ustmani opomini nič. Tedaj J« najboljše, ali takoj odvotnikn izročiti stvar, ne da bi se spuščal v transakcije, ali pa se odrsči dolgu, če je majhen, torej pod 100 franki, ker v zadnjem slučaju stroški niso v nobenem razmerju z izdatki io mogočoftjo uspeha. Odvetniške pristojbine ee namreč tukaj no ravnajo po višni zneskov in zategadelj j« posilno izvršilo za manjše vsote dražje, za večje razmerno censje. Kadar se izbira odvotnita, h« vsetej priporoča, informovati se poprej pri pristojuih c. in kr. konzulskih uradih. Ceneno domaće zdravilo. Za uravnavo in ohrani t v dobrega prebav ljenja se priporoča raba mnogo desetletij dobrosnanega, pristnega „Mull-ovega Seidlit« praška", ki se dobi za nizko reno in kateri upliva najbolj trajno na ▼ae težkoto probavljenja. Originalna fikatljira 1 rM. a. v. Po postnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekar A. MOLIj, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tnc.Mauben 9 V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLh-o* preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 (17oti-l2) Meteorologično poročilo. | Avgust j Čas opa-Rovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v C Vetrovi Nebo Mokriua v mm. v 24 urah 9, evečer 786'9 ir.7 al. jzah jasno 26. 7. zjutraj ?88'6 18*9 al. j»K skoro jas. 00 i 2. popol. 73i-r> 21 5 sr. jzah. del. jasno Srodnia včerajšnja temperatura 15*7*, ■» 8*11 pod Onrmalom dne 26 avgusta 1896 Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebrn . Avstrijska dara renta....... Avutnjuka kronska renta 4*',..... (.),■>■.i.ka zima renta 4»,....... 0,"".:.kf\ kronska rt-ota 4*/, ... Avstrn-ogerskc bančne delnice Kreditne delnice ........ London viBta... .... . . Nemški drž. bankovci za 10O mark 80 mark .......... 20 frankov..... ..... ItaliJMUnki bankovca........ C kr. cekini 101 gld 101 r 123 . 101 . 122 n 99 , i>«3 . «67 . 11* , 6« , 11 . B 44 . 75 80 50 20 96 60 :>;> 89>/i 72 50 V, ao 64 ki. Stanovanje in hrana za .'J—4 dijake srednjih Sol iz boljših rodbin išće se za prihodnje eolsko leto v Ljubljani. Pismene ponudbe pod znamko „K. 123" vzpre-jema iz prijaznosti upravništvo ,SIov. Naroda' do 5. septembra t I. (2875—1) 1 Ker mi ni bilo mogoče ob * priliki svoje selitve iz Ljubljane I g osebno se posloviti od vseh svo- g J jih prijateljev in znancev, kli- g S čem jim tem potom srčen S (2873) Jaromir Hanuš. | Za veCjO trgovino z mešanim blagom v već em trgu se takoj vzurejmeta spreten mlad moz leot poslovodja eveotovelno tudi kot bompanpui. drogi pa kot trgovski pomočnik. Ponudbe z referencami se izprosijo poste re stante Brežice (Rann) pod naslovom .Tiichtig Nr 100' do dne 1. septembra. (8868—8) Na je kobilica pramasta, popolnoma krotka, lipicanske krvi. domaČe izreje, v 4 letu, nad 15 pestij visoka, uvožena, vsakemu delu vajena, zlasti dobra kolesatua in bi bila pripravna tudi za jahanje. . m INn 1 > r. i n 11. .> ■* . > m vrhu. (9871—8) Pran IDrenllc. Trgovski pomočnik n rist, 23 let star. slovenskega in nemškega jezika zm( žen, vojaščine prost, želi «*% mIhžIm* premeiiill. Ponudbe naj se blagovolijo poslali upravnistvu »Slovenskega Naroda". (9840—4J (pomnoženi restltncljNki tok.) steklenica 1 gld , 5 steklenic 4 g*ld. rabi se za drgnjenje v krepilo konjskih udov. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živinozdrav-nikih iu od praktičnih poljedelcev priznan kot krepUen. lajša otrpne-lost konjskih udov ter služi v krepilo prud in v restitucijo (očvr-stenje) po kikom tru-dapolnern dolu. štupa za živino Skušena za konje, rogato živino, ovce, prašiče itd Rabi se skoro 40 let z najboljšim vspehom večinoma po hlevih, ako zavinće ro more jesti; zboljšujo mleko. Zamotek z rabiluim n vi..t.mi vred v« Ija SO kr , .r> zamotkov z rabilnitn navodom ■amo 2 gld. Priporoča in razpofiilja na vse strani s prvo posto lekarnar TTbald pl. Trnkoczv Ljubljana, Kranjsko. (9150-91) Učenka (2R46-.3) ki je z dobrim vspehom Jutri v četrek, 27. avgusta t. L veliki vojaški koncert slavne vojaške godbe c. in kr. pešpolka št. 47 vitez Bek. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina 20 kr. Otroci prosti. 7j velcspofitovanjern (2077) Ivan Eder. Koncipijenta ki ima že nekaj prakse Dr. V. Krisper (2862—3) IKlvoKirl v i . j ii 1 > i |>t ii t. Zginula konja. V Zagor j i na Pivki sta v noči dne 18. t m. pri pastiiju /monkala dva konja. Jeden je bil stai dve bti in m- le letos rezan. drtisgi A tir i let*, oba prama.ste dl»ke. ve ho, sta b Mama pobegnila ali »ta bila po tatovih « dpeljana. Kdor bi ka) poizvedel, se prosi, naj to naznani podpisanemu. Alojzi j 'l<"fl.tlll* (2884—2) v Zagorji na Pivki. se dobijo vsak dan v gostilni „Pri zlati ribi'* ^I"bje nlice štev. 3. {2Mi —i) Franjo Rozman, gostilničar. priporoča Nerodna Tiskarna. Izdelovatelj papirnih vrečic. o- i Josip Petrič v Ljubljani nesnanjam uljudno, da sem se preselil v Kolodvorske ulice št. 22. Priporočani čč, gg. trgovcem ivojo novo urejeno izdelovalnico za papirne vrečice iz naj okusnej šega in najboljšega papirja po naj nižjih cenah. Ob jednom priporočam svojo bogato zalogo vsakovrstnega papirja po tovarniških cenah. (9576— i) "Vzorci ri.ee = a.ls.te-vo presti. *T£-*1 Tovarniška zaloga papirja. ff5 (o 00 cr i Preizkusili in priporočili so znameniti možje medicinske vede tinkturo za želodec lekarja PICCOLI-ja v Ljubljani katera krepca želodec, pospešuje prebavljenje in telesno odprtje. St«lcl*xii©«i IO 3cr. (9885 8) 11 steklenic 1 «1*1. Postna razpoAiljatev so vrfti v zabojekih po 12 steklenic k t gld. M kr. itd. | postni zaboj h »»» steklenicami velja g plii. 2ii kr. Poštnino plaOu nuročitelj. V najem se daje takoj 5 oral dobro obdelanih njiv v mestnem pomeriju ljubljanskem skupaj ali po parcelah. Tudi h.- prodaja goveda, mlatilnice z viteljem (Goppel) in razno gospodarsko orodje. Mlin s G tečaji in žaga s stalno vodno silo. ležeč dve uri od Ljubljane, f> minut od železniške po-etaie, z 10 orali njiv, lO orali travnikov in 12 orali grozda za sekanje, .se pod obodnimi pogoji prodaja. Povpraševati naj se blagovoli pri P, Ferlinzu (gostilna npri Zvezdi") v I»jubijani. (9968—81 S tem Uaojam se favljati slavnemu občinstvu, da sem z današnjim dnevom Otvoril na I )unajski o^^ti (haraka poleg kamnoseka Čaniernika) kiparski atelije ter da bodem vso vrste kiparskih del ladelaval, to je: v kamnu, sadri, štuku in cementu, po iigotovljanih ali lastnih načrtih. Ualobodujem se torej svoj posel slavnemu občinstvu naj topleje priporočati. S spoštovanjem Jurij Borošić & Comp. ©ta.^rloori.1 kipar. (2852—2) D Izdajal olj in odgovorni urednik: Joaip No II i. Lastnina in tisk „Narodno Tiskarne". EL 7