STRIC MATIC s košem novic
Drc 10. novembra so slovesno otvorilt novi roost pteko Donave, ki vežt; cestno in želtznjško progo Beograd—-I'ančevr.. Otvo* tfitvi novega mostu, ki se imeiiuje "Hiost kralja Peira II.«, je prisostvoval tudi knez -namestnik Pavel, ki je lastooročno pretrgal traJc preko mrj$tu, in mticgoStevilno ob-Činstvo.                       •
Ne^uŠevo carstvo je mcnda edina drža-va na svetu, ki ima dve imeni, in sic&r Abesioija in Etiopij*. Beseda Abesinija iz-hajfl iz artfbsjfe besede Habcšija in pomenj fol&ko kot me-^njca, ker je na fem ftzerolj« prava meSanita raznih jezikov in narodov. Abesmci ne vidijo radi, da se niihova zem-ljs označuje s tem imenoni, ker mislijo, da je to ponjžaaje. Beseda Etiopija pa izvira od gržke besede Aithiopia, kar ponien! zemljo, kjer živUo naro^i / zag'>reliini obr*.zi. Uradno se abesinsko ozcmlie im&-nuje Etiop>ija,             •
Te dni je angleška poStna uprava dala v promet alujninij^ste dOfpisTaice. Za fcdai dTe samo za poskus; ker pa ie izdtMava t«-jdh dopisnic zelr> poceni (kajpada so sihni tenke) in se tudi po dulftih vožnjah in prc-jnetavafiju sew in tja ne zmečkajo. Je prav verjetno, da ne bo ostalo saroo pri poskusu. Pripomniti velia. da je lahko aluminijastc razgledtiice tiskati v veC barvab, pJ5e& pa oanjc iahko ne samo s Črnilom. teoiveč tudi s svinčnikom; porabne so celo za »tTojepisje.                  •
Zelo zanimivo je vedcti, kako visoko ležijo nekatera mesta na svctu. Bogota (Kn-lumbija. Južna Amerika) \d) 2571) m -viso-ko Ouito (Ekuador, Južna Atncrika) 2800 mctrov, r.ana (Tibct. Azija) 354<? m. U Pa« (Bo\iviiii. Ju*n» Amenke) 3600 iti m Adis Abeba fAbesinija. Afrika) 3227 m. V Ev-ropi leži Madrid (Spanija) &*5 m vist>ku. Bem fSvica) 555 m. Beriin 48 m, London 45 m, Pariz 30 m. Te Stevitke nam povedu BadmcTsko (ei<o Davedenih prestoinic. Za-vimaio vas bo tu^i. da i-majo Kjobenhavn (Danska), Atene (Orčija^ \n Haag (Holand-ska) nadinorsko vižioo 0- To se pfavi, da leže v vifini morske gladinc. *
tetos pTaznnJe tehnifini svet io tnesto Dunsj petdesetlctnico izuma plinske !u€i. ki se h- posre^il dunajskenm fiziku Autu r>! \V'e!sbachu ia fie jmeou;e po njem tudi Aurova luČ,
budnico »Naprej zastava slave* in sto^inc drugih glasbcnih del. Davorin Jenko ie !¦¦' rojen }0. novembra L 1835. v Dvorjah Cexklj^h na Gorenjskein iti je bil po f ianih   študijah   žborovodja   srbskega  jj^s-skega društva v Psni;tfvero in pozneje kn-pelnik   narodneoa   gledališča   v   Beogradu, Vse glssbeno delo  tega  ^ledališča je bilu skozi 20 let vezano na ime Davorina Jer Poieg neStetih manjSih skiadb je  naii napravil  glasbo za  ve5 kot  60 gledali^-iger. l.mrl je 25. novembra I. 1914. v Ljui^-Ijani. Ljubljanska Cjlasbena Mutica ie L)a-vorinu   Jenku,    kj   ie   20  let   počiva   pri Sv.  Knžu,    posfaviJa   l   1931,   spominsko DloSčo na   njegovem   domu  v  Cerkljah, v Vegovi ulici pred poslopjem tilasbene Ms-tice  pa  stoji  njeeovo pt^prsjc.  Te dni  so proslavili s aiavtioatno akademijo njejiovii stoletnico. Na prolnjo Giasbene Mat/ce  ie
postavila    mestna   občina  v   Ljubijani   pri smrtrii  hiSi Jeirics. v Kolodvorski  uKci   II, Ta mesec praznujemo Slovenci, pa tudi     spominski steber.   Jenkova ylasba vsebujo naSi srbski bratie, stoletnico rojstva sktoda-      t^lika živijenjske sHe in toplrne. da bo_« tclja Davorina Jenka, ki nam je  zložjl      dolgo živela med narodom. S|avu Davonnu