Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2013/163 ZAKLJUČNO POROČILO RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta L6-2143 Naslov projekta Ljubljanski barok - materialna kultura in duhovni kontekst Vodja projekta 2480 Anica Lavrič Tip projekta L Aplikativni projekt Obseg raziskovalnih ur 4650 Cenovni razred B Trajanje projekta 05.2009 - 04.2012 Nosilna raziskovalna organizacija 618 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Raziskovalne organizacije -soizvajalke Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 6 HUMANISTIKA 6.09 Umetnostna zgodovina Družbenoekonomski cilj .,, Humanistične vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz 13.06 SUF) 2.Raziskovalno področje po šifrantu FOS1 Šifra 6.04 -Veda 6 Humanistične vede - Področje 6.04 Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3.Povzetek raziskovalnega projekta2 SLO Projekt je preučeval Ljubljano, nekdanjo prestolnico dežele Kranjske, z vidika njenega umetnostnega snovanja v baročnem času. Spomeniki, ki jih umetnostna zgodovina označuje s pojmom »ljubljanski barok«, še danes odločilno zaznamujejo podobo mesta, zato so izsledki raziskav pomembni tako za razumevanje umetnosti obravnavanega obdobja kot tudi za njeno ovrednotenje in strokovno ohranjanje. Raziskave so se osredotočile na posamezne spomenike, predvsem sakralne, umetnostne naročnike in v Ljubljani delujoče umetnike, zajele pa so tudi širši kulturni in duhovni kontekst dogajanja. S povezavo vseh navedenih elementov so poskušale sestaviti kar najbolj celovito podobo baročne Ljubljane in določiti njeno mesto v slovenskem in širšem evropskem prostoru. Poleg ohranjenih sakralnih objektov so bili pozornosti deležni tudi neohranjeni, ki v marsičem dopolnjujejo mozaik baročne podobe mesta. Posameznim spomenikom so bile posvečene temeljite študije, skupno pa so predstavljeni v spletni aplikaciji "Pot po baročni Ljubljani". V raziskavah je bil poseben poudarek namenjen umetnostni vlogi redov, ki jim gre zasluga, da so pripomogli k presajanju tujih vzorov v kranjsko deželno prestolnico. Med rezultati, deloma predstavljenimi na znanstvenem posvetu »Samostani in umetnost« (organiziran leta 2012), je treba izpostaviti prispevek o pomenu samostanske arhitekture za razvoj in današnjo podobo Ljubljane. K razumevanju baročne umetnosti v njeni religiozni in družbeni funkciji so doprinesle raziskave umetnostnega naročništva. Večja pozornost je bila posvečena ljubljanskim akademijam oz. društvom, še zlasti Academii Operosorum, ki je dala pomembne spodbude za barokizacijo mesta, ter cerkvenim bratovščinam, ki so z naročili dosegale visoko kvalitetno raven in uvajale nove ikonografske motive in tipe, zlasti marijanske. Med ikonografskimi temami je bila izpostavljena svetniška ikonografija, značilna za Ljubljano baročnega časa. Ugotoviti je bilo mogoče zanimiv preplet univerzalnih in specifičnih, lokalnih vsebin. Izsledki so pokazali na vlogo, ki jo je imela Ljubljana kot žarišče, iz katerega so se nekateri umetnostni motivi razširjali na podeželje in tako zajeli širši deželni teritorij. Od umetnikov so bili v okviru projekta temeljiteje obravnavani mojstri, ki so h kvaliteti ljubljanskega baroka prispevali pomembnejši delež (npr. Angelo Putti, Francesco Robba, Andrea Pozzo itd.). Na nekatere je bilo posebej opozorjeno v zvezi z najdbami doslej neznanih oz. izgubljenih umetniških del. Raziskave so potrdile, da je Ljubljana v baročnem času dosegla enega največjih umetnostnih vrhuncev in postala tako po formalni kot tudi po vsebinski plati pomembno vplivno središče za umetnost širšega področja (tudi sosednjih dežel). ANG The project involved research of Ljubljana, the former capital of Carniola, from the perspective of its artistic planning in the period of Baroque. The monuments, which have been defined in art history with the commonly used term »Ljubjana Baroque« have left a decisive mark on the appearance of the city, therefore the research results are important both for understanding art of this period and for its evaluation and effective preservation. The research focused on the individual (mostly church-)monuments and artists active in Ljubljana in wider cultural and spiritual context. By combining all the given elements the research aimed at presenting an integral image of the Baroque Ljubljana, and defining its place within Slovenian and wider European space. In addition to the preserved sacral buildings unpreserved monuments have also been researched, which fills the mosaic of the city's Baroque image. Individual monuments were discussed in comprehensive case studies, whereas the overview is presented in the web application "The Tour of Baroque Ljubljana". A special emphasis was dedicated to the role of monastic orders, which importantly contributed to the artistic transmission of the international influences in the provincial capital. Among research results, which were partly presented at the conference Monasteries and Art (organized in 2012), a paper on the significance of monastic architecture for the urban development and the present-day appearance of Ljubljana, should be mentioned. Research on art patrons has importantly contributed to the understanding on Baroque art and its religious and social functions. A special attention has been dedicated to the Ljubljana academies or societies, especially to Academia Operosorum, which crucially promoted the baroquization of the city, and the church confraternities, who with their artistic commissions contributed to high-quality level of artworks and introduced new iconographic types and subjects, especially the iconography of the depictions of Mary. Among the iconographic themes, the iconography of saints typical of Baroque Ljubljana was researched comprehensively. Here, an interesting interrelation of universal and specific, i.e. local contents has been revealed. The research results include new findings related to the role of Ljubljana as the centre from which artistic motifs were disseminated to the countryside, and thus reached wider provincial territories. Individual artist have been researched comprehensively, especially those who contributed most importantly towards the high-quality of Ljubljana baroque monuments (among them A. Putti, F. Robba, A. Pozzo). Several were discussed in reference to the hitherto unknown or lost artworks. The research confirmed that in the Baroque period Ljubljana reached one of its artistic highlights and gained - from the perspective of the form as well as of the themes -the status of an important and influential trans-provincial artistic centre. 4.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu3 Projekt je bil realiziran v skladu z načrtom. Osredotočil se je na Ljubljano in njene baročne spomenike, ki jo še danes močno zaznamujejo in s tem približujejo srednjeevropskim mestom z bogato baročno dediščino, zlasti Salzburgu. Raziskave so zajele posamezne spomenike (zlasti sakralne) kot tudi širši kulturni in duhovni kontekst, v katerem so nastali in v katerem jih je mogoče globlje razumeti. V ugodnih gospodarskih pogojih je Ljubljana dosegla izreden umetnostni razcvet, postala pomembno umetnostno središče in s svojim vplivom segla do sosednjih dežel. Z ambicioznimi naročili je privabila številne tuje, zlasti italijanske umetnike (npr. Carla Martinuzzija, Giulia Quaglia, Jacopa Contierija, Angela Puttija, Francesca Robba itd.), katerih opus je bil v okviru projekta podrobneje analiziran, dopolnjen (tudi z deli v sosednjih deželah) in na novo ovrednoten. Kot enega ključnih pobudnikov za modernizacijo mesta so raziskave z novih zornih kotov osvetlile k italijanskim zgledom usmerjeno Academio Operosorum, ki so jo leta 1693 ustanovili ljubljanski izobraženci, da bi Ljubljano dvignili na evropski kulturni nivo. Ob tem so izpostavile tudi druge dejavnike, npr. plemstvo in zlasti cerkvene redove (jezuite, kapucine, frančiškane, avguštince, diskalceate, križnike, klarise, uršulinke), ki so s svojim kulturnim delovanjem in z zanje značilno centralizirano organizacijo pripomogli k presajanju tujih vzorov na Kranjsko. Poleg ohranjenih objektov so bili predmet preučevanja tudi neohranjeni, ki v marsičem dopolnjujejo mozaik baročne Ljubljane, nekateri (npr. klariška in diskalceatska cerkev) celo kot ključni koraki v umetnostnem razvoju mesta oz. širšega področja. Celovite in kompleksne raziskave, ki so zajele vse umetnostne zvrsti pa tudi ikonografijo, ustvarjalce in naročnike (posebej tudi bratovščine), so prevrednotile pomen t. i. ljubljanskega baroka v okviru slovenskega in širšega evropskega prostora. Raziskave, zasnovane na sodobnih metodah, so obsegale temeljit študij spomenikov, arhivskih virov, literature (vključno z doslej večinoma prezrtimi starimi tiski) in primerjalnega gradiva, slogovno in ikonografsko analizo ter analizo naročnikov ter duhovnih in materialnih podlag umetnostnega dogajanja. Dosežki so bili objavljeni v obliki izvirnih znanstvenih člankov in prispevkov v monografijah, pripravljena je bila tudi monografija o stolnici in ljubljanskih baročnih spomenikih. V okviru projekta je nastala popularizaciji spomeniške dediščine in znanstvenih izsledkov namenjena virtualna razstava Pot po baročni Ljubljani, ki predstavlja ohranjene in izginule sakralne objekte in njihovo opremo. Na temo projekta je bil organiziran tudi znanstveni posvet Samostani in umetnost (posvet je vključeval tudi teme projekta Samostani - povezovalci evropskega umetnostnega prostora). Izsledki so poglobili poznavanje slovenske umetnostne, kulturne in duhovne preteklosti in identitete ter pripomogli k ovrednotenju in ohranjanju spomeniške dediščine Zaradi širokega konteksta so zanimivi ne samo za domače in tuje strokovnjake, ampak tudi za druge humanistične vede in za širšo javnost. 5.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Izhodišče pri pripravi projekta je bilo, da so baročni spomeniki Ljubljane še premalo preučeni ter da t. i. ljubljanski barok še ni kompleksno in celovito raziskan in ovrednoten, potrebne pa so tudi še poglobljene raziskave kulturnega in duhovnega konteksta, ki bi pripomogle k popolnejšemu razumevanju umetniških del. Cilji projekta so bili izpolnjeni v celoti po predvidenem načrtu. Izvedene so bile raziskave na področju vseh umetnostnih zvrsti, ki so podobo t. i. ljubljanskega baroka izpopolnile, na novo ovrednotile ter umestile v slovenski in evropski prostor. Delo je potekalo na terenu ter v arhivih, bibliotekah in drugih institucijah doma in v tujini (npr. München: Zentralinstitut für Kunstgeschichte; Dunaj: Bundesdenkmalamt, Österreichische Nationalbibliothek, Kunsthistorisches Museum, Haus-, Hof- und Staatsarchiv; Salzburg: Landesarchiv, Diözesanarchiv; Gradec: Steiermärkisches Landesarchiv; Zagreb: Institut za povijest umjetnosti, Biblioteka Metropolitana itd.) ter v sodelovanju z domačimi in tujimi strokovnjaki. Na Hrvaškem, v Avstriji in Italiji je bilo evidentirano primerjalno gradivo, ki ga je bilo treba nujno pritegniti v raziskave. Za spomenike je bilo pripravljeno izčrpno fototopografsko gradivo, izrisani so bili načrti. V raziskave so bila vključena tudi literarna besedila, ki omogočajo globlje razumevanje baročnega časa in recepcijo tedanje umetnosti. Gradivo je bilo znanstveno obdelano po metodoloških principih umetnostne in (dodatno) kulturne zgodovine. Izsledki so prinesli pomembne, za stroko tudi ključne ugotovitve, in so dejanski izpopolnili dosedanje vedenje. 6.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Sprememb ni bilo. 7.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 34358317 Vir: COBISS.SI Naslov SLO SERAŽIN, Helena: L'uso dei moduli di Jacopo Barozzi da Vignola nei territori dell'Austria Interna. ANG SERAŽIN, Helena: The Use of Vignola's "moduli" on the Territory of Inner Austria Opis SLO V članku so predstavljene raziskave na temo, v kolikšni meri so izobraženci v slovenskih deželah v 17. stoletju poznali in uporabljali priročnik rimskega arhitekta J. B. da Vignola Regola delli cinque ordini d'Architettura. Izkazalo se je, da je najstarejši izvod tega dela iz let 1620 ali 1630 hranjen v Semeniški knjižnici v Ljubljani. Posedovali so ga tudi drugi člani Academiae operosorum mdr. člani družine Dolničar, ki so bili neposredno povezani z gradnjo ljubljanske stolnice, pri kateri lahko zasledimo tudi prvo dosledno uporabo Vignolovih proporcev arhitekturnih redov. ANG In this article, studies were presented of Vignola's manual Regola delli cinque ordini d'Architettura, its role and usage among intellectuals of the 17th-century in the territory of Slovenia. Findings show that the oldest copy of the manual, the 1620 or 1630 edition, is held in the Seminary Library in Ljubljana. There were other copies, owned by members of the Accademia operosorum as well, for example by the Thalnitscher family who were actively involved in the building of the new Ljubljana cathedral, where Vignola's proportions of architectural orders were introduced. Objavljeno v Bononia University Press; Crocevia e capitale della migrazione artistica; 2012; Str. 189-203; Avtorji / Authors: Seražin Helena Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 2. COBISS ID 34693933 Vir: COBISS.SI 1 Naslov SLO ANG LAVRIČ, Ana: Oprema cerkve in samostana bosonogih avguštincev v Ljubljani LAVRIČ, Ana: The Furnishings of the Church and the Monastery of the Discalced Augustinians in Ljubljana Opis SLO Diskalceatski samostan, eden najlepših ljubljanskih baročnih kompleksov, je bil leta 1786 z vladnim dekretom razpuščen in nato s cerkvijo vred spremenjen v bolnišnico, po potresu leta 1895 pa podrt. Prispevek na podlagi arhivskih virov (redovna kronika, popis inventarja, licitacijski zapisniki, načrti) rekonstruira nekdanjo opremo cerkve in samostana, poleg tega pa doslej znano diskalceatsko ostalino povečuje za nekaj kosov na novo najdene opreme in grafik oz. risb. Izpostaviti je treba zlasti identifikacijo Metzingerjeve oltarne slike Smrt sv. Jožefa v Polhovem Gradcu s sliko v nekdanjem diskalceatskem velikem oltarju in hipotezo, da je Valvasor v svoji Iconotheci ohranil risbo Sebastiana Verporta, ki naj bi bila osnutek za njegovo oltarno sliko Žalostne Matere božje v diskalceatski mrtvaški kapeli. ANG The monastery of the Discalced Augustinians, one of the most beautiful Baroque buildings in Ljubljana, was dissolved in 1786 with the decree of Joseph II., and, together with the church, transformed into a hospital. After the 1895 earthquake, the monastery was demolished. Based on archival sources (i.e. the Chronicle of the Discalced Augustinians, inventory records, auction records and architectural designs), the paper reconstructs the furnishings of the church and the monastery. Furthermore, several newly discovered pieces of furnishings, prints and drawings are added to the known legacy of the Discalced Augustinians. The findings include the identification of the altar painting Death of St. Joseph by Valentin Metzinger in Polhov Gradec with the main altar painting from the monastery, and a hypothesis that Johann Weichard Valvasor kept a preparatory drawing by Sebastian Verporto in his print collection (Iconotheca Valvasoriana), after which Verporto painted The Sorrowful Mother of God (1682) altar painting in the Totenkapelle of the monastery. Objavljeno v Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta; Acta historiae artis Slovenica; 2012; št. 1, 17; str. 21-55; A': 1; Avtorji / Authors: Lavrič Ana Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID 33211693 Vir: COBISS.SI Naslov SLO LAVRIČ, Ana: O hierarhiji svetnikov na oltarnih nastavkih. Iz vizitacijskih zapisnikov ljubljanskega škofa Otona Friderika Buchheima (1641-1664) ANG LAVRIČ, Ana: On the hierarchy of saints on altars. Visitation records of Otto Friedrich Buchheim, the Bishop of Ljubljana (1641-1664) Opis SLO Obravnavani vizitacijski zapisniki razkrivajo pravilo za dispozicijo svetniških figur na oltarnih nastavkih: medtem ko titularnemu svetniku pripada osrednje mesto v nastavku, se spremljevalci razvrščajo v parih (v vsaki etaži posebej) tako, da stoji višje rangirani na odličnejši evangeljski, nižje rangirani pa na subordinirani listni strani. Pri tem ne gre za individualno odločitev o prednosti enega pred drugim, temveč za v Cerkvi splošno uveljavljeno hierarhično lestvico, ki se je v umetnosti dosledno uveljavila s pozno renesanso in barokom. ANG The analysis of visitation records gives an insight into the rules governing the disposition of saintly figures in retables: the central place was accorded to the titular saint, while companion saints are positioned in pairs in such a way that those of higher rank are placed on the more distinguished gospel side, whereas those of lower rank stand on the subordinate epistle side. Such practice of the disposition of saintly figures was not decided upon individually, it was the hierarchical principle established by the Church and consequently applied in the art of the late Renaissance and Baroque periods. Objavljeno v International Association of Research Institutes in the History of Art c/o W. Tegethoff c/o Zentralinstitut für Kunstgeschichte; RIHA journal; 2011; [Letn.]2; A'': 1;A': 1; Avtorji / Authors: Lavrič Ana Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID 33333037 Vir: COBISS.SI Naslov SLO RESMAN, Blaž: Prospettive su Angelo Putti tra locale e globale ANG RESMAN, Blaž: Some Aspects of Angelo Putti and the Globalism of the Local Opis SLO Kipar Angelo Putti je s svojimi deli zaznamoval Italijo in več avstrijskih dežel (Gorica, Kranjska, Koroška, Štajerska), največ pa je ustvaril na ozemlju današnje Slovenije. Ljubljano je obogatil z monumentalnimi deli zrelega baroka (emonski škofje v stolnici, portal semenišča), kakršnih dotlej na Kranjskem še niso poznali. Njegovo delo so raziskovale italijanska, avstrijska in slovenska umetnostna zgodovina, šele vsi trije pogledi pa se sestavijo v celovito sliko. Za popolno podobo umetnika pa manjka še istrski lokalni pogled: Puttijevo delo v Istri donedavna ni bilo znano, kipu sv. Miklavža iz 1726 v Pazinu se tu pridružujejo še njegovi kipi v Žminju (Kalvarija, 1728) in dela, ki so jih najbrž po njegovih idejah izklesali lokalni klesarji. ANG Italian sculptor Angelo Putti marked both Italy and several Austrian lands (Gorizia, Carniola, Carinthia, Styria), while most of his works survive in present-day Slovenia. He enriched Ljubljana with monumental works of the high Baroque, unknown earlier in the city (the bishops of Aemona in the cathedral; the Seminary portal). His oeuvre has been studied by Italian, Austrian and Slovene art historians; by combining all three aspects the view of the artist becomes global. However, for a complete image, Istrian local aspect is missing: Putti's work for Istria was unknown until recently; his statue of St. Nicholas of 1726 at Pazin is joined here by his statues at Žminj (Calvary, 1728) and works probably done by local stone cutters after his models. Objavljeno v Založba ZRC; Art history in Slovenia; 2011; Str. 129-145; Avtorji / Authors: Resman Blaž Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 5. COBISS ID 1233269 Vir: COBISS.SI Naslov SLO LAVRIČ, Ana: Ljubljanske baročne bratovščine in njihovo umetnostno naročništvo. Jezuitske kongregacije ANG LAVRIČ, Ana: Baroque Confraternities of Ljubljana and their Artistic Commissions. Jesuit Congregations Opis SLO Prispevek obravnava bratovščine, ki so delovale v Ljubljani od konca 16. stoletja do leta 1783. Naraščanje njihovega števila spremlja deloma s poročili ljubljanskih škofov v Rim in deloma s popisi sodobnikov. Z vidika umetnostnega naročništva in ikonografije so na osnovi pisnih virov in materialnih ostalin natančno obdelane jezuitske kongregacije. Predstavljene so tudi njihove slavnostne inscenacije ob titularnih praznikih in vsakoletnih procesijah. Študija je uvod v nadaljno obravnavo, ki naj bi zajela vse baročne bratovščine slovenske prestolnice. ANG The paper discusses confraternities that were active in Ljubljana from the late 16th century until 1783. The increase in their number is seen from the lists compiled by their contemporaries and from the reports that were sent to Rome by the bishops of Ljubljana. From the point of view of artcommissions and iconography and based on literary sources and material relics the Jesuit congregations are discussed. The study presents also their festive decorations during titular feasts and annual processions. Objavljeno v Arhivsko društvo Slovenije; Arhivi; 2010; Letn. 33, št. 2; str. 251-286; Avtorji / Authors: Lavrič Ana Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek S.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine7 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 35043885 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Acta historiae artis Slovenica, 17/2, 2012, Samostanska umetnost ANG Acta historiae artis Slovenica, 17/2, 2012, Monastic art and architecture Opis SLO LAVRIČ, Ana, MUROVEC, Barbara: Uredništvo znanstvene revije Acta historiae artis Slovenica. Znanstvena revija za umetnostno zgodovino je dostopna v evropskih in severnoameriških bibliotekah; prinaša znanstvene članke o umetnosti Slovenije in Evrope, s poudarkom na Italiji in srednji Evropi. Tematska številka je posvečena samostanski umetnosti na Slovenskem, posebej tudi v Ljubljani. ANG LAVRIČ, Ana, MUROVEC, Barbara: Editing of scientific journal Acta historiae artis Slovenica. The scientific art history journal is available in European and North American libraries; it publishes scientific articles on Slovenian and European art, focusing especially on Italy and Central Europe. The thematic issue is dedicated to the monastic art in Slovenia and especially in Ljubljana. Šifra C.05 Uredništvo nacionalne revije Objavljeno v Acta historiae artis Slovenica, 17/2, 2012, Samostanska umetnost Tipologija 4.00 Sekundarno avtorstvo 2. COBISS ID 34139181 Vir: COBISS.SI Naslov SLO RESMAN, Blaž: Vloga samostanov v urbanistični podobi mest primer Ljubljane ANG RESMAN, Blaž: The Role of Monasteries in the Urbanistic Image of Towns -the Case of Ljubljana Opis SLO Prispevek obravnava materialno plat mestotvorne vloge samostanov, tj. pomen njihove arhitekture za razvoj in današnjo podobo Ljubljane. Osredotoča se na pozicijo samostanov glede na naselbinsko situacijo ob njihovem nastanku, na njihov pomen za nadaljnji razvoj mestne podobe in njihovo urbanistično dediščino v današnji Ljubljani. Samostani (križniki, frančiškani) so pomembno sooblikovali že srednjeveško mesto, v nadaljnjem razvoju pa so se v urbano tkivo vključili še obsežnejši baročni kompleksi (jezuiti, kapucini, klarise, avguštinci, diskalceati, uršulinke). Od nekdanjih osmih samostanov v historičnem jedru Ljubljane so sicer ohranjeni le trije, tudi vsi izginuli pa so v urbanistični podobi mesta zapustili nespregledljiv pečat. ANG The contribution deals with the material side of the town-forming role of monasteries, i. e. the significance of their architecture for the development and the present-day image of Ljubljana. It focuses on the site of monasteries in view of the urbanistic situation in the time of their formation, on their meaning for the further evolution of the town image and their urbanistic heritage in the modern Ljubljana. Monasteries (Teutonic Knights, Franciscans) importantly co-shaped already the medieval town, and in the further development even larger baroque monastic settlements were incorporated into the urban tissue (Jesuits, Capuchins, Poor Clares, Augustinians, Discalced Augustinians, Ursulines). Of the former eight monasteries in the historical centre of Ljubljana only three survive, but even all the lost ones have left a significant mark in the urbanistic structure of the town. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v 2012; Avtorji / Authors: Resman Blaž Tipologija 3.15 Prispevek na konferenci brez natisa 3. COBISS ID Vir: vpis v poročilo Naslov SLO BERNIK, Nejc, FURLAN, Andrej, KERMAVNAR, Simona, LAVRIČ, Ana, LAZARINI, Franci, MUROVEC, Barbara, RESMAN, Blaž, SERAŽIN, Helena: virtualna razstava "Pot po baročni Ljubljani" ANG BERNIK, Nejc, FURLAN, Andrej, KERMAVNAR, Simona, LAVRIČ, Ana, LAZARINI, Franci, MUROVEC, Barbara, RESMAN, Blaž, SERAŽIN, Helena: virtual exhibition "Trip through the Baroque Ljubljana" Opis SLO Sodelavci so za spletno aplikacijo »Pot po baročni Ljubljani«, ki je namenjena popularizaciji spomeniške dediščine in raziskovalnih dosežkov, pripravili predstavitve ljubljanskih baročnih cerkva (besedila, fotografije in tlorisi). ANG For the network application "Trip through the Baroque Ljubljana" whose purpose is to popularize the artistic heritage and research results, presentations of Ljubljana Baroque churches were prepared (texts, photographs and plans). Šifra F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Objavljeno v http://barok.zrc-sazu.si Tipologija 3.12 Razstava 4. COBISS ID 32483117 Vir: COBISS.SI Naslov SLO MUROVEC, Barbara: Giulio Quaglio in Slovenia. Il Trionfo politico-religioso nella Cattedrale di Lubiana : L'Arte di Giulio Quaglio, Videm ANG MUROVEC, Barbara: Giulio Quaglio in Slovenia. Il Trionfo politico-religioso nella Cattedrale di Lubiana : L'Arte di Giulio Quaglio, Udine Opis SLO Predavanje je predstavilo Quaglieve freske v ljubljanski stolnici z vidika ikonografije in kulturne zgodovine. Med sicer precej shematiziranim baročnim ikonografskim arzenalom izstopajo kontinuirane upodobitve mučeništev, ki so skrajno drastične in krvave, kar bi lahko razumeli kot odgovor naročnikov na nedavne vpade Turkov in na zmago pri Dunaju leta 1683. Ikonografski koncept slikarske dekoracije je bil še močneje vezan na aktualne dogodke, kot pa je bilo to doslej poudarjeno v literaturi. ANG The lecture is an attempt to present the frescoes in Ljubljana Cathedral from the aspects of iconography and cultural history. Within the otherwise rather schematic design which includes all of the usual Baroque iconographic arsenal the continuing depiction of the martyrdoms appears extremely drastic and bloody, which can be understood as the response of the patrons to the recent events in the empire, to Turkish invasions and the siege of Vienna in 1683. The concept is by far more strongly related than has been established in the hitherto literature to the most topical events. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v 2010; Avtorji / Authors: Murovec Barbara Tipologija 3.16 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa 5. COBISS ID 125877760 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Umetnostna kronika. Murovec, Barbara (glavni in odgovorni urednik) ANG Barbara Murovec: editor-in-chief and responsible editor of Umetnostna kronika (Art Chronicle) Opis SLO Umetnostna kronika je osrednja slovenska strokovna revija za področje umetnostne zgodovine, umetnosti, kulturne dediščine, namenjena najširšemu krogu bralcev (ne samo strokovnjakom), ki spremlja in komentira aktualno dogajanje v stroki. Izdaja jo Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V času trajanja projekta je izšlo več prispevkov, s katerimi je uredništvo skupaj s pisci večkrat ključno poseglo v dogajanje v stroki, mdr. tudi na področju ohranjanja ljubljanske baročne dediščine. ANG Art Chronicle is the central Slovene professional magazine for the field of art history, art, cultural heritage, etc., intended for a widest audience; it follows and comments topical events in the discipline. It is published by the France Stele Institute of Art History at the Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. During the project several contributions were published in which the editorial board jointly with the authors crucially intervened in what was going on in the branch, e. g. in the sphere of preservation of Ljubljana Baroque heritage. Šifra C.05 Uredništvo nacionalne revije Objavljeno v Umetnostna kronika, Ljubljana Tipologija 4.00 Sekundarno avtorstvo 9.Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 1.01 Izvirni znanstveni članki LAVRIČ, Ana: Ljubljanska cerkev sv. Krištofa za Bežigradom. Kronika, 2012, 60, 7-22, COBISS.SI-ID 33786669 - Bergantova slika Marije Snežne spet med nami. Umet. kron., 2012, 36, 3-8, COBISS.SI-ID 34976301 - Ljubljanske baročne bratovščine in njihovo umetnostno naročništvo, Bratovščine v župnijskih cerkvah in podružnicah. Arhivi, 2011, 34/2, 295-317, COBISS.SI-ID 33401901 - Cerkev sv. Rozalije na ljubljanskem Gradu. Kronika, 2011, 59, 231-246, COBISS.SI-ID 32843309 - Kult in likovne upodobitve sv. Jožefa, zavetnika Kranjske, pri ljubljanskih diskalceatih. Kronika, 2010, 58, 383-400, COBISS.SI-ID 31607853 - Svetniški zavetniki ljubljanskih baročnih akademij in društev, v: V zlatih črkah v zgodovini : razprave v spomin Olgi Janša-Zorn, Lj. 2009, 301-316, COBISS.SI-ID 29871661 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci RESMAN, Blaž: Vloga samostanov v urbanistični podobi mest - primer Ljubljane, v: Samostani in umetnost, Lj. 2012, 6, COBISS.SI-ID 34124077 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji LAVRIČ, Ana: Svetniški zavetniki ljubljanske (nad)škofije, v: Ljubljanska škofija : 550 let, Lj. 2011, 457-492, COBISS.SI-ID 33340973 3.11 Radijski ali TV dogodek LAVRIČ, Ana, DOLINAR, France M.: Ljubljanska stolnica : Radio Slovenija : III. program : program ARS : oddaja Sedmi dan, 9.12.2012, COBISS.SI-ID 35059501 Urednik - Samostani in umetnost : programska knjižica (ur. A. Lavrič, B. Murovec), Lj. 2012, COBISS.SI-ID 34091565 Tanja MARTELANC (32207), mlada raziskovalka, ki sodeluje na projektu L6-2143 od leta 2009: Ikonografija kapucinskega reda v 18. stoletju na Slovenskem, v: Neznano in pozabljeno iz 18. stoletja na Slovenskem, Lj. 2011, 121-143, COBISS.SI-ID 32506925 - Kapucinska arhitektura : izhodišča za obravnavo svetokriškega in škofjeloškega samostana, Acta hist. artis Slov., 17/2, 2012, 71-89, COBISS.SI-ID 64217856 lO.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 10.1.Pomen za razvoj znanosti10 SLO Raziskave obravnavajo ključne spomenike ljubljanskega baroka, ki spadajo tudi med vrhunce slovenske spomeniške dediščine, zato so izsledki temeljnega pomena za slovensko umetnostnozgodovinsko vedo. Nadgrajujejo in razširjajo vedenje o umetnosti obravnavanega obdobja in podpirajo njeno recepcijo, zaradi mednarodnega značaja pa so pomembne ne samo za slovenski, ampak tudi za širši evropski prostor. So tudi prispevek k drugim humanističnim vedam. ANG The researches deal with the principle monuments of the Ljubljana Baroque which belong to the top achievements of Slovene art heritage, so the findings are of essential importance for Slovene art history. The upgrade and expand the knowledge about the art of the discussed period and support its reception; because of their international character they are important not only for Slovenia but also for a wider European space. They are also a contribution to other humanities. 10.2.Pomen za razvoj Slovenije11 SLO Raziskave so pomembne za kulturni razvoj Slovenije, za varovanje njene kulturne dediščine, za narodnostno identiteto in za izobraževanje. Usmerjene so v čas, ko je Ljubljana doživela enega svojih umetnostnih vrhuncev, zato so pomembne tudi za promocijo slovenske prestolnice in s tem tudi države. Tema povezuje Slovenijo s širšim evropskim prostorom in omogoča mednarodno znanstveno sodelovanje. ANG The research is important for the cultural development of Slovenia, protection of its cultural heritage, national identity and education. The investigations are focused on the time, when Ljubljana experienced one of its artistic apexes, therefore they are also relevant for the promotion of the capital and thus of the Republic of Slovenia itself. The theme connects Slovenia with a wider European space and enables international scholarly cooperation. 11.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat 1 d Uporaba rezultatov F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.11 Razvoj nove storitve 1 Zastavljen cilj O da 0 ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj O da 0 ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O da 0 ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O da 0 ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj O da 0 ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat d Uporaba rezultatov F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O da 0 ne Rezultat 1 d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O da 0 ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj O da 0 ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj O da 0 ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat I d Uporaba rezultatov F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj o da 0 ne Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar 12.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja r T T "t "t "t "t Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja 0 O o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja 0 o o o G.01.03. Drugo: O o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu 0 o o o G.02.02. Širitev obstoječih trgov 0 o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje 0 o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije 0 o o o G.02.05. Razširitev področja dejavnosti 0 o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost 0 o o o G.02.07. Večji delež izvoza 0 o o o G.02.08. Povečanje dobička 0 o o o G.02.09. Nova delovna mesta 0 o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih 0 o o o G.02.11. Nov investicijski zagon 0 o o o G.02.12. Drugo: O o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti 0 o o o G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti 0 o o o G.03.03. Uvajanje novih tehnologij 0 o o o G.03.04. Drugo: O o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja 0 o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja 0 o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave 0 o o o G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti 0 o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe 0 o o o G.04.06. Drugo: O o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete 0 o o o G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj 0 o o o G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura 0 o o o G.07.02. Prometna infrastruktura 0 o o o G.07.03. Energetska infrastruktura 0 o o o G.07.04. Drugo: O o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva 0 o o o G.09. Drugo: O o o o Komentar 13.Pomen raziskovanja za sofinancerje12 Sofinancer 1. Naziv Slovenska akademija znanosti in umetnosti Naslov Novi trg 3, 1000 Ljubljana Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: 52.886,00 EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: 25 % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. Ana Lavrič: Ljubljanske baročne bratovščine in njihovo umetnostno naročništvo. Jezuitske kongregacije, Arhivi, 33/2, 2010, str. 251-286. A.01 2. Helena Seražin: L'uso dei moduli di Jacopo Barozzi da Vignola nei territori dell'Austria Interna, v: Crocevia e capitale della migrazione artistica, Bologna 2012, str. 189-203. A.03 3. Blaž Resman: Vloga samostanov v urbanistični podobi mest - primer Ljubljana, znanstveni posvet, Prešernova dvorana SAZU, Ljubljana, 25. 4. 2012. B.04 4. Ana Lavrič, Barbara Murovec: Samostani in umetnost, organizacija znanstvenega posveta na temo projektov "Samostani" in "Ljubljanski barok", Prešernova dvorana SAZU, Ljubljana, 25. 4. 2012. B.01 5. Nejc Bernik, Andrej Furlan, Simona Kermavnar, Ana Lavrič, Franci Lazarini, Barbara Murovec, Blaž Resman in Helena Seražin: virtualna razstava "Pot po baročni Ljubljani", http://barok.zrc-sazu.si F.15 Predmet projektnih raziskav je bila slovenska prestolnica z vidika njenega umetnostnega snovanja v baročnem času. Raziskave so se osredotočile na posamezne baročne spomenike, umetnostne naročnike in opuse v Ljubljani delujočih mojstrov, obravnavale pa so tudi širši kulturni in duhovni kontekst. Poleg ohranjenih sakralnih objektov so bili pozornosti deležni tudi neohranjeni, ki pomembno dopolnjujejo mozaično podobo mesta v obravnavanem času; o posameznih so bile objavljene temeljite študije. Rezultati so bili vključeni tudi v spletno aplikacijo "Pot po baročni Ljubljani", ki je namenjena popularizaciji umetnostne dediščine in raziskovalnih dosežkov; zanjo so bili izrisani tlorisi cerkva, sestavljena besedila in posnete fotografije arhitekture in opreme. Izpostavljena je bila umetnostna vloga redov, njihovih cerkva, samostanov in opreme; tematika je bila deloma predstavljena na znanstvenem posvetu "Samostani in umetnost", ki je bil soorganiziran v okviru projekta. Kot Komentar naročnice umetniških del so bile posebej obravnavane bratovščine, ki so združevale vse družbene plasti in dosegale visoko kvalitetno raven, v naš prostor pa uvedle vrsto novih ikonografskih tipov. Za globlje razumevanje obdobja so bile obdelane značilne umetnostne teme baročne Ljubljane, ki predstavljajo zanimiv preplet univerzalnih in specifičnih, lokalnih vsebin; povezane so bile tako z uvajanjem kulta novih oz. na Kranjskem dotlej neznanih svetnikov, ki so zaznamovali evropsko umetnost novega veka, kot tudi z oživljanjem češčenja starih, predvsem na antično Emono vezanih svetniških oseb. Raziskave so se usmerile tudi na svetniške zavetnike Ljubljane, ljubljanske škofije in dežele Kranjske. Od umetnikov so bili temeljiteje obravnavani mojstri, ki so h kvaliteti ljubljanskega baroka prispevali pomembnejši delež (npr. Angelo Putti, Francesco Robba, Andrea Pozzo itd.). Raziskave so potrdile, da je Ljubljana v baročnem času dosegla enega največjih umetnostnih vrhuncev in postala tako v formalnem kot tudi v vsebinskem smislu pomembno vplivno središče za umetnost širšega področja. Ocena Slovenska akademija znanosti in umetnosti ocenjuje, da je bil projekt realiziran v skladu s programom. Raziskave so prinesle nova spoznanja o ljubljanskih baročnih spomenikih in njihovi percepciji ter opredelile in ovrednotile njihov pomen v slovenskem in širšem evropskem prostoru. Izpostaviti je tudi treba, da rezultati projekta predstavljajo znanstveno in hkrati tudi etično podporo spomeniškemu varstvu in doprinašajo h kulturni ozaveščenosti, kar je v aktualni situaciji skrajne ogroženosti najkvalitetnejših spomenikov ljubljanskega baroka izredno pomembno. 14.Izjemni dosežek v letu 201213 14.1. Izjemni znanstveni dosežek SERAZIN, Helena: L'uso dei moduli di Jacopo Barozzi da Vignola nei territori dell'Austria Interna, v: Crocevia e capitale della migrazione artistica, Bologna 2012, str. 189-203. COBISS.SI-ID 34358317 Članek obravnava, v kolikšni meri so izobraženci v slovenskih deželah poznali priročnik rimskega arhitekta J. B. da Vignola »Regola delli cinque ordini d'Architettura«. Najstarejši izvod tega dela hrani Semeniška knjižnica v Ljubljani. Posedovali so ga tudi člani Academiae operosorum, mdr. člani družine Dolničar, ki so bili neposredno povezani z gradnjo ljubljanske stolnice, pri kateri lahko zasledimo tudi prvo dosledno uporabo Vignolovih proporcev arhitekturnih redov. Za to je poskrbel rimski arhitekt A. Pozzo, ki je pripravil zadnje načrte za gradnjo ljubljanske stolnice, njeni proporci pa se ujemajo tudi z upodobitvijo Vignolove rimske cerkve Il Gesu v Pozzovem traktatu. S tem se ljubljanska stolnica uvršča med pomembnejše evropske arhitekturne spomenike baročne dobe. 14.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek RESMAN, Resman, Vloga samostanov v urbanistični podobi mest - primer Ljubljane. Predavanje na znanstvenem posvetu Samostani in umetnost, Ljubljana, Prešernova dvorana SAZU, 25. 4. 2012. COBISS-ID 34139181 Prispevek obravnava materialno plat mestotvorne vloge samostanov, tj. pomen njihove arhitekture za razvoj in današnjo podobo Ljubljane. Osredotoča se na pozicijo samostanov glede na naselbinsko situacijo ob njihovem nastanku, na njihov pomen za nadaljnji razvoj mestne podobe in njihovo urbanistično dediščino v današnji Ljubljani. Samostani (križniki, frančiškani) so pomembno sooblikovali že srednjeveško mesto, v nadaljnjem razvoju pa so se v urbano tkivo vključili še obsežnejši baročni kompleksi (jezuiti, kapucini, klarise, avguštinci, diskalceati, uršulinke). Od nekdanjih osmih samostanov v historičnem jedru Ljubljane so sicer ohranjeni le trije, tudi vsi izginuli pa so v urbanistični podobi mesta zapustili nespregledljiv pečat. C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba in vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: i Znanstvenoraziskovalni center Anica Lavrič Slovenske akademije znanosti in umetnosti ŽIG Kraj in datum: Ljubljana |14.3.2013" Oznaka prijave: ARRS-RPROJ-ZP-2013/163 1 Opredelite raziskovalno področje po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science). Prevajalna tabela med raziskovalnimi področji po klasifikaciji ARRS ter po klasifikaciji FoS 2007 (Fields of Science) s kategorijami WOS (Web of Science) kot podpodročji je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/preslik-vpp-fos-wos.asp). Nazaj 2 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj 6 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 7 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta _ - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj 13 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2012 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2013 v1.00 95-29-B9-37-37-4E-A3-65-BD-5B-7B-40-62-D9-1B-49-EC-81-C0-10 VEDA Področje: 6.09 Umetnostna zgodovina Dosežek 1: SERAŽIN, Helena. L'uso dei moduli di Jacopo Barozzi da Vignola nei territori dell'Austria Interna. Objavljeno V: FROMMEL, Sabine (ur.). Crocevia e capitale della migrazione artistica forestieri a Bologna e bolognesi nel mondo (secolo XVII). 1a ed. Bologna: Bononia University Press, 2012, str. 189-203, ilustr. Tipologija 1.08 [COBISS.SI-ID 34358317] V članku so predstavljene raziskave na temo, v kolikšni meri so izobraženci v slovenskih deželah v 17. stoletju poznali in uporabljali priročnik rimskega arhitekta J. B. da Vignola »Regola delli cinque ordini d'Architettura«. Izkazalo se je, da je najstarejši izvod tega dela iz let 1620 ali 1630 hranjen v Semeniški knjižnici v Ljubljani. Posedovali so ga tudi drugi člani Academiae operosorum mdr. člani družine Dolničar, ki so bili neposredno povezani z gradnjo ljubljanske stolnice, pri kateri lahko zasledimo tudi prvo dosledno uporabo Vignolovih proporcev arhitekturnih redov. Za to je poskrbel rimski arhitekt Andrea Pozzo, ki je pripravil zadnje načrte za gradnjo ljubljanske stolnice, njeni proporci pa se ujemajo tudi z upodobitvijo Vignolove rimske cerkve Il Gesu v Pozzovem arhitekturnem traktatu. S tem se ljubljanska stolnica uvršča med pomembnejše evropske arhitekturne spomenike baročne dobe. HUMANISTIKA Področje: 6.09 Umetnostna zgodovina Dosežek 2: Blaž Resman, Vloga samostanov v urbanistični podobi mest - primer Ljubljane. Predavanje na znanstvenem posvetu Samostani in umetnost, na temo projektov Samostani - povezovalci evropskega umetnostnega prostora in Ljubljanski barok -materialna kultura in duhovni kontekst, Ljubljana, Prešernova dvorana SAZU, 25. 4. 2012. (COBISS-ID 34139181) Prispevek obravnava materialno plat mestotvorne vloge samostanov, tj. pomen njihove arhitekture za razvoj in današnjo podobo Ljubljane. Osredotoča se na pozicijo samostanov glede na naselbinsko situacijo ob njihovem nastanku, na njihov pomen za nadaljnji razvoj mestne podobe in njihovo urbanistično dediščino v današnji Ljubljani. Samostani (križniki, frančiškani) so pomembno sooblikovali že srednjeveško mesto, v nadaljnjem razvoju pa so se v urbano tkivo vključili še obsežnejši baročni kompleksi (jezuiti, kapucini, klarise, avguštinci, diskalceati, uršulinke). Od nekdanjih osmih samostanov v historičnem jedru Ljubljane so sicer ohranjeni le trije, tudi vsi izginuli pa so v urbanistični podobi mesta zapustili nespregledljiv pečat.