Milje: v proračunu prispevek za popravilo šole Albina Bubniča Odbor za Morski park v Trstu vabi občane k sodelovanju V Gorici bo z jutrišnjim dnem gradbišče zasedlo Ulico Garibaldi / 11 Slovenska smučarka Tina Maze druga na smuku v Bolgariji / 24 Primorski NEDELJA, 1. MARCA 2009_ št. 51 (19.450) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Koroška na razpotju Ivan Lukan Skoraj pol milijona Korošcev in Korošic bo danes na kar treh volitvah - deželne volitve tokrat sovpadajo z občinskimi volitvami in (neposrednimi) volitvami županov -odločilo, ali se bo po skoraj deset let trajajoči absolutistični vladavini Jorga Haiderja lahko odprlo novo poglavje v zgodovini dežele ob Dravi. Po nenadni smrti desničarskega populista, ki bi, če bi bil še živ in bi torej nastopil na volitvah, z lahkoto opravil z vsemi svojimi tekmeci, se je Koroška namreč znašla na razpotju. To kažejo vse javnomnenjske raziskave, ki napovedujejo izredno tesen izid deželnih volitev. Zavezništvo BZO novega deželnega glavarja Gerharda Dorflerja, ki pri svojih nastopih redno uporablja tudi ime Jorga Haiderja, in socialdemokratska stranka (SPO) z izzivalcem Reinhartom Rohrom bosta po vseh napovedih skorajda enako močna, ljudska stranka (OVP) Josefa Martinza pa lahko dokaj zanesljivo računa z znatno boljšim rezultatom kot leta 2004. Optimistično pa so razpoloženi tudi Zeleni, ki so prepričani, da bodo pridobili tretji mandat. Velika neznanka v igri pa je nastop dodatne desničarske stranke, svobodnjaške FPO. Nedeljske volitve so tudi priložnost, da se na politični ravni - bolj kot kadarkoli prej - uveljavijo tudi koroški Slovenci. Na deželnih volitvah nastopajo na listah večinskih strank kar trije: na obetavnem šestem mestu Ana Blatnik za socialdemokrate, na tretjem mestu Zalka Kuchling pri Zelenih, Mirko Messner pa skuša zbrati čim več glasov za avstrijsko komunistično stranko. Slovenske samostojne liste so si za občinske volitve zastavile za cilj, da pridobijo pri glasovih kot mandatih (na zadnjih volitvah je bilo izvoljenih 52 kandidatov in kandidatk), v kategorijo »zgodovinski uspeh« pa bi nedvoumno sodila izvolitev prvega župana ali županje na samostojni slovenski listi. Morda v Selah, Železni Kapli ali Globasnici. Napovedi tako glede deželnih kot tudi občinskih volitev in volitev županov dopuščajo, da je na prvih volitvah »po Haiderju« mogoč vsak izid. Vsekakor bo že danes zvečer znano, ali je Koroški uspelo premagati za mednarodni ugled dežele tako usoden »Hai-derjev duh« ali ne! dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Mogočna manifestacija sindikata CGIL v Turinu Na desettisoče ljudi na ulice v obrambo dela Tajnik DS Franceschini predlaga mesečne podpore za brezposelne LOKEV - Napetost na poti proti jami Golobivnici Protestniki preprečili komemoracijo Unije Istranov LOKEV - Na cesti proti jami Golobivnici pri Lokvi je člane Unije Istranov včeraj dopoldne pričakala skupina ogorčenih krajanov, članov društva TIGR, Zveze združenj borcev NOB in Civilne iniciative za Primorsko. Člani optantske organizacije so želeli s cvetom počastiti svoje padle v jami, domačini pa so jim zagotovili, da tam italijanskih žrtev ni. Shod so naposled prekinile sile javnega reda. Na 2. strani TURIN - Na turinske ulice se je včeraj zgrnilo na desettisoče ljudi, ki so na pobudo sindikata CGIL manifestirali v obrambo dela in zaposlitve, ki sta po mnenju demonstrantov rešitev za izhod iz krize. Manifestacija je bila uperjena tudi v obrambo pravice do stavke proti poskusom vlade po spremembi te pravice. Na zborovanju v Bariju pa je novi tajnik Demokratske stranke Dario Franceschini predlagal uvedbo mesečnih podpor za delavce, ki izgubijo službo. Premiera Silvia Berlusconija je pozval, naj predstavi odlok in DS ga bo v parlamentu podprla. Leto 2009 bo po nekaterih napovedih zelo črno za prekerne delavce, ki naj bi masovno izgubili službo, napoveduje pa se tudi pocenitev tarif za plin in elektriko zaradi padca cene nafte. Na 30. strani Tudi na Trbižu praznik slovenske kulture Na 3. strani V Trstu dnevi prometne vzgoje Na 4. strani Kacin v Gorici o integraciji zahodnega Balkana Na 10. strani Spomladi odprtje igrišča v Pevmi Na 12. strani V Lonjerju 33. dirka za Trofejo ZSŠDI Na 24. strani EU - Danes v Bruslju Izredni vrh v znamenju boja proti protekcionizmu KITAJSKA - Potem ko se je tibetanski menih sežgal Napete razmere v provinci Sečuan BRUSELJ - Voditelji držav in vlad članic EU se bodo danes v Bruslju sestali na izrednem neformalnem vrhu, posvečenem vse hujši finančni in gospodarski krizi, ki prerašča v politično krizo in deli EU. Glavni razlog za razklanost je protekcionizem. Nekatere države drugim očitajo, da krizne ukrepe sprejemajo na njihov račun. Predsedujoči EU, češki premier Mirek Topolanek (foto ANSA), od vrha pričakuje predvsem to, da se EU jasno izreče proti protekcionističnim ukrepom, ki jih posamezne države sprejemajo v bran svojim industrijam. Na 30. strani LHASA - V mestu Aba v kitajski provinci Sečuan vladajo napete razmere, potem ko se je v petek zažgal tibetanski menih v znak protesta proti kitajski vladavini. Kitajske oblasti so potrdile, da se je moški zažgal, ne pa tudi trditev aktivistov, da je policija streljala nanj, potem ko se je odločil za protest zaradi prepovedi molitve v njegovem samostanu. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na podatke nevladne organizacije s sedežem v Londonu Free Tibet, se je moški, star približno 20 let, polil z bencinom in zažgal, nakar naj bi nanj streljala policija. Lokalne oblasti v mestu, kjer sicer živi veliko Tibetancev, navedb očividcev o streljanju niso želele potrditi. Po navedbah Mednarodne kampanje za Tibet (ICT) se je menih zažgal, potem ko so oblasti približno tisoč menihom preprečile, da bi v samostanu Kirti opravili molitev v okviru praznovanj tibetanskega novega leta preteklo sredo. Po navedbah kitajske tiskovne agencije Xinhua je moški stopil iz samostana Kirti in se zažgal. Policija naj bi ogenj pogasila in ga s hudimi opeklinami odpeljala v bolnišnico. Petkov incident se je zgodil spričo stopnjevanja napetosti v Tibetu in ostalih območjih na zahodu Kitajske s tibetanskim prebivalstvom v luči 50. obletnice neuspešne vstaje Tibetancev proti kitajski nadvladi Tibeta, ki bo 10. marca. (STA) 2 Nedelja, 1. marca 2009 ALPE-JADRAN / LOKEV - Komemoracija Unije Istranov pri jami Golobivnica »Ne dovolimo vam naprej, v jami ni italijanskih žrtev« Po mnenju Unije Istranov je šlo za necivilizirano demonstracijo, protestniki pa so govorili o provokaciji LOKEV - Partizanske pesmi, plapolajoče slovenske in partizanske zastave, transparenti, črno bele fotografije fašističnih grozodejstev na slovenskih tleh med drugo svetovno vojno so v Lokvi včeraj dopoldne pričakale skupino članov Unije Istranov. »Naprej ne dovolimo! Domov, domov!,« so skandirali krajani, člani društva TIGR, Zveze združenj borcev NOB in Civilne iniciative za Primorsko, ki so skupini italijanskih optantov protestno preprečili spominsko komemoracijo pri jami Go-lobivnica, kjer naj bi po njihovih trditvah umrlo na stotine ljudi, predvsem civilistov. Ko sta se skupini znašli ena nasproti druge, je predsednik Unije Istranov Mas-similiano Lacota na dan potegnil dokumente, knjige in dovoljenja. Slednja pa mu seveda niso koristila, saj se je vnel besedni dvoboj: »Ali res poznate svojo zgodovino? Vi poznate le eno plat, seveda, zato preberite si, kar je zapisal zgodovinar Mitja Ferenc v okviru raziskav vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Mi želimo počastiti svoje padle, nič bolj preprostega. Zakaj se lahko vi v Bazovici klanjate spominu tigrovcev, mi pa se svojim pokojnim ne smemo?« Ogorčeno so mu odgovorili z one strani: »Saj smo tu doma in zagotovo vemo, da v Golobivnici ni italijanskih žrtev. Vaša je le fašistična propaganda.« Zgledu omikanosti Lokavcev je čestital Lacota in protidemonstracijo miroljubnemu romanju označil za sramotno za Evropo: »Pravno bomo ukrepali in o tem poročali italijanskim in evropskim organom,« jim je še zabičal in dodal, da gre za jasen dokaz, da Slovenija še ni obračunala s svojo preteklostjo, v nasprotju s tem, kar trdi predsednik Türk, saj po 65. letih ne priznava lastne krivde. Ko je bilo jasno, da jim ne bo uspelo do jame, in ko so naposled sile javnega reda prekinile oba shoda, so predstavniki Unije Istranov ob molitvi položili cvetje kar ob rob cestišča. »Naš ni bil politični shod (ki je bil med drugim prijavljen, kot je potrdil policijski predstavnik, op.p.), pač pa izkazovanje ogorčenosti, saj ne sprejemamo te lažnive provokacije. Pri tem smo žal sami, saj nimamo podpore niti od države. Taki dogodki vnašajo tesnobo in nezaupanje v prihodnost,« je na poznejši tiskovni konferenci povedal podpredsednik ZZB iz Lokve Boris Čok. Tej provokaciji pa bodo sledile druge, saj bodo člani optantske organizacije vsako leto iskali novo lokacijo za podobne komemoracije. Samo na ob- Na cesti proti jami Golobivnici je člane Unije Istranov (spodaj) pričakala skupina ogorčenih krajanov, članov društva TIGR, Zveze združenj borcev NOB in Civilne iniciative za Primorsko (desno) KROMA močju Lokve je na kvadratnem kilometru vsaj 500 jam, od katerih 280 brezen. Da je provokacija užalila domačine, je poudaril tudi tajnik društva TIGR Lucijan Pelicon, ki pričakuje, da se Italija najprej opraviči in da sprejme poročilo meddržavne zgodovinsko kulturne mešane komisije: »Pričakovati je, da se bo ljudstvo na taka dejanja povsod odzvalo kot danes.« Novinarje je nagovoril tudi zgodovinar Jože Pir-jevec, ki je poudaril, da je po osamosvojitvi tematika fojb postala orožje za pritisk proti Sloveniji. Ker je italijanska stvarnost izgubila zavest identitete, je v Slovencih našla katalizator, sovražnika, ki je udeja-nil genocid proti italijanskemu narodu: »Žarišče napetosti je treba sanirati, saj poglablja sovraštvo med narodi. Kar pa je najhuje, je to, da vse sloni na zgodovinski laži oziroma polresnici. Nihče namreč ne zanika, da je prišlo do pobojev, ki pa niso imeli take razsežnosti in niso bili uperje-ni proti Italijanom z genocidnim nabojem, pač pa protifašistom.« Če bomo tako nadaljevali, je povedal zgodovinar, v tem prostoru ne bo miru. Vsi so si bili edini, da se oblast ne sme sprenevedati in mora svoje državljane ščititi pred tovrstnimi dogodki: »Igra je nevarna. Danes nam je uspelo zadržati gnev in jezo med Lokav-ci, vprašanje pa je, če nam bo to uspelo tudi drugod.« V popoldanskih urah se je ogorčen oglasil vladni podtajnik Roberto Menia, ki zahteva, da se Slovenija opraviči Italiji in naj se sramuje pred Evropo. Obregnil se je tudi ob izjave predsednika Republike Slovenije, ki tovrstna dejanja še podpirajo, tako da so pogovori o spravi danes povsem odvečni. Sara Sternad Ang Lee bo na čelu žirije beneškega festivala BENETKE - Tajvanski režiser, oskar-jevec Ang Lee, bo na čelu letošnjega 66. beneškega filmskega festivala, ki bo na Lidu potekal med 2. in 12. septembrom. Lee je v Benetkah doslej prejel dva zlata leva, in sicer leta 2005 za film Gora Brokeback, dve leti kasneje pa za film Poželenje, nevarnost. Lee je svoj naslednji film posvetil legendarnemu rock festivalu s konca šestdesetih let, Woodstocku. Film z naslovom "Taking Woodstock" je že v po-stprodukciji. Po poročanju filmske revije Variety naj bi Lee na filmsko platno prenesel bestseller Pijevo življenje (The Life of Pi). Kanadski pisatelj Yann Martel je leta 2002 za ta svoj roman prijel ugledno knjižno nagrado "Man Booker". Lee trenutno išče scenarista za načrtovani film. (STA) Iz knjižnice v svet DIVAČA - Sežanska Kosovelova knjižnica, kjer delujejo številni študijski krožki v okviru programa Andrago-škega centra tudi po podružničnih knjižnicah v Komnu, Divači in na Kozini, odpira nov potopisno študijski krožek, ki so ga naslovili Iz knjižnice v svet. Mentorica novega študijskega krožka je vodja divaške knjižnice Magda Bezlaj, ki že vabi vse zainteresirane na prvo srečanje, ki bo ta torek, 3. marca, ob 18. uri v divaški knjižnici. Tokrat bosta gosta Andrej Bandelj in Barbara Race, ki bosta predstavila Črno goro kot skriti biser lepotice ob Jadranu. Naslednje srečanje v tem mesecu bo 17. marca, prav tako ob 18.uri v Divači, kjer bosta na temo Iz knjižnice v Albanijo spregovorila Srečko Gombač in Janja Sever. (Olga Knez) Slovenski zdomci v Bohinju BOHINJ - Slovenski zdomci, ki živijo v Nemčiji, so se ta teden v Bohinju udeležili tradicionalne zimske šole. V srečanju z matično domovino so obnovili znanje slovenščine, svoje otroke seznanili z naravnimi in kulturnimi znamenitostmi Slovenije ter uživali v smučanju. V Slovenijo se vsako leto radi vračajo in tako vzdržujejo stike z rodno domovino. Organizator zimskega srečanja v Bohinju je vodja skupnosti učiteljev dopolnilne šole slovenščine v Nemčiji Vinko Kralj, ki ga podobno kot pet drugih učiteljev slovenščine v Nemčije zaposluje slovenska država. Dopolnilni pouk slovenskega jezika v Nemčiji namreč poteka vse odtlej, ko so si številni Jugoslovani v Nemčiji poiskali delo. "Mišljeno je bilo, da se bodo zdomci nekoč vrnili domov, zato so tudi njihove otroke v Nemčiji učili slovensko," je pojasnil Kralj. (STA) KULTURA - Na pobudo Kulturnega kluba Koper in Collegiuma Artium »DOC PROSECCO« - Vprašanje Gabrovca Poklon likovniku Avgustu Černigoju Dežela naj upošteva in filmskemu režiserju Franciju Slaku zahteve vinogradnikov KOPER - V petek zvečer sta se Kulturni klub Koper in Collegium Ar-tium s spominskim srečanjem poklonila koprskemu režiserju Franciju Slaku in tržaškemu slikarju ter grafiku Avgustu Černigoju. S tem sta društvi začeli sodelovanje, ki bo potekalo vsak tretji petek v mesecu. Razlog za poklon tema dvema umetnikoma je predstavil predsednik kulturnega kluba Vlado Jelen, ki je v svojem pozdravu poudaril vzporednice med umetnikoma: oba sta bila namreč izredno energična človeka, ki sta iz istih geografskih koordinat šla v svet, da bi širila svoje znanje ter obzorja, oba pa sta tudi ustvarjala do zadnjih dni pred smrtjo. Osrednji del večera je predstavljala projekcija dokumentarca Portret Avgusta Černigoja, ki je v Slakovi režiji nastal leta 1985, v zadnjih mesecih slikar-jevega življenja. V dokumentarcu Čer-nigoj v obliki intervjuja predstavi svoje ustvarjanje, hudomušno pripoveduje o svojem povratku iz Weimarja v Ljubljano, kjer je z razstavo na Tehniški šoli šokiral ljubljansko občinstvo - in pri tem doda kopico na pol narečnih fraz, kot na primer: »... da bi me Ljubljana sprejela ... si moreš misl't ...«, z nostalgijo se spominja na dopisovanje s Kar-melo Kosovel in na srečanje z mladim pesnikom Srečkom, s katerim sta dolgo v noč delala na njegovih Integralih. V dokumentarcu se prepletajo posnetki z intervjujem, umetnikova igriva postavljanja pred kamero, utrinki iz njegovega ustvarjanja, izseki z njegovega pogreba v Sežani, konec pa je zaznamovan s slikarjevimi besedami: »Moja želja je v tem, da bi do konca ustvarjal. Ne bi znal nehat, bi znal samo ustvarjat.« Na srečanju je spregovoril tudi režiser in Koprčan Boris Palčič, ki se je s Slakom srečal na Akademiji za gledališče, režijo, film in televizijo, in s katerim je še v letih študija sodeloval pri montaži filma Butnskala iz leta 1985. Opisal je njegovo najbolj ustvarjalno obdobje v osemdesetih letih in režiserjevo zagrenjenost v devetdesetih, ko Slak ni imel možnosti ustvarjanja, saj se je takratna filmska produkcija v Sloveniji ustavila. Leta 2007 je Palčič prevzel režijo filma Prehod, ki je bila dodeljena pokojnemu Slaku, a zaradi prerane smrti projekta ni mogel izpeljati, kljub temu pa bosta pod filmom podpisana oba. Na koncu je občinstvu, ki je napolnilo vsak kotiček dvorane koprske Armerije, spregovorila Lučka Čehovin, Sežančanka, ki je dvajset let skrbela za Černigoja in si dolgo prizadevala, da bi se njegova dela ohranila. Iz njenega izčrpnega podajanja spominov sta vela umetnikov močan temperament in tudi ekstremni bohemski duh. Med drugim je povedala, da ni skrbel za svoja dela, saj »edini njegov cilj je bil, da bi bila na koncu vsaka njegova stvaritev per-fektna, nakar je bilo zanj vseeno, ali naj se ga uniči ali pa ohrani.« Ob poudarku, da je Černigojeva galerija v Lipici premalo ovrednotena, je še izrazila željo, da bi se že obstoječo monografijo Petra Krečiča razširilo in vanjo vključilo celoten avtorjev opus. mit TRST - V sklopu zasedanja deželnega sveta bo prihodnji teden odmerjen čas tudi vprašanjem s takojšnjim odgovorom, ki obravnavajo posebej žgoče oz. nujne tematike. Deželni svetnik SSk Igor Ga-brovec se je prijavil z vprašanjem, ki ta trenutek zelo zanima zlasti slovenske vinogradnike na Tržaškem. Gre za postopek priznanja DOC »Prosecco«, se pravi vina z zaščitenim poreklom, ki zgodovinsko izhaja prav iz vasi Prosek in je bilo že v devetnajstem stoletju v habsburški monarhiji znano kot Prosekar. Vino so pridelovali iz trt, ki so jih naši predniki gojili na paštnih nad tržaškim zalivom. Po bridki izkušnji s Tokajcem so se veliki vinogradniki iz Veneta in Furlanije povezali v pobudo, da tržno zaščitijo znamko Prosecca. »Kraški vinogradniki načrtu načel- no ne nasprotujejo, so pa deželni upravi FJK postavili nekaj jasnih pogojev, ki jih slednja mora resno upoštevati,« je poudaril Gabrovec. Gre za zahtevo, da v zameno za tržno izkoriščanje proseške znamke dežela in država finančno omogočita načrte za obnovo nekdaj že obdelanih površin na kraških obronkih nad morjem in za omejitev negativnih posledic zaradi določitve zaščitenih območij SIC-ZPS. O tem se je Gabrovec že pogovarja tako z odbornikom za kmetijstvo Violinom kot tudi z odbor-nico Segantijevo, ki je na ta vprašanja posebej občutljiva. Italijanski odbor za priznanje zaščitenih porekel se bo sestal v Trevisu že sredi marca, do takrat pa hočejo naši vinogradniki imeti jasna zagotovila, da bodo ob interesih Veneta in Furlanov upoštevana tudi njihova pričakovanja. Časa je malo tudi ob upoštevanju, da so npr. vinogradniki iz Piemonta že prisilili tamkajšnjo deželno upravo, da se zoprstavi skupni pobudi Veneta in FJK. Deželni svetnik Igor Gabrovec zato Tondovo upravo sprašuje kakšno je njeno stališče in od nje pričakuje zagotovila, da bo ugodila upravičenim zahtevam vinogradnikom in sploh kmetov na Tržaškem. Slovenska kulturno-gospodarska zveza OBVEŠČA ČLANE Deželnega in pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja jutri, 2. marca 2009, ob 19.00 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S. Francesco 20/11) / ALPE-JADRAN Nedelja, 1. marca 2009 3 KANALSKA DOLINA - Ta petek v kulturnem središču na Trbižu Praznik slovenske kulture v znamenju jezika in glasbe Govorila sta predsednik SKS Planika Rudi Bartaloth in ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu Miha Vrbinc TRBIŽ - Slovensko kulturno središče Planika in Glasbena matica - Šola Tomaža Holmarja v Kanalski dolini sta ta petek obeležila v kulturnem centru na Trbižu dan slovenske kulture s prireditvijo z naslovom »Jezik in glasba nas povezujeta«. Letos so bili v ospredju dneva slovenske kulture mladi, in to v duhu skupnega slovenskega čezmejne-ga prostora. Osrednja govornika večera, predsednik Slovenskega kulturnega središča Planika Rudi Bartaloth in ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Miha Vrbinc, sta iz sicer različnih zornih kotov predstavila skupno prizadevanje za ohranjanje in razvoj slovenščine. To je prišlo do izraza tudi v raznolikem kulturnem programu. Otroci, ki sledijo izbirnim tečajem slovenskega jezika, ki jih prireja Slovensko kulturno središče Planika, so se predstavili z recitacijami. Prvi so do besede prišli najmlajši, ki so prisotne pozdravili najprej s harmoniko, nato pa še v slovenščini, italijanščini in nemščini ter recitirali Zdravljico. Pesem sta nato štiriročno zaigrali na klavirju še gojenki Glasbene matice šole Tomaža Holmarja, ki deluje že 31 let v Kanalski dolini. Udeleženke, ki že dalj časa obiskujejo izbirni tečaj slovenščine, pa so se predstavile z lepljenko osebnih razmišljanj o jeziku in poezije. Mladi iz Kanalske doline so v svojo sredo letos povabili tudi učence Osnovne šole Josipa Vandota iz Kranjske Gore, ki so se predstavili z dramatizacijo Prešernovega Povodnega moža in s sodobno verzijo te poezije. Iz sosednje Koroške pa so na Pogled na polno dvorano v kulturnem središču na Trbižu Trbiž prišli dijaki Zvezne gimnazije za Slovence, ki je letos izbrala kot partnersko organizacijo prav Slovensko kulturno središče Planika. V sozvočju z naslovom prireditve so se na Trbižu predstavili kot zbor, Amina Majetič pa tudi kot zmagovalka letošnje Tischlerjeve nagrade za govorništvo. Večer so sklenili člani gledališke skupine iz Vogrč v Podju-ni, ki so se v Kanalski dolini predstavili z otroškim musicalom Prijatelj. Številna publika domačinov in gostov je vse nastopajoče nagradila s prisrčnim aplavzom. Peter Rustja Beppino Englaro pri karabinjerjih VIDEM - Beppino Englaro se je včeraj zglasil na videmskem sedežu kara-binjerjev skupno z ostalimi trinajstimi osebami, proti katerim je videmsko javno tožilstvo uvedlo preiskavo zaradi »sodelovanja pri umoru Eluane En-glaro«. Englaro ni dal nobene izjave predstavnikom sodne policije, ki so ga seznanili z uvedbo preiskave. Dejal je le, da mu je žal, ker bi raje drugače »investiral svoj čas in energijo«. Na sedežu karabinjerjev se je prvi zglasil anestezist Amato De Monte, njemu so sledile še druge preiskovane osebe. Vsi so morali predstavnikom sodne policije sporočiti imena zagovornikov, zaslišanja bodo sledila v prihodnjih dneh in tednih. Englaro je za svojega odvetnika izbral odv. Giuseppeja Campeisa, tega zagovornika pa so izbrali tudi ostale preiskovane osebe. Medtem je minister za kulturne dobrine Sandro Bondi ocenil, da je preiskava proti Beppinu Englaru »prav nič omikana in krščanska«. JUTRI V Trstu deželni svet SKGZ TRST - S pripravo na pokrajinske in deželni kongres želi Slovenska kulturno gospodarska zveza poglobiti razpravo o položaju naše skupnosti in razmisliti o organizacijski nadgradnji zveze. V tem smislu je in bo imelo vodstvo SKGZ vrsto srečanj s članicami in drugimi manjšinskimi dejavniki, da bi preverilo možnost uresničitve reformnih vizij, ki jih je nakazala sama programska konferenca. V tem kontekstu bo SKGZ ocenila tudi dosedanje sodelovanje med krovnima organizacijama in njuno nadaljnje prizadevanje v iskanju rešitev za vrsto odprtih vprašanj. To velja tudi v odnosu do strank in gibanj, ki sestavljajo raznolik mozaik manjšinske politične stvarnosti, s katerim bo treba poiskati primerne poti tesnejšega sodelovanja. V tem smislu je SKGZ dala nekaj pobud, o katerih je primerno, da se organizacija opredeli v pripravah na deželni kongres. Na njem so predvidene tudi določene organizacijske spremembe z željo, da postane zveza učinkovitejša in manj obremenjena s preštevilnimi organizmi. O teh in drugih problematikah, ki so vezane na skupnost in posebej na SKGZ, bo tekla razprava na seji Deželnega sveta organizacije, razširjeni na člane pokrajinskih svetov, ki bo jutri (ponedeljek, 2. marca ob 19. ur iv prvem in ob 19.30 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II). Ponudbe veljajo do 4. marca 2009 m POT DO UGODNOSTI NEVERJETNE KUPČIJE ■ O. candió Delno posneto UHT / mleko CANDIA cena za liter Kava Classico SPLENDID € 4x250 g, 1000 g V Skiro Gormiti/ / Vitez vesolja/ ^ Dragonball . Tekoči detergent DIXAN 2x40 pranj poleg tega... ^^^^ branimo naše kupce ' nizamo cene in dvigujemo kupno moč; cene za večkot 150 artiklov so pri nas znižane m zamrznjene do 31. marca 2009 danes odprto Higermarket Emisfero ' ^^ H MONFALCONE/TRŽIC (GO) Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481 /416740 ^^^ ponedeljek: 14.30 - 20.30 od torka do sobote: NEPREKINJEN URNIK: 9.00 - 20.30 - nedelja: 9.30 - 20.00 EMISFERO NAJDETE TUDI V KRAJIH: BELLUNO, FIUME VENETO (PN), PERUGIA, SCORZE' (VE), SILEA (TV), VICENZA, VITTORIO VENETO (TV), ZANE (VI) / TRST Nedelja, 1. marca 2009 4 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it TRGOVINSKA ZBORNICA - Pogovor s predstavniki odbora za promocijo Morskega parka Morski park potrebuje čim več idej, pa tudi kritike V kratkem javna srečanja o akvariju - »Projekt je priložnost za poživitev in razvoj mesta ter okolice« Že dobra štiri leta je v Trstu govor o morebitni izgradnji Morskega parka, velikega večnamenskega objekta, ki bi s sklopom tu-ristično-zabavnih, didaktičnih in znanstvenih dejavnosti po mnenju mnogih poskrbel za gospodarsko in kulturno poživitev Trsta ter širše okolice. Pred leti se je nekaj takega zgodilo v Genovi z njenim svetovno znanim akvarijem, ki privablja v Kolumbovo mesto trume turistov. Predlog o Morskem parku v Trstu je decembra 2004, dan po porazu tržaške kandidature za Expo 2008, prvi iznesel predsednik Tržaške trgovinske zbornice Antonio Paoletti. Sledile so razprave, polemike, študije in še danes ni znano, ali bo park res kdaj zagledal luč. Kot možen sedež Morskega parka so najprej omenjali staro pristanišče, zatem barkovljanski nasip, ki se je izkazal za preveč onesnaženega, sledila je hipoteza (z ustreznimi študijami o izvedljivosti del), da bi park nastal na mestu tržnice za sadje in zelenjavo pri Sv. Andreju. Do zadnjega zasuka je prišlo 16. decembra 2008, ko je odbor za promocijo Morskega parka priredil predbožično zdravico, med katero so napovedali, da naj bi park nastal na območju nekdanjega bazena Bianchi, nekdanje ribarnice in skladišča vin. Trenutno so v teku nove študije, pri katerih aktivno sodelujejo, poleg univerzitetnih in drugih izvedencev, tudi tržaški občinski tehniki pod vodstvom odbornika za finance Ravidaja. 28. marca lani je skupina mladih predstavnikov gospodarskih in znanstvenih ustanov sestavila promocijski odbor, ki naj bi vzpostavil stik z občani, zbiral mnenja in iskal podporo za ustanovitev Morskega parka. Nevarno je, da bi ambiciozni načrt končal v večni čakalnici visoko donečih in nikoli uresničenih tržaških projektov. Odbor za promocijo Morskega parka, ki mu predseduje bivša predsednica združenja Junior Chamber Michela Angelini, je soustanovi-lo deset pobudnikov, med katerimi so Slovenci dobro zastopani. Med ustanovnimi člani so tudi odbornik SDGZ Aljoša Čok, predsednik Kmečke zveze Franc Fabec in raziskovalec na tržaškem oddelku za arhitekturo in urbanistiko Marko Verri. S predsednico odbora Michelo Angelini in njenima podpredsednikoma Aljošo Čokom in Saulom Ci-riacom (Miramarski morski rezervat) smo se pogovorili o poslanstvu in pobudah promocijskega odbora. »V odboru so mladi predstavniki go- DROGE - V marcu Vladna konferenca v Trstu: polemike o organizaciji Od 12. do 14. marca bo v Trstu potekala vladna konferenca o drogah, ki pa po mnenju številnih združenj in sindikatov (npr. Foruma o drogah, CGIL, Vsedržavne koordinacije sprejemnih skupnosti, Itaca Italia idr.) tvega, da se spremeni v propagandno pobudo. V dokumentu, ki so ga predstavili včeraj v Rimu, predstavniki omenjenih organizacij opozarjajo, da utegnejo javni operaterji biti v manjšini, čeprav se večina odvisnikov obrača na javno ustanovo Sert, dalje opozarjajo na pomanjkanje skupne razprave o trenutno veljavni zakonodaji, moti pa jih tudi predvideno »televizijsko« glasovanje o predlogih in sum, da bodo prisotni le predstavniki vladne večine. Na te očitke je kmalu odgovoril oddelek, ki je zadolžen za organizacijo konference in ki poudarja, da se je, poleg deželnih in pokrajinskih uprav, posvetoval s 73 organizacijami, ki so posredovale preko dvesto dokumentov, na konferenci pa bo zagotovljena največja svoboda izražanja. Predstavniki odbora za promocijo Morskega parka in glavni pobudnik akvarija: z leve proti desni Aljoša Čok (SDGZ), Michela Angelini (Junior Chamber), predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti in Saul Ciriaco (Miramarski morski rezervat) KROMA spodarskih in stanovskih organizacij (Conf-commercio, Zveza industrijcev, Confartigia-nato, SDGZ in Kmečka zveza), univerze (oddelek za arhitekturo) in znanstvenih ustanov (Miramarski morski park, Znanstveni park). Naš namen je spodbuditi občane in gospodarske osebke, da pobliže spoznajo ta širo-kopotezen projekt in ga po možnosti podprejo, « pravi Michela Angelini. Odbor prireja v ta namen javna srečanja o posameznih aspektih načrta. Kako pa lahko občani nudijo svoj doprinos? »Obračamo se napo-sameznike, podjetja, organizacije in društva. Vsi ti se lahko vpišejo v odbor: rast števila članov pomeni povečanje učinkovitosti,« meni podjetnik Aljoša Čok. »Projekt je še vedno v idejnifazi, naša naloga pa je spodbujati razpravo,« dodaja Angelinijeva. »Na srečanjih pričakujemo odzive - pozitivne, kritične, konstruktivne. Zanimajo nas mnenja indu-strialcev, obrtnikov in občanov, glede praktičnih, etičnih in drugih zadev. Kritike in nasvete bomo posredovali tehnično-znanstve-nemu odboru, ki jih bo vzel v poštev. Projekt je, kot rečeno, v povojih, zato je vsaka ideja dobrodošla, naj bo govor o velikih vprašanjih ali detajlih,« pravi Saul Ciriaco, ki omenja primer delfinov: v zvezi z morebitno prisotnostjo teh priljubljenih sesalcev v bazenih se je vnela polemika in »zdaj je dejstvo, da delfinov ne bo, v bistvu edina gotovost v projektu,« pristavlja Ciriaco. Še danes ni določeno, kakšen bo park in kaj bo v njegovih bazenih: »Študije so izvedli za prejšnjo lokacijo pri Sv. Andreju, zdaj bo treba opraviti nove.« Park pa bo mnogo več kot akvarij. Ta naj bi pritegnil zanimanje turistov, a tudi spodbujal poučne in raziskovalne dejavnosti. Glavni akvarij naj bi deloval kot »vaba« za obiskovalce, ki bi na nabrežju spoznali vrsto manjših muzejev (nekako po genovskem modelu). Saul Ciriaco razlaga, da so akvariji v znanstvenem svetu tolerirani, v kolikor vsebujejo močno didaktično komponento. »Z akvariji sodelujejo univerze in znanstvene ustanove. Tehnično-znanstveni odbor tržaškega parka sestavljajo predstavniki raznihfakultet, Miramarskega morskega rezervata, državnega sveta raziskovalcev CNR idr.« Michela Angelini poudarja, da bi Morski park predstavljal velik zasuk za vse mesto, saj bi s povezanimi dejavnostmi prinesel obilico delovnih mest, istočasno, kakor se je zgodilo v Genovi, pa bi v okviru projekta posodobili del mesta. Aljoša Čok meni, da se mora projekt povezati s širšim območjem zunaj »mestnega obzidja« in tako uresničiti pravi turistični sistem, ki bi imel na tržaškem nabrežju svoj epicenter. Odbor je na Barcolani zbral več kot 500 podpisov, na facebooku ima 1211 privržencev, informacije ponuja na spletni strani www.parcodelmare.it. Njegovi letaki in brošure so štirijezični (v italijanščini, slovenščini, angleščini in nemščini). Naslednje javno srečanje bo 26. marca na temo »Akvariji in etika«. Sledili bosta še aprilsko in majsko srečanje o arhitektonsko-urbanističnem razvoju ter o turizmu in ekonomiji. Predsednica An-gelinijeva nam je še razkrila, da je ideja o Morskem parku nazadnje navdušila umetnika. Slikar Roberto DAmbrosio, ki rad upodablja obmorske prizore, je odboru poklonil sliko z upanjem, da bi nekega dne visela na eni izmed sten akvarija. Aljoša Fonda POKRAJINA Poslovila se je Ondina Barduzzi Ondina Barduzzi V 57. letu starosti je konec tedna za neizprosno boleznijo umrla Ondina Barduzzi, inženir, docentka na tržaški univerzi, v mestu pa znana predvsem kot upraviteljica, najprej v Illyjevem tržaškem občinskem odboru, zatem pa - do lanskega decembra - v pokrajinski upravi predsednice Marie Terese Bassa Po-ropat. Ondina Barduzzi je vstopila v tržaški politični svet kot predstavnica Illyjeve občanske liste. Kot tržaška občinska od-bornica za urbanistiko je med drugim pripravila načrt za mestni promet, a tudi varianto k regulacijskem načrtu Starega pristanišča, obenem je izdelala načrt za preureditev nekdanje bolnišnice pod Obeliskom v nov sedež šole za visoke študije. Bolezen je pretrgala njeno upraviteljsko delo na občini, zatem si je vendarle opomogla in leta 2006 jo je Bassa Poropato-va vključila v svojo upravo, v kateri je bila odgovorna za ozemlje, okolje, infrastrukturo in prevoze. Bila je med pobudniki čez-mejnega avtobusa, ki povezuje Trst in Sežano, pa tudi nočnega avtobusa za mlade Overnight in proge lahke železnice, ki naj bi povezovala Milje in Trst z letališčem pri Ronkah. V drugi polovici lanskega leta se je njeno zdravstveno stanje spet poslabšalo. Svoje od-borniško delo je opravljala do konca leta, ko jo je bolezen prisilila, da ga je zapustila. KVESTURA - Prometna policija predstavila pobude v sklopu projekta Icaro Prometna vzgoja za večjo varnost Prvi sovražnik varnosti na cestah je nespoštovanje predpisov - Jutri dve gledališki predstavi v Mieli, v torek tečaji za mlade motoriste, pa še natečaj Predstavitev projekta Icaro na kvesturi KROMA Prometne nesreče včasih povzroča uživanje alkohola, posebno pogost je ta pojav v Furlaniji-Julijski krajini (po podatkih prometne policije je v FJK v vsako šesto nesrečo na cestah zunaj mest vpleten vinjen voznik). Toda prvi sovražnik varnosti na cestah je po mnenju prometnih policistov slaba »prometna kultura«, se pravi nespo-štovanje predpisov. Previsoka hitrost, nemarno parkiranje, nedovoljeno prehitevanje: največ nesreč povzročijo predrzni vozniki. V Trstu so v lanskem letu obravnavali dobrih 3000 nesreč, k sreči jih je iz leta v leto manj. Prometna policija prireja vsako leto vsedržavno pobudo Progetto Icaro, ki je namenjena mladim in najmlajšim. »Evropska unija je državam članicam postavila zahteven cilj, razpoloviti število smrtnih nesreč do leta 2010. Na tem področju pa je treba začeti od daleč, zato je projekt namenjen učencem in dijakom,« je povedal Francesco Ponti na predstavitvi tržaškega dela pobude. Načelnik tržaškega oddelka prometne policije je na kvesturi opisal pobude, ki bodo v ponedeljek in torek poveza- le tržaško mladino s prometno vzgojo. Gledališče Miela bo jutri dopoldne prizorišče dveh predstav z naslovoma Icaro Junior in Icaro Young. Prva (ob 9.30) je namenjena osnovnim šolam. Razni liki bodo pripovedovali, kako se sami sprehajajo od doma do šole: otrokom bodo pojasnili, zakaj je pomembno spoštovati osnovna varnostna pravila. Drugo predstavo (ob 11.30), za višje srednje šole, bo oblikovalo šest igralcev, vsak od katerih se bo na cesti znašel pred določeno dilemo: previdno slediti prometnim predpisom, ali pa tvegati in iskati najkrajšo pot, to je zdaj vprašanje, če si izposodimo delček Hamletovega monologa. Predstavam bodo prisostvovale šole, ki so se sodelovale pri predhodnih srečanjih. Omeniti gre tudi natečaj za vse šole: višješolci bodo tekmovali v pripravljanju enominutnega spota za varnost na cestah, osnovnošolci pa lahko na isto temo predložijo spis ali likovni izdelek. V torek od 9. ure pa bodo v parkirišču na nabrežju, kjer je bil nekoč bazen Bianchi, tečaji za varno vožnjo z motorji in mopedi. (af) / TRST Nedelja, 1. marca 2009 5 NABREŽINA - Hvalevredna pobuda mladih vaščanov Nabrežinski jusarji očistili območje Brščic Odstranili so robido, ruj in posušeno drevje ter uredili steze Jusarji so že od nekdaj skrbeli za skupno lastnino, za gozdna področja in druge predele na Krasu. Skrb je bila pred desetletji samo po sebi umevna, saj so imeli vaščani od čistih poti in stez skupno korist, ker so jih takrat mnogo uporabljali in so bile zanje življenjskega pomena. Pozornost do skupne lastnine pa na Krasu ni zamrla. Na pobudo mladih članov Jusa Nabresina Gemeinde se je v preteklem tednu zbralo v gozdu nad Na-brežino kar precejšnje število jusar-jev in vaščanov. Potekala je 4-dnevna akcija za čiščenje Brščic, gozdnatega območja nad morjem, ki je bilo že dalj časa zapuščeno. Opremljeni z ustreznim orodjem in veliko mero dobre volje, saj je to področje kar obsežno, so se mladi in nekateri stari člani lotili temeljitega čičšenja. Tako je zapela pesem motornih žag, vešče roke so zavihtele renčelj nad osuše-nimi vejami, ki jih je bilo treba odstraniti, z vilami pa so vse odrezano in odsekano zbrali na kupe. Mimoidoči domačini in tudi drugi sprehajalci po poti so z veseljem ugotavljali, da so prostovoljni jusar-ski delavci na prvem delu poti odstranili kar nekaj robide, ruja in iz-hiranih dreves, tako da se povsod odpira prekrasen pogled na morje. Seveda ni manjkal niti družabni trenutek, ko so za večdnevni trud prav vsi sodelujoči dobili tudi ustrezno plačilo, kozico domačega golaža, ki so ga prav tako »počistili«. Pot nad morjem in ostali predeli Brščic bodo s prihodom pomladi tako zadobili svežo, lepšo podobo, ki bo zagotovo v veselje in v užitek mnogim pešcem in obiskovalcem, predvsem pa ljubiteljem kraške narave, ki se vsak dan sprehajajo po teh poteh in stezah. »Urejene in očiščene gozdne poti pa tudi ostali vaški predeli, ki so last jusa, so naša osebna izkaznica«, so poudarili mladi jusarji, ki se sicer zavedajo, da je dela na tem področju ogromno, vendar napovedujejo tudi druge pobude, ker so prepričani, da se da z vztrajnostjo in prostovoljnim delom marsikaj narediti in doseči. Nadejajo si, da bi k tem prostovoljnim akcijam pristopilo čim večje število članov jusa, pa tudi ostalih vaščanov, saj je primarna naloga tovrstnih organizacij prav vzdrževanje in ohranjanje skupne lastnine. (bd) Skupina nabrežinskih jusarjev, ki je pretekli teden počistila območje Brščic nad morjem FOTO BORIS DEVETAK MILJE - Izglasovan občinski proračun 2009 Poseg za slovensko šolo Prispevek 200 tisoč evrov za potrebna popravila v slovenskem šolskem centru Albina Bubniča Miljski občinski svet je pred dnevi odobril proračun za leto 2009. Finančni dokument je podprlo 12 svetnikov levosredinske večine (eden od svetnikov je bil odsoten), proti pa je glasovalo pet predstavnikov des-nosredinske opozicije, medtem ko so ostali pred glasovanjem zapustili dvorano občinskega sveta. Župan Nerio Nesladek je bil zadovoljen z odobritvijo proračuna, prav tako občinski svetnik Slovenske skupnosti Danilo Šavron, predvsem zaradi nekaterih postavk, ki se neposredno tičejo slovensko manjšino v občini. Tako je bila v proračun vključena postavka o popravilu notranjosti in ureditvi zunanjosti slovenskega šolskega centra, v katerem imata svoj domicil otroški vrtec Mavrica in osnovna šola Albina Bubniča. Občinska uprava je ocenila, da je treba šolsko poslopje primerno obnoviti. Poseg bo stal kakih 200 tisoč evrov. Danilo Šavron Tudi druga, v finančni dokument vključena postavka, zadeva slovensko šolsko poslopje v Miljah. Po predvidevanjih bi morali v prihodnjem šolskem letu zabeležiti višji vpis v otroški vrtec, zaradi česar bi morali odpreti tudi drugo sekcijo vrtca. V ta namen pa bi morali primerno urediti eno od sob. Zato je občinska uprava v proračunu namenila kakih 70 tisoč evrov za to delo. Med proračunsko razpravo je bil govor tudi o cestnih tablah in o napisih ob vhodih v vasi in zaselke miljske občine. Številne table je zob časa že močno načel, zato jih gre zamenjati z novimi. Svetnik Ša-vron je izkoristil priložnost in poudaril, da bi morali na cestah namestiti dvojezične smerokaze in napise ter spomnil na dvojezično tablo, ki jo je Zaveziška vojaška uprava postavila leta 1953 ob vhodu v Oreh, in od takrat še kljubuje času. Omenil pa je tudi, da bi morala občinska uprava namestiti dvojezične napise in smerokaze, ker tako predvideva Tondov odlok o vidni dvoje-zičnosti. Občinski odbornik za javna dela in podžupan Franco Cre-vatin je potrdil, da bo občinska uprava še posebej pozorna na to vprašanje in da bo to delo opravljeno, pa tudi svetnik Nacionalnega zavezništva Paolo Prodan je menil, da je zakon pač zakon in ga je treba spoštovati. ENOGASTRONOMIJA - Večer na pobudo društva Il pane e le rose Prešernova v Rojanu V rojanskem Marijinem domu (Ul.Cordaroli, 29) bo danes proslava ob dnevu slovenske kulture, ki jo skupaj prirejajo Društvo Rojanski Marijin dom, KŠD Rojanski Krpan in Glasbena matica. Od 17. ure dalje se bodo na odru zvrstile glasbene točke, v katerih bodo nastopili gojenci Glasbene matice in Otroški pevski zbor od Domja, ki ga vodi Suzana Žerjal. Otroška skupina recitatorjev se bo predstavila s spletom otroških pesmi Miroslava Košute, nastopili pa bosta tudi mladi igralki Elena Husu in Jasna Pangerc. Priložnostno misel bo podal prof. Bogdan Kralj. Organiziran bo tudi prevoz do Marijinega doma (zbirališče pri rojanski cerkvi ob 16.45). Znanstveni imaginarij vabi V znanstvenem muzeju Immagina-rio scientifico, ki se nahaja v Grljan-skem zalivu, se nadaljuje multime-dijska razstava o skrivnostih meteorologije (Tempi&stratempi). Muzej je odprt od 10. do 20. ure, ob 15.30 pa so na sporedu didaktične delavnice za otroke, stare od 4 do 11 let. Casini jutri v Trstu Vodja Sredinske zveze UDC Pier Fer-dinanco Casini se bo jutri mudil v Trstu, ki se bo ob 16. uri udeležil srečanja v hotelu Jolly (na Nabrežju Ca-vour 7). Lotil se bo aktualnih političnih tem, vloge in strategije UDC tako na državni kot krajevni ravni v luči današnje krize Demokratske stranke. Dela na javni razsvetljavi v Ul. Ginnastica Podjetje AcegasAps sporoča, da bo od jutrišnjega dne del Ul. Ginnasti-ca (od hišne številke 60) do Ul. Far-neto (v višini hišne številke 10) zaprt. Podjetje bo v prihodnjih treh dneh (od 8. do 17. ure) izvedlo serijo izrednih posegov na javni razsvetljavi. Mimo bodo lahko vozili le avtobusi, rešilci in seveda stanovalci. Telefonska anketa o javnih prevozih Prevozno podjetje Trieste Traspor-ti obvešča, da bo jutri stekla telefonska anketa, ki želi ugotoviti mnenje strank o kakovosti mestnega javnega prevoza. Zadolženo podjetje naj bi izvedlo kakih 1600 telefonskih pozivov po vsem območju tržaške pokrajine. Za dodatne informacije je na voljo urad za odnose z javnostjo v Ul. dei Lavoratori 2 oziroma zelena številka 800-016675. Dante Pisani razstavlja v Palači Gopčevic V Palači Gopčevic so včeraj odprli razstavo del miljskega slikarja in kiparja Danteja Pisanija. Razstavljena dela bodo na ogled do 5. aprila. Domači krajevni pridelki in proizvodi v tržaški gostilni All'antico spazzacamino v Mieia naPupkn Jazz Pred dnevi je stara tržaška gostilna AlTantico spaz-zacamino gostila lep in bogat večer na temo domačih proizvodov in jedi, ki so značilni za naš teritorij. Ob vodenju pogovora pobudnika Edija Kanziana, voditelja krožka II pane e le rose, so nastopili predstavniki krajevnih proizvajalcev, gostincev in strokovnjaki, ki so posredovali svoje izkušnje in poglede. Odsotnega predsednika tržaških čebelarjev Aleksandara Podobnika je nadomeščal Fausto Settimi, ki ima svoje panje na izredno lepem kraju med Trebčami in Opčinami in je dobitnik uglednih nagrad - npr. za svoj znani rešeljikov med. Dosti se je govorilo o medu, saj so bili prisotni še drugi člani konzorcija, tajnica Mara Giorgini, Ste-lio Coslovich, Peter Grilanc in Vladimir Novak. Davorin Devetak je dal obračun o nadaljevalnem delu Okusov Krasa na decembrskih in februarskih izobraževalnih srečanjih, ko je bil dan poudarek domačim proizvodom, ne samo v gostinskih jedilnikih, ampak tudi v duhu zdrave prehrane vsakdanji praksi, tako da so prišli na svoj račun ne le gurmani, ampak tudi nove kategorije potrošnikov, kot so starejši in družine. Omenil je vključitev novih partnerjev (stalnemu pokrovitelju tržaški TZ sta se pridružili Dežela in Pokrajina), pri promociji pa sodelovanje revije Konrad in Občino Devin Nabrežina, ki je tudi letos gostila Okuse Krasa na milanskem BIT-u. Ob obloženi mizi je vzdušje vselej dobro KROMA Marisa Cepach, funkcionarka pokrajinskega inšpektorata za kmetijstvo, pa je ponudila izčrpen vpogled v problematiko krajevnih zaščitenih sort in področij, od oljčnega olja Tergeste dop do kraškega pršuta. Na to se je navezal Settimi z ugotovitvijo, da »Kras je en sam«, da ni »tržaškega«, »goriškega« ali »slovenskega« ločenih delov Krasa. Da gre za prgišče zemlje in je torej vredno govoriti predvsem o proizvodu in ozemlju. Temu je pritrdil Edi Zobec, predstavnik ino-vativne dejavnosti, znane ribogojnice s čisto studen-čnico iz Glinščice, ki je menil, da nihče ne izumi nič novega in da gre le za preoblikovanje tega, kar imamo že, z novimi pristopi. Med krajevnimi proizvajalci je bil še mladi oljkar in vinar Erik Žerjal z očetom Jadranom iz Ricmanj. Predsednik trgovcev SDGZ Ervin Mezgec pa je predstavil organizatorja degustacij kleti Vinakras Petra Bor-šiča, ki je najprej ponudil aperitiv večera, znamenito kraško penino. Na degustaciji pristnih jedi na osnovi vržot, po receptih Vesne Guštin in gospodinje Tiziane Ber-toje, so gostje lahko pokusili še malvazijo, izbrani kraški teran ter teranov liker. Več o vinih: www.vinakras.si. Več je enogastronomskih središč na Tržaškem, kjer se promovira krajevne in vrhunske proizvode nasploh, pa vendar v mali in domačni stari gostilni v Ulici Settefontane (blizu sejmišča) je dihati posebno vzdušje. Ob zvokih glasbe sproščeno nastajajo in se navezujejo stiki. Na večeru z vržotami je npr. padla beseda, da bi lahko bil drugič govor o domačih krajevnih proizvodih v sežanski kleti Vinakras, saj je »Kras en sam«... D.D. Na oder gledališča Miela bodo jutri ob 21.30 stopili glasbeniki. V nizu jazz večerov se bo tokrat predstavil Riccardo Morpurgo Trio, ki bo ob tej priložnosti predstavil novo zgoščenko Answering. Janas Ensemble v Rossettiju Koncertno društvo vabi jutri v gledališče Rossetti na koncert ansambla Janas Ensemble. Nastopila bo so-pranistka Lia Serafini ob čembalist-ki Paoli Erdas, dekletoma pa sta se s časom pridružili še drugi glasbeniki. Začetek ob 20.30. Skupščina SIK V Ljudskem domu pri Sv. Sergiju (Ul. Peco 14) bo v torek, 3. marca, ob 19. uri skupščina članov Stranke italijanskih komunistov. Razpravljali bodo o gospodarski krizi, o vsedržav-nem političnem položaju in volilnem zakonu. Skupščine se bo udeležil član vsedržavnega tajništva Iacopo Venier 6 Nedelja, 1. marca 2009 TRST / POSVET - Ob 90. obletnici sklenitve saintgermainske pogodbe Svet med svetovnima vojnama ali mir, ki ni prinesel miru Posledice pogodbe je analiziral Fulvio Salimbeni, Giuseppe Burati pa o ekonomskih krizah Svet med svetovnima vojnama in mirovne pogodbe, ki so temeljito spremenile politični zemljevid sveta, so bile v žarišču srečanja, ki je predvčerajšnjim potekalo v Generalijevi dvorani Baron-cini. Devetdeseto obletnico sklenitve saintgermainske mirovne pogodbe je s posebnim posvetom počastilo julijsko-istrsko-dalmatinsko kulturno združenje Gens Adriae v sodelovanju z Italijanskim institutom za grafologijo, na simpoziju pa ni manjkalo uglednih imen strokovnjakov, ki so analizirali in predstavili argumente, s katerimi se deman-tira trditev, da je saintgermainska mirovna pogodba prinesla mir v pravem pomenu besede. Pogodba je bila napisana po vzoru pogodbe z Nemčijo, sklenila pa jo je an-tanta z republiko Avstrijo. Imela je 14 delov s 381 členi in je potrdila ločitev Ogrske od Avstrije, potrdila je sestavo Ogrske, določila območje Češkoslovaške republike in potrdila Italiji Južno Tirolsko, v kateri je živelo okoli 250 tisoč Nemcev in okoli 47 tisoč Italijanov. Posledice, ki jih je saintgermainski mir imel za vse te države je na simpoziju natančno analiziral Fulvio Salimbeni, profesor sodobne zgodovine na videmski Univerzi, ki je postregel s številnimi podatki o tem, zakaj ta mir pravzaprav ni prinesel miru. Profesor je svojo analizo usmeril na vzroke množičnega nezadovoljstva in poudaril, da se vojna ni končala novembra leta 1918, ko so sile antante z Nemčijo podpisale premirje. Po besedah govornika z mirom ni bil zadovoljen nihče od vpletenih, poskusi reševanja spornih vprašanj pa so se zavlekli vse do druge polovice dvajsetih let minulega stoletja, ko so se sprte strani naposled dogovorile. Konec prve svetovne vojne je tako odprl vprašanje Reke, grozila je vojna med Kraljevino SHS in Avstrijo, Grčijo in Turčijo, na površje pa so prišli tudi problemi, povezani z narodnimi manjšinami, je povedal govornik in se na kratko ustavil pri sporu med Avstrijo in Kraljevino SHS, ki je nastal predvsem zaradi Koroške, katere južni del so leta 1919 sicer zasedle jugoslovanske čete, vendar ob hudem oboroženem odporu krajevnih nemških sil. Nato je leta 1920 potekal Koroški plebiscit, ki se je končal na škodo Jugoslovanov, je spomnil Salimbeni in še dodal, da se je zavleklo tudi reševanje vprašanja Reke, ki je po kasnejši odločitvi postala svobodno mesto, leta 1922 pa je pripadla Italiji. Govornik je izpostavil še fenomen, ki se običajno pojavlja v teh kriznih časih. Te raz- Udeleženci posveta ob 90. obletnici saintgermainske mirovne pogodbe. Prvi z leve Fulvio Salimbeni KROMA mere naj bi namreč bile idealne za utrditev avtoritarnih režimov, pozitivni predznak v teh burnih časih pa naj bi imela le mirovniška gibanja, ki so bila nekaj čisto novega za tisti čas, je svoj diskurz zaključil prof. Salimbeni. Izčrpen in panoramski prispevek o gospodarski situaciji v dvajsetih letih minulega stoletja je v nadaljevanju podal ekspert za ekonomska vprašanja Giuseppe Burati, ki je dejal, da sta svet med vojnama pretresli dve veliki krizi. Prva je nastopila takoj po vojni, druga, ki jo imenujemo tudi velika gospodarska kriza, pa se je začela konec dvajsetih let v ZDA. Kot je razložil profesor, so se države po vojni znašle v hudih finančnih težavah, veliko število mrtvih je za njih predstavljalo skorajda olajšanje, saj države niso imele denarja za odplačevanje odškodnin, pokojnin, delavskih plač itn. Zaradi tega stanja je večina držav posegla po skrajnem ukrepu - tiskanju denarja, kar je v Nemčiji leta 1923 privedlo do gospodarske katastrofe. O židovskem vprašanju v Trstu bi na simpoziju moral govoriti kurator tržaškega judovskega muzeja Carlo in Vera Wagner Ariel Haddad, ki pa je bil zaradi bolezni odsoten. Po referatih gostujočih strokovnjakov je sledila še živahna debata z občinstvom, ki se je posveta udeležilo v majhnem številu in morda je prav ta pičla udeležba občinstva predstavljala šibko plat posveta. (sč) SINDIKAT COBAS Večstopenjske šole pomenijo krčenje mest Sindikat Cobas negativno ocenjuje ustanovitev treh slovenskih večstopenjskih šol v Trstu in Gorici. V sporočilu za javnost namreč piše, da bo to dodatno omejilo sredstva, omenjene šole pa bodo deležne vidnega krčenja delovnih mest za upravno osebje. Utemeljitev, po kateri bo taka rešitev omogočila učinkovitejšo povezavo med različnimi stopnjami, ne odgovarja resnici, saj šole različnih stopenj nimajo večjih priložnosti za plodno medsebojno sodelovanje in izmenjavo izkušenj, ker so preobremenjene zaradi krčenja delovnih mest in zamudnih birokratskih obveznosti. Tudi slovenska šola bo na lastni koži okusila to lažno preobleko, ki bo osiromašila njeno prisotnost in vlogo v naši deželi, piše v sporočilu Cobas, ki opozarja, da je to dodaten udarec kakovosti slovenskih šol in javnega šolstva nasploh. DSI - Jutri Večer o beneških čedrmacih Ob lanski 75-letnici prepovedi slovenskega jezika tudi po cerkvah videmske nadškofije je Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske poskrbelo za izid dveh knjig, in sicer ponatisa znamenitega romana Franceta Bevka Kaplan Martin Čedermac in pa zgodovinske raziskave dr. Mire Cencič Beneška Slovenija in njeni Čedermaci. Roman, ki je doživel že vrsto ponatisov, je Bevk (1890-1970) prvič izdal leta 1938 pri Slovenski matici v Ljubljani pod psevdonimom Pavle Sedmak. V svoji najnovejši študiji pa Cencičeva, ki je že veliko pisala o primorski polpreteklosti in ti-grovcih, osvetljuje zgodovinsko ozadje in resnične protagoniste Bevkove pripovedi. O teh dveh pomembnih knjigah bo govor jutri ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3, saj jima Društvo slovenskih izobražencev posveča tradicionalni "ponedeljkov večer'! Na njem bodo sodelovali avtorica študije Mira Cencič, predsednik Društva TIGR in pisateljev sin, režiser Marjan Bevk ter beneški javni delavec, časnikar Giorgio Banchig. MEDJA VAS - Prešernova proslava društva Timava posvečena domačinu Počastili učitelja Dominika Predstavitev knjige Življenje v vrtincu o burni poti vaščana Dominika Hvalica - Nedeljka Tudi letos je Slovensko športno kulturno društvo Timava ob Dnevu slovenske kulture priredilo v Gostilni pri Pinotu v Medji vasi dokaj izvirno Prešernovo proslavo. Še posebno praznično je, ko se ob takih priložnostih odkriva in spoznava ustvarjalnost domačih ljudi. Lani so se pri društvu Timava ob kulturnem prazniku srečali s poezijo pesnika Ivana Burnika Legiše iz Medje vasi, ki svoje pesmi piše v daljni Avstraliji. Letos pa je lahko vsem v ponos, da je društvo počastilo avtorja iz vaške srede. Življenje v Vrtincu je naslov knjige, s katero je gospod učitelj Dominik Hvalič - Nedeljko razveselil vse svoje bivše učence in sovaščane že sredi poletja. Ob dnevu slovenske kulture se je ponudila krasna priložnost, da se mu pri društvu Timava zahvalijo za prelepo darilo, knjigo spominov o življenju, ki je prežeto s številnimi dogodivščinami in pre- izkušnjami, lepimi in manj lepimi trenutki, bežnimi razočaranji, pa tudi uspehi in zadoščenji. V knjigi se prepletajo dogodki iz otroških let, šolanje v Gorici, izkušnja v Battaglione speciale, partizanska preizkušnja, nemška aretacija, goriški zapori... dvakrat celica 36 in na koncu osvoboditev in vrnitev domov. Temu je seveda sledil študij, diploma in leta 1946 učiteljsko mesto najprej v Brdih nato pa, leto kasneje, v Medji vasi. In tu se začne druga zgodba, poučevanje, številni razredi, medvejska mladina, s katero se učitelj še danes redno srečuje v vasi in s katero je lahko ponovno obujal spomine prav na četrtkovi Prešernovi proslavi. Triino-semdestletni učitelj je bil nad večerom dobesedno navdušen in vidno ganjen. Kljub temu je prisotnim razkril kar nekaj anekdot in prizorov, ki so sprožili odobravanje in ne nazadnje tudi prijetno vzdušje ter sproščen smeh številnih prisotnih. Medvejskega učitelja so s svojim nastopom počastili tudi moški pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka in Kontovela, ki je zapel pod vodstvom dirigenta Mirana Živka ter mlada domačinka Vanessa Pernarčič z recitiranjem Prešernove poezije. (IT) Marko Feri gostuje v ZDA Kitarist Marko Feri je v teh dneh v Združenih državah Amerike na svojem drugem gostovanju. Po uspešni turneji v okviru lanskega mednarodnega srečanja kitaristov, ki ga je organizacija Guitar Foundation of America priredila v mestu Columbus v Georgii, je tržaški glasbenik sprejel vabilo na novo sodelovanje ob 10. simpoziju kitare, ki se odvija v teh dneh v istem mestu. Feri je vodil dvodnevni masterclass, danes pa bo izvedel koncert, na katerem bo med drugimi skladbami predstavil krstno izvedbo sonate, ki mu jo je posvetil goriški skladatelj Giorgio Tortora ob rojstvu hčere Neže. (rop) Argentinski film v Knulpu Filmski krožek Metropolis in kulturno združenje Barriosur bosta v okviru filmske revije Argentinissima priredili jutri predvajanje filma Bombon - El Perro Carlosa Sorina. Film bodo vrteli v klubu Knulp v Ul. Madonna del mare 7/A, začetek ob 20.30. Počastitev spomina Sergia Cermelija Vsedržavno združenje partizanov VZPI-ANPI, združenje deportiran-cev v nacistična taborišča ANED in združenje političnih preganjancev ANPPIA bodo v torek, 3. marca, počastili spomin Sergija Cermelija, prejemnika odlikovanja za zasluge v od-porništvu ob 65. obletnici njegove usmrtitve, Člani in prijatelji se bodo zbrali pred njegovim nagrobnim spomenikom v parku spomina pri Sv. Ju-stu ob 10. uri. Sionizem včeraj, danes, jutri Združenje Italija-Izrael in muzej židovske skupnosti Carlo in Vera Wagner bosta priredila v torek, 3. marca, srečanje z Ofirjem Haivryjem, zgodovinskim raziskovalcem iz Jeruzalema, na temo Sionizem včeraj, danes, jutri: dimenzije in perspektive. Srečanje bo v konferenčni dvorani židovskega muzeja v Ul. del Monte 7, začetek ob 17.30. Fulvio Tomizza med starimi prijatelji in mladimi raziskovalci Krožek za kulturo in umetnosti prireja v sredo, 4. marca, okroglo mizo na temo Fulvio Tomizza med starimi prijatelji in mladimi raziskovalci. Prireditev je koordiniral Elvio Guagnini (Univerza v Trstu), pri njej pa bodo sodelovali Elis Deghenghi Olujic (Univerza v Pulju), Miran Košuta (Univerza v Trstu), Marta Moretto in Luana Giur-gevich (diplomantki na Univerzi v Trstu) in novinar Luca Pezzi. Okrogla miza bo v konferenčni dvorani državne knjižnice na Trgu Papa Giovanni XXIII št. 6, začetek ob 17. uri. Zbiranje zgodovinskega gradiva v Dolini SKD Valentin Vodnik iz Doline je ob priliki 130- letnice ustanovitve, ki je potekala oktobra lani, izdalo knjigo s starimi fotografijami vasi. Nastala je publikacija, ki predstavlja dober, zanesljiv in objektiven dokument o zadnjih sto letih brežanske vasice. V dolinskem društvu so prepričani, da je morda po domovih in različnih osebnih arhivih še veliko fotografij in najrazličnejših starih dokumentov, ki se nanašajo na vaško preteklost, ki bi jih bilo zbrati in ovrednotiti. V društvenem odboru razmišljajo, da bi z novim gradivom, postavili dokumentarno/fotografsko razstavo. Zato se ponovno obračajo na vse, ki hranijo doma stare posnetke (a tudi stare dokumente, zapiske, članke in podobno), in bi radi aktivno sodelovali pri novi društveni iniciativi. Gradivo bodo zbirali na sedežu društva v naslednjih dneh: jutri, od 19. do 21. ure, v torek, od 11. do 12. ure in sredo, od 14. do 16. ure. Ves material bodo odborniki kluba takoj preslikali in fotokopirali ter originale takoj vrnili. Za informacije je na voljo v večernih urah (po 19.30) telefonska številka 3391976323. (beto) / TRST Nedelja, 1. marca 2009 7 John Earle PREDSTAVITEV - V četrtek Knjiga Johna Earla o primorskih padalcih v italijanskem prevodu Nekoč zamolčana junaška in tragična zgodba »primorskih padalcev« se je v zadnjih letih dobro usidrala v naš zgodovinski spomin. Za to imajo zaslugo prizadevanja padalcev, ki so preživeli vojno in povojne aretacije ter izginotja, veteranske organizacije, publicistika in zgodovinopisje, a tudi vsakoletna ko-memoracija 11. novembra v Škrbini, za katero je dal pobudo v Trstu živeči upokojeni angleški časnikar in nekdanji član angleških vojnih misij v južni Jugoslaviji John Earle. Earle pa je poskrbel tudi za mednarodno odmevnost tega poglavja naše polpretekle zgodovine. Leta 2005 je pri angleški založbi The Book Guild izdal knjigo The Price of Patriotism (Cena domoljubja). Gre za prikaz britanskih vojaških misij med drugo svetovno vojno pri partizanih na Primorskem, zlasti pa za predstavitev dela in usode njihovih slovenskih članov, torej primorskih padalcev. Študija je bogato dokumentirana, saj je avtor zajemal iz zgodovinskih del, spominskih virov, pogovorov s protagonisti in iz britanskih ter slovenskih arhivov. Knjiga je zdaj na voljo tudi v italijanskem prevodu. Oskrbel ga je Fabio Accurso, spremno besedo pa je napisal tržaški zgodovinar Roberto Spazzali. Pod naslovom Il Prezzo del Patriottismo jo je na 258 straneh konec lanskega leta v Trstu izdala družba Iniziative Cul-turali, ki pa se je kmalu za tem razpustila. Večji del naklade je odkupila založba Mladika, tako da je delo kljub temu na tržišču. Earlovo delo bo v kratkem izšlo pri Mladiki tudi v slovenskem prevodu Nataše Stanič iz Londona. Prva javna predstavitev italijanske izdaje bo v četrtek, 5. marca, ob 17.30, v Časnikarskem krožku na Kor-zu Italija 13 v Trstu. Uvedel jo bo predsednik krožka, časnikar Fabio Amodeo. O knjigi in obravnavani problematiki bodo spregovorili zgodovinarja Marina Rossi in Gorazd Bajc, časnikar Ivo Jevnikar in avtor John Earle. PREDSTAVITEV - V četrtek pri Sv. Ivanu Roman Eveline Umek o Marici Nadlišek Če le bežno poznamo življenje in ustvarjalne ambicije Marice Nadlišek, se samo po sebi ponuja vzporejanje sedanjosti s preteklostjo. Za pisateljico Evelino Umek je verjetno predstavljala dodatno spodbudo še pripadnost istemu kraju, kjer je njena junakinja živela, tistemu Sv. Ivanu, ki se je pred sto in več leti bohotil z neverjetnim razkošjem iznajdljive tekmovalnosti domačinov. Ko so številne gospe in gospice pod geslom »prosveta naša bo osve-ta« vzgajale, igrale, učile, pele, plesale pa tudi pisale, se je zdelo, da bodo v kratkem dobojevale boj in bo prišlo do popolne enakopravnosti med spoloma, ko bo ženski priznana polnopravna vloga v družbi. Takratni gospodarski vzpon se je namreč navezoval na utrjevanje nacionalne pripadnosti in bistroumne partnerice skrbnih gospodarjev so prispevale levji delež k izjemnim dosežkom. Angažirano okolje je pripomoglo k izoblikovanju zelo samozavestne drže dekleta, ki samostojno izbira svojo pot, gre v poklic, piše, objavlja, ureja revijo, prvo slovensko žensko revijo, si dopisuje s pisatelji in pesniki, se spravlja z njimi v polemične debate in ko izgleda, da se je osvobodila vseh ste-reotipov in vezi, ko namreč spozna, da ji moški, v katerega je zaljubljena, ni usojen, postane plen družbenih norm in časa, ki še ni zrel, da bi ji brez večjih pretresov dopuščal življenje, v kakršnega se je podala recimo njena prijateljica Zofka Kveder. Skopi obrisi samo nakazujejo utrip okolja in vzdušja, v katerem je Nadliškova doraščala. V kolikšni meri človek sam odloča in kako nanj vpliva okolje je le en del snovi, ki jo je nadrobno obdelala Evelina Umek, druga sestavina romana se sicer umešča v pripoved kot kulisa, a je enako pomembna, ker upoveduje tedanje družbeno politično dogajanje, od navdušujočega pričakovanja ob prehodu v 20.stoletje, do strahotnega pomanjkanja in turbulenc med prvo svetovno vojno, psihičnega in fizičnega pritiska italijanskih iredentistov in umika v Ljubljano. Vse to pogojuje junakinjo in jo zaznamuje z bolečo nepotešenostjo. V osrednji del romana je namreč Umkova postavila ljubezensko zgodbo, ki se razpleta v sentimentalnih pismih in predstavlja dejansko najsvetlejši trenutek v življenju junakinje, Evelina Umek ko se ji ponujajo nove možnosti in je idealno zaljubljena v uspešnega pisatelja. Ali pa se ji tako samo zdi, ker so sanje eno, življenje pa drugo. V romanu opisane pisateljske ambicije emanci-pirane ženske ref-lektirajo čas in zato postanejo v njeni predstavi nenapisane besede manko za literarni svet, predvsem pa neizpeto čutenje velikih premikov, ki jih zaznava. Evelina Umek je torej z junakinjo svojega dela predstavila dobo, prostor in žensko v njem. Bralec je neštetokrat izzvan k razmisleku, k samospraševanju o poznavanju lastne preteklosti in pravilnem vrednotenju tega, kar ima. V uvodni besedi k romanu poudarja Alenka Puhar žensko solidarnost, ki je pripomogla k osvetlitvi marsikaterega ženskega lika na Slovenskem, toda Evelina Umek je s svojim delom pripomogla še k ozaveščanju o tržaški specifiki in sve-toivanski partikularnosti. Nadliškova je junakinja svojega časa: izjemne ambicije ji sicer omogočijo velike dosežke in čeprav v obračunu izstopajo njeno literarno delo, korespondenca, urednikovanje, družina in prav nazadnje, v pregnanstvu, še trdoživ boj za dosego minimalnih pravic zase in svoje najbližje, ostaja v svoji intimi nepotešena. Kratek oris lika je le odsev tenkočutnega razpletanja zgodbe, ki v romanu Eveline Umek zaživi v nenavadni razsežnosti. V četrtek 5. marca bo ob 20.00 enkratna priložnost, da se pri Sv. Ivanu, v društvu Škamperle, na Stadionu 1. maj (Vrdel-ska c. 7) srečamo z avtorico ob prisotnosti predstavnika založbe Mladika in dveh pozornih bralcev tega dela: Bogomilo Kravos kot poznavalko nekdanjega življenja pri Sv. Ivanu in Dušana Jelinčiča, kot pisatelja, esejista in dobrega poznavalca dela Vladimira Bartola, sina Marice Nadlišek. (bk) 42. KRAŠKI PUST Prireditelji se zahvaljujejo Ob pepelnični sredi so se pustne vragolije umaknile v ozadje in prepustile besedo vsakdanjim resnim obveznostim ter številnim obremenjujočim opravkom. Kam pa so se skrili spomini na noro pustno praznovanje, neprespane noči v šotoru, sobotno povorko po openskih ulicah in evforijo ob razglasitvi zmagovitih vozov in skupin? Vsak izmed nas je tem spominom dodelil delček svojega srca, kjer bodo na varnem vsaj do naslednjega leta, ko se bo posameznik s skupino prijateljev odločil, da bi bilo lepo, če bi kot lani spet sodelovali z vaškim vozom in ... to pa je že druga zgodba, ki jo bomo slišali naslednje leto. V šolah so dijaki še vedno neprespani ali bolje rečeno navdušeni nad letošnjim pustom, ki se je prehitro zaključil, je pa bil programsko nabit s kulturnimi, glasbenimi dogodki in novimi pobudami, ki jih je večina pozitivno in odobravajoče sprejela. Odbor Kraškega pusta je zelo navdušen nad potekom letošnje 42. izvedbe, ki bi ne bila tako uspešna brez pomoči in dela številnih oseb in ustanov. Zahvala gre v prvi vrsti Zadružni kraški banki, Tržaški pokrajini, Avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini in Občini Trst, ki so finančno podprle izvedbo pustnega programa. Poleg tega se organizacijski odbor zahvaljuje vsem silam javnega reda in posameznikom, ki so pripomogli k nemotenemu poteku sobotne povorke in vzhodnokraškemu rajonskemu svetu za posredovanje glede krožnega križišča. Nazadnje moramo pohvaliti vse pustarje, ki so z enkratnimi vozovi in pisanimi skupinami pričarali v sprevodu živahno vzdušje ter ga širili med publiko, katera je sodelujoče poplačala z izredno toplim aplavzom. Kdo si zasluži pohvalo poleg vseh, ki so na katerikoli način pomagali in prispevali k pustnemu vzdušju? To je seveda mladi nadebudni novinar in modri pisec, ki je s svojim ironičnim tekstom, napisanim za pustno brošuro, žel veliko uspeha, istočasno pa je bil tudi tarča ostrih puščic, pred katerimi se je uspešno branil in se še enkrat izkazal za modrega govorca, kakršen je Peter Verč. Torej prisrčna hvala vsem za sodelovanje, dva predstavnika vsake skupine oziroma voza, ki so se udeležili sobotnega sprevoda, pa vabimo na zaključni večer, ki bo 24. marca, ob 20.30 uri, v domu Brdina. Živio pust! -met- Včeraj danes Danes, NEDELJA, 1. marca 2009 ALBIN Sonce vzide ob 6.44 zatone ob 17.52 -Dolžina dneva 11.08 - Luna vzide ob 8.08 in zatone ob 23.18 Jutri, PONEDELJEK, 2. marca 2009 SIMPLICIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,0 stopinj C, zračni tlak 1019,1 mb raste, veter 2 km na uro vzhodnik severovzhodnik, vlaga 75-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 8,8 stopinje C. OKLICI: Jaš Grgič in Deborah Vitez, Giuseppe Gatti in Emmanuela Quinz, Matteo Gustini in Valentina Varesa-no, Filiberto Robolotti in Daniela Co-laiera, Paride Pahor in Antonella Lo Piccolo, Fabrizio De Cata in Monica Goina, Martino Virgis in Daniela Or-landi, Massimiliano Delise in Sara Carola Cavana, Stefano Formentini in Monica Sonego, Manuel Tomasi in Monica Urbani, Luca Miele in Chia-ra Maria Migliore, Davide Vitussi in Rossella Siena, Pasquale Palombieri in Fulvia Corvassi, Massimo Piščanec in Monica Gentilli, Giovanni Cermina-ra in Marianna Enrica Manca, Francesco Mario Nuzzi in Chiara Candu-ra, Salvatore Galliani in Olha Turc-hanova, Maurizio Honovich in Beatrice Fabbris, Valentino Accone in Sabrina Turcato, Nicola Cannone in Alexandra Judith Gomez Alvarado, Stefano Bais in Fernanda Era, Andrea Mancini in Luana Ferro, Riccardo Boggia in Elena Trocchi, Orazio Milano in Dragana Pejic, Marko Dal Ben in Alessandra Koruza. [13 Lekarne Nedelja, 1. marca 2009 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - Proseška ulica. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Piave 2 (040 361655), Ul. Fel-luga 46 (040 390280), Milje - Lungo- mare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 (040 309114). Od ponedeljka, 2., do sobote, 7. marca 2009 Istrska ulica 18 (040 7606477), Ške-denj - Škedenjska ulica 44 (040 816296). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 18, Škedenj - Škedenjska ulica 44, Trg Liberta 6. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 (040 421125). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »The millionaire«. ARISTON - 16.30, 18.30, 21.00 »L'on-da«. CINECITY - 11.00, 13.00, 15.20, 17.40, 20.00, 22.00 »I love shopping«; 11.00, 13.00, 15.30, 17.50, 20.00, 22.00 »Ia-go«; 13.00, 17.40, 20.00, 22.10 »The Millionaire«; 17.30, 20.00, 22.20 »Rhe reader«; 10.45, 12.50, 14.40, 16.40, 18.40 »Inkheart - La leggen-da di cuore d'inchiostro«; 20.40, 22.20 »Underworld: la ribellione dei Lycans«; 11.00, 15.30, 18.30, 20.00, 21.30 »Il curioso caso di Benjamin Button«; 15.10 »Ex«; 10.45, 12.50, 15.00, 17.20 »Viaggio al centro del-la Terra«; 11.00, 12.45, 15.20 »Impy«; 10.45 »Hotel Bau«. FELLINI - 16.15, 22.15 »Ex«; 18.15, 20.15 »Milk«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »The reader - A voce alta«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.50, 21.30 »Il curioso caso di Benjamin Button«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Giulia non esce la sera«. KOPER - KOLOSEJ - 21.10 »Dvom«; 14.00, 16.30, 19.00, 21.30 »Somrak«; 15.40, 17.30, 19.20 »Toše - The Hardest Thing«; 18.00, 21.00 »Nenavaden primer Benjamina Buttona«; 14.10, 16.00 »Povest o Despereau-xu«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30, 15.50, 19.00, 22.15 »Inkheart - La leggenda di cuore d'inchiostro«; 17.30, 20.40 »Bride Wars, la mia mi-gliore nemica«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »I love shopping«; Dvorana 3: 11.00, 14.30 »Beverly Hills Chihuahua«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Iago«; Dvorana 4: 11.00, 14.30, 15.50 »Im-py Superstar missione Luna Park«; 17.10, 18.40, 20.30, 22.15 »Il mai nato«. SUPER - 16.15, 20.15 »Revolutionary road«; 18.15, 22.15 »Operazione Valchiria«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.40, 17.40, 20.00, 22.00 »I love shopping«; Dvorana 2: 15.45, 17.45, 20.10, 22.10 »Iago«; Dvorana 3: 18.10, 21.00 »Il curioso caso di Benjamin Button«; 15.00, 16.30 »Impy Superstar«; Dvorana 4: 15.20, 17.30, 19.50, 22.00 »The Millionaire«; Dvorana 5: 15.45, 17.40 »Inkheart - La leggenda di cuore d'inchiostro«; 19.50, 22.10 »The reader«. H Šolske vesti NIŽJA SREDNJA ŠOLA SREČKA KOSOVELA vabi na srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem ob Dnevu slovenske kulture v torek, 3. marca, ob 10. uri, v telovadnici openske srednje šole. 9. GLASBENA REVIJA bo potekala od 25. do 27. marca, na Državni nižji srednji šoli Sv. Cirila in Metoda. K sodelovanju so vabljeni učenci osnovnih in nižjih srednjih šol s slovenskim in italijanskim učnim jezikom, ki lahko nastopajo kot solisti ali pa v skupinah. Nastopajoče bo poslušala komisija glasbenih strokovnjakov, ki bo izbrala program za zaključni nastop, ki bo 8. aprila 2009. Vpisni obrazci so na razpolago na tajništvu šole sv. Cirila in Metoda (ul. Caravaggio, tel. in fax 040567500) in na naslovu www.cirilin-metod.it. Prijave morajo biti oddane do 9. marca H1 Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico. Ponuja domač prigrizek in toči črno in belo vino. OSMICO je odprl Boris Pernarčič v Medjevasi št.7. Tel. št.: 040-208375. OSMICO je v Vižovljah odprl Ivan. Tel. št.: 040-291498. Vabljeni! RENZO TAVČAR je odprl osmico v Repnu št.42. Tel. št.: 040-327135. V ZGONIKU št. 59 je odprl osmico Janko Kocman. H Čestitke Jutri, 2. marca, pri Eriku na Ro-colu že 3 svečke na torti bodo gorele. Junaško jih bo ERIK ugasnil in vseh nas razveselil. Da bi še naprej lepo pel in pridno plesal, mu želijo mamica Cristina, očka Jordan in vsi nonoti. Dne 26. februarja je na tržaški fakulteti vzgojnih ved uspešno dokončala študij ELENA ZNIDERSIČ. Čestitamo stric in tete z družinami. Šest krat deset je danes za no-nota BORISA okroglih let. Z njim se veseliva obe, s to čestitko naj k njemu poletijo najine iskrene želje! Erika in Elena Do Prebenega novica je prišla, da na Proseku nekdo 70 let ima. Naši teti IRENKI voščimo zdravja, ljubezni ... in kar tako naprej! Vesna, Ne-vio, Marko, Petra in Mauro. Teti Irenki pošilja 70 poljubčkov Mija. Draga žena, mama in nona IRENE, danes se bomo s teboj veselili, ker tvoj okrogli rojstni dan bomo skupaj slavili. Še na mnoga zdrava, srečna in vesela leta ti kličemo vsi tvoji najdražji. Novopečenemu doktorju iz komunikacije in oglaševanja Diegu Posarju čestita kolektiv Liaison Na tržaški univerzi je v teh dneh z uspehom diplomiral Diego Posar Čestitamo mu in voščimo še veliko uspehov. Klapa dobre pustolovščine V torek, 24.2.2009je na tržaški univerzi diplomiral Erik Pauletic Ob velikem uspehu mu čestitajo Danja, Ljubo, Nadja, Tjaša in Gabriele Na Akademiji za likovno umetnost v Benetkah je uspešno diplomirala za scenografijo Sheila Perossa Čestitajo starši in sorodniki B Nedelja, 1. marca 2009 TRST SKD TABOR inZSKD OPENSKA GLASBENA SREČANJA DANES, 1. marca, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah koncert v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije UROŠ BARIČ - kitara in trobilni trio TRIUMVIRAT VABLJENIL KD Ivan Grbec PD Kolonkovec Dom Jakob Ukmar danes, 1. marca ob 16.00 uri v dom J. Ukmarja na DAN SLOVENSKE KULTURE posvečen 120-letnlcl rojstva Ivana Grbca — • • NABREŽINSKI GODBENIKI se iskreno zahvaljujejo vsem občanom za lep sprejem ob priliki pusta. Obenem se zahvaljujejo vsem, ki med letom na katerokoli način pripomorejo k delovanju društva. M Izleti KRUT Pridruži se nam na Velikonočni izlet po Bratislavi in Dunaju, od 10. do 13. aprila. Vse informacije na našem sedežu v ul. Cicerone 8/B, tel.: 040-360072. SESTRE IZ SV. KRIŽA pri Trstu organizirajo v nedeljo, 29. marca romarski izlet v Škofjo Loko. Ogledali si bomo znamenitosti mesta in okolice. Glavna točka pa je Škofjeloški pasjon, ki bo letos spet izvajan. Mesta za ogled je treba hitro rezervirati, zato je potrebno, da se čimprej vpišete. Za vse ostale informacije in vpis tel. na št.: 040-220693 ali 347-9322123. VABIMO vas na potovanje v južno Turčijo in na Ciper po poteh sv. Pavla od 20. do 29. aprila. Za informacije: uprava Novega glasa v Gorici, tel. 0481 533177, uredništvo v Trstu 040 365473, g. Jože Markuža, 040 229166. SK DEVIN prireja za zaključek letošnje sezone 4-dnevni velikonočni smučarski izlet od 10. do 13.aprila, v Sexten v Pustertalu. Informacije in vpisovanje na: info@skdevin.it ali na tel. št.: 340-2232538. PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU IN KROŽEK KRUT vabita v nedeljo, 10. maja na spoznavanje Kanalske doline z izletom od Tablja, preko Na-borjeta in Žabnic do Rajblja in Belo-peških jezer. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst; tel.: 040-360072, pri g. Darku Kobalu, tel. 040-826661 in pri g. Antonu Boletu, tel. 040-417025. SÚ2 Slovenska kulturno-gospodarska zveza 0BVESCA ČLANE Pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško, da bo seja jutri, 2. marca 2009, ob 17.00 v prvem in ob 17.30 v drugem sklicu na sedežu SKGZ vTrstu (UI.S.Francesco 20/111) A servis Podjetje SERVIS doo-srl prireja v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem srečanje Biti inouacijski u kriznem obdobju Sreda, I I. marec, ob 18.00 Dvorana Zadružne kraške banke - Opčine Predavali bodo: Knjig. ROBERTO CEDROfl Marketing: kaj lahko v kriznem času dodatno nudimo našim strankam? Dr. DIHUR PERTOT Kako lahko v obdobju krize inovacijsko obravnavamo problematiko varnosti pri delu? Knjig. DlOfllSlO GHERBRSSI Katere so pravzaprav novosti enotne knjige dela in zakupnih pogodb? Dr. STEUO KOSfTlRČ - Rivalutacija zgradb, reprezentančni stroški, DDV na osnovi unovčenih zneskov: katere pomembne inovacije prinaša zakonodaja? H Mali oglasi DAJEM V NAJEM v Dolini skladišče 80 kv.m. Tel. št.: 040-228390. IZGUBIL SEM ČRN PLAŠČ znamke slam, v soboto, 21. februarja, v zgoniškem šotoru, ob priliki pustovanja. Prosim poštenega najditelja naj pokliče v popoldanskih urah tel. št.: 339-3036533. NA OPČINAH prodajamo štirisobno stanovanje (105 kv.m) v tretjem - zadnjem nadstropju, z dvigalom, teraso in garažo. Sončna lega, pogled na zelenje. Poklicati v večernih urah na tel. št.: 040-212183. NA PUSTNI TOREK je nekdo pozabil-izgubil jopič v Mavhinjah. Tel. št.: 040299453. PODARIM otroške in moške smučke z vezmi ali brez. Tel. št.: 040-208989. PRIVATNIK PRODAJA hišo v Dolini: kuhinja, 2 kopalnici, 2 spalni sobi, manjša soba, terasa, taverna in dvorišče. Zainteresirani naj pokličejo po 13. uri na tel. št.: 333-1646892. PRODAM dvosedežni avtomobil tas-so, ne potrebuje vozniškega dovoljenja, prevoženih 4.100 km, avtomatični menjalnik, garažiran. Tel. št.: 3488050998. PRODAM KOPAČICO znamke casor-zo s priključki. Pokličite od 13. do 14. ure na tel. št.: 040-231984. PRODAM SENO s kraških travnikov. Tel. št.: 335-6121077. RESNA IN IZKUŠENA GOSPA srednjih let, z referencami, išče delo kot negovalka starejše osebe, 24 ur na 24, s tedenskih počitkom. Tel.: 3491792586. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi v sredo, 4. marca 2009 ob 19.30 v Narodni dom na predstavitev knjige prof. Bojana Pavletiča VRHOVI V MEGLI Poleg avtorja bodo pri predstavitvi sodelovali: Lida Turk, Lojze Abram, Marinka Pertot in sorodniki nekaterih, v knjigi predstavljenih, osebnosti S Poslovni oglasi PRODAM večjo količino bukovih drv in hlodov. Tel. 00386-51369807 (Peter) DAJEM V NAJEM zdravniško ambulanto v centru Opčin. 335-8379311 FIRMA POHIŠTVA IŠČE dinamične osebe od 30 do 50 let za obisk dogovorjenih strank. Razpoložljivost tudi sobote in nedelje. Znanje italijanskega jezika. Nudimo mesečno 1500,00 eur plus provizije. Za razgovor telefonirati 00386-5-6641074 od 14. do 19. ure. IZKUŠENA GOSPA IŠČE DELO: pomoč starejšim, pospravljanje. Tel. 00386(0)31-808539 IŠČEM ŠTUDENTKO(A) ZA LEKCIJE MATEMATIKE (II. razred nižje srednje šole) 334-1362741 V NAJEM DAJEMO NEPREMIČNINO v središču Trsta, 550 kv.m, z več vdhodi in izložbenimi okni, na prometni lokaciji. SAMO BANČNIM ZAVODOM. Tel. 329-4751573 VODILNA ZAVAROVALNIŠKA DRUŽBA IŠČE sodelavce za vključitev v lastne kadre, z možnostjo pogodbe za nedoločen čas. Za informacije in razgovore poklicati 347/8924293 ali 335/8027881 Društvo slovenskih izobražencev vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3 vTrstu na pogovor ob izidu ponatisa Bevkovega romana Kaplan Martin Čedermac in zgodovinske raziskave dr. Mire Cendč Beneška Slovenija in njeni Čedermaci. Sodelujejo: Mira Cencič,Giorgio Banchig in predsednik Društva TIGR Marjan Bevk. Začetek ob 20.30. NOV IZZIV NA PODROČJU ENERGIJE Tržaška agencija primarne energetske družbe v Italiji išče sodelavce na področju TRSTA (šif.301), GORICE (šif.302), VIDMA (šif.303) in PORDENONA (šif.304). Nudi kontinuiteto v prijetnem delovnem okolju, dobre provizije in zanimive nagrade. Po selekciji zagotavlja formativni tečaj in pomoč v začetni fazi delovanja. Zahteva se resnost, govorne sposobnosti, motivacija za zaslužek. Kratek CV pošljite na glavno Posto TS - C.P.494 Posta Centrale 34100 TS, ali na e-mail cgmgroup@tin.it s tem, da zabeležite šifro področja, ki vas za- PRI TEŽAVAH s krčnimi žilami in odprtimi ranami se obrnite na Center za zdravljenje venskih bolezni Portorož - dr.sci.med. J.Zimmermann, specialist kirurg. Specialistični pregledi v ŠTAN-DREŽU(GO) -Ul. San Michele 141: torek 16.00-20.00, TRSTU -Ul. dell'Istria 214: sreda 16.00-20.00 Tel. 00386-31837218 V SOBOTO, 7. MARCA bomo praznovali Dan žena v Gostilni Sardoč v Prečniku z Mladimi Kraškimi muzikanti. Za rezervacijo kličite tel. 040-200871 ^ Turistične kmetije AGRITURIZEM HERMADA V CEROVLJAH j e odprt ob sobotah in nedeljah. 040-299501 i juila viaggi Urnik: pon-pet: 9.00-13.30 in VSAKO NEDELJO direktni poleti iz Ronk za Karpathos in Kefalonijo! ...PA ŠE Lefkas, Samos, Kos, Chios, Lesbos, Mykonos, Skiathos, Malta e Djerba s poleti iz Ljubljane in avtobusnim prevozom iz Trsta Izkoristite popuste za predhodne rezervacije "PRENOTA PRIMA"! Ul. San Lazzaro, 6 - TRST tel. 040 367886 - info@juliaviaggi.it 15.30-19.00-sob: 9.00-12.30 NAŠA BODOČA POTOVANJA; Ljubljana - ogled razstave Chagall 28. marca Turin in kraljeve rezidence Savojcev od 10. do 13. aprila Terme Olimia bivanje od 11. do 13. aprila Salzburg 25. - 26. aprila München od 1. do 3. maja Etrurija in Isola del Giglio od 1. do 4. maja / Bambičeva galerija vabi na odprtje slikarske razstave Borisa Zuliana PCD NAMI VULKAN Umetnika bo predstavil Štefan Turk Glasbene improvizacije: Martina Feri in Aljoša Saksida Pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine PROVINCIA di TRIESTE JUTRI - ponedeljek, 2. marca, ob 20.30 Proseška ul. 131 - Opčine Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosan-dra), Ul. DAlviano 14 TOTAL: , Ul. Brigata Casale, Se-sljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO: Milje - Ul. Battisti 6, Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramar-ski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Forag-gi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Loterija 2B. februarja 2GG9 Bari 26 6B 9 51 90 Cagliari 11 B3 13 47 39 Firence B2 76 1 60 33 Genova 74 3B 47 19 75 Milan 69 81 50 33 2B Neapelj 56 45 75 81 23 Palermo 65 20 64 63 26 Rim 6 33 35 53 41 Turin 6B 1G 3 79 13 Benetke 6 19 3B 18 30 Nazionale 14 26 1G 19 54 Super Enalotto Št. 26 6 26 56 65 69 82 jolly 19 Nagradni sklad 4.566.412,38 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 23.014.728,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 15 dobitnikov s 5 točkami 45.664,13 € 2.241 dobitnikov s 4 točkami 305,65 € 82.254 dobitnikov s 3 točkami 16,65 € PROGRAM IN ŠE VELIKO DRUGIH POBUD V AGENCIJI! Superstar 14 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 11 dobitnikov s 4 točkami 30.565,00 € 364 dobitnikov s 3 točkami 1.665,00 € 5.512 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 33.892 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 73.380 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Nedelja, 1. marca 2009 9 □ Obvestila KRUT začenja v sredo, 11. marca, pomladanski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Strunjanu in Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/B, tel. št.: 040-360072. NARAVOSLOVNI DIDAKTIČNI CENTER v Bazovici bo danes, 1. marca, odprt od 10. do 17. ure. Preko različnih čutil in posebnih didaktičnih pripomočkov ter rekonstrukcij naravnih okolij, obiskovalec lahko spozna naravo in ostale tematike Krasa, naše dežele ter ostalega sveta. Na razpolago bodo vodeni ogledi tudi v slovenščini. Vstop prost. Za informacije: 0403773677. OBVEŠČAMO CENJENE BRALCE občinskih knjižnic v Nabrežini in Ribiškem naselju, da bosta zaprti še danes, 1. marca. Oproščamo se za nevšečnost. SI SLABE VOLJE, ŽALOSTNA, UTRUJENA? Če bi se rada sprostila in pozabila na skrbi pridi in zapoj z nami! Dobivamo se vsak četrtek, ob 20. uri v Marijanišču na Opčinah... po vajah pa se seveda zaustavimo na prijetnem klepetu. Informacije dobiš na tel. 349-7565893 (Dunja). Lepo vabljena, pevke ženske skupine »Vesela Pomlad«. V BARKOVLJAH, v vrtu pri portiču, bomo počastili msgr. Matijo Škabar-ja danes, 1. marca, po maši od 11. ure. Vabljeni vsi! ŠKOFIJSKA KOMISIJA ZA PASTO-RALO ZAKONCEV IN DRUŽINE vabi na 3. srečanje za družine, ki bo danes, 1. marca, ob 14.30, pri šolskih sestrah pri Sv. Ivanu, ul. delle Docce, 34. Nekaj misli na temo »Vloga družine in trdne zakonske zveze v današnji družbi« bo podal dr. Vinko Škafar. Srečanje se bo zaključilo s skupno sv. mašo. Poskrbljeno bo za varstvo otrok. SKD VALENTIN VODNIK IZ DOLINE je ob priliki 130. letnice ustanovitve, ki je potekala oktobra lani, izdalo knjigo s starimi fotografijami Doline. Prepričani smo, da je morda po domovih še veliko fotografij in najrazličnejših starih dokumentov, ki se nanašajo na vaško preteklost, ki bi jih bilo dobro zbrati in ovrednotiti. V društvenem odboru razmišljamo, da bi z novim gradivom, postavili dokumentarno/fotografsko razstavo. Zato se ponovno obračamo na vse, ki hranite doma stare posnetke in ki bi radi aktivno sodelovali pri novi društveni iniciativi. Gradivo bomo zbirali na sedežu društva v naslednjih dneh: ponedeljek, 2. marca (19.00-21.00), torek, 3. marca (11.00-12.00) in sredo, 4. marca (14.00-16.00). Info: 3391976323 (po 19.30). SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnega in Pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 2. marca, ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II). SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško, da bo seja v ponedeljek, 2. marca, ob 17. uri ob prvem in ob 17.30 v drugem sklicu na sedežu SKGZ (Ul. S.Francesco 20/III). KRUT NATURA vabi v torek, 3. marca, ob 16. uri, na prvo srečanje s predstavitvijo delavnice »Po sledovih notranjih barv«. Pod mentorstvom likovne terapevtke Jane Pečar bomo priklicali spomine, prebudili našo domišljijo in preizkusili zanimiv način iskanja sprostitve. Dodatne informacije na sedežu v ul. Cicerone 8, tel. št.: 040-360072. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD obvešča, da je še nekaj prostih mest na tečajih: hrvaščina (80 ur) za Slovence, ob torkih in četrtkih, od 20. do 22. ure; hrvaščina (80 ur) za Italijane, ob torkih in četrtkih, od 18. do 20. ure; nemščina (48 ur) za začetnike, ob sredah in petkih, od 18. do 20. ure. Informacije in vpisovanja na tel. št.: 040566360. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD v sodelovanju s Kmečko zvezo prireja 150 urni tečaj splošnega kmetijstva. Informacije in vpisovanja na tel. št.: 040566360. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da je v torek, 3. marca, ob 20.30, redna pevska vaja. VIDEO NATEČAJ OTA-HROVATIN: Fotovideo Trst 80 obvešča, da v torek, 3. marca, zapade rok za oddajo del za videonatečaj. Kdor ni še oddal svojih del, jih lahko odda v ponedeljek v uradih ZSKD (urnik 9-17), v torek v Tržaški knjigarni (urnik 9 -13 in 16 -19) ali na seji fotokrožka od 20.30 dalje v Gregorčičevi dvorani. BAR TPK SIRENA organizira v nedeljo, 8. marca kosilo z glasbo. Vabljeni člani in prijatelji. Informacije nudimo na sedežu ali na št. 040-422731 ali 3476902820. KROŽEK SKP OPČINE-DOLINA vabi svoje člane in simpatizerje na praznik včlanjevanja v sredo, 4. marca, ob 19.30, v prostore Kulturnega doma v Boljuncu. Prisotni bosta pokrajinsko tajništvo stranke in tajnik tržaške federacije Igor Kocijančič. SLAVISTIČNO DRUŠTVO V TRSTU prireja v marcu štiri srečanja s prof. Petrom Weissom. Predavatelj bo obravnaval pravopis in aktualna vprašanja slovenskega jezika. Prvo srečanje bo 4. marca, od 16. do 18. ure, v Narodnem domu v Trstu. Naslednja predavanja se bodo zvrstila 11., 18. in 25. marca. Vabljeni! SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane na redno sejo, ki bo v sredo, 4. marca, ob 19. uri, v Gregorčičevi dvorani, v Ul. Sv. Frančiška 20. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi v sredo, 4. marca, ob 19.30, v Narodni dom, na predstavitev knjige prof. Bojana Pavletiča »Vrhovi v megli«. Poleg avtorja bodo sodelovali pri predstavi: Lida Turk, Lojze Abram, Marinka Pertot in sorodniki nekaterih, v knjigi predstavljenih osebnosti. TEHNIČNI URAD - zunanje službe občine Dolina obvešča, da je nova telefonska številka občinskega odpada v Boljuncu sledeča: 328-7235479. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo vsak četrtek od 16. do 18. ure v društvenih prostorih. Prvo srečanje bo v četrtek, 5. marca. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Naslednja urica letošnjega niza bo na sporedu v četrtek, 5. marca, ob 16.30, v otroškem kotičku v knjižnici. Pravljico »Kdaj bo pršla pomlad?« bo pripovedovala Daša Stanič. Toplo vabljeni! CCYJ - Kulturni krožek Yoga Jñana-kanda: Stalen tečaj za uvajanje v na-turizem »Rastline v korist prebavnega in genitourinarnega sistema« ob petkih od 20.00 do 21.30 v mesecu marcu. Srečanja v dneh 6., 13., 20. in 27. marca ter 3. aprila 2009 na ulici Mazzini št.30, 3 nadstropje (levo) v Trstu. Za informacije pokličite 3482482991 ali 329- 2233309. Vpisovanje na sedežu ob ponedeljkih in sredah od 17.30 do 19.30. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE ob priliki dneva žena vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 7. marca, s pričetkom ob 16.30. srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Nabrežini. Za ples bo igral »duo Me-lody«. LJUDSKI DOM PODLONJER vabi v soboto, 7. marca, ob 20. uri, na večerjo ob priliki mednarodnega dneva žena. Za rezervacije pokličite tel. št.: 040572114. TEČAJ RESTAVRIRANJA STAREGA KRAŠKEGA POHIŠTVA v soboto, 7. in v nedeljo, 8. marca, organizira društvo Noe. Info: 349-8419497. VAZPI - ANPI OPČINE - ob 65-letni-ci mučeniške smrti Rozalije Kos Kocjan - Guličeve bomo v soboto, 7. marca, ob 10. uri počastili njen spomin s polaganjem venca na spominsko ploščo v Narodni ulici št. 28. Sodelujejo učenci 4. in 5. razreda OŠ Franceta Bevka pod mentorstvom Ane Palčič. Priložnostna beseda Majna Pangerc. Vabljeni! ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN vabi člane in prijatelje na predavanje »Kako biti starši srečnih otrok«. Srečanje bo potekalo v soboto, 7. marca, ob 16.30, na ul. Cicerone 8. Predavala bo klinična pedagoginja, dr. Fran-cesca Simoni. Za prijave in informacije: tel. 328-4559414, info@mela-nieklein.org. POT DO DOBREGA POCUTJA - Šc Melanie Klein in deželna zbornica kliničnih pedagogov vabi na celodnevni praktični tečaj za odrasle, ki se bo od- vijal v nedeljo, 8. marca, od 9.30 do 12.30 in od 14.30 do 17.30, na ul. Cicerone 8. Tečaj bosta vodila dr. Fran-cesca Simoni in dr. Giovanni Am-brosino. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave: tel. 3284559414, info@melanieklein.org. SKD VESNA IN KRIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI vabita članice in prijateljice na »večerno družabnost« v nedeljo, 8. marca, ob 18. uri, v domu Alberta sirka v Križu. Prostovoljni prispevki za golaž in ansambel. ZDRUŽENJE HOSPICE ADRIA-ON-LUS vabi v ponedeljek, 9. marca, ob 18. uri, v dvorano Baroncini, Ul. Trento 8, na zelo aktualno predavanje »Pravice težkega bolnika in podporni upravitelj«. Govoril bo univerzitetni profesor za civilno pravo na ekonomski fakulteti v Trstu Paolo Cen-don. Vljudno vabljeni. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da bodo od 13. februarja do nadaljnjega podružnice v Dolini (Kmetijska zadruga) in Opčinah (bivši sedež ZKB) zaprte zaradi organizacijskih zadev. Osrednji sedež v Ul. Cicerone in podružnica v Nabrežini pa bosta delovali po običajnem urniku. O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja v četrtek, 19. marca, ob 20.15, na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267, večer na temo »TOCAI - TO-KAJI« z degustacijo. Za člane O.N.A.V. sprejemamo rezervacije do 13. marca, za nečlane in prijatelje od 14. marca dalje. Spletna stran: www.onav.it, email: trieste@onav.it. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in deportirance s stalnim bivališčem v Občinah Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vsedržavno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem sedežu v Naselji sv. Mavra 124 - Sesljan 17. marca, od 14. do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel.: 040-2017389. TEČAJ V BAZENU - Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov prireja tečaj v bazenu za dojenčke od 2. do 12. meseca starosti. Tečaj se bo začel v petek, 20. marca in se bo odvijal v jutranjih urah na Opčinah. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org, tel. št.: 328-4559414. 0 Prireditve PRIMORSKA POJE 2009 - Zveza cerkvenih pevskih zborov-Trst, Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev Trst-Gori-ca-Videm, Zveza slovenske katoliške prosvete, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vabijo na koncert revije »Primorska poje 2009«, ki bo v petek, 13. marca, ob 20.30, v cerkvi sv. Ur-ha v Dolini. Nastopili bodo: MoPZ Pergula - Sv. Peter, Združeni zbor ZCPZ - Trst, MoPZ Janez Svetokriški - Ajdovščina, MePZ Sv. Jernej - Op-čine, MePZ dr. Frančišek Lampe -Črni vrh nad Idrijo, MePZ Gorjansko, MoPZ Srečko Kosovel - Ajdovščina. KD »IVAN GRBEC«, PD KOLONKO-VEC IN DOM »JAKOB UKMAR« vabijo v dom Jakoba Ukmarja danes, 1. marca, ob 16.uri, na »Dan slovenske kulture« posvečen 120-letnici rojstva Ivana Grbca. SKD TABOR IN ZSKD - OPENSKA GLASBENA SREČANJA Danes, 1. marca, ob 18.uri, v Prosvetnem domu na Opčinah, koncert v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije: Uroš Barič (kitara) in trobilni trio Triumvirat. Vabljeni! DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM, KŠD ROJANSKI KRPAN IN GLASBENA MATICA vabijo na »Prešernovo proslavo«, ki bo danes, 1. marca, ob 17. uri, v Marijinem domu v Roja-nu (ul. Cordaroli, 29). Sodelujejo: otroški zbor, učenci Glasbene Matice, igralci s šaljivim prizorom in otroška recitatorska skupina. Slavnostni govornik: prof.Bogdan Kralj. BAMBIČEVA GALERIJA pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine vabi v ponedeljek, 2. marca, ob 20.30, Pro-seška ul. 131 - Opčine, na odprtje slikarske razstave Borisa Zuliana »Pod nami vulkan«. Umetnika bo predsta- vil Štefan Turk. Razstava bo na ogled do 20. marca, od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00 ure. Glasbene improvizacije: Martina Feri in Aljoša Saksida. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 2. marca, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3, v Trstu, kjer bo pogovor ob izidu ponatisa Bevkovega romana »Kaplan Martin Čedermac« in zgodovinske raziskave dr. Mire Cencič »Beneška Slovenija in njeni Čeder-maci«. Sodelovali bodo avtorica Mira Cencič, beneški javni delavec Giorgio Banchig in predsednik Društva TIGR, ki je izdal knjigi, Marjan Bevk. Začetek ob 20.30. SKD F. PREŠEREN iz Boljunca - Skupina 35-55 prireja v četrtek, 5. marca, ob 20.30, v občinskem gledališču, potopisno predavanje s projekcijo slik »Pet žensk v New Yorku«. Vabljeni. SKD S. ŠKAMPERLE vabi v četrtek, 5. marca, ob 20. uri, v društvene prostore na Stadionu 1. maj (Vrdelska c. 7), na predstavitev romana Eveline Umek »Po sledeh fate Morgane«. Ob avtorici in predstavniku založbe bosta o romanu spregovorila Dušan Jelinčič in Bogomila Kravos, ob sodelovanju mladih glasbenikov srednje šole sv. Ciril in Metod. Večer posvečen ženski samoniklosti in izjemnemu doprinosu Svetoivančanov k samozavestnemu nastopanju tržaških Slovencev je namenjen ljubiteljem besedne ustvarjalnosti. V ČASNIKARSKEM KROŽKU, Korzo Italija 13, bo v četrtek, 5. marca, ob 17.30 predstavitev italijanskega prevoda knjige Johna Earla o »primorskih padalcih« Il Prezzo del Patriottismo. Sodelujejo predsednik Krožka Fabio Amodeo, zgodovinarja Marina Rossi in Gorazd Bajc, časnikar Ivo Jevnikar in avtor. SKD BARKOVLJE, Ul Bonafata 6, prireja v petek, 6. marca, ob 20.30, na veseloigro »Srčni mrk« v izvedbi dramske skupine KD Rovte-Kolonkovec, režija Ingrid Werk Zerjal. Vabljeni! SKD TABOR vabi v petek, 6.marca, ob 17.30, v malo dvorano Prosvetnega doma na literarno čajanko ob predstavitvi knjige »Sorelle, ancora«, ki sta jo napisali Giuliana Pezzetta in Do-natelle Iseppi. Ob prisotnosti avtoric bo knjigo predstavila Kostanca Mi-kulus. ZALOŽBA MLADIKA v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico iz Trsta vabi v petek, 6. marca, ob 18. uri, v razstavno dvorano NŠK v Narodnem domu (Ul. Filzi 14 v Trstu) na predstavitev knjige »L'altra anima di Trieste« (Druga duša Trsta). Sodelujejo: urednica dela Marija Pirjevec, Boris Pahor, Igor Škamperle, Jože Pir-jevec in Elvio Guagnini. SKD TABOR - v soboto, 7.marca, ob 20.30, v Prosvetnem domu na Opči-nah, premiera gledališke predstave »Campiello« (C. Goldoni). Prevod in režija Sergej Verč. Ponovitvi v nedeljo, 8. marca, ob 17.30 ter v soboto, 14. marca, ob 20.30. KD SKALA-GROPADA IN KD SLO-VAN-PADRIČE prirejata ob priliki »Mednarodnega dneva žena«, v nedeljo, 8. marca, ob 17.30, v prostorih KD Skala v Gropadi, predstavitev knjige »Spomini« partizanke Marije Šu-ligoj iz Volčje Drage. Ob prisotnosti avtorice bo knjigo predstavil Roberto Birsa, predsednik tržaškega pokrajinskega odbora VZPI. Sodeluje MPZ Skala-Slovan. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vabi na praznovanje Dneva žena, ki bo v nedeljo, 8. marca, ob 18.uri, v prostorih srenjske hiše v Gročani. Nastopila bo gledališka skupina Dekani s komedijo Zapeljivka oddaja stanovanje v režiji Aleksija Pregarca. Toplo vabljeni tako ženske kot moški! SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 9. marca, ob 20.30, v Štalco v Šempola-ju, na »Kulturni večer ob 8. marcu«. Sodelujejo Vanka in Tonca ter Dekliški pevski zbor Kraški slavček. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na koncerte v sklopu 40. revije Primorska poje: Jamlje, Kulturni dom, 14. marca, ob 20.30, nastopajo ZPZ Vesela pomlad iz Op-čin, Društvo žena iz Mirna, Pevke ljudskih pesmi folklorne skupine Skala iz Kubeda, MPS Kantadore iz Brezovice, ZPS Mandrač iz Kopra, VS Unica iz Postojne, ZPS Stu ledi iz Trsta. Po pogrebu sporočamo, da nas je zapustila naša draga in dobra Anita Pipan Žalujoči vd. Kavs brat Nino in svojci Trst, 1. marca 2009 + Včeraj smo pospremili na večno počivališče v njenih rodnih Hrpe-ljah našo drago Nado Resinovič Benčič Za njo žaluje sestrična Silva z družino Trst, 1. marca 2009 Po pogrebu sporočamo, da je preminila naša draga Zora Grahor vd. Gustini Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali. Sestri in nečaki z družinami Trst, 1. marca 2009 Počivaj v miru! Lidia ZAHVALA Enzo Foravs Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste na kakršenkoli način počastili spomin našega dragega. Svojci Pogrebno podjetje Alabarda - Boljunec 2.3.2007 2.3.2009 Stanko Mislej Vedno v naših srcih. Tvoja žena Slava in svojci Nabrežina, 1. marca 2009 29.2.2008 1.3.2009 Julka Guštin v vd. Skabar Z ljubeznijo se te spominjajo vsi tvoji Repen, 1. marca 2009 / TRST Nedelja, 1. marca 2009 10 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it Evropa, Balkan, mednarodne povezave, slovensko-hrvaški odnosi, spomin na Janeza Drnovška: vse to in še marsikaj je bilo predmet petkovega evropskega večera, ki ga je Slovenska kulturno-gospo-darska zveza priredila v Tumovi predavalnici goriškega KB Centra. Gost večera, ki ga je povezoval predsednik SKGZ Rudi Pavšič, je bil evropski poslanec Liberalne demokracije Slovenije Jelko Kacin. Glavna točka Kacinovega predavanja je bila širitev Evropske unije na Balkan (tako se je glasil tudi naslov večera), kar je gost povezal tudi z vprašanjem širitve zveze NATO in bil tudi kritičen do slovenskega zadržanja: Slovenija se namreč ogromno ukvarja s Hrvaško (po Ka-cinovem mnenju se bodo zgodbe o vključevanju Hrvaške v to zvezo razvile ugodno) in še to na napačen način, nihče pa se ne ukvarja npr. z Albanijo ali Makedonijo, kjer se spričo frustracij zaradi grškega pogojevanja pojavljajo novi in nevarni miti. V stiski je tudi Bosna in Hercegovina, epicenter Balkana pa je vendarle Srbija (Kacin je bil tudi poročevalec za Srbijo in Črno goro), ki je lahko motor ali pa glavna zavora za približevanje EU, trenutno pa se ne ve, kaj je in kaj hoče. Poleg EU bodo tu po Kacinovem mnenju ključnega pomena tudi ameriška prizadevanja (predsednik Obama je dejansko že imenoval svojega odposlanca za Balkan), da zahodni Balkan pristane v EU in NATO pa je tudi v strateškem interesu Italije in Slovenije. Da se stvari ugodno razvijejo, bi lahko najbolj pomagala dosega dogovora o združitvi Cipra, to bi bilo namreč sporočilo, da prihodnost prinaša sodelovanje, ne pa delitev, je dejal Kacin, ki je tudi opozoril na pomen Turčije pri vzpostavljanju dialoga na Bližnjem vzhodu in pri pogajanjih z državami srednje Azije, brez zalog naravnih virov katerih Evropa ne bo šla naprej. Posebno poglavje je Hrvaška, ki se v tem trenutku nahaja v krču, ker je vsem jasno, da ne more živeti v lastni samopo-dobi, preden bo zrela za EU pa bo morala opraviti nekaj težkih nalog. Tu je bil Kacin mnenja, da bo Hrvaška, ki v sporu s Slovenijo ne more zmagati, verjetno sprejeta v paketu skupaj s Islandijo (stvar gotovo ne bo rešena med češkim predsedovanjem EU), ki prav tako trenutno doživlja hude težave. Hrvaško vprašanje je gost povezal s slovensko-hrvaškimi odnosi in spominom na pokojnega slovenskega premiera in predsednika Janeza Drnovška, katerega vrhunski dosežek je bil prav sporazum s Hrvaško (znani sporazum Drno-všek-Racan), ki ga je pokojnik sklenil v dogovoru s takratno desnosredinsko opozicijo, ki pa se je, potem ko je prišla na Skupina ABBA-ZZIA (Opatija) Ponedeljek, 9. marca, ob 20.30 Kulturni dom v Gorici (ul. I.Brass, 20) Info in predprodaja: Kulturni dom Gorica (tel. 048133288). oblast, temu sporazumu odrekla, kar je škoda. Evropske teme so odmevale tudi med razpravo, ki se je npr. dotaknila tudi vprašanja evropskih sredstev za projekte. Tu je po Kacinovih besedah problem, ker Slovenija ni še ustanovila regij, svoje pa je prispevala tudi zgrešena miselnost, da gre za evropski denar, medtem ko je to tudi slovenski denar, ki ga Slovenija ne zna porabiti zase. V Evropi je ta trenutek največji zaveznik Slovenije Nizozemska, medtem ko ima Italija v zvezi bistveno manjšo težo v primerjavi s številčnostjo prebivalstva. Eden od problemov je seveda premier Silvio Berlusconi, dejstvo pa je, da je država v popolni politični krizi. Izostala ni niti manjšinska problematika, kjer je evropski gost (ki se je dotaknil tudi afere TKB ter napadov na Luigio Negro in polemik v zvezi s slovenskim trakom v bar-kovljanski šoli) označil zamejski prostor za predmet slovenskega nacionalnega interesa in prioriteto LDS. Kako pa Jelko Kacin ocenjuje svoj petletni mandat v evropskem parlamentu? Izjemno pozitivno, je dejal, zanj je bila to boljša izkušnja od tiste v slovenskem Državnem zboru. V evropskem parlamentu imaš namreč skopo odmerjen čas za poseg in se posledično osredotočiš na bistvo, je dejal predavatelj. Opozoril je tudi, da je v vsaki članici bistveno premalo Evrope, stvari pa se spreminjajo in je čutiti vedno večjo potrebo po njej. Sam pa bo na bližnjih evropskih volitvah nosilec liste LDS. Ivan Žerjal Srečanju z Jelkom Kacinom (desno) so prisostvovali vidni predstavniki SKGZ (zgoraj) BUMBACA GORICA - Jelko Kacin gost petkovega evropskega večera v priredbi SKGZ Integracija zahodnega Balkana strateški interes Italije in Slovenije Nevarnost novih mitov - Hrvaška v EU skupaj z Islandijo? - Pozitivna izkušnja dela v evropskem parlamentu Liga snuje listo v Doberdobu »Severna liga odločno zanika govorice, da naj bi se na prihodnjih občinskih volitvah v Doberdobu predstavila s svojim županskim kandidatom.« Tako so sporočili s pokrajinskega tajništva desnosredin-ske stranke in po drugi strani potrdili, da ligaši v Doberdobu pripravljajo svojo listo. Mali maraton v Gorici Po goriških, novogoriških in šempetrskih ulicah bo danes potekal 31. mali maraton za pokal mesta Gorica. Start bo ob 10. uri na trgu Battisti, zatem pa bodo tekači po ulici Vittorio Veneto prispeli do Šempetra, od koder bodo stekli v smeri Škabrijelove ulice. Tu bodo svoj tek nadaljevali po Svetogorski ulici in se nato preko kmečkega prehoda pri Solkanu vrnili v Slovenijo. Po Rafutu bodo spet prestopili mejo, tako da se bo 21,097 kilometrov dolga dirka zaključila na trgu Battisti. Mali maraton spremljajo prepovedi parkiranja, ki bodo stopile v veljavo ob 7.30, in prometa, ki bodo veljale med prehodom tekačev po ulicah. Usadi na Kalvariji Dežela FJK bo dodelila goriški občini 210.000 evrov, ki bodo namenjeni saniranju usadov na Kalvariji. Včeraj so si predsednik in podpredsednica rajonskega sveta za Podgoro Walter Bandelj in Ca-terina Ambrosi, svetnik Remigio Blasig, geometer pri goriški občini Marino Golob ter trije predstavniki deželnega inšpektorata za gozdove ogledali tri usade, na katere so opozorili tehniki PAI za Posočje. Dva usada na Kalvariji zaenkrat ne potrebujeta posegov, značilnosti Mjega pa bo treba pred sanacijo bolje preučiti. Praznik kulture v Doberdobu V Modra's dvorani društva Jezero v Doberdobu bo danes potekala prireditev ob dnevu slovenske kulture. Ob 17. uri se bo začel program, ki predvideva nastop dramskega odseka prosvetnega društva Štandrež, ki se bo predstavil s komedijo »Kdo je zadnji?«, nastop moškega zbora Jezero in ženske skupine Jezero. Na sporedu bosta še predstavitev društvene dejavnosti in včlanjevanje. Gledališče za mlade Dvesto dijakov italijanskega goriškega li-cejskega pola je včeraj v dvorani liceja Alighieri srečalo igralca Antonia Catanio in Marino De Juli. Šlo je za prvo pobudo iz niza, ki ga v okviru 14. izvedbe Srečanja mladih odrov prireja združenje Ar-tistiAssociati v sodelovanju z raznimi ustanovami. V sredo bodo v krminskem gledališču nagovorila mlade igralca Gaspare in Zuzzurro. GORICA - Brandolin srečal koordinatorja Slovencev v DS Peterina »Pri občinskih volitvah imajo glavno besedo krožki« Vabimo Vas na odprtje razstave »Dunaj bi bil ponosen nanj...« IGNACU BORŠTNIK Deželni svetnik Demokratske stranke (DS) Giorgio Brandolin se je sestal s koordinatorjem Slovencev v DS Davidom Pe-terinom; pogovorila sta se o vlogi Slovencev v DS, o problemih slovenske manjšine na Goriškem, in o bližajočih se volitvah v štirinajstih občinah goriške pokrajine, s posebno pozornostjo na tri slovenske občine. »Goriška in z njo Slovenci, ki živimo na tem območju, potrebujemo svoj glas v deželnem svetu. Brandolin je že kot predsednik pokrajine izkazal pozornost do problematike multietničnega prostora in je zato naravni sogovornik tistih, ki med nami verjamejo v večkulturnost kot dodano vrednost,« je menil Peterin in med pogovorom o večjezičnosti in turizmu poudaril, da bi se »slovenska narodna skupnost uspešnejše promovirala, ko bi najuglednejši slovenski podjetniki udejanjali vidno dvo-jezičnost tako, da bi na svoje proizvode prilepili dvojezično nalepko«. Po besedah Peterina si Demokratska stranka jemlje k srcu vključevanje manjšine »v teritorij, v Gorico, kjer so Slovenci živi del mesta in ne posebna skupnost, ki jo je treba umetno drža- ti pri življenju, ker ne zna sama srkati lim-fe iz svojih korenin.« Peterin je poudaril, da vloga Demokratske stranke je povezovanje z ljudmi, kot je Brandolin. »Čeprav ne izhaja iz naše skupnosti, Brandolin zelo dobro razume naše stanje, naše potrebe in vrednoto, ki jo predstavlja živa manjšina na Goriškem,« je povedal Peterin. »DS je na državnem nivoju v hudi krizi. Stranka mora biti sposobna prisluhniti teritoriju. Inštrument, ki omogoča povezavo med stranko in ljudmi je osnovna enota stranke, in to so krožki. Strankarski voditelji nastavljamo politično linijo, ne poznamo pa teritorija, kot ga pozna lokalni krožek. V primeru občinskih volitev, tako v treh večinsko slovenskih občinah, kot tudi v ostalih enajstih, kjer bodo junija volitve v naši pokrajini, je nujno potrebno spoštovanje izbir lokalnih krožkov, ki najbolje interpretirajo mnenja volivcev. Sicer te stranke ne bi imenovali Demokratska in bi našemu inovativnemu političnemu načrtu naredili medvedjo uslugo,« sta si bila edina Brandolin in Peterin. »Spodbudno je, da Stranka Slovenske skupnosti ponuja sode- lovanje na občinskih volitvah, ki bi presegalo zgodovinsko zakoreninjene delitve,« je poudaril Peterin in nadaljeval: »Politično sodelovanje pa ne sme biti zgolj volilni dogovor s porazdelitvijo upravnih funkcij. Preveriti je potrebno, če so se v preteklem mandatu, v zadnjih petih letih, ustvarili pogoji za stvarno sodelovanje med trenutno večino in opozicijo v Sovodnjah, Doberdobu in Števerjanu. Ko prebiram kroniko dnevnikov se mi zdi prej nasprotno, saj smo v celotnem petletju sledili rednim ostrim in nepotrebnim napadom opozicije večini. Če je čas zrel za sodelovanje pa vedo le tisti, ki delajo na teritoriju, zato se morajo izreči krožki in ne pokrajinski ali deželni organi.« Brandolin je zaključil srečanje s prepričanjem, da Gorica bo imela svojo vlogo le, ko bomo tesno sodelovali. »Peterin kot koordinator prinaša problematike Slovencev v organe Demokratske, kjer jih vsi skupaj obravnavamo in postanejo tako problem celotne stranke. Jaz, kot deželni svetnik, sem glas te stranke in teh problemov v deželnem svetu,« je zaključil Bran-dolin. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 1. marca 2009 1 1 GORICA - Jutri začetek prve faze del v ulici Garibaldi Gradbišča bodo zasedla nov del mestnega središča Prepoved prometa po odseku med korzom in ulico Morelli - Druga polovica ulice prevozna v obe smeri n n 7 /f! Z jutrišnjim dnem bo v ulici Garibaldi veljala prepoved parkiranja FOTO D.R. Goriško mestno središče postaja za avtomobiliste pravi labirint. Po zaprtju Travnika, ki že leto in pol povzroča nela-godje med trgovci tamkajšnjega območja in občani, in ulice Monache, ki so jo pred nekaj tedni - tokrat za vedno - zaprli prometu, bo gradbišče zasedlo še eno ulico mestnega središča. Vrsta prometnih znamenj, ki so jih postavili pred nekaj dnevi, opozarja, da se bodo jutri, 2. marca, začela gradbena dela tudi v ulici Garibaldi. Dela bo izvedlo podjetje Penzin costruzioni, ki je v navezi s podjetjem Societa moderna costru-zioni zmagalo javno dražbo za prekvalifikacijo ulic Garibaldi, Monache, Mazzi-ni ter trga pred županstvom. Poseg bo skupno znašal 1.310.000 evrov. V ulici Garibaldi, ki bo vključena v širšo pešcono, bodo razširili pločnike, ki jih bodo pret- lakovali z nabrežinskim kamnom, cestišče pa bo prekrito s ploščicami iz porfir-ja. Obnovljena bo tudi razsvetljava, ki bo pritrjena na pročelja tamkajšnjih poslopij. Mestni redarji so izdali odredbo, po kateri bo jutri do zaključka prve faze del, ki je predvidena 2. junija, prepovedano parkiranje na odseku ulice Garibaldi med korzom Verdi in ulico Morelli. Z izjemo stanovalcev bo ta del ceste zaprt tudi voznikom. Drugi del ulice Garibaldi, ki ga bodo zaprli junija, bo med tem časom postal dvosmeren, tako kot odsek ulice Mo-relli med ulicama Garibaldi in Contaval-le. Zaradi dvosmernega prometa bo parkiranje v tem delu ulice Morelli prepovedano do zaključka prve faze del. V kratkem bodo gradbišča zasedla tudi Raštel, ulico Cocevia, drevored DAn-nunzio in trg sv. Antona. GORICA - Asfaltirali ulico Corsica Po novem asfaltu ■ v • »v bo vožnja varnejša Ulica Corsica z novim asfaltom BUMBACA V Svetogorski četrti v Gorici so prejšnji četrtek asfaltirali ulico Corsica, in sicer predel med Ška-brijelovo ulico in ulico Formica. Poseg je opravilo osebje cestarske službe goriške občine, ki je prenovilo celotno cestišče. Pred asfaltiranjem so izkopali dvanajst centimetrov prejšnje podlage in s pridobljenim gramozom na novo prekrili cestišče. Sledilo je asfaltiranje ulice, pri čemer so uporabili novejšo zmes asfalta, ki avtomobilom zagotavlja varnejšo vožnjo še predvsem v primeru dežja. Hkrati tovrstna asfaltna zmes ne povzroča tolikšnega hrupa ob prehodu vozil, sploh pa je njena prednost tudi v trajnosti, saj se obrabi v dosti daljšem času. »Poseg v ulici Corsica je stal nekaj več kot 40.000 evrov. Prenovili in asfaltirali smo 2.270 kvadratnih metrov ceste,« je včeraj pojasnil občinski odbornik Francesco Del Sordi, ki je pred kratkim prevzel tudi resor vzdrževalnih del in cestarske službe. Po njegovih besedah so podoben poseg decembra lani opravili na drevoredih Oriani in Virgilio; v tem primeru so na novo asfaltirali 840 kvadratnih metrov ceste. Za asfaltiranje so uporabili 13.000 evrov, sicer pa zagotavljajo, da je z novo asfaltno kritino vožnja po obeh drevoredih veliko varnejša. Pred prenovo je bilo cestišče namreč pogosto zelo spolzko, tako da se je marsikateri voznik znašel v težavah. SCVG E. KOMEL Porast učencev razlog zadovoljstva Saša Quinzi BUMBACA V petek februarja je v komorni dvorani goriškega kulturnega centra Lojze Bratuž potekal redni občni zbor slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Ko-mel. Na dnevnem redu je bila izvolitev novega upravnega in nadzornega odbora. V svojem predsedniškem poročilu je Saša Quinzi poudaril velik porast števila učencev v zadnjem desetletju, omenil pa je tudi sodelovanje šole z obmejnimi občinami v Sloveniji. Ob zaključku mandata se Quinzi poslavlja s predsedniškega mesta in prepušča novemu odboru »zdravo šolo s požrtvovalnim in kvalificiranim osebjem«. V imenu staršev in prejšnjega odbora se je predsedniku zahvalila Marjeta Kranner za dolgoletno sodelovanje. Po poročilu predsednika nadzornega odbora, ki ga je podal Peter Klanjš-ček, so občni zbor pozdravili prisotni gostje. Drago Štoka je v imenu SSO-ja obljubil vso podporo šoli pri nadaljnjem delu in novih projektih v zvezi z obnovo stavbe na Placuti, Marilka Koršič je pozdravila v imenu goriških občinskih svetnikov, Walter Bandelj pa v imenu Zveze slovenske katoliške prosvete. Pismene čestitke so poslali še deželni svetnik Igor Ga-brovec, senatorka Tamara Blažina in minister za Slovence po svetu Boštjan Zekš. V novi upravni odbor so bili izvoljeni Zdenka Budin, Mara Černic, Damijana Čevdek, Stanko Ferfolja, Martina Grahonja, Savo Klede, Marilka Koršič, Marjeta Kranner in Alessandra Schettino; nadzorni odbor sestavljajo Martin Srebrnič, Vida Bitežnik in Mirka Brajnik. Posamezne funkcije si bodo odborniki porazdelili na prvi seji. GORICA - Jutri Mali bober v Feiglovi ■ • • v • • knjižnici V goriško Feiglovo knjižnico se vračajo pravljice, ki vsakič navdušijo številne prisotne otroke. Jutri ob 18. uri bo namreč potekalo novo srečanje iz niza pravljičnih uric z naslovom Mali bober in odmev, ki jo bo pod mentorstvom Vesne Tom-sič oprizorila višješolka Tamara Peteani. Osamljeni mali bober sliši odmev svojega glasu in misli, da se mu z druge strani jezera oglaša prijatelj. Brž si naredi splav in se z njim poda preko prostrane vodne gladine. Med potjo se mu pridružijo racman, vidra in želva. Na cilju mali bober razočarano ugotovi, da je bila pot zaman. A stari, modri bober mu pojasni, da vse skupaj ni čisto tako. Med popotniki je namreč vzklilo prijateljstvo in prav to je tisto, kar so vsi iskali in si tako močno želeli. GORICA - V palači Attems Petzenstein predvajali šest kratkih filmov Prvinskost romunske cvetne nedelje Filmski projekt sta uresničila Roberto Kusterle, priznani goriški fotograf, in trideset let mlajši študent Francesco Goia Številna publika je prejšnjo sredo napolnila slavnostno dvorano palače Attems Petzenstein na Kornu, da bi spremljala predvajanje šestih kratkometražnih filmov, plod sodelovanja svojevrstnega para: Roberta Kusterleta, že priznanega goriškega umetniškega fotografa, in skoraj trideset let mlajšega Francesca Goie, ki je zaključil študij filmografije na goriškem DAMS-u. Kot je v predstavitvi naglasil Simone Venturini, profesor omenjene univerze, sta avtorja ubrala dokaj samostojno pot napram klasični kinematografiji, saj sta želela »odstreti skrivnost, ki ovija osebe in predmetno stvarnost«. Kot priznanje tej odločitvi lahko štejemo tudi uvrstitev njunega dela na mednarodni festival etnografskega dokumentarnega filma »Jean Rouch«, ki bo sredi marca potekal v Parizu. Uvodni in tudi daljši film »Cvetna nedelja« je bil posnet lansko leto v Romuniji, ob priliki praznovanja pravoslavne Velike noči. Film je razpet med začetnimi kadri, ki so posvečeni pogrebu nekega osemdesetletnika, in sklepnim delom sredi pomladne, v cvet odete narave, kjer otroka v narodnih nošah pojeta ljudsko pesem. V tem simboličnem razponu je zaobjet tudi ves krščanski praznik, ki ga avtorja ne pripovedujeta, niti ne dokumentirata, marveč obujata s prodornostjo podobe. Film ponuja v prvi vrsti podoživljanje romunske vaške skupnosti, njenih arhaičnih obredov, njene prvinskosti, ki bi jo morda le s težavo našli v zahodnem, zloščenem svetu. Namesto pripovedi se zvrsti niz slik, dolgih Del udeležencev sredine projekcije filmov Kusterleta in Goie BUMBACA kadrov, ki opisujejo detajle, izseke življenja: od starosti in dela razbrazdane obraze, obredno poljubljanje svetinj, okra-ševanje pirhov, žar sveč. Tudi cerkvene liturgične pesmi niso podnaslovljene: zvok ostaja, še bolj kot slika, skrivnosten, magičen, nedostopen, a očarljiv in močan. Večer, ki sodi v niz srečanj posvečenih umetnosti na prehodu med 20. in 21. stoletjem, se je zaključil s krajšimi videoposnetki, ki so bili pred tem že večkrat predvajani v Sloveniji: »Blave«, »Poklon sveti Elizabeti«, ki je nastal izrecno za Slovenj Gradec, »Looking in the eyes«, »Dancing water« in še novonastali »Stabat mater«, ki je osnovan na istoimenski Pergolesijevi skladbi. Naslednje srečanje se v palači Attems Petzenstein obeta v sredo, 4. marca, ko bo Hans Kitzmüller obudil lik nedavno preminule slikarke Dore Bass. Za informacije sta na razpolago telefonski številki 0481547541 in 0481-547499. 1 2 Nedelja, 1. marca 2009 GORIŠKI PROSTOR / ŠTANDREŽ - Bandelj govornik na proslavi prosvetnega društva »Poglejmo dlje in razširimo svoja obzorja« Štirinajstim članom dramske skupine podelili Linhartove značke »Stati in obstati« je pomenljiv Trubarjev nauk, ki so ga kulturni delavci prosvetnega društva Štandrež izbrali za naslov svoje Prešernove proslave, ki je potekala v petek v štan-dreški župnijski dvorani. Vendar, kot je poudaril slavnostni govornik David Bandelj, »smo se kdaj vprašali, kaj to resnično pomeni? Stati in obstati? V našem prostoru se kultura večkrat povezuje s slovenstvom, kar je nedvomno pravilno, v kolikor je zibelka naše kulture naš materin jezik, ki nam edini omogoča, da z njim čutimo, ga gojimo in uporabljamo ter uveljavljamo. A vse prevečkrat pozabljamo, da je specifika našega prostora tako posebna, da ne moremo mimo tega, da smo sosedi z narodom, ki je kulturi veliko dal, dobrega in manj dobrega, da smo si med seboj različni, kar zahteva od nas nenehno iskanje skupnega jezika, da smo v stiku z več-kulturno stvarnostjo, pravzaprav v njej živimo in smo v njej rojeni. In verjamem, da bo ta večkulturnost nas, naše otroke in naše vnuke v prihodnosti zagotovo bogatila,« je poudaril Bandelj in nadaljeval: »Stati in obstati zato ne pomeni se na vse kri-plje braniti pred vdori tujega, novega, nekonvencionalnega, upam si reči neslovenskega v našo kulturo. Treba je namreč spremeniti gledišče: če sam nisem zasidran v svojih koreninah, me nobena stvar ne bo branila pred vetrom sprememb, ki jih prinaša družba. Če sam ne vem, kje so mo- je korenine, se lahko na vse moči branim in stojim pred trdnjavo svojega slovenstva. Brez uspeha. Zaman. Ker me bo tako ali drugače odpihnilo. Če pa vem, kje stojim, vem, od kod izviram, se pred spremembami, izzivi, novostmi nimam česa bati. Ker je to naravna danost, saj drevo z globokimi koreninami bo prej zdržalo vihar, kakor tisto, ki korenin sploh nima.« Bandelj je v nadaljevanju poudaril, da se bodo v prihodnosti Štandrež kot vas in njegova društva srečali s številnimi izzivi. »Nenehno širjenje Gorice, ki ima Štandrež že za svoje predmestje, vedno večja etnična mešanost prebivalstva, vedno bolj spremenljive vrednote mladih nas bodo postavljale pred nove izzive, ki jih bomo morali sprejeti, če bomo želeli nadaljevati s svojim obstojem,« je poudaril in nadaljeval: »Stalni novi pristopi h kulturi bodo zahtevali vedno bolj pripravljene ljudi, ki jim je narodova rast pri srcu, vendar ne tista klasična, kakor jo vse preveč poznamo v naših krogih, kjer je treba gojiti slovensko besedo, pesem, zato, da je ne pozabimo. Kaj to sploh pomeni? A nismo svobodni, da svoje govorice, pesmi, besed uporabljamo, danes celo v javnosti in v javnih stikih?« Bandelj je poudaril, da sta slovenski jezik in slovenska kultura del nas. »Samo če ju bomo gojili, odprto in svobodno, brez strahu, da nas bo kdo povozil, ker živimo v narodnostno mešanem prostoru in smo po Pevci mladinskega župnijskega pevskega zbora so po nastopu proslavi sledili v prvi vrsti BUMBACA definiciji manjšina (sam imam sicer raje besedo skupnost), bomo lahko "stali in obstali" v pravem pomenu besede. Še sami se največkrat ne zavedamo bogastva, ki ga imamo, ker tekoče govorimo vsaj dva jezika, stalno živimo v prepletanju slovenske, italijanske, furlanske in srednjeevropske kulture in lahko črpamo iz njenih bogatih zakladnic. Če boste kdaj šli v tujino in vas bodo vprašali od kod prihajate, boste zagotovo rekli, da ste pripadniki slovenske narodne skupnosti iz Italije. Verjemite mi, da vas bodo ljudje občudovali, zaradi vseh zgoraj naštetih stvari. Treba je samo pogledati malo dlje in razširiti svoja obzorja. Stati in obstati torej ne pomeni čakati sovražnika in braniti svojo trdnjavo. Pomeni imeti trdne korenine in biti odprti za novosti. Le tako bomo lahko v prihodnosti stali in obstali,« je zaključil Bandelj. Kulturni program so oblikovali mladinski župnijski zbor, mešani pevski zbor Štandrež in solistka Alessandra Schettino; Božo Tabaj in Majda Zavadlav sta zaigrala enodejanko Stari Grehi, zatem pa je v imenu Javnega sklada RS pozdravila Maja Jerman Bratec, ki je tudi podelila Linhartove značke domačim gledališkim igralcem. Skupno je izročila 14 bronastih, srebrnih in zlatih značk; srebrno je prejela Daniela Puia, zlato pa Marjan Brescia, Marko Brajnik, Božo Tabaj, Majda Zavadlav in Marinka Leban. PODGORA - Slovenski kulturni praznik Kar je nekoč dišalo po starem, je danes dragoceno Del udeležencev podgorskega kulturnega praznika BUMBACA »V kaosu informacij, ki nam jih danes ponujajo ob vsakem koraku, se lahko mirno izgubiš in pozabiš, kdo si. In znajdeš se, da imaš ogromno vsega, vendar kaj malo tako dragocenega, žlahtnega ali preprosto izvirno domačega, ki bi ga veljalo posredovati znancem, otrokom ali obiskovalcu. In ko iščeš ali se tako sprašuješ, razumeš, da je izročilo naše zemlje tisto, ki nosi v sebi toplino, ki te objame in ti nudi čistega kisika, ko se dušiš v kaosu svetovnih dimenzij. In ravno to se danes dogaja. Kar je pri nekaterih do včeraj dišalo po starem, provincialnem ali vaškem, povprečnem in nekvalitetnem, je danes postalo dragoceno, vredno zaščite, da se mu lepijo razne etikete dop in doc, skratka pomembno.« Tako je novinarka in kulturna delavka Erika Jazbar izrazila pomen, ki ga ima vsakoletno obnavljanje tradicij, kot so slovesnosti ob dnevu slovenske kulture. Jazbarjeva je misel posredovala množičnemu občinstvu, ki se je v petek zvečer zbralo v župnijski dvorani v Podgori, kjer je domače prosvetno društvo priredilo Prešernovo proslavo. Glavno vlogo je v podgorskem kulturnem večeru odigrala slovenska pesem: v uvodu so zapeli mali pevci otroškega pevskega zbora Podgora, ki jih vodi Katja Bandelli, v nadaljevanju pa moška skupina Akord pod taktirko Daria Bertinazzija in mešani pevski zbor Podgora z dirigentko Sabino Antoni. Pevske točke so se prepletale z verzi slovenskih pesnikov, ki so jih prebirali Jurij Klanjšček, Aljoša Jarc in Irena Breganti, glavni govornik pa je bila Jazbarjeva. V svojem posegu je opisala posebnosti in preteklost vasi, ki se je v teku zgodovine ob naravni lepoti in dolgi tradiciji prosvetne dejavnosti lahko ponašala tudi z imenitnimi domačini in gosti. »Podgora je bila skupaj briškim delom, in sicer Pevmo, Oslavjem, Štmavrom in Podsabotinom, skoraj stoletje sedež samostojne občine. Njen najbolj znani župan je bil Anton Klan-čič. Na tem mestu je ostal 47 let, bil je med voditelji odmevnega tabora v Šempasu leta 1868. Med njegovim žu-panovanjem se je Podgora iz majhne vasi spremenila v industrijsko središče. Skrbel je za gradnjo novih cest, šol, otroških vrtcev, učiteljske pripravnice, sirotišnice in pošte; vpeljal je slovenski jezik v občinske urade. Škoda, da je njegova lepa domačija, poznana tudi z imenom Pri županovih, že vrsto let prazna. Pa tudi spominske plošče nima, za kar bi veljalo sprožiti kakšno akcijo. Skratka, razlogov je še in še, da ste Podgorci ponosni na svojo vas, zgodovino, ljudi, ki so tu živeli, in na to, da sooblikujete ta lepi košček goriške zemlje, ki je posejan s slovenskim človekom,« je Podgorce nagovorila Jaz-barjeva. (Ale) VIPAVA - Občni zbor škofijske Karitas Pomoč 50.000 ljudem v različnih stiskah V Vipavi je včeraj potekal občni zbor Škofijske Karitas Koper, na katerem so obravnavali delovanje Karitas v letu 2008, razpravljali pa so tudi o programu za leto 2009. Karitas je v koprski škofiji za izvajanje različnih programov pomoči v minulem letu zbrala in porabila preko milijon evrov. Pomoč se je dotaknila več kot 50.000 ljudi v različnih stiskah. Sodelavci Karitas so za pomoč družinam, posameznikom, otrokom, ostarelim in bolnim opravili več kot 100.000 prostovoljnih ur. Večina dela sloni na prostovoljcih, saj v 165 župnijah deluje 1.658 stalnih in 1.495 občasnih prostovoljcev: na različnih programih je zaposlenih pet strokovnih delavk. Po celotni škofiji je 14 centrov Karitas, ki so namenjeni različnim dejavnostim, predvsem pa pomoči. Programi pomoči so obče karitativni, specifični in preventivni. Na področju pomoči zasvojenim in njihovim svojcem se je program v letu 2008 izvajal v obnovljenem delu centra Karitas v Bertokih in v Ajdovščini, vključuje pa tudi terapevtsko skupnost Srečanje, ki deluje na Kostanjevici, v Vremah in v Čadrgu, kamor je vključenih 31 fantov. Na področju brezdomcev je že pe- to leto delovalo sprejemališče v Bertokih, kjer je prejemalo pomoč 46 brezdomcev. Pomoč ostarelim in bolnim so izvajali sodelavci po župnijah. Ob praznikih so obiskali več kot 15 tisoč ostarelih in bolnih na domu, v domovih za ostarele in bolnišnicah pa je bilo izvedenih več kot 11 tisoč obiskov. 1.076 bolnih in ostarelih je bilo deležnih pomoči pri negi in pospravljanju stanovanja, 18 bolnikov pa je dobilo različne invalidske pripomočke. V okviru programa Materialna pomoč družinam in posameznikom je bilo 17 tisoč osebam razdeljenih 250 ton prehrambenih artiklov in higienskega materiala. Pozitivno je bilo rešenih 230 prošenj za finančno pomoč za plačilo nujnih položnic in ob naravnih nesrečah, v posvojitev na daljavo pa je bilo vključenih 291 otrok. Uspešno so izvedli še šest dobrodelnih akcij ter specifične programe, kot so materinski dom, varna hiša in vrtnica (za zdravljenje odvisnosti od alkohola). Letos nameravajo s programi nadaljevati, posebno skrb bodo posvetili pomoči ljudem, ki bodo zaradi gospodarske krize ostali brez dela ali bodo dobili premalo za normalno preživljanje. (nn) PEVMA - Gradbena dela pri igrišču končno zaključena Spomladi odprtje objekta Ob plošči so zgradili tudi oder, ki bo primeren za koncerte in gledališke nastope Novo igrišče v Pevmi V prejšnjih dneh je gradbeno podjetje opravilo še zadnja dela pri igrišču v Pevmi, ki ga domačini pričakujejo že preveč let. Športno-rekrea-cijski objekt bi namreč moral biti pre- FOTO VIP dan svojemo namernu že pred dvema letoma, a se je zadeva izjalovila, ker je podjetje, ki mu je občina poverila izgradnjo igrišča, šlo v stečaj. Občina je med tem časom dobi- la novega gradbenika, ki se je, kot zgleda, držal rokov in dokončal vsa dela, ki jih je prejšnje podjetje pustilo na pol. Poleg električnih, vodnih in plinskih napeljav, namestitve varnostne ograje ter ureditve kotlovnice v bodočih slačilnicah so na željo domačega krajevnega sveta na zgornji strani velike igralne betonske pološče zgradili še večjo ploščo, ki bo služila za oder. Urejen oder bo pri poletnih praznikih, kot je na primer praznovanje sv. Ane, služil za nastope ansamblov in gledaliških skupin. Do zdaj so poletne prireditve potekale na bližnjem šolskem igrišču, na katerem je bilo vsakič potrebno postavljati odrsko ogrodje. Domačini zato upajo, da bo letos drugače in da bo praznik končno potekal na novi lokaciji. V ponedeljek, 9. marca, je predvidela seja krajevnega sveta, na katerem bodo posebno točko namenili prav odprtju objekta (manjka samo še športno orodje, kot so koši in drogovi za odbojko) in njegovi nadaljni uporabi. (vip) GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 1 . marca 2009 1 3 /— NOVA GORICA Razširjenost in učinki iger na srečo Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici (FUDŠ) bo v torek, 3. marca, predstavila rezultate obsežne raziskave o igrah na srečo med slovenskim prebivalstvom. Raziskava, ki naj bi bila prva te vrste v Sloveniji, je na podlagi obsežne ankete, v katero je bilo vključenih 10.000 anketirancev, prvič razkrila odgovore na vprašanja, o katerih se je doslej v javnosti veliko polemiziralo, nihče pa ni mogel ponuditi odgovora, ki bi bil oprt na raziskovalne podatke. Raziskava pojasnjuje kolikšen del prebivalstva Slovenije je vključen v posamične vrste iger na srečo ter zakaj in v kolikšnem obsegu jih igrajo, kolikšen del prebivalstva ima v resnici probleme z igranjem na srečo, katere kategorije prebivalstva so za to najbolj dovzetne, kolikšna tveganja so povezana s posebnimi (v igralnicah, igralnih salonih, na internetu) in kolikšna s klasičnimi igrami (loto, srečke, športne napovedi, ipd) na srečo. Ponuja tudi odgovor na to, kolikšni družbeni stroški izhajajo iz tega, kaj nas čaka v prihodnosti in zakaj je nujno potrebno bolj sistematično uvajati politiko družbene odgovornosti v sfero iger na srečo. Odgovore na zgoraj zastavljena vprašanja bodo predstavili raziskovalci Borut Rončevic, Matej Makarovič in Mirna Macur. Že ob 11. uri bo novinarska konferenca na dislocirani enoti FUDŠ v Ljubljani, ob 17. uri pa bodo rezultati raziskave predstavljeni še v stekleni dvorani Mestne občine Nova Gorica. (nn) Vlomi se vrstijo V minulih dneh so policisti novo-goriške policijske uprave obravnavali kar nekaj vlomov. Očitno se ta trend še ni umiril, saj je v petek dopoldne neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Dobravljah pri Ajdovščini. Iz stanovanja je odnesel prenosni računalnik, žensko ročno uro in verižico rumene barve. Z dejanjem, za katerega bodo policisti napisali kazensko ovadbo, je stanovalce oškodoval za okoli 1.650 evrov. V Kromberku je prav tako v petek preko dneva, v času, ko stanovalcev ni bilo doma, neznanec vlomil v stanovanjsko hišo in pregledal prostore. Iz predala v spalnici je ukradel nekaj nakita iz zlata in srebra ter prostore zapustil. V petek dopoldne je nekdo vlomil tudi v osebni avtomobil, ki je bil parkiran na parkirišču pokopališča v Stari gori. Razbil je steklo na prednjih desnih vratih in iz notranjosti odvzel žensko torbico z osebnimi dokumenti in bančnimi karticami oškodovanke. (nn) O Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+ TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado SHELL - Ul. Boito 7 RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 ŠKOCJAN SHELL - Ul. Grado 10 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481482787. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, ul. Latina 77, tel. 048190026. ^M Gledališče GLEDALIŠKA PREDSTAVA »I GORMI- TI« bo v gledališču Verdi v Gorici v nedeljo, 1. marca, ob 16. uri; predproda-ja pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/A (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 17. in 19. uro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI-NU bo v četrtek, 5. marca, ob 21. uri predstava »La rosa tatuata« (nastopata Mariangela DAbbraccio in Paolo Giovannucci); informacije pri blagajni občinskega gledališča od ponedeljka do petka med 18. in 20. uro, ob sobotah med 16. in 18. uro (tel. 0481-630057). U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 15.45 - 17.40 -20.00 - 22.00 »I Love Shopping«. Dvorana 2: 15.40 - 17.50 »Inkheart - La leggenda di Cuore d'inchiostro«; 20.40 »Il curioso caso di Benjamin Button«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Giu-lia non esce la sera«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 15.45 - 17.40 -20.00 - 22.00 »I Love Shopping«. Dvorana 2: 15.45 - 17.45 - 20.10 - 22.10 »Iago«. Dvorana 3: 15.00 - 16.30 »Impy Superstar - Missione Luna Park«; 18.10 -21.00 »Il curioso caso di Benjamin Button«. Dvorana 4: 15.20 - 17.30 - 19.50 - 22.00 »The Millionaire«. Dvorana 5: 15.45 - 17.40 »Inkheart - La leggenda di Cuore d'inchiostro«; 19.50 - 22.10 »The Reader«. il Razstave POKRAJINSKA PINAKOTEKA v palači Attems v Gorici bo odprta do 1. marca med 9. in 19. uro. V GALERIJI 75 na Bukovju 6 v Štever-janu bo ob dnevu žena v soboto, 7. marca, ob 20.30 odprtje fotografske razstave Ženski pogledi. Razstavljale bodo Lorella Coloni s Tržaškega, Polona Ipavec iz Ajdovščine, Sara Occhipinti s Sicilije, Loredana Prinčič z Goriške in Elisa Paiero iz San Vita ob Tilmentu. Slavnostni govor bo imela Licia Rita Morsolin, odbornica na Goriški pokrajini. Kulturni program bodo še sooblikovale glasbenice s petjem ob klavirski spremljavi, recitatorka pa bo ponudila literarni trenutek v furlanskem jeziku. Razstava bo na ogled do 22. marca samo ob sobotah (med 15. in 18. uro) ter nedeljah (med 9. in 12. uro); informacije na tel. 0481-884226. V KULTURNEM DOMU v Gorici bo v torek, 3. marca, ob 18. uri odprtje razstave ob 150-letnici rojstva in 90-letnici smrti Ignacija Borštnika; na ogled bo do 18. marca, od ponedeljka do petka, med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter med kulturnimi prireditvami. V PROSTORIH AGRITURISTIČNE KMETIJE ALEŠ KOMJANC na Jazbinah 35 v Števerjanu bo v petek, 13. marca, ob 18. uri odprtje razstave iz niza »Pae-saggi e paesaggi«. Razstavljala bosta umetnika Mauri in Veznaver, predstavila ju bo Cristina Feresin; na ogled bo do 27. marca od ponedeljka do petka med 8.30 in 12. uro ter med 14. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah samo po dogovoru (tel. 0481-391228). ~M Koncerti NEDELJSKI KONCERTI združenja AGI-MUS: danes, 1. marca, ob 17.30 bo v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici koncert »Sull'Orient Express«; na- stopili bodo sopran Nicoletta Sgorbis-sa, pianistka Elisabetta Taverna in na tolkalih Pietro Sponton. PD VRH SV. MIHAELA razpisuje 9. Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Zlata grla 2009. Revijalni del srečanja bo v soboto, 4. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah, tekmovalni del pa v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v nedeljo, 5. aprila, ob 17. uri. Vpisovanje bo potekalo do 5. marca; informacije na tel. 3333461368 (Mirko Ferlan) ali na naslovu pdvrhsvmihaela@yahoo.it. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v ponedeljek, 9. marca, ob 20.30 koncert Abba show; informacije na tel. 048133288. ZSKD vabi na koncert v sklopu 40. revije Primorska poje v večnamenskem centru v Jamljah, 14. marca, ob 20.30; nastopili bodo ŽPZ Vesela pomlad iz Opčin, Društvo žena iz Mirna, Pevke ljudskih pesmi folklorne skupine Skala iz Kubeda, MPS Kantadore iz Brezovice, ŽPS Mandrač iz Kopra, VS Unica iz Postojne, ŽPS Stu ledi iz Trsta. M Izleti DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v sklopu nacionalnega kongresa krvodajalcev od 13. do 17. maja avtobusni izlet v Rim s sprevodom v nedeljo, 17. maja, do trga Sv. Petra in z mašo s papežem; informacije in vpisovanje na sedežu krvodajalcev v Gabrjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 329-4006925 (Vincenza). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo na izlet v Vicenzo v nedeljo, 8. marca, odpeljal prvi avtobus ob 6. uri iz Doberdoba, nato s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah in Štandrežu. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 6. uri s trga Medaglie d'oro, nato s postanki pri pevmskem mostu-pri vagi, v Podgori pri telovadnici in v Štandrežu. Priporoča se točnost! UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike v Castelfranco Veneto naj poravnajo plačilo do 1. marca; avtobus bo odpeljal ob 7.30 izpred picerije Al Gambero v Ronkah, s postanki v Doberdobu ob 7.45, Jamljah ob 8. uri in Štivanu ob 8.10; informacije na tel. 3804203829 (Miloš). H Čestitke Noemi je dobila bratca NIKOLAJA. Mami Mari in očku Maksu čestitajo Marina, Ana, Miha, Boris in Dušan. Vsi pri prosvetnem društvu Pod-gora se veselijo z Noemi ob rojstvu bratca NIKOLAJA in čestitajo celi družini. 26.februarja je v Štmavru bilo veselo, ker je VALENTINA okroglo obletnico slavila. Iz vsega srca ji voščijo vsi domači. V četrtek, 26. februarja, se je po Štmavru sprehajal Abraham in se v koncu pri Pevmici srečal z VALENTINO FERI. V najlepših letih ti iskreno vošči KD Sabotin. Iris je ratela duhtrca. Nam ne ostane drugiga, ku ji nerdit aden vjelik aplauz! Bravo! SKD anu MePZ Hrast □ Obvestila SPDG obvešča člane, da je društvo zaprosilo za vpis v Planinsko zvezo Slovenije, kar omogoča, da bodo člani zavarovani za kritje stroškov reševanja v tujih gorah, za primer smrti in invalidnosti in za odgovornosti osebe oziroma stvari. Pri društvu so se odločili za kategorijo B članstva s čimer dobijo člani tudi znamkico o recipročnosti, to je potrdilo za uveljavljanje popustov za prenočevanje v planinskih kočah štirinajstih planinskih organizacij alpskega loka. Dosedanji in novi člani lahko zaprosijo za novo izkaznico (obvezna slika). Društveni sedež bo v ta namen odprt v ponedeljek, 2. marca, od 18. do 20. ure. FOTOKLUB SKUPINA 75 prireja tečaj kreativne fotografije v digitalni tehniki s štirimi predavanji, ki jih bo vodil priznani digitalni umetnik Paul David Redfern z začetkom v petek, 6. marca. Tečajnike bo poučil o tehniki in pravilni uporabi aparata, od kompozicije slike do obdelave z računalnikom in priprave posnetkov za arhiviranje in predstavitev. Število mest je omejeno; prijave in informacije na www.skupi-na75.it, info@skupina75.it, tel. 3471516964 (Marko) in tel. 392-3995034 (Igor). RIBIŠKI ZAVOD ETP goriški okoliš št. 1 prireja danes, 1. marca, čistilno akcijo na bregovih reke Soče od državne meje do pevmskega mosta. Zbirališče bo na parkirišču pevmskega parka ob 08.30. Na prireditev so vabljena vsa društva in vsi ljubitelji čiste narave. 4-MESEČNI PLESNI TEČAJ HIP-HOP IN MODERN JAZZ pod vodstvom Jelke Bogatec prireja Kulturno društvo Oton Župančič. Srečanja bodo potekala ob torkih od 18.30 do 19.30 v kulturnem domu Andrej Budal v Štan-drežu. Prvo srečanje bo v torek, 3. marca. Namenjen je dekletom in fantom iz nižje srednje šole. Prvi dve srečanji sta poskusni in brezplačni; informacije na tel. 328-0309219 (Tanja). ŽENSKE OD VSEPOVSOD PRIDRUŽITE SE NAM! Ob dnevu žena bomo praznovale v Budalovem domu v Štan-drežu 14. marca od 20. ure dalje; vpisovanje na tel. 0481-21407 (Marta, ob uri kosila). DRUŽBA se dobi danes, 1. marca, ob 13. uri. GORIŠKA PREFEKTURA obvešča, da bo v ponedeljek, 2. marca, urad za upravne prekrške zaprt zaradi poklicnega izpopolnjevanja uslužbencev. OBČINA ZAGRAJ prireja s prispevkom Fundacije Goriške hranilnice začetni tečaj slovenskega jezika in kulture, ki ga bo vodila profesorica Tjaša Ruzzier. Lekcije - skupno jih bo deset - bodo potekale v občinski knjižnici v Zagraju med 10. marcem in 9. aprilom, in sicer ob torkih med 15.30 in 17. uro ter ob četrtkih med 16.30 in 18. uro. Za obvezno prijavo klicati na občinsko tajništvo (tel. 0481-93308). PROMETNA POLICIJA bo v ponedeljek, 2. marca, merila hitrost vozil z napravo autovelox na dražavni cesti št. 14, na deželni cesti št. 56, na hitri cesti Gorica-Vileš in na goriškem delu avtoceste A4. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnega in Pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 2. marca, ob 19. uri v prvem in v drugem sklicu ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (ul. S. Francesco 20/II). TRGOVINSKA ZBORNICA obvešča, da vložitev prošenj za izpite za vpis v seznam poslovnih posrednikov zapade v ponedeljek, 2. marca; informacije v uradih Trgovinske zbornice od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro. ZDRUŽENJE ANMIL v Gorici obvešča člane, da je na razplago za brezplačno urejanje obrazcev za davčno prijavo; informacije v goriškem uradu (tel. 0481531953) ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih v jutranjih urah ter v trži-škem uradu (tel. 0481-411325) ob torkih in sobotah. ZDRUŽENJE CUORE AMICO sklicuje občni zbor članov danes, 1. marca, ob 10. uri v dvorani UGG v Gorici. ZMAGAJOČI LISTKI SOVODENJSKE PUSTNE LOTERIJE: 1. nagrada listek št. 1728,2. št. 7599,3. št. 3670,4. št. 0166, 5. št. 6372,6. št. 6708, 7. št. 2170, 8. št. 0189, 9. št. 8213,10. št. 4792,11. št. 2780, 12. št. 7064, 13. št. 0504, 14. št. 0371, 15. št. 1766. Za prevzem nagrad klicati na tel. 0481-882119. Prireditve V GABRJAH prireja Prešernovo proslavo kulturno društvo Skala na svojem sedežu v petek, 6. marca, ob 20.30. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ, Združenje cerkvenih pevskih zborov in Zveza slovenske katoliške prosvete vabijo na slovesnost podelitve priznanja Kazimir Humar organistu in zborovodji Hermanu Srebrniču v torek, 17. marca, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Sodelovala bosta mešani pevski zbor F.B. Sedej iz Šte-verjana in Lojzka Bratuž. SKPD FRANČIŠEK B. SEDEJ iz Štever-jana prireja danes, 1. marca, ob 16.30 v Sedejevem domu v Števerjan ob dnevu slovenske kulture ogled dokumentarnega filma »Prijatelj, povabljen, sem trto sadil« in dramske uprizoritve Dvojna ljubezen. Nastopila bosta Društvo gospodinj in dramska skupina Planina pri Ajdovščini. V veži bo na ogled razstava izdelkov iz klesanega kamna Borisa Poljšaka in kekljenih izdelkov planinskih gospodinj. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi na predavanje Marije Merljak o hrani za jasne in modre misli v domu Franca Močnika v ul. San Giovanni 9 v Gorici v torek, 3. marca, ob 20.30; informacije na tel. 0481-536455. V KONFERENČNI DVORANI FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE bo v ponedeljek, 2. marca, ob 18. uri predstavitev publikacije, ki sta jo uredila Gae-tano Cola in Giorgio Dri »Progetti e opere - Testimonianze di 50 anni«. Publikacijo bo predstavil Fulvio Salimbeni. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v četrtek, 5. marca, ob 18. uri v organizaciji Demokratske stranke srečanje o biološki oporoki. ZDRUŽENJE AMICI DI ISRAELE prireja predavanje Ofira Haivryja na temo novega sionizma v četrtek, 5. marca, ob 17.30 v hiši Ascoli v ul. Ascoli 1 v Gorici. Id Osmice KOVAČEVI izza cerkve v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. OSMICA ŠTOLFA PRI KUKUKU v Doberdobu je odprta od četrtka do nedelje; tel. 0481-78140. S Poslovni oglasi Prispevki Egon Nanut z družino daruje 40 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štandrežu. Pogrebi JUTRI V GORICI: 9.30, Antonia Gesual-do (sestra Maria Salesia) v kapeli samostana v ul. Santa Chiara in na glavnem pokopališču; 11.00, Adele Lapanje vd. Dainese iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ignacija; 11.30, Ines Lenardon vd. Giacomazzi v kapeli bolnišnice Sv. Justa in v Spineo za upepelitev. ZAHVALA Fani Venika vd. Bensa Zahvaljujemo se gospodu župniku Marijanu Markežiču za pogrebni obred, darovalcem cvetja in vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin. Svojci Pevma, 1. marca 2009 ZAHVALA Ganjeni ob tolikem sočustvovanju, se iskreno zahvaljujemo prijateljem, znancem, sosedom in vsem, ki ste nam bili ob strani ob boleči izgubi našega dragega Stanka Primožiča Posebno zahvalo želimo izraziti domačemu župniku Marjanu Marke žiču, domačim pevcem, obema go -vornikoma, Lovski družini Pevma, družini Faganal in Ceresatto in vsem sosedom z Borjača. Brat Zdravko z družino V NAJEM dajemo dobro uvedeno gostilno v zamejstvu. Informacije na +393356686186 ali +38641878504 14 Nedelja, 1. marca 2009 KULTURA / GLEDALIŠČE ROSSETTI - Abonmajska dramska ponudba: Pipin mali Zgodba v slogu lutkovnega teatra, zasidrana na sicilskih tleh Predstavo, ki jo je režiral Giuseppe Dipasquale, si je mogoče ogledati še danes Kralj Pipin Mali ni najbolj znan po lastnih podvigih, temveč kot oče znamenitega Karla Velikega. Na svoj način ga postavlja v ospredje predstava Stalnega gledališča iz Catanie v tipično si-cilskem slogu lutkovnega gledališča »dei pupi«. Komedija z glasbeno kuliso Tonyja Cucchiare in v režiji Giuseppe-ja Di Martina je debitirala leta 1978, a je na valu velikega uspeha še živa na italijanskih odrih, saj je lani začela novo turnejo ob tridesetletnici premiere. Reprizo je podpisal režiser Giuseppe Dipasquale, ki je s spoštovanjem do izvirne predstave napisal, da se »veliki uspehi lahko ponovijo le, če ostanejo sami sebi zvesti«. Zvestobo izvirniku utrjuje tudi sodelovanje nekaterih igralcev iz prve izvedbe kot sta Tuccio Mu-sumeci in Pippo Pattavina, ki ju tržaška publika dobro pozna, saj sta bila večkrat gosta sezon Stalnega gledališča FJK. Leonardo Marino pa je prevzel vlogo pripovedovalca, ki jo je takrat odigral sam Cucchiara. Gledališče Rossetti je tako nadaljevalo svojo abonmajsko dramsko ponudbo z modernim klasikom italijanskega gledališča, ki v najbolj pristnem slogu nacionalne literature črpa iz ljudske tradicije, njenih motivov in specifične govorice. Sicilsko gledališče »dei pu-pi« pripoveduje epske zgodbe paladinov srednjega veka s posebno izraznostjo lesenih junakov, predstava pa z igralci, masko in rigidnimi gibi živih lutk na velikem odru. Tudi pisane scene oz zavese, naslikane s kričečimi barvami, ki so značilne za hišico mojstrih lutkarjev oz.«puparov«, se učinkovito povečajo v zvesti rekonstrukciji gledališke priredbe. Zgodba pripoveduje o poroki med priletnim Pipinom in ženo, madžarsko Prizor iz predstave v tržaškem gledališču Rossetti princesko Berto; sredi dolgega potovanja v Francijo nevesta sreča nevoščljivo in hudobno Falisto, ki ukaže njeno smrt, da bi jo nadomestila in si prisvojila kraljevski naslov. Dobrosrčni Ma-rante pa pomilosti žrtev z obljubo, da bo živela skrita v gozdu. Berta mora tako čakati sedem let, da lahko stopi na obljubljeni prestol. Petje ima levji delež v tej posebni glasbeni komediji, kjer se pripoved razvija skozi zbore, plese, balade, romance in duete z močno sredozemsko, ljudsko oznako, ki jo izrazito razkrivajo živahni ritmi, način petja in igranja. V soglasju s tradicijo ima tudi tekst duhovito narečno oznako, kar daje prepozna- vni, domači in krajevni pečat celotni zgodbi, ki se odvija na francoskem in madžarskem dvoru, a ostane vedno zasidrana na sicilskih tleh. Preko dvajsetčlanski, uigrani ansambel pretežno mladih igralcev se je odrezal povsem prepričljivo na pevskem in igralskem področju, tako zborovsko kot solistično ob spremljavi kvarteta instrumentalistov, ki so ustvarili prijetno »vasovalsko« vzdušje. Ob rekonstrukcij scen, kostumov, jezika in kretenj lutkarskega gledališča je ansambel uspel rekonstruirati tudi pristnost ljudske uprizoritve in svojevrstno, včasih komično poenostavljeno in obenem neposredno ekspresivno sporo- čilnost ljudskega eposa, ki se zrcali v jeziku, a tudi v načinu podajanja besedila. Natančna imitacija lutkarskih gibov in premikanj po odru je dosegla svoj višek v bravurozni izvedbi edinega tragičnega prizora dvoboja junakov, ki branita čast samozvane kraljice in onečaš-čenega francoskega kraljevskega dvora, ko kretnje igralcev dosežejo vrhunski nivo istovetnosti s svojim vzorom. Že tridesetletna predstava je vredna ogleda kot edinstvena in posrečena priredba kalupov lutkarske umetnosti v natančno, z vseh vidikov kakovostno oblikovani izvedbi. Zadnja ponovitev je na sporedu danes (nedelja, 1. marca) ROP LJUBLJANA Premiera baleta Picko in Packo LJUBLJANA - V SNG Opera in balet Ljubljana se bodo spomnili tudi na otroke, saj ansambel za četrtek, 5. marca, ob 19. uri v Linhartovi dvorani CD pripravlja pre-miero baleta Picko in Packo v koreografiji Nemca Torstena Händ-lerja. Picko in Packo, ki se upirata odraslim in jim ves čas zlobno nagajata, sta stara znanca slovenskih otrok. Po uspešni baletni predstavi Kdo je najmočnejši na svetu ljubljanski baletni ansambel nadaljuje s sporedom za otroke. Predstava je priložnost za vse otroke, ki si želijo spoznati baletno umetnost na simpatičen, predvsem pa slikovit način. Duhovita koreografija in razgibana glasba jim bosta približali legendarno otroško delo, ki ga je leta 1865 z izvirnim naslovom »Max und Moritz« napisal nemški pisatelj, pesnik in slikar Wilhelm Busch. Picko in Packo sta v hipu zaslovela po vsem svetu, prevedena sta bila v več kot 30 jezikov, vir-tuozno kombiniranje besede in slike pa je njunega očeta uvrstilo celo med začetnike modernega risanega komičnega filma in stripa. Slovenskim otrokom sta fanta postala znana že leta 1929, ko je zgodbe pod naslovom Cipek in Ca-pek prevedla Sonja Sever. Leta 1980 je njune prigode odlično prevedla Svetlana Makarovič, pozneje pa so izšle tudi v prevodu Ervina Fritza z naslovom Jošt in Jaka. Na odru bodo baletniki poleg plesa zgodbo tudi pripovedovali in peli, in sicer v rimah, ki jih je zapisala Svetlana Makarovič. LJUBLJANA Roman Čefurji raus! na odru Glej LJUBLJANA - Roman Čefurji raus!, za katerega je po policijski aferi avtor Goran Vojnovič prejel nagrado Prešernovega sklada, bo zaživel še v obliki komične monodrame. Režiser in avtor dramatizacije Mare Bulc je nad romanom navdušen, saj ne podaja klišejev tipa »Veso ali Fata«, ob branju pa je takoj pomislil na igralca Aleksandra Rajakoviča.Na novinarski konferenci v gledališču Glej je Vojnovič dejal, da predstavo, ki bo premierno prikazana v sredo, 4. marca, ob 20. uri, sicer nestrpno pričakuje, toda sam nemara ni najbolj merodajen, da podaja mnenja. Spomnil je, da ga je Bulc poklical lanskega aprila, ko je prebral le 20 strani romana. Vojnovič je takoj pristal na dramatizacijo svojega romanesknega prvenca, saj se tako lahko vprašanja in teme, ki jih vsebuje, preselijo še v drug medij in med novo občinstvo. Bulc je med branjem romana morebitno predstavo začutil kot monodramo. Na dramatizaciji je delal pet mesecev, želel je, da bi besedilo ostalo blizu izvirniku, oblikoval pa ga je že v skladu z režijskim konceptom. V vlogi Marka Bordiča se mu je izrisal Rajakovič - Sale, kolega iz skupine Dejmo stisnt teater. Po premieri 4. marca bodo v Gleju sledile ponovitve 5., 6., 7., 8., 11., 12., 13., 14., 15., 22. in 23. marca. Posebno ugodnost bodo imeli pripadniki policijskih enot, saj bodo vstopnico lahko kupili s 30-od-stotnim popustom. Predstava Če-furji raus! je nastala v produkciji zavoda No History in koprodukciji Gleja, izvršni producent pa je Dejmo stisnt teater. (STA) BENETKE gostovanje beograjskega Bitef in maroškega gledališča Življenjsko nelagodje izkoreninjenih: samota, praznina, odtujenost, razseljevanje Gledališki Bienale v Benetkah je počastil v četrtek svoj mednarodni poklic z dvojnim gostovanjem beograjskega festivala Bitef in Maroškega državnega gledališča (slednje se je prvič predstavilo italijanski publiki). Predstava „Winter gardens» (Zimski vrtovi), ki jo je napisal in režiral Nikita Milivojevič, je debitirala v sredo s svojo sodobno zasnovano pripovedjo o „izgubljeni generacij devetdesetih let« oz. o mnogih mladih Srbih (po statistikah okrog 700.000), ki so v času vojne zapustili državo. Tekst ni samo posvečen njim, temveč neposredno izhaja iz njihovih besed in misli, saj je nastal na osnovi resničnih zgodb, ki so jih protagonisti zaupali elektronski pošti. Vsak namig na resnične osebe in situacije ni v tem primeru sad naključja; pisci pa so nenamerno postali soavtorji te iskrene rekonstrukcije življenjskega nelagodja razkoreninjenih. Predstava posreduje vtise samote, praznine, odtujenosti in razseljevanja brez nikakršne retorike (kar je pri tovrstnih vsebinah redka in pohvalna lastnost), temveč s svežino modernega pogleda mnogih, mladih in večkrat visoko izobraženih izseljencev. Med njimi so se nekateri uveljavili, drugi še iščejo srečo normalnega življenja, večina pa je izgubila stik s konceptom „doma». Vprašanje o domovini in o pripadnosti je glavna tema predstave, v kateri režiser s srečno roko prikazuje ljudi, ki živijo v kovčkih sredi nekega skladišča za prtljago, kot polži, ki skušajo nositi s seboj svojo hišico, a se stalno sprašujejo, kje je ali kje so zapustili resnično stabilni dom. Na stilnem nivoju je tekst zrcalo govorice našega stoletja, kot je poudaril umetniški vodja festivala Maurizio Sca-parro, ki je obenem dodal, da „ima tudi elektronska pošta svojo dušo«. To dušo in vsebino dramaturgije odražajo fragmentarne misli, prebliski življenja, ki se ne povezujejo ali razvijajo, monologi odtujenih in osamljenih ljudi, ki komunicirajo med seboj in z domovino od daleč, preko kamere, s spletnim blogom ali, v bolj poetični viziji, iz višine, ko letijo v zraku s pisanim balončkom in s strahom, da bi lahko pozabili na obraze in spomine, da ne bi več našli poti do domačega praga. Vprašanja in odgovori se alternirajo z lahkoto in otroško naivnostjo tistih nasmejanih ali žalostnih emoticon-obrazov, ki v elektronski govorici poenostavljeno izražajo čustva pisca, tudi ko ta govori o smislu korenin ali bega-»Dom je, kjer te ne ubijejo«. Umetniška govorica režiserja je čista, moderna, bistra in sporočilna; ob učinkovitosti načina, ki sloni na uporabi sodobnih komunikacijskih sredstev, pa pride do izraza predvsem preprosta „resničnost» predstave. Čustva protagonistov so zaupana elektronskemu posredniku do skrajnega primera fanta, ki evforično praznuje delovni uspeh z najboljšo prijateljico preko web-kamere, a ob koncu ugotovi, da je v resnici čisto sam v hotelski sobi pred ekranom, od katerega ne dobi več besed prijateljske empatije. Kot je povedala umetniški vodja Bi-tefa Vesna Bogunovič:.«sodobni človek živi v fragmentih, beži iz materialnega te- lesa, da bi vstopil v virtualnost, ker mu nekaj manjka na tem svetu.» Predstava prikazuje ravno to pomanjkanje trdnih opor, pravega smisla, sanj, v katere lahko še verjameš, saj je tudi jugonostalgija samo izgovor za mlajše generacije, ki niso spoznale zlate dobe, na katero apelirajo. Zaslužen aplavz je izrazil dober vtis publike o lucidnem in neobremenjenem umetniškem in vsebinskem razmišljanju te ko-produkcije Bitef-Berliner Festspiele-Bie-nale, ki je nastala v sklopu projekta Evropskega gledališkega združenja Enparts. Skrajno različen je bil pristop edinega državnega maroškega gledališča Mohammed V k temi priseljevanja rojakov v Francijo. Predstava režiserja Drissa Roukha „Bladi mon pays« (Lju- bljena domovina) je z dobro mero retorike in melodramatično gledališko govorico predstavljala le negativne aspekte nemogoče integracije v zgodbi dveh bratov, ki vsak na svoj način živita na robu družbe. Situacije so vedno skrajne, pogovori vseskozi enolično napeti in agresivni, da bi prikazali le nujno tragično usodo emarginiranih priseljencev ne glede, če v novi državi opravljajo čiste ali umazane posle. Gledališče je poverilo glavni vlogi dvema zvezdnikoma arabske scene (Abdelkebir Rgaguena in Said Bey), da bi na najbolj učinkovit način nagovarjalo in odkrito posvarjalo državljane, ki si predstavljajo, da bodo problemi v inozemstvu manjši od tistih, ki jih morajo prenašati v lastni državi. Nedelja, 1. marca 2009 APrimorski r dnevnik nedeljske teme Ko sem pred nedavnim bral knjigo italijanske zgodovinarke Aleksandre Kerse-van, Lager italiani Pulizia etnica e campi di concen-tramento fascisti per jugo-slavi 1941-1943, sem na straneh 263 in 264 naletel na avtoričino opozorilo, da neki Lui-gi Papo v publikaciji Albo d'oro omenja Vin-cenza Cuiulija med »karabinjerje, ki so dali življenje v obrambi naše dežele« in o njem piše: »Impiccato ad Arbe tra il 10/12-9-1943 dagli slavi, davanti al campo di concentra-mento ove era stato imprigionato; sepolto in mezzo alla strada assieme al suo cane« Dejstvo da človek, ki ga Kersevanova opisuje kot častnika fašistične enote v Moto-vunu v službi nacistov, ki so ga jugoslovanske oblasti uvrstile med vojne zločince, je pa danes smatran kot zanesljiv zgodovinar, ki mu mediji ob Dnevu spomina 10. februarja namenjajo veliko pozornost, italijanski javnosti nudi zmaličeno podobo iz preteklosti in zlagane razlage dogodkov, me je še posebej ogorčila, saj sem kot interni-ranec v taborišču Rab bil sam žrtev ome- njenega Cujulija in soudeležen v dogodkih, ki so privedli do njegove smrti. Ker Italija ni temeljito obračunala s fašizmom niti za časa Kraljevine Italije niti v Republiki Italiji, se vedno najdejo ljudje in krogi, ki leto za letom zlasti ob določenih datumih ponavljajo laži in izmišljanja, v želji, da bi rehabilitirali vojne zločince in s tem tudi sebe. V želji, da italijanski javnosti prispevam vsaj delček resnice, bom pojasnil kdo je bil in kako je umrl Vincenzo Cuiuli. Vincenzo Cuiuli je bil podpolkovnik karabinjerjev in komandant taborišča na Ra-bu. Bil je prepričan fašist, sadist, nasilnež. Njegovi podrejeni so ga imenovali il serpente (kača). Internirance je sovražil kot razbojnike, »slavokomuniste« in manjvredno raso in jih načrtno trpinčil. Cuiuli na otoku Rabu ni imel plinskih celic, v zalivu Kam-por pa je imel na voljo deloma zamočvirjeno dolinico, kjer je na tisoče interniran-cev bilo obsojeno na počasno umiranje. Cuiuli je imel neomejeno moč nad njimi in jo je koristil brez milosti. Prvi transport jetnikov je prispel v luko Rab sedemindvajsetega julija 1942, to- rej sredi poletne vročine, ko so ljudje najlažje oblečeni, torej popolnoma nezaščiteni pred zimo. Že v luki Rab so ločili druži-ne.Odrasli moški na eno stran, ženske z otroci ter stari in invalidi na drugo. Tudi v taborišču so bili strogo ločeni. Ob prihodu v taborišče so se pri-gnanci znašli najprej v t. im. »bonifiki«. Tu so jih slekli do nagega, brez ozira na spol in starostno dobo, ostrigli, obleko razkužili v velikem kotlu in jim jo mokro vrnili ter odvzeli vse osebno imetje in dokumente. Nato so jih nagnali v zagrajeno polje, kjer so bili otočani pravkar na okupatorjev ukaz poželi koruzo ali izkopali trto. Tu je posameznik prejel šop preperele slame, po eno odejo, ter seveda, po eno menažko in žlico, vsaka skupina po šest »individuov« pa po eno že obrabljeno šotorsko krilo, da si sestavijo svoje »novo domovanje«. Tako opremljene in zmedene prišleke so nagnali na dodeljene krpe gole zemlje. Vse drugo je pod strogim poveljnikovim očesom uredila narava sama po prihodu hladnih dni in noči in ledenih sunkov burje z Velebita, ob stalni izpostavljenosti fizičnemu in du- ševnemu trpinčenju, gladovanju, žeji, nesnagi ter ušem in stenicam v obupani osa-melosti.. Pater Odoriko Badurina, kronist v samostanu sv. Cecilije v zalivu svete Eufemi-je je skozi svoje okno spremljal dogajanja v taborišču Rab od prihoda prvih jetnikov do konca obstoja taborišč. Njegovi zapiski so polni sočustvovanja z zaporniki. 15. novembra 1942: ... »taborišču velika umrljivost zaradi gladu in mraza. In-ternirancem prihaja od njihovih svojcev mnogo paketov, toda Italijani jih zadržujejo. Zdaj jih leži na pošti v Rabu 2000. Ljudje pravijo, da Italijani hočejo internirance uničiti z lakoto«. 19. novembra: »Nocoj so po sončnem zahodu odpeljali na pokopališče 16 krst. Neki vojak mi je povedal, da jih je od snoči do današnjega večera umrlo 28 zaradi lakote. Vozijo samokolnice in se mrtvi sesedejo. Ljudstvo v taborišču umira od lakote, Rab pa smrdi od njihovih paketov...« Internirani Slovenci, Hrvati in Ži-dje so pod vodstvom taboriščne Osvobodilne fronte 10. septembra prevzeli upravo taborišča, komandanta Cuiulija pa 11. septembra zaprli in obtožili za smrt tisočerih internirancev. Obtoženi Cuiuli je odrinil z Raba z drugim bataljonom Rabske brigade, ponoči s 16. na 17. september, da bi mu sodilo Ljudsko sodišče Slovenije. Ni bil zvezan in zadržal je svoj priročni kovček. Za njegovo osebno varnost na brodu je skrbela desetina varnostnega voda Rabske brigade, ki ji je načeloval bivši interniranec Rome Filip, študent na fakulteti za rudarstvo Univerze v Ljubljani, do konca vojne prostovoljec v zaščitnem bataljonu Glavnega štaba slovenskega partizanstva. Po pristanku barkače v Crikvenici 17. septembra kasno popoldne je desetina odvedla varovanca v vojaški zapor Komande mesta. Tu naj bi Cuiuli prenočil in naslednjega dne nadaljeval svojo pot z barko do Bakra pri Rijeki in nato skupaj z brigado in v varstvu istega partizanskega spremstva peš v Slovenijo. Cuiuli pa je prehitel načrte svojih spremljevalcev in si je sam sodil. V svoji celici si je v noči s 17. na 18. september prerezal vratne žile in umrl. Borec Dušan Prašnikar, član desetine Varnostnega voda ki je bil zadolžen, da varovanca zjutraj pripravi za nadaljnjo pot, je o tem zapisal: »Ko sem naslednje jutro, nekaj pred osmo uro prišel na Komando je tam vladalo veliko vznemirjenje. Nujno so klicali bolničarko in ključarja v celico, kjer je bil zaprt Cuiuli. Skozi opazovalno lino je bilo vidno, da leži na trebuhu v velikem madežu krvi. Ključar je odklenil celico in obrnil Cuiulija na hrbet. Na vratu pod brado mu je zijala rana, iz katere je tekla kri. Bil pa je še pri zavesti. Ko je pritekla bolničarka, je ranjencu s povojem za prvo pomoč povila rano. Potem so ga na nosilih prenesli v rešilni avto in urno zapeljali v bolnico v Novem Vinodolskem...« Prašnikar je bil določen, da z nekim hrvaškim partizanom ostane z bolnikom. Nato je Cuiulija prevzel vojaški zdravnik in odslovil oba spremljevalca. Kasneje so Prašnikarju na komandi mesta prinesli Cuiulijev priročni kovček. V njem je bilo nekaj prerila in dve Cuiulijevi fotografiji v vojaški uniformi. »Pobral sem jih sam ne vem, zakaj in jih nosil ves čas vojne pri sebi in jih imam še sedaj. Da bi me sovražniki med vojno zajeli, na to sploh nisem pomislil. Zvedeli smo, da je Cuiuli še istega dne, pred našim odhodom iz Crikvenice umrl v bolnici v Novem Vinodolskem«. Ob takem razvoju dogodkov je komandant brigade Franc Potočnik - potoval je z isto barko - ukazal, naj truplo samomorilca Cuiulija z naslednjo ladjo prepeljejo na Rab in ga pokopljejo na njivi, kjer počivajo njegove žrtve - interniranci. Tako se je tudi zgodilo. O tem priča izjava Raj-ka Roglja, borca 2. desetine varnostnega voda Rabske brigade, ki je ostala na Rabu z nalogo, da prepelje na kopno ostarele in bolne svobodnjake, zaprte nekdanje Cuiulije-ve ovaduhe pa da izročijo organom ljudske oblasti v občini njihovega bivanja. V njegovem zapisu beremo: »Dan, dva po odhodu brigade je pripeljal iz mesta Rab kamion in se zaustavil pred vhodom v taborišče. Šofer in spremljevalec sta nam pove- dala, da je na kamionu krsta s truplom nekdanjega komandanta taborišča, ki je v Crikvenici napravil samomor, s tem, da si je pre-rezal vrat. Navzoči smo se povzpeli na kamion, odkrili krsto in zagledali truplo komandanta z vidno prerezanim vratom. Po približno desetih minutah smo krsto pokrili, kamion s krsto pa je odpeljal na pokopališče Kampor.« Glede kraja in načina pokopa trupla Cuiulija pa je profesor Ivo Bark:, doma na Rabu, 11. decembra 2008 zapisal Izjavo Zorana Marčiča, r. 1921, s stanovanjem v Gornji ulici 7, Rab, ki je bil septembra 1943 sekretar Okrožnega komiteja KPH na Rabu, 14. decembra 2008 pa še Izjavo Josipa Dediča, 1923, doma na Kamporu 226, Rab. Marčič se spomni, da je bil na obali v Ra-bu, ko je priplula ladja, iz katere so iztovo-rili krsto z mrtvecem: »Na rivi so jo odprli. V njej je bil mrtev Cuiuli. Moji so me obvestili, da so tudi oni videli mrtvega polkovnika (tako so na Rabu klicali poveljnika Vincenza Cuiulija). Naložili so ga na kamion in odpeljali v Kampor. Mi iz Komiteja nismo šli v Kampor, ker je prevoz opravila enota Rabske brigade. Kasneje sem zvedel, da so ga pokopali na njivi vzhodno od tiste, kjer je on pokopaval žrtve taborišča«. Na Baričevo vprašanje, ali so Cuiulija pred pogrebom obesili in ali so pokopali z njim tudi njegovega psa, je Marčič energično dejal: »To ni res, to bi jaz gotovo vedel, saj sem bil sekretar Komiteja. Predvsem pa nihče si tega ne bi upal storiti brez dovoljenja, če pa bi dovoljenje obstajalo, bi ga danes našli v arhivu in jaz bi to vedel.« Josip Dedič pa pripoveduje: »Jaz nisem bil na polkovnikovem pogrebu. Pokopali so ga Slovenci, to mi je povedal moj pokojni oče. Iz daljave je videl mali vojaški sprevod, ko so pokopali krsto na njivi vzhodno od pokopališča internirancev. Oče je čuval ovce nedaleč od tega kraja. Kasneje je zvedel, da so pokopavali komandanta logorja. Mi ga nismo nikoli klicali po imenu, ker tega ni bil vreden. Klicali smo ga Colonelo.« Ob vprašanju, če so Cuiulijevo truplo obesili in ga pokopali s psom je Dedič pogledal sogovornika z otožnim pogledom, malo zastal in pretreseno dejal: »Ive, za božjo voljo, tukaj živijo kristjani, to je kristjan-ska dežela, tu nismo nikoli počenjali takih stvari, niti v vojni. To so delali samo fašisti in zato smo se borili proti njim. Jaz kaj takega ne morem zamisliti. Rekel si, da so ga pokopali pri vhodu na pokopališče. Tudi to ni res, saj pokopališče ni bilo omejeno kot danes in torej niti vhoda ni bilo. Pokopali so ga na sosednji njivi, vzhodno od tiste, kjer je on pokopaval nedolžne ljudi. In ni res, da bi ga mrtvega obesili pred vhodom v logor... če bi to bilo res, bi mi Kamporci to videli, ker je bil vhod v logor na sredi vasi, ampak nihče med nami ni tega videl.« Če bi Papo in njemu podobni čutili vsaj delček spoštovanja do mrtvih, ki sta ga izrazila dva poštenjaka z otoka Raba do osovraženega Cuiulija, bi nikoli ne smel zapisati zlagano storijo o hrabrem domoljubu Cuiuliju in zverinskih borcev za svobodo. *Akademik dr. Anton Vratuša živi v Ljubljani. Nosilec visokih državniških funkcij v povojni Jugoslaviji in OZN, je bil med NOB odgovoren za stike glavnega štaba NOV Slovenije z osvobodilnim gibanjem Severne Italije (CLNAI). Bil je interniran na Rabu in je ob osvoboditvi taborišča po razpadu Italije leta 1943 postal poveljnik Rabske partizanske brigade. Viri in literatura: Pater Odoriko, Badurina v A. Vratu-ša, Iz verig v svobodo. Rabska brigada, Ljubljana, 1998, str. 78. D. Praniškar, v A. Vratuša, Iz verig v svobodo. Rabska brigada, Ljubljana, 1998,, str. 216-217. D. Praniškar, v A. Vratuša, Iz verig v svobodo. Rabska brigada, Ljubljana, 1998,, str. 216-217. Rajko Rogelj, v A. Vratuša, Iz verig v svobodo. Rabska brigada, Ljubljana, 1998, str. 217-218. Izjavi Zorana Marčiča in Josipa Dediča, hrani A. Vratuša. 1 6 Nedelja, marca 2009 NEDELJSKE TEME / mam i i W2r r ■ HH SMUČANJE NA PLASTIČNI STEZI Sredi oktobra se je pričel za učence drugih in tretjih razredov projekt Šola - šport, na katerem so sodelovali tudi učenci iz Nabrežine, Šempolaja in Devina. Vsak četrtek zjutraj smo se peljali s šolabusom v Nabrežino na plastično stezo. Spremjale so nas učiteljice Lidja, Nadja ali Sonja. Učitelji so nas poprazdelili v skupine in nam dodelili barvo. Mene so postavili v rdečo skupino in zato sem nosil rdečo pelerino. Vsi smo si preobuli smučarske čevlje, dali čelado in rokavice. Izvedli smo nekaj vaj za ogrevanje. Nato smo nataknili smučke.Učitelj nam je dajal navodila, prikazal pravilno držo in mi smo pridno smučali. Smučarski tečaj je trajal do decembra. Na koncu je bila tekma. Smučati mi je bilo zelo všeč. Nekateri sošolci so dobili kolajne. V januarju nas čakata še dva celodnevna smučarska izleta v Forni di Sopra. T ■r_dJL-t? <£»' L y-m U-IS- DEJAVhOSTIj KI SO POPESTRILE ŠOLSKO DELO V PRVEM TEDNU POUKA DATUM C F JAVNOST Prvi šol ski dan PONEDEUEKr Poní nv |Aíprtjtwi 15.ÍP. 2D0U SPOMINI NA POČlTNlCt hmmln)i Spoznavanj« idídIlev, šolskih prodorov in nov*g*4kotJ« n. f.J Likovni dtl Jh'fli'IJ. TOfiÉIÍ, Tí-í-200» SREDA, 17.9, saos ÍCTUTEK, 1S,J, Sprehod v bližnja o ka lito VlvilvprifFJiC PETEK. 19.9. IGGH FUíüíiiln.tktÉgbHi, in ... íliflíkct V Pffu» Leta 2007 je jamarska organizacija "Com-missione Grotte Eugenio Boegan", ki deluje v okviru planinskega društva "Societa Alpina delle Giulie", razpisala umetniški natečaj za najlepšo priložnostno razglednico v okviru praznovanja stoletnice Briškovske jame. Likovnega natečaja "Ilustrirana razglednica" so se udeležili tudi učenci 5. razreda COŠ 1. maj 1945 iz Zgonika. 29. novembra 2008 je potekalo nagrajevanje natečaja v dvorani "Sala del Giubileo" v Trstu. Aleksander Sardoč, takratni učenec zgoniške osnovne šole, je odnesel 3. nagrado z risbo v obliki razglednice, ki uravnovešeno zaobjema simbole Briškovske jame in najznačilnejše elemente te naravne znamenitosti, kot je razvidno iz utemeljitve žirije. Testo smo c da j Oblikova pus NEDELJSKE TEME Nedelja, 1. marca 2009 1 "J ■Sli V ____Y i] -> .....w ; .J -V. H< križišče 102,3 38,7 15:53 225 novi odcep za Katinaro 102,6 38,4 15:54 226 ul. Marchesetti (Katinara odcep Forlanini) 103,1 37,9 15:55 220 Revoltella / Frned 104,9 36,2 15:58 22 Rotonda-Drevored Sanzio-Ul. Donatello 108,6 32,4 16:04 24 Park sv. Ivana -Ul. Sai, Trg Canestrini, Ul. Weiss 109,2 31,8 16:05 172 Izhod na Ul. Valerio državna cesta 14 110,4 30,6 16:07 195 Kamnolom Faccanoni 111,4 29,6 16:09 275 državna cesta 14 Lonjer 2. prehod 113,6 27,4 16:13 282 državna cesta 14 Zgornji ključ 114,2 26,8 16:14 225 Ključ 114,6 26,4 16:15 35 Boljunec 118,4 22,6 16:21 17 Krmenka 119,5 21,5 16:23 120 Mačkolje 121,8 19,2 16:27 240 Prebeneg (gorska nagrada) 122,9 18,1 16:29 32 Kroglje, križišče za Boljunec 125,6 15,4 16:33 35 Boljunec, vzpon na Mohorski grad 126,1 14,9 16:34 225 Ključ (gorska nagrada) 129,7 11,3 16:40 226 Ul. Marchesetti (Katinara odcep Forlanini) 130,6 10,4 16:42 220 Revoltella / Frned 132,3 8,7 16:45 22 Rotonda-Drevored Sanzio-Ul. Donatello 136,1 4,9 16:51 24 Park sv. Ivana -Ul. Sai, Trg Canestrini, Ul. Weiss 136,6 4,4 16:52 172 Izhod na Ul. Valerio državna cesta 14 137,8 3,2 16:54 195 Kamnolom Faccanoni 138,8 2,2 16:56 275 državna cesta 14 Lonjer CILJ 141,0 0,0 17:00 / ŠPORT Nedelja, 1. marca 2009 25 NOGOMET - V promocijski ligi proti Staranzanu NAMIZNI TENIS - Ženska A1 -liga Juventina podaljšala Gladek, vendar pozitivno serijo izidov Gostje so povedli po enajstmetrovki, izenačil je Gerometta časten poraz Krasa proti prvaku Juventina - Staranzano 1:1 (1:1) JUVENTININ STRELEC: Gerometta v 20. min. JUVENTINA: Furios, Paravan, Negro, Re, Morsut, Peric, Giannot-ta, Stabile (Pantuso), Candussio (Rufini), Gerometta, Zanuttig (Pe-jakovič). Trener: Tomizza. Pri Juventini so le delno zadovoljni s točko proti ekipi iz Štaran-cana, ki ostaja tako na lestvici za Ju-ventino. Rdeče-beli so tako hkrati podaljšali pozitivno serijo na tri kroge. V prvem polčasu je vajeti igre držala v svojih rokah Juventina, čeprav so prvi povedli gostje. Sodnik je dosodil dvomljivo enajstmetrovko, s katere je bil natančen Fo-gar. V nadaljevanju so rdeče-beli nemudoma reagirali in po desetih minutah je bilo že 1:1. Nasprotnikovo mrežo je z natančnim strelom iz kakih dvajsetih metrov v 20. minuti zatresel Gerometta. Do konca polčasa so gostitelji še naprej igra- NOGOMET - V 2. amaterski ligi Zarja Gaja potrdila visoko uvrstitev Zarja Gaja - Chiarbola 3:1 (1:0) STRELCI: Zocco v 5. in v 48. min., Romano (C) v 78. in Bečaj v 88. min. ZARJA GAJA: Jaš Grgič, Bernetič, Franco, Mihelčič, Segulin, V. Križmančič, Asselti, Martin Grgič, Zocco, Bečaj, Ber-tocchi. Trener: Di Summa. Zarja Gaja se je v pričakovanju ostalih tekem današnjega 22. kroga povzpela na četrto mesto na lestvici, sicer skupaj z Opicino. Tretjeuvrščeni Porpetto pa ima le dve točki več. »Rumeno-modri« so tako potrdili, da se bodo do konca prvenstva potegovali za uvrstitev v končnico prvenstva za napredovanje. Kljub sončnemu in skoraj spomladanskemu vremenu se v Bazovici ni zbralo veliko ljubiteljev nogometa. Prisotni pa so videli štiri gole, ne prav privlačno tekmo in številne sodnikove napake ter kartone. Zarja Gaja, ki je nastopila v precej okrnjeni postavi (trener Di Summa je imel na klopi na razpolago le eno menjavo), je povedla že po samih petih minutah. Vili Bečaj je lepo podal do Zocca, ki je z natančnim lobom premagal nasprotnikovega vratarja. Zarja Gaja je nato vsaj do 25. minute trdno držala vajeti v svojih rokah. Šele v 27. minuti so se gostje prvič resneje približali Grgičevim vratom. V 29. minuti so streljali čez prečko, v 31. pa so izpeljali nevarno akcijo po desni strani. To je bilo v prvem polčasu tudi vse. Začetek drugega polčasa je bil podoben prvemu. Zocco se je po treh minutah znašel v gostujočem kazenskem prostoru. Žoge ni zaustavil, temveč je naravnost streljal proti vratom. Najprej je zadela vratnico in nato šla čez gol-črto. V nadaljevanju so gostitelji še naprej igrali napadalno. V 78. minuti pa so gostje nekoliko presenetljivo zadeli v polno. Romano, ki je vstopil na igrišče v drugem polčasu, je z lepim diagonalnim strelom premagal Jaša Grgiča in tako je bila tekma znova odprta. Chiarbola se je opogumila, toda dve minuti pred koncem je nekoliko dvomljiva sodnikova odločitev pokopala še zadnja upanja gostov. Sodnik je izključil gostujočega branilca in Zarji Gaji dosodil prosti strel, s katerega je bil natančen Vili Bečaj. Žoga je naprej poletela čez živi zid in nato še v mrežo. »A-la« Vili, bi rekli navijači na bazovski tribuni, ki so zadetek napovedali že pred samo izvedbo prostega strela. S tem je bilo tekme tudi konec in tri točke so povsem zasluženo ostale na domačih tleh. IZJAVA PO TEKMI: Odbornik Gaje Boris Rismondo: »Zmaga Zarje Gaje je bila povsem za- služena. S tremi novimi točkami se tako lahko borimo za uvrstitev v play-off. Možnosti so dobre, saj so si vse ekipe enakovredne. Žalostno je le dejstvo, da morajo vedno zadeti gol naši »starčki«. Zocco in Bečaj imata namreč štirideset let. Pogrešam gole naših mladih.« (jng) DEŽELNI MLADINCI Kras - Juventina 2:1 (1:1) STRELCI: v 8. min. Martini (K), v 11. min. Cadez (J), v 54. min. Marino. KRAS: Confalonieri, Pettirosso (Bullo), Jevnikar, Orzan, Kovačič, Jurin-čič (Zeriali), Candotti, Costa, Martini, Marino, Sovič (Gajič). TRENER: De Castro. JUVENTINA: Petronio, Grussu, Pojan, Zampetti, Vižintin, Grudina, Co-melli, Marchioro, Cadez, Mauro. TRENER: Currato. Derbi v Repnu se je zaključil z zmago gostiteljev. Srečanje je bilo zelo borbeno, vendar igra je b ila dokaj raztrgana. V prvem polčasu so igrali bolje gostje, ki so po vodstvu Martinija uspeli izenačiti s Cadezom. V drugem delu pa so vajeti igre imeli v svojih rokah varovanci trenerja De Castra, ki so v 54. minuti z Marinom še drugič premagali vratarja Confalonierija. Muggia - Vesna 1:2 (1:2) STRELCI: Brandolisio v 15. in Far-foglia (11-m) v 30. min. VESNA: Gernial, Farfoglia, Zerbo, Zampino, S. Rossone, Drassich, Burni, Sa-lice, Loiacono, Del Savio (od 60. min. Ba-gatin), Brandolisio (od 70. Ribezzi) (L. Rossone, Simonis, Radivo). Vesna je končno nastopila v popolni postavi in postregla z zelo dobrim nastopom. Solidno je igrala tudi Muggia, tako da je bila tekma zelo dopadljiva in živahna, zmaga gostovo pa je bila vsekakor zaslužena, saj so imeli več priložnosti za zadetek. Že dve minuti po prvem golu Brandolisia so branilci Muggie zaslužena odbili žogo na golovi črti, Farfoglia pa je kmalu podvojil. Muggia je zaostanke znižala v 40. minuti. Visok ritem je označeval tudi drugi polčas, v katerem je Ri-bezzi v 30. minuti zgrešil enajstmetrovko za izid 1:3 oziroma je njegov strel odbil vratar. Za zmago je treba pohvaliti celotno ekipo. Burni je potrdil, da je že zelo zrel igralec, tokrat se je izkazal tudi Zampino. Ostali izidi: Pro Gorizia - Domio 4:0, Sevegliano - Monfalcone 1:1, Trieste Calcio - San Luigi 2:1, Staranzano - Pon-ziana jutri, Fincantieri - Torviscosa 10.3. izenačen, čeprav so bili gostje nevarni kar v nekaj primerih. V ospredje je stopil domači vratar Giulio Furios, ki je kar nekajkrat odločilno branil. Tekma je postala vse bolj živčna. Do trikratnega sodnikovega žvižga pa se rezultat ni spremenil. Predsednik Juventine Marko Kerpan je bil po tekmi le delno zadovoljen: »Dobro smo igrali predvsem v prvem polčasu. Žal je sodnik neutemeljeno dosodil gostom enajstmetrovko, ki je nato negativno vplivala na potek tekme. Še dobro, da nam je uspelo takoj izenačiti. V drugem delu smo bili manj učinkoviti in še dobro, da je naš vratar Furios v odlični formi. Zadovoljni pa smo tudi s točko, saj je tako Sta-ranzano ostal za nami na lestvici.« VČERAJŠNJI IZIDI - Elitna liga: Palmanova - Fincantieri 2:1; promocijska liga: Virtus Corno - Ca-priva 1:0; 1. AL: San Canzian -Isonzo 0:2. Castelgoffredo - Kras ZKB 4:0 Niu Yang - Yuan Yuan 3:1 (11:9, 11:2, 10:12, 13:11); Tan Wenling Mon-fardini - Eva Carli 3:1 (11:3, 11:7, 11:4; Štefanova - Martina Milič 3: (11:8, 11:6, 11:9); Tan Wenling Monfardini - Yuan Yuan 3:2 (11:9, 11:8, 7:11, 9:11, 11:8). Krasovke so že pred gostovanjem v 3. krogu povratnega dela namiznote-niške A1-lige dobro vedele, da jih tokrat čaka prava »misija nemogoče«. Castelgoffredo Sterligarda je namreč prvi na lestvici in je tudi glavni favorit za osvojitev naslova državnega prvaka. Pri vodlinih na lestvici igrata namreč prvi dami italijanskega namiznega tenisa, številka 1 Tan Wenling Monfardini ter Bolgarka z italijanskim državljanstvom Nicoletta Štefanova (številka 2). Tujka pa je Kitajka Niu Yang. Monfardinije-va je bila doslej še nepremagana. Svojo pozitivno serijo pa je po tekmi proti Krasu podaljšala na 16 posamičnih dvobojev. Stefanova pa je po enajstih tekmah le enkrat potegnila krajši konec. Omeniti moramo, da so vse igralke Ca-stelgoffreda, ki se je dobro uveljavil tudi v evropski Ligi prvakov, med prvih petdeset na svetovni lestvici. Kljub temu so se krasovke vrnile s težkega gostovanja vse prej kot potrte in razočarane. »Dale smo vse od sebe in smo se maksimalno potrudile. Naš nastop je bil kljub porazu pozitiven,« je ocenila Martina Milič, ki je v petek zvečer morala priznati premoč Stefanove. Solidno je nastopila tudi Eva Carli, ki v zadnjih tednih zaradi študijskih obveznosti ne trenira najbolj intenzivno. Krasova Kitajka Yuan Yuan pa se je prav tako solidno upirala Tan Wenling Monfardinijevi, saj ji je iztrgala kar dva seta. Ostali izidi: Coccaglio - Molfet-ta 2:4, Sandonatese - Riposto 4:2, Siena - Quartu Cagliari 3:3. Vrstni red: Castelgoffredo 20, Sandonatese 18, Inottica Molfetta 12, Quartu 11, Siena 7, Riposto 5, Kras ZKB 4, Coccaglio 3. HOKEJ NA ROLERJIH - V tržaškem derbiju A1-lige Polet praznih rok Edera premočna Gostitelji so že po prvem polčasu vodili s 7:1 - Zelo ostra in borbena tekma Pred Poletovimi vrati je bilo večkrat vroče. Na sliki Poletov igralec Jure Ferjanič (št. 6) in hokejist Edere Franco Vellar (št. 13), v ozadju openski vratar Andrea Galessi KROMA Edera - Polet ZKB Kwins 8:1 (7:1) STRELCI: Simšič 3, Zerdin 2, Kos, Rigoni 2; Fajdiga. EDERA: Riva, Pizzarello, Kos, Corradin, Frizzera, Simšič, Rigoni, Widmann, Zerdin, Trinetti, Vellar. POLET: Petronijevič, Galessi, Berquier, Battisti, S. Cavalieri, D. De Iaco, Fajdiga, S. Kokorovec, Mitja Ko-korovec, G. Cavalieri, Acquafresca, J. Ferjanič. Tržaška Edera ostaja za openski Polet pravi tabu. Tudi tokrat so na ko-talkališču pri Svetem Ivanu v Trstu gladko slavili zmago belo-rdeči, ki so že po prvem polčasu vodili s 7:1. Gostitelji so povedli po osemnajstih sekundah. Prvič je mrežo vratarja Ga-lessija zatresel slovenski hokejist Rok Simšič. Minuto in pol kasneje je bil rezultat znova izenačen, saj je bil uspešen Aleš Fajdiga. A to je bil le pesek v oči Poletovim navijačem, ki se niso več pustili presenetiti in v tretji minuti so že povedli s Simonom Zerdinom, ki prav tako prihaja iz Slovenije. Tekma je bila vseskozi borbena, k čemur so pripomogli tudi navijači obeh ekip na svetoivanski tribuni. V nadaljevanju pa je Edera zagospodarila na igrišču in do konca polčasa še petkrat zatresla Poletovo mrežo. Kdor je mislil, da se bodo pole-tovci v drugem delu vdali, se je pošteno uštel. Openski »konji« so se še naprej upirali tržaški Ederi in poskusili so presenetiti v protinapadu. V začetku drugega dela se je poškodoval Jure Ferjanič (udarec v ramo), ki pa je po posegu zdravnika znova stopil na igrišče. Edera je v 25. minuti dosegla še osmi zadetek in nato se do konca rezultat ni več spremenil, čeprav so se eni in drugi še naprej trudili in igrali zelo borbeno. Na koncu tekme so si igralci obeh ekip čestitali in segli v roke. IZJAVI PO TEKMI: Poletov trener Aci Ferjanič: »Edera je pač premočan nasprotnik, tako da danes (včeraj op. ur.) sploh nismo računali na presenečenje. Pač oni so profesionalci, kar je za nas prava utopija. Naš glavni cilj ostaja playoff.« Spremljevalec Edere Cristian Rela: »Videli smo lep in borben der-bi. Mi smo zasluženo zmagali in in se že psihološko pripravljamo na končnico prvenstva, v kateri nas čaka naš večni tekmec Asiago. Treniramo dobro in imamo zelo homogeno skupino, tako da smo optimisti.« (jng) SMUČANJE Štefan Žužek na 10. mestu v veleslalomu N deželnem smučarskem finalu za kategorijo naraščajnikov na Žlebeh je tekmovalna ekipa Ski Pool gadi dosegla v veleslalomu polovico načrtovanega rezultata. Od dveh pričakovanih uvrstitev v prvi deseterici se je posrečila le ena, dosegel pa jo je Štefan Žužek, ki se je uvrstil prav na 10. mesto, potem ko je bil po prvem spustu deveti. Smolo pa je imel Albert Kerpan, ki je po obetavnem začetku odstopil že v prvi vožnji. Danes bo na vrsti še slalom, nastopila pa bosta Štefan Žužek in Alessia Fantini med dekleti. Na Starem vrhu pri Škofji Loki pa je bila včeraj 3. preizkušnja za letošnji 4. Primorski pokal in 5. pokal Alternativa sport. O njej bomo še poročali. 26 Nedelja, 1. marca 2009 ODBOJKA / MOŠKA C-LIGA - V Repnu proti borbeni Porcii Tokrat do točk samo Sloga Tabor Televita Val se je proti Prati zaman trudil, Soča preveč okrnjena v Morteglianu, Olympia brez odpora Sloga Tabor Televita - Porcia 3:0 (25:14, 25:23, 25:20) SLOGA TABOR TELEVITA: Riolino 12, Sorgo 3, Slavec 9, Vatovac 17, Igor Veljak 9, Vanja Veljak 7, Pe-terlin (L), Kante, Strain. Trener: Božič. Sloga Tabor Televita je včeraj v Repnu vknjižila tri predvidene točke in še naprej ostaja na 2. mestu lestvice. Tekma proti Porcii je bila nekoliko težja od pričakovanj, saj so gostje, ki so si obstanek že zagotovili, večjih ambiciji pa nimajo, zaigrali zelo sproščeno in sploh niso pod pritiskom kot slogaši. Tem lahko očitamo le to, da so se nekoliko prilagodili igri svojih nasprotnikov in so zato pokazali manj od tega kar zmorejo. Zmaga vsekakor ni bila nikoli v dvomu, saj so v pravem trenutku naši igralci le znali vsiliti svojo premoč. To je prišlo zlasti do izraza v zadnjem nizu, to je edinem, v katerem so gostje v drugi polovici bili v rahli prednosti do izida 20:18. Sloga Tabor Televita je tedaj strnila svoje vrste in s sedmimi zaporednimi točkami preprečila Porcii osvojitev seta. V prvem so bili sloga-ši daleč boljši, nobenih problemov ni bilo niti v drugem. V tem je nasprot- ŽENSKA C-LIGA Slogi List nikakor ne gre od rok Gantarjeva soliden libero Sangiorgina - Sloga List 3:1 (25:14, 25:16, 19:25, 25:23) SLOGA LIST: Babudri 13, Bukavec 15, Ciocchi 4, Maurovich 9, A. Spangaro 5, Starec 13, Gantar (L) 1, Colsani, Goruppi, Gregori 3, Pertot, M. Spangaro. Trener: Dra-sič. Sloga List se iz San Giorgia vrača s pekočim porazom proti zadnji uvrščeni ekipi. Po tem neuspehu pa postaja njena naloga v boju za obstanek v ligi skoraj brezupna. Poraz je žal povsem zaslužen, saj so slogašiče igrale daleč pod svojimi sposobnostmi. To velja zlasti za prva dva seta, v katerih so bile naše igralke stalno v povsem podrejenem položaju in niso nudile mladim in borbenim domačinkam nobenega odpora. Do reakcije je prišlo v tretjem nizu, ko je Sloga List končno izboljšala svojo učinkovitost predvsem v polju in je bilo mogoče upati v preobrat. Slogašice so bile že zelo blizu »tie breaka«, saj je bil četrti set izenačen do 23:23, dve napaki pa sta pokopali še zadnje Slogi-ne upe. Trener Drasič se je odločil za spremenjeno postavo, tak, da je Ivana Gantar nastopila kot libero (in svojo nalogo solidno opravila), njeno mesto napadalke je prevzela Alice Spangaro, odsotno Staško Cvel-bar pa je nadomestila Jessica Mau-rovich, žal pa tudi te novosti niso prinesle zaželjenih sadov. (INKA) nik sicer dosegel sorazmerno visoko število točk, vendar je bil stalno v zaostanku. Trener Edi Božič: »Osvojili smo vse tri točke, kar je bil tudi naš cilj. Ključni krog bo po mojem mnenju naslednji teden: mi bomo gostovali v Prati, ki je doslej edina zmagala v Repnu, istočasno pa je na sporedu še nekaj neposrednih spopadov med boljšimi ekipami, tako, da bo verjetno v soboto že marsikaj jasno glede boja za prva štiri mesta.« (INKA) Basiliano - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 3:0 (25:16, 25:21, 25:20) SOČA: Lango 8, M. Černic 6, J. Černic 2, Juren 8, I. Černic 9, Škor-janc 2, Kragelj (L), Braini. Trener: Battisti Sočani so proti Basilianu igrali z zelo pomlajeno postavo in brez vseh glavnih tolkačev. Simon Černic in Gregor Testen sta namreč bolna, Igor Valentinčič pa je bil službeno zadržan. Ker je manjkal tudi Devetak, je Soča nastopila v Morteglianu le s sedmimi igralci, David Škorjanc pa je igral v zanj neobičajni vlogi centra. Dokaj razumljivo je, da se fantje na začetku tekme niso znašli in so precej gladko izgubili prvi set. V nadaljevanju pa so igrali bistveno boljše in bolj borbeno ter se dolgo časa enakovredno upirali bolj izkušenim nasprotnikom, ki pa se v končnici niso pustili presenetiti. Kljub gladkemu porazu je treba varovance trenerja Battistija pohvaliti, še posebej pa se je tako na mreži kot v sprejemu izkazal Matej Juren. Val Imsa - Prata 1:3 (17:25, 25:22, 20:25, 23:25) VAL IMSA: Devetak 3, Florenin 4, Marget 8, Masi 9, Corazza 3, Na-nut 4, Plesničar (L), Radetič 18, Corva 0, Sancin, Povšič. Trener: Makuc. Valovci so tudi tokrat postregli s solidnim nastopom, kar pa ni bilo dovolj, da bi premagali homogeno Prato, ki je v Štandrežu zapustila dober vtis. Usodne za valovce so bile težave v sprejemu servisa, zaradi česar v njihovi igri ni bilo kontinuitete, nasprotniki pa so z ostrimi servisi dosegali točke v seriji. Premoč gostov je bila očitna samo v prvem setu. Nato je trener Ma-kuc spremenil postavo. Masi se je s korektorskega mesta pomaknil na center, njegovo mesto pa je prevzel Radetič, ki v prvem setu ni igral. Va-lovci so na ta način presenetili Prato Vatovac je bil s 17 točkami najbolj učinkovit napadalec Sloge Tabor ANSA in z dobrim napadom osvojili set. V 3. setu so z isto postavo žal slabo začeli, začetnega zaostanka 6:1 pa niso mogli več docela nadoknaditi, čeprav so bili nasprotnikom odtlej enakovredni. Nenaveden je bil potek zadnjega seta, v katerem si je Prata priigrala visoko prednost 23:16, toda valovci so z Devetakom na servisu (dva asa) temperamentno reagirali in dosegli delni izid 6:0 in se Prati približali na eno samo točko (23:22). Gostje pa so obdržali mirno kri in z dvema točkama po servisu Vala prišli do zmage in celotnega izkupička. Olympia Tmedia - CUS Trst 0:3 (19:25, 22:25, 21:25) OLYMPIA: M. Komjanc 13, Ter-čič 1, Caparelli 5, Manià 6, Persoglia 3, F. Hlede 8, Bernetič 6, E. Komjanc (L), Brotto, Caprara. Trener: Conz. Mladi odbojkarji Olympie niso bili kos solidnim Tržačanom, ki so brez večjih težav slavili zmago v goriškem športnem centru Mirko Špa-capan. Varovanci trenerja Claudia Conza niso igrali zbrano in naredili so preveč napak. Usodni so bili predvsem začetki setov, ko so gostje vsakič povedli s 5:0 in tako pobegnili gostiteljem. Nekaj svežine je v drugem setu prinesel Rok Bernetič. Kljub temu pa odbojkarjem Olympie ni uspe- lo osvojiti seta. Tudi v tretjem setu se slika na igrišču ni spremenila. Ostali izidi: FerroAllumino -PAV Natisonia 0:3. MOŠKA D-LIGA Slogaši vrnili Lignanu milo za drago Sloga - Lignano Volley 3:0 (25:20, 25:16, 25:17) SLOGA: Bertali 5, Cettolo 12, Kante 5, Romano 12, Rožac 9, Taučer 8, Dusich, Ilič, Iozza. Trener: Peter-lin. Slogaši so se pošteno oddolžili Lignanu za gladek poraz iz prvega dela prvenstva. Pohvalo pa zaslužijo zaradi svoje velike odločnosti in volje do zmage. Vse do zadnjega trener Peterlin ni vedel, s katero postavo bo igral, saj ni bilo jasno, če bo podajalec Bertali, ki si je v četrtek poškodoval gle-ženj, zdržal. Še enkrat se je izkazalo, da je Slogin fizioterapevt Dušan Blahuta res pravi »čarovnik«, saj je Bertalija odlično obvezal, tako da je brez težav vzdržal vse tri sete. Pomagali so mu seveda tudi ostali, ki so solidno sprejemali, tako da so se tol-kači lahko razigrali. Zelo učinkoviti so bili slogaši tudi v bloku, kjer je bil še posebno razpoložen Simon Rožac. Ta njihova uspešnost pa je spravila ob živce mnogo starejše igralce nasprotne ekipe, pri kateri izstopa napadalec Angeli, ki je dolgo let igral celo v B-ligi. Na tekmi je bil izenačen pravzaprav le prvi set, čeprav so bili slogaši stalno v rahli prednosti. Drugi niz je bil pravi monolog naše ekipe, tretji pa se je začel v znamenju izenačenosti. Ekipi sta si bili enakovredni do izida 12:11, ko so pobudo spet odločno prevzeli slogaši in nanizali osem zaporednih točk in s tem dejansko zapečatili izid tekme. (INKA) ŽENSKA D-LIGA - Bor Breg Kmečka banka Pepelka jim ni povzročala težav Bor/Breg Kmečka banka - Pasiano 3:0 (25:12, 25:18, 25:16) BOR/BREG KMEČKA BANKA: Vodopivec 4, Della Mea 4, Grgič 12, Spe-tič 11, I. Flego 6, Gruden 4, Contin (L), Sadlowski 0, M. Flego 6, Sancin. Trener: Smotlak Združena ekipa Bora in Brega je brez težav premagala zadnjeuvrščeni Pa-siano, ki ji je v prvem delu prvenstva odtrgal en set, tokrat pa se ji ni mogel enakovredno upirati. Plave so namreč igrale zelo odločno in se niso prilagodile počasni igri nasprotnic. Dobro so servirale, precej natančne pa so bile tudi v sprejemu in obrambi, tako da pri gradnji igre niso imele težav. Odsotno Žerjulovo pa je na korektorskem mestu zelo dobro nadomestila Anja Grgič. Trener Smot-lak je srečanje izkoristil tudi zato, da je preizkusil različne postave. Domače igralke so najboljše igrale v prvem nizu, ko v bistvu sploh niso grešile. Dobro so napadale iz vseh pozicij. Zelo agresivno so Vodopivčeva in soigralke začele tudi v drugem nizu in povedle celo 10:1. V nadaljevanju so nekoliko popustile v sprejemu in na mreži, nasprotnice pa se jim kljub temu nikoli niso nevarno približale. V tretjem setu je Pasiano po zaslugi zelo dobre igre v obrambi dolgo časa tudi vodil. Na polovici niza pa so se Smotlakove varovanke spet zbrale in dokončno strle odpor svojih nasprotnic ter tekmo zaključile v manj kot eni uri. (T.G.) 1. ŽENSKA DIVIZIJA - Derbi kroga na Goriškem Govolley se je oddolžil Pro Romansu Med moškimi: Naš prapor se je po zmagi proti Fincantieriju in s pomočjo Olympie, ki je ugnala vodilno Intrepido, povzpel na vrh lestvice Pro Romans - Govolley Kmečka banka 2:3 (18:25, 25:23, 13:25, 25:17, 13:15) GOVOLLEY: Mama 12, Danielis 12, M. Zavadalv 25, Bressan 16, Anotnič 2, Petejan 1, Degano 1, Valentinsig, G. Zavadlav, Piras (L). Trener: Petejan. V derbiju kroga 1. ženske divizije na Goriškem so igralke Govolleya premagale vodilni Pro Romans, niso pa ga dohitele na vrhu lestvice, kar bi jim uspelo edinole, če bi zmagale bolj gladko. Pro Romans, ki je na prvi tekmi v Gorici gladko zmagal, igra zdaj brez svoje najboljše tolkačice, gonilna sila ekipe pa je njen libero, ki je prestregel ogromno napadov Goričank. Vse je kazalo, da bo Govolley dosegel tokrat gladko zmago, saj je zlahka osvojil uvodni set, v drugem pa že vodil z 22:15, ko je gostiteljicam uspel skoraj neverjeten preobrat. Govolley si je v tretjem setu opomogel, ker pa je četrtega spet izgubil, je bilo potrebno odigrati podaljšani niz, v katerem ni manjkalo dosti, da bi se ponovila »drama« iz 2. seta. Go- volley je namreč vodil s 13:6, na koncu pa zmagal z minimalno razliko, vendar je imel tokrat tehtno opravičilo: pri izidu 12:6 si je namreč zvila gleženj najbolj izkušena igralka ekipe Isabel Manià. Upajmo, da poškodba ni hujša. Ostala izida: Lucinico - Pieris 3:1, Fin-cantieri - Staranzano 1:3, Azzurra - Mora-rese bo 11.3, Villesse - Cormons bo 4.3., Ca-priva - Soča 3:1 (o tekmi smo že poročali). Vrstni red: Pro Romans 44, Govolley Kmečka banka 42, Morarese 35, Villesse 34, Pieris 26, Azzurra 23, Lucinico 22, Lib. Ca-priva 21, Staranzano 12, Soča 9, Cormons 6 Fincantieri 3. 1. MOŠKA DIVIZIJA Olympia - Mariano 3:0 (25:21, 25:22, 25:17) OLYMPIA: Mucci R. 11, Komjanc I. 12, Brotto P. 8, Terpin A. 2, Polesel D. 4, Frandoli M. (L), Blasig F. 7, Fajt Elija, 0, Dor-ni R. Servisi (točke/napake): 3/8 Tokrat je Olympia igrala res odlično in gladko premagala prvega na lestvici. Že od samega začetka je bilo videti, da je bila volja po zmagi velika. Vse je delovalo res dobro, od servisa, sprejema, napada in predvsem v obrambi je Olympia naredila razliko. Izkazal se je libero Manuel Frandoli, ki je v sprejemu in obrambi igral odlično. Pohvalo zaslužijo vsi igralci, ki so dokazali, da se lahko borijo za prvo mesto. Naš prapor - Fincantieri 3:0 (25:13, 25:16, 25:17) NAŠ PRAPOR: Kuštrin 15, Braione 12, Juretič 5, Beganovič 6, Simeoni 3, Boschini 10, Bajt 2, Valentinčič 2, Romano (L). Trener: Leghissa. Brici so sinoči na zelo lahek način prišli do točk, po katerih so se povzpeli na vrh začasne lestvice.Fincantieri jim ni nudil resnega odpora, trener Sandro Leghissa pa je zvrstil na igrišču vse svoje igralce. Vsekakor je mogoče izluščiti dve pozitivni ugotovitvi. Prva je ta, da so igralci Našega praporja pokazali na servisu še dodaten napredek, dru- gič pa zaslužijo pohvalo, ker se nikoli niso prilagodili povprečni igri nasprotnikov. Vrstni red: Naš prapor 23, Intrepida Mariano 22, Olympia 18, Soča Lokanda Devetak 15, BCC Turriaco 12, Fincantieri 6. (Olympia in Fincantieri s tekmo manj) Na Tržaškem Altura B - Sloga 3:1 (23:25, 25:16, 25:9, 25:23) SLOGA: Calzi, Kosmina, Daniel in Matej Košuta, Lupinc, Maver (libero), Slavec, Škerlavaj, Žerjal. Trener Martin Maver Srečanje proti drugo uvrščeni Alturi so slogaši sicer izgubili, vendar smo s prikazano igro naših odbojkarjev tokrat lahko - vsaj delno - zadovoljni. Slogaši so namreč odlično odigrali prvi in četrti set, uvodnega tudi povsem zasluženo zmagali, zadnji pa se jim je izmuznil prav v končnici. Dobri so bili na mreži in v obrambi, žal pa so v osrednjih dveh povsem popustili in s svojimi nepazljivosti sami olajšali domačinom pot do zmage. (INKA) / ŠPORT Nedelja, 1. marca 2009 27 KOŠARKA - V državni moški C-ligi Bor Radenska izgubil na domačih tleh Zelo pekoč poraz proti mladim iz Vicenze Po dobrem začetku (25:13) so se pustili ujeti in se kljub trudu niso več pobrali Bor Radenska - Vicenza Basket 72:74 (27:23, 37:39, 54:66) BOR RADENSKA: Furigo 25 (5:7, 7:12, 2:5), Krizman 4 (0:1, 2:5, 0:1), Mon-ticolo 17 (3:4, 2:10, -), Štokelj 9 (1:2 , 1:1, 2:4), Babich 13 (3:3, 2:6, 2:5); Visciano (-, 0:2, -), Bole 1 (1:2, - , 0:1), Crevatin 3 (-, -, 1:1), Filipaz n.v., Krčalič n.v. TRENER: Mura. SON: 23; SKOKI: 21 (15 v obrambi , 6 v napadu ). VICENZA: PM 17:20 (85%), 2T 21:40 (52%), 3T 5:15 (33%); SKOKI: 31 (19 v obrambi, 12 v napadu). Bor Radenska je na domačem igrišču utrpel pekoč poraz proti pepelki prvenstva. Zmaga mlade in borbene peterke iz Vicenze je povsem upravičena, saj Borovi košarkarji sinoči niso igrali kot znajo, predvsem v napadu, kjer so večkrat izgubili niti igre. Na poraz Bora pa so nedvomno vplivale tudi številne odsotnosti in številne poškodbe, ki ta čas pestijo sve-tiovansko moštvo. Po prvi četrtini je bila slika sicer povsem različna. Borovi košarkarji so pričeli obetavno in po 7 minutah so že vodili z 19:9. Babich je bil uspešen iz razdalje, tudi Furigo (na koncu je bil s 24 točkami najboljši sterelc srečanja) je bil razigran, pod košem pa je dobro opravljal svojo nalogo Monticolo. Bor je z dobro igro nadaljeval vse do osme minute, oziroma do izida 25:13. Nato pa se je v svetoivanski peterki zataknilo. Gostje so tako v pičlih dveh minutah z delnim izidom 10:2 zni- žali zaostanek na same 4 točke. Dejansko se borovci niso več pobrali. V nadaljevanju so namreč mladi gostje prevzeli vajeti igre v svoje roke in košarkarji svetio-vanskega moštva so jih s težavo zaustavljali. Bor je bil tako zadnjič v vodstvu, ko je tekla zadnja minuta druge četrtine (37:36). Nato so gostje dosegli trojko in Štokelj in soigralci jim niso bili več kos. V tretji četrtini so sicer skušali nadoknaditi zaosatnek, a vsakič ko se se približali nasprotniku, so mladi igralci Vicenze znova pristinili na plin. S hitrimi podajami, so dobro prelisčili obrambo gostiteljev in velikokrat imeli moža samega pod košem. V zadnji četrtini so svetoivanski fantje dali vse od sebe, žal pa so zgrešili nekaj odločilnih prostih metov. 26 sekund pred zvokom sirene je še kazalo, da bo Boru le uspelo iztrgati dve zlata vredni točki, saj je Babich uspešno izvedel oba prosta meta in znižal zaosatnek na eno samo točko (71:72). Vicenza je nato znova dosegla koš, toda Bor je imel zadnji napad. Gostje so napravili prekršek nad Fu-rigom, ki je zadel prvi prosti met, drugega pa je nalašč zgrešil, v upanjo da bi kak soigralec pridobil skok, toda žoga je končala v rokah gostov in dve točki sta splavali po vodi. Pohvalo tokrat zaslužita edino Furigo, ki se je razigral v napadu, in pa Monticolo, ki se je hrabro boril pod košema. (RAS) MOŠKA B2-LIGA - Izid: Calligaris - Novara 58:64. Mojmir Kokorovec SEŽANA - Priznanja OKS Mala statua za Romanovo, srebrna plaketa za njenega trenerja Mojmirja Kokorovca LIPICA - V hotelu Maestoso v Lipici so na slavnostni prireditvi, ki jo je organizirala Športna zveza Sežana v sodelovanju s sežansko občino in Zavodom za Šport, turizem in prosti čas, prvič podelili priznanja uspešnim športnikom, trenerjem, organizacijskim delavcem, sponzorjem in drugim zaslužnim za razvoj športa v sežanski občini. Častne listine ŠZS so za življenjsko delo na področju športa v sežanski občini prejeli Franc Metljak, Peter Štok in Darko Guštin. Podelili so tudi zlate, srebrne in bronaste plakete za 30, 20 in 10 let dela v športu v Sežani in razglasili naj športnico in naj športnika za lansko leto. To sta postala Simona Premrl iz Konjeniškega kluba Lipica in Miran Modic iz Športnega društva Brinj Povir. V sklopu prireditve je potekala tudi podelitev priznanj Olimpijskega komiteja Slovenije za celotno Primorsko. Priznanji, ki sta jih podelila člana KROMA IO OKS Sonja Poljšak in Miroslav Ce-rar, sta prejela tudi zamejska športnika in sicer Tanja Romano je prejela malo statuo za osvojeno 1. mesto na svetovnem prvenstvu v umetnostnem ko-talkanju , njen trener Mojmir Koko-rovec pa srebrno plaketo. Kulturni utrip prireditvi, ki so se jo udeležili tudi slovenski športniki in športni delavci iz Italije, med njimi tudi predsednik združenja slovenskih športnih društev Jurij Kuferstein, so dali člani Mladinskega komornega orkestra Mirarco Vrabče Tabor, ki ga vodi dirigent Leander Pegan s solistoma Mi-roslavo Stojkovic in Kristianom Ilicem. Moška D-liga Breg ne pozna zastojev V Dolini so se Don Boscu oddolžili za poraz iz prvega dela - Tesen poraz domovcev - Kontovel nerodno klonil pred tržiškim moštvom NAB Breg - Don Bosco 87:49 (24:16, 41:24, 67:41) BREG: Lokatos 18 (1:2, 4:6, 3:7), Ciacchi 5 (-, 1:2, 1:4), Sila 11 (-, 1:2, 3:5), Klabjan 19 (8:8, 4:6, 1:1), Klarica 22 (5:7, 7:7, 1:2); Jevnikar (-, 0:4 0:1), Cociancih 7 (1:4, 3:4, -), Zeriali (-, 0:1, 0:1), Grazio-so 5 (-, 1:3, 1:1), Glavina (-, 0:1, -), Petaros (-, 0:1, -). PON: Jevnikar (32'). TRENER: Krašovec. Tekma med Bregom in Don Boscom je bila na papirju gotovo derbi sedmega kroga povratnega dela. Dejansko pa so gostje le enkrat povedli - z uvodnim prostim metom (sicer iz treh poskusov). Za tem so Brežani s koši tokrat odlične trojice Lokatos - Sila - Klabjan prevzeli vodstvo (7:3). Don Bosco je nasprotnike skušal zaustaviti s consko obrambo, kar sta Sila in Lo-katos takoj kaznovala izza črte treh točk. Že po šestih minutah so zadeli vsi domači standardni igralci - in Breg je tako že zbral dvakrat toliko točk kot nasprotniki (24:12). Salezijanci so sicer za tem izkoristili nekaj napak Brežanov in se nekoliko približali, prvo atraktivno zabijanje Klarice v protinapadu takoj po dveminutnem odmoru pa je gotovo negativno vplivalo na njihovo moralo. Zaradi treh osebnih napak je Krašovec sicer kmalu zamenjal Boruta Silo, Breg pa je kljub temu še naprej večal prednost. Gostje so namreč veliko grešili in v prvih sedmih minutah dosegli le pičli dve točki (39:18), v celi četrtini pa osem. Takoj po glavnem odmoru je Lo-katos izkoristil tehnično napako gostom in v 41 sekundah dosegel 6 pik in svoji ekipi spet zagotovil 21 točk naskoka. Ob seriji izgubljenih žog na obeh straneh sta Volpi in Dolce še zadnjič zmanjšala zaostanek (50:34). V vrstah Brega pa je v tem delu stopil v ospredje Klarica, ki je zbral kar štirinajst točk, z zabijanjem ob izteku pa že deset minut pred koncem dejansko zapečatil izid tekme v korist svoje ekipe. Ob »koncu« tekme na igrišču pa se je za kratek čas vnel sicer korekten boj na tribunah. Don Boscovi navijači so namreč poskusili preglasiti Bregove, ki pa so - prav tako kot igralci - boj zanesljivo zmagali. V zadnji četrtini so domačini še dodatno povečali prednost vse do končnih osemintridese-tih točk. (M.O.) Elvis Klarica (Breg) je tri protinapade zaključil z zabijanjem KROMA Dom - Europool Fogliano 52:58 (8:10, 22:32, 34:42) DOM: Vončina 4 (1:4, 0:1, 1:5), Covi 17 (1:1, 5:11, 2:9), Faganel 15 (-, 6:9, 1:6), Oblak (-, 0:1, -), Kristančič (-, 0:1, -), Cej 5 (1:2, 2:5, 0:6), Čotar nv, Belli 6 (1:2, 1:4, 1:3), Dornik nv, Zavadlav 1 (1:2, -, -), Mininel 4 (2:4, 1:3, -), TRENER: Ambrosi. Domovci so na petkovi tekmi proti Fo-glianu zapravili odlično priložnost za prvo zmago v povratnem delu prvenstva. Usodna je bila porazna igra v drugi polovici druge četrtine. A pojdimo po vrsti: Ambrosije-vi fantje so srečanje dobro začeli in takoj po-vedli s 5:2. Obe ekipi sta v uvodni četrtini veliko grešili, tako da je bil izid na svetlobni tabli vseskozi izjemno nizek. Obrambi sta namreč prevladali nad napadi, kar je gotovo šlo v prid domačinom, ki po navadi dosegajo dokaj skromno število točk. Trener gostov Lus-sin je ob slabemu razpoloženju oz. odsotnosti nekaterih starejših nosilcev zaupal mlajšim igralcem. Tem pa so bili Cej in soigralci povsem enakovredni - in mestoma celo bolj- ši. V štirinajsti minuti so namreč vodili z 20:16. Za tem pa so do konca polčasa dosegli le koš in izgubili kar deset žog. Gostje so to izkoristi in z delnim izidom 16:2 prvič zanesljivo povedli. Po glavnem odmoru je bila tekma stalno izenačena: ekipi sta bolj ali manj izmenično zadevali, tako da je razlika ostala skoraj nespremenjena. Domači navijači in igralci so se v tretji četrtini zgražali nad neverjetnim 5:0 v prekrških. Sodnika pa tokrat Doma gotovo nista oškodovala. Na podoben način sta na začetku zadnjega dela v pičlih treh minutah do-sodila kar štiri osebne napake v korist domače peterke, ki je za tem ob vsakem prekršku (sicer ne zelo uspešno) izvajala prosta meta. S koši Covija (kar osem točk v tem delu) so Ambrosijevi fantje nadoknadili večji del zaostanka in v osemintrideseti minuti zaostajali le za točko (50:51). V odločilnih trenutkih pa so gostje hladnokrvno zadevali izza črte prostih metov, medtem ko so do-movci zgrešili odločilne trojke in tako že sedmič zapored izgubili. (M.O.) Domači šport Danes Nedelja, 1. marca 2009 KOLESARSTVO TROFEJA ZSŠDI 13.15 v Barkovljah: prireja KK Adria (cilj nad Lonjerjem okoli 17.00) NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Manzanu: Centro Sedia - Kras; 15.00 v Križu: Vesna - Pro Gorizia 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Sovodnjah. Sovodnje - Pieris; 15.00 v Šlovrencu: San Lorenzo - Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Beglianu: Begliano - Primorje; 15.00 v Dolini: Breg - Romana 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Doberdobu: Mladost - S. Andrea DEŽELNI NARASČAJNIKI - 10.30 v Dolini: Pomlad - Sanvitese NAJMLAJŠI - 10.00 v Trebčah: Pomlad - CGS; 10.30 v Podgori: Juventina - Pro Romans ZAČETNIKI - 10.00 v Repnu: Pomlad B - Cgs KOŠARKA MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Trstu, telovadnica Don Milani: Jadran Mark - Pool Venezia UNDER 13 MOŠKI - 9.30 v Trstu, Ul. Locchi: Pall. Trieste - Breg ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 na Proseku: Kontovel - Prevenire; 18.30 v Trstu, Ul. Veronese: OMA -Sloga Dvigala Barich UNDER 18 MOŠKI - 18.00 v Guminu: Gemona -Sloga Multinvest UNDER 16 MOŠKI - 11.00 v Sovodnjah: Soča Rast - Tubfer UD; 11.00 v Gorici, Špacapan: Olympia Hlede A.I. - Triestina Volley UNDER 14 MOŠKI - 11.00 na Opčinah: Sloga -Cervignano; 16.00 v Guminu: Pittini - Olympie FerStyle UNDER 13 - 15.30 v Trstu, Ul. Veronese: OMA - Kontovel NAMIZNI TENIS ŽENSKA B-LIGA - 11.30 v Trevisu: nastopata tudi Kras A in B MOŠKA D1-LIGA - 10.30 v Zgoniku: Kras -Fiumicello A Jutri Kontovel - NAB Tržič 65:72 (13:16, 28:29, 53:53) KONTOVEL: Paoletič 19 (4:5, 6:13, 1:4), Švab 13 (1:2, 3:14, 2:4), Zaccaria 10 (-, 5:11, - ), Lisjak 10 (2:6, 4:5, 0:2), Genardi 8 (4:4, 2:4, -),Bufon 2 (-, 1:5, -), Godnič 2 (-, 1:1, 0:1), Gantar (0:2, 0:1, -), n.v.: Bu-kavec, Rogelja, Vodopivec, trener Brumen. SON: 22. PON: Švab (40). Po zmagi v prejšnjem krogu proti petouvrščenemu Monfalconejeu so Kon-tovelci nerodno doma izgubli proti drugi tržiški ekipi NAB, ki jim je po moči in kvaliteti povsem enakovredna. "Mi smo mlada ekipa in zato neizkušeni. Ko nastopamo brez enega od treh izkušenih igralcev, imamo velike težave," je po tekmi dejal Kontovelov trener Peter Brumen. Mislil je seveda na izkušenega Andreja Šušteršiča, ki je zbolel za gripo. Njegova odsotnost se je še kako poznala predvsem v napadu. Sicer pa bi Kontovel-ci lahko premagali sinočnjega nasprotnika tudi brez Šušteršiča. Že po uvodnih minutah pa je bilo jasno, da gostitelji niso posebno razpoloženi. Po 7 minutah so dosegli le pičlih osem točk in sama sreča je bila, da tudi gostje niso blesteli pri metu na koš. Prva četrtina se je tako končal ob zelo nizkem izidu in tudi v drugi sta obe moštvi grešili kot za stavo, saj v prvih treh minutah nista dosegli niti točke. V tretji četrtini je kazalo, da so se Kontovelci le prebudili in v 2. minuti povedli za 5 točk (34:29). Ko pa so se gostje postavili v consko obrambo, so se za domače moštvo začele težave. NAB je ob koncu četrtine stanje izenačil in s consko razvrstitvijo nadaljeval do konca tekme. Dobri dve minuti pred koncem srečanja so se gostitelji približali gostom na dve točki (62:64), nakar so po nepotrebnem izgubili nekaj žog, metali iz neizdelanih položajev, kar so Tržičani izkoristili in tudi zasluženo zmagali. Naj omenimo, da je bila to zadnja letošnja tekma Jureta Rogelje, ki bo ta teden za tri mesece odpotoval v New York na študijsko prakso. Škoda, da mu soigralci za slovo niso podarili zmage. (lako) Ostali izid: Poggi - Romans 52:59, Monfalcone - Villesse 88:66, Libertas - Dinamo 99:106, San Vito - Intermuggia 75:61. Ponedeljek, 2. marca 2009 ODBOJKA 3. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.45 v Dolini: Breg B Virtus B ŠPORTEL O košarki in Bregu, ki cilja na C2-ligo Jutrišnja oddaja Športel (na TV Koper ob 22.35) bo gostila košarkarje Brega, ki vodijo na lestvici D-lige in vse kaže, da jim bo letos uspel naskok v C2-ligo. V studiu se bosta z voditeljem Malalanom pogovarjala športni direktor Boris Salvi in trener Brežanov Tomo Kraševec. Prisoten bo tudi član ekipe. Sledili bodo prispevki iz športnih prizorišč. Kamera bo v objektiv ujela dogajanje na kolesarski dirki za 33. Trofejo ZSŠDI, tekmah Bor Radenska -Vicenza (košarka), Zarja Gaja -Chiarbola (nogomet), Sloga - Li-gnano (odbojka D-liga) in Ede-ra - Polet ZKB Kwins (hokej). Ob koncu bo še nagradna igra Poglej me v oči. □ Obvestila ZSŠDI obvešča, da bo seja smučarske komisije v torek, 3. marca 2009 ob 20.30 v Domu A.Sirka v Križu. ZSŠDI obvešča, da bo seja odbojkarske komisije v četrtek, 5. marca, ob 20.30, v prostorih ZSŠDI, via Cicerone 8. SK DEVIN prireja za zaključek letošnje sezone 4-dnevni velikonočni smučarski izlet od 10. do 13. aprila 2009 v Sexten v Pustertalu. Informacije in vpisovanje na: info@skdevin.it ali na tel. 340-2232538 28 + Nedelja, l. marca 2009 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.20 Tv Kocka: Ljudske zgodbe s Krasa - Kako se je prikazoval hudič 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Quello che 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica 9.30 Dok.: Stella del Sud 10.00 Aktualno: Linea verde Orizzonti 10.30 Aktualno: A Sua immagine 10.55 Sveta maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Domenica In - L'Arena 15.15 Variete: Domenica In... sieme 16.30 Dnevnik in vremenska napoved 18.00 Variete: Domenica In - 7 giorni 20.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.40 Kviz: Affari tuoi (v. Max Giusti) 21.30 Nan.: Puccini 23.35 Dnevnik, sledi Speciale Tg1 Rai Due 6.15 Aktualno: Inconscio e magia psic-he 6.45 Aktualno: Mattina in famiglia 10.00 Dnevnik 10.05 Variete: Ragazzi c'e Voyager 10.30 Veriete: Cartoon Flakes 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Aktualno: Tg Motori, sledi Tg Eat Parade 13.45 Variete: Quelli che.. aspettano 15.30 Variete: Quelli che il calcio e... 17.05 Šport: Stadio Sprint 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.05 Šport: 90° minuto 19.00 Šport: Numero 1 19.25 Nan.: Squadra speciale Lipsia 20.15 Nan.: Piloti 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: Numb3rs 21.50 Nan.: Criminal Minds 22.35 Šport: La domenica sportiva 1.00 Nočni dnevnik ^ Rai Tre 6.00 Aktualno: Fuori orario 7.00 Risanke 8.00 Variete: E' domenica papa 8.30 Risanke 9.45 Film: Amanti (dram., It, '68, r. V. De Sica, i. M. Mastroiani) 11.15 Aktualno: Buongiorno Europa 12.00 Dnevnik, šport in vremenska napoved 12.25 Aktualno: TeleCamere 12.55 SP v nordijskem smučanju, smučarski teki, 50 km 14.00 Deželni dnevnik 14.30 Šport: Rai sport 14.35 SP v nordijskem smučanju, smučarski teki, 50 km 15.30 Atletika 15.55 Aktualno: Alle Falde del Kiliman-giaro 18.00 Kviz: Per un pugno di libri 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo fa (n. L. Lit-izzetto) i 23.20 Deželni dnevnik 23.35 Aktualno: Tatami 0.45 Aktualno: TeleCamere (J Rete 4 6.25 Dnevnik: Pregled tiska 6.55 Aktualno: Super Partes 8.25 Nan.: Questa casa non e un albergo 9.30 Dok.: Sardegna 10.00 Sveta maša 11.00 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik, prometne informacije 12.10 Aktualno: Melaverde 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Donnavventura 15.20 Film: Helen of Troy - Il destino di un amore (zgod., VB/ZDA, '03, r. J. K. Harrison, i. S. Guillory) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Colombo 21.30 Nan.: Siska 22.40 Šport: Controcampo posticipo, sledi Controcampo 0.55 Šport: Fuoricampo 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved 8.00 Jutranji dnevnik 8.50 Aktualno: Le frontiere dello Spiri-to 9.45 Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca 12.30 13.40 Resničnostni show: Grande Fratello 13.00 Dnevnik, vremenska napoved, Okusi 14.10 Resničnostni show: Amici 16.30 Variete: Questa domenica 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 Dnevnik, vremenska napoved 20.40 Variete: Paperissima Sprint 21.30 Nan.: Dr. House - Medical Divi- 23.30 Variete: Maurizio Costanzo Show 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 7.00 7.45 10.55 11.25 12.25 13.00 14.00 16.00 17.30 18.30 19.00 21.30 Aktualno: Presadiretta Aktualno: Super Partes Risanke Nan.: Raven Nan.. Willy, il principe di Bel Air 16.45 Dnevnik in vremenska napoved Šport: Guida al campionato Nan: La freccia nera (It., '05, r. F. Costa, i. M. Stella, R. Scamarcio) Film: Barbie Principessa dell'isola perduta (anim., ZDA '06, r. G. Richardson) Nan.: Lizzie McGuire Dnevnik in vremenska napoved Film: Save the last dance (kom., ZDA '01, r. T. Carter, i. J. Stiles) 20.30 Dnevnik in vremenska napoved 21.30 Variete: Colorado 0.00 Variete: Le Iene 1.50 Športne vesti ^ Tele 4 7.00 Koncert: Le sinfonie di Mozart 8.25 2030: Tra scienza e coscienza 9.40 Aktualno: Ski magazine 10.45 Talk show: Incontri al caffé de la Versiliana 11.55 Angelus 12.20 Fra ieri e oggi 12.25 Aktualno: E 20 in provincia 12.45 Aktualno: Rotocalco andkronos 13.10 Qui Tolmezzo 13.15 Musica, che passione 13.30 Aktualno: Attenti al cuoco (pon.) 14.15 Camper magazine 14.40 Film: La perla della morte (pon.) 16.20 Vaterpolo: Trieste - Logtainer Mo- dena 17.30 Risanke 19.30 Aktualno: ...e domani e' lunedi' 22.30 Palco, gli eventi in Tv 22.55 Aktualno: Olimpionici, Famosi presenti e passati 23.05 Film: Da uomo a uomo (western, '67, r. G. Petroni, i. L. Pistilli) 0.55 Koncert: Koncert pianista Pierpaolo Levi La 7 7.00 9.15 10.10 10.30 12.30 13.00 14.00 16.00 17.00 20.00 20.35 21.30 23.30 0.30 1.25 2.00 Aktualno: Omnibus Week-end Aktualno: Omnibus Life Aktualno: La settimana Nan.: Alla conquista del West Dnevnik Dok.: Anni Luce Superbike Nan.: MacGyver Film: PT 109, posto di combatti-mento! (voj., ZDA, '63, r. L. H. Martinson, i. C. Robertson) Dnevnik in športne vesti Dok.: Austin Sevens - Dokumenti Film: Il cowboy con il velo da spo-sa (kom., ZDA, '61, i. H. Mills) Aktualno: Reality Dnevnik Aktualno: M.O.D.A. Film: Il vangelo secondo Matteo (dram., It, '64, r. P. P. Pasolini) 15.30 16.20 16.55 17.25 18.55 20.00 21.00 21.55 22.40 11.40 11.55 13.00 14.00 14.10 15.00 15.45 16.15 18.00 19.00 19.25 20.00 20.30 21.00 22.00 22.15 22.30 23.00 23.45 0.50 nju, smučarski teki (M) 50 km skupinski start Turbolenca (pon.) Tranzistor (pon.) Alpe-Donava-Jadran (pon.) Film: Srebrna Ptica Koncert simfoničnega orkestra RTVS z Oliverjem Dragojevicem Dok. oddaja: Po Rusiji z Jonatha-nom Dimbleryjem Nad.: Jesenin Nad.: Govori z namo Na utrip srca Koper 12.00 18.00 18.15 18.30 19.30 19.50 20.00 20.30 21.30 22.30 Dnevni program SP v alpskem smučanju, slalom (M) SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki Čezmejna TV - TG R FJK - deželni svet Euronews, sledi Zoom Q - Trendovska oddaja Potopisi Srečanja v skupnostih italijanov Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 22.00, 0.40 Vsedanes - Tv dnevnik Tednik Vesolje je ... Istra in... Dok. odd.: Potovanje po Nemčiji 0.35 Vsedanes - TV dnevnik Nedeljski športni dnevnik Lynx magazin Piranski glasbeni večeri Nan.: Reailly Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka 23.30 Videostrani Duhovna misel (pon.) Tedenski pregled (pon.) Polka in majolka (pon.) Med Sočo in Nadižo (pon.) Pravljica Razgledovanja (pon.) Spoznajmo jih Krvavi ples turške sablje Rally za svetovno prvenstvo (t Slovenija 1 7.00 Ris. Nan.: Živ Žav 9.00 Šport Špas 9.30 Otr. nan.: Franc Arko 9.55 Nedeljska maša 11.00 Izvirni 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Na zdravje! (pon.) 14.30 Prvi in drugi (pon.) 15.00 NLP s Tjašo Železnik in Klemnom Slakonjo 15.15 Športne novice 15.40 Nedeljsko oko 15.50 Šport 16.00 Družabna 16.30 Kuharska oddaja 17.00 22.35 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 NLP 17.20 Fokus 18.25 Žrebanje Lota 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, zrcalo tedna in športne vesti 19.55 Spet doma 21.45 Intervju: Boris Pahor 22.40 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Nad.: Pokvarjena dekleta 0.45 Sedma moč osamosvojitve (tv- dnevnik 1.3.1991) 1.10 Dnevnik (pon.) 1.30 Dnevnik zamejske (pon.) (t Slovenija 2 6.30 0.35 Zabavni infokanal 7.00 Skozi čas 7.40 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 1.03.1991 8.05 Globus (pon.) 8.40 Kranjska gora: SP v alpskem smučanju, slalom (M) 10.15 Migaj raje z nami (pon.) 10.55 Bansko: SP v alpskem smučanju, superveleslalom (Ž) 11.55 Kranjska gora: SP v alpskem smučanju, slalom (M) 13.15 Leberec: SP v nordijskem smuča- RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Veselo po domače; 10.30 Otroški kotiček; 10.50 Melodije za vse okuse; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Radijska kronika; 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Nedelja z mladimi; 11.00 PKIL; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30 - 19.30 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozelenih; 22.30 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Plesoči arhitekt; 14-3018.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Medenina; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 18.15 Vio-linček; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.10 Liberec: smučarski tek; 14.20 Obvestila; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 18.55 Odpoved oddaje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 22.55 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Sv. Maša; 11.05 Koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Nove operne plošče; 23.00 Literarni portret; 23.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Vaše energijske zaloge so se nekoliko izčrpale. Prihodnje obdobje vam bo pomagalo, da boste premislili o toku, ki vas nese, in o svojih prepričanjih, ki vas ovirajo pri tem, da bi si zaupali. m^l BIK 21.4.-20.5.: Zaradi velike količine delovnih nalog ste si zadnje čase vzeli premalo časa zase in za svoje najbližje. Počasi se bo delovni ritem umirjal, k temu lahko veliko pomagate tudi sami. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Pred vami je delaven in natrpan teden. časa boste imeli premalo za vse, kar želite storiti. Pri načrtovanju bodite previdni in si ne naložite pre-več.Poskrbite da boste umirjeni. RAK 22.6.-22.7.: Z vonjem «« pomladi se boste počasi otresli zimske apatije in začeli življenje zajemati z večjo žlico. V užitek vam bodo preprosti vsakdanji opravki, dogodki, srečanja... y^ LEV 23.7.-23.8.: Poskrbite za (^^r vitaminsko bogato hrano in si privoščite kakšno urico počitka več. Skrbi povezane z denarjem, vam bodo brez prave potrebe povzročale sive lase. DEVICA 24.8.-22.9.: Čeprav ^^ boste imeli veliko dela, ga boste opravili brez velikega truda. Vedno boste najprej naredili vse obveznosti, zato vam bo ostalo tudi nekaj prostega časa. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Na ^ ^ delovnem mestu se dobro počutite. S sodelavci ste dober in uspešen tim. Delavnim nalogam boste brez težav kos. Vzemite si kakšen prost dan in presenetite svojega partnerja. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Čaka vas miren družinski teden. Veliko časa boste lahko posvetili svojim bližjim. Če imate otroke, si vzemite nekaj časa in ga kakovostno preživite z njim. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Na delovnem mestu vam bo zmanjkovalo časa, da bi opravili vse naloge, zato si boste delo jemali domov. To ne bo všeč vaši družini. Odkupite se jim s prostim popoldnevom. KOZOROG 22.12.-20.1.: Prihodnje obdobje vam prinaša več denarja. S pametnimi poslovnimi potezami boste veliko pridobili. Bodite dober gospodar in razmišljajte čim bolj praktično. ? « VODNAR 21.1.-19.2.: Ste v odlični psihofizični kondici-ji. Brez težav boste kos vsakdanjim opravilom, hkrati pa vam ne bo zmanjkalo domišljije in energije za prosti čas. V družbi se boste dobro počutili. RIBI 20.2.-20.3.: Sonce v vašem ozvezdju vam prinaša pozitivno energijo in nov delovni zagon. Čas je kot nalašč, da se začnete ukvarjati s športom in tako še okrepite pozitivne učinke planetov. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, l. marca 2009 29 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna Tv: Primorska kronika Tv Kocka: Nekaj minut za domačo glasbo: Odpri dekle kamrco - Modrijani Deželni TV dnevnik Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, Cciss 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta, vmes Dnevnik, Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nan.:Puccini 23.10 Dnevnik 23.15 Aktualno: Porta a porta 0.50 Nočni dnevnik ^ Rai Due 6.15 Tg2 Eat Parade 6.25 14.00, 19.00 Resničnostni show: X Faxtor 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.30 Aktualno: Protestantesimo 10.00 Tg2punto.it 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: Law & Order 18.05 Dnevnik - kratke vesti, vremenska napoved in športne vesti 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Resničnostni show: X Factor 23.45 Nočni dnevnik, sledi Punto di vista 0.00 Variete: Scorie ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Rai News 24 8.15 Aktualno: La storia siamo noi, sledi Verba volant 9.20 11.15 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Shukran 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 15.15 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo 19.00 0.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Agrodolce 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Film: Agente 007 - Licenza di uc-cidere (krim., VB, '62, r. T. Young, i. S. Conney) 23.10 Šport: Replay Rete 4 Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nan.: Nash Bridges Nad.: Febbre d'amore Nad.: Saint Tropez Dnevnik, prometne vesti Nan: My Life 2 Nan.: Un detective in corsia Dnevnik, vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana del tribunale di Forum 15.10 16.00 18.35 18.55 20.30 21.10 23.20 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino Film: Una figlia in carriera (kom., ZDA, '94, r. J. L. Brooks, i. N. Nol-te) Nad.: Tempesta d'amore 0.55 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: Il Comandante Florent Film: Insider - Dietro laverita (dram., i. Al Pacino, R. Crowe) Canale S 8.00 10.00 11.00 13.00 13.40 14.05 14.10 14.45 16.15 16.55 18.50 20.00 20.30 21.10 0.00 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - Prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik, sledi Mattinocinque Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik, okus, vremenska napoved Nad.: Beautiful Resničnostni show: Grande Fratel-lo Nan.: Cento Vetrine Variete: Uomini e donne Resničnostni show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque Kviz: Chi vuol esere milionario Dnevnik, vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Resničnostni show: Grande fratel-lo (v. A. Marcuzzi) Nan.: Missing V Italia 1 6.35 13.40, 17.40 Risanke 9.00 Nan.: Hope & Faith 9.30 Nan.: Ally McBeal 11.20 Nan.: Piu' forte ragazzi 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik: Studio aperto, vremenska napoved, Studio sport 14.30 19.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Paso adelante 15.50 Nan.: Smallville 16.40 Nan.: Malcolm 18.30 22.10 Dnevnik, vremenska napoved 19.50 Nan.: Camera Café 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Film: Vacanze di Natale (kom., It, '95, r. N. Parenti, i. C. De Sica, M. Boldi) 23.15 Rtv - La tv della Realta 0.00 Variete: Mai dire GF, sledi GF live ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.3G, 16.4G, 19.3G, 23.G2 Dnevnik 8.50 Concerto del pianista pierpaolo Levi 10.30 Novecento contro luce 11.30 Camper magazine 12.35 Aktualno: Ski Magazine 13.00 Aktualno: Olimpionici 13.50 Aktualno. ...Animali amici miei 14.35 Ritmo in Tour: La Tv dei viaggi 15.40 Aktualno: Retroscena, i segreti del teatro 17.00 Risanke 18.35 Super calcio - Udinese 19.00 Super calcio - Triestina 20.05 Expo' Mittel school 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nogomet: Triestina - Pisa 23.30 Aktualno: Il direttore incontra 23.50 Film: E' forte un casino (kom., '82, i. E. Cannavale) LA 6.00 7.00 10.05 10.20 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 La 7 Dnevnik, horoskop, prometne vesti Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Due minuti in un libro Nan.: Jeff & Leo - Gemelli poliziotti Nan.: Matlock 20.00, 0.55 Dnevnik Nan.: L'ispettore Tibbs Film: I tre moschettieri (akc, ZDA, '48, r. G. Sidney, i. L. Turner) Nan.: Mac Gyver Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Jag . Avvocati in divisa 16.10 16.30 17.00 17.25 18.00 18.25 18.35 19.20 20.00 22.00 22.15 22.45 13.45 14.00 14.20 14.35 14.55 15.25 15.55 16.25 16.55 17.25 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 22.15 22.30 23.20 23.55 11.30 17.10 18.00 18.30 18.40 20.00 20.30 21.30 22.30 23.30 Ars 360 (pon.) Alpe-Donava-Jadran (pon.) Prvi in drugi (pon.) Izobraž. serija: To bo moj poklic: čevljar Slovenija danes Kronika osrednje Slovenije Primorska kronika Nan.: Berlin, Berlin Dok. oddaja: Podnebna kriza Knjiga mene briga Studio City Film: Domotožje Koper Dnevni program Čezmejna TV - TG R FHJK - deželne vesti 22.15 Vzhod-Zahod Vsedanes, vzgoja in izobraževanje Alter Eco Lynx magazin Zoom - mladi in film Vesolje je... Tednik Istra in... 23.20 Športna mreža Vremenska napoved 23.00 Primorska kronika Vsedanes - TV Dnevnik, športne vesti Fanzine Sredozemlje Artevisione Meridiani Vsedanes - Tv Dnevnik Vzhod - Zahod Športel (program v slovenskem jeziku) Športna mreža Vremenska napoved i Tv Primorka 23.30 Videostrani Nan.: Jelena 20.20 Kultura (pon.) 19.55 Epp Glasbena oddaja (pon.) Dnevnik, vremenska napoved Športni ponedeljek Energetska samopomoč Rally za svetovno prvenstvo (pon.) Dnevnik, vreme, kultura (pon.) 20.00 Dnevnik 20.30 0.55 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele 23.30 Dok.: Storia proibita del '900 italiano (T Slovenija 1 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Gumbek in Rjavček (pon.) 9.45 Šport Špas (pon.) 10.15 Otr. nan.: Franc Arko 10.40 Nan.: Linus in prijatelji 11.05 Dok. oddaja: Če imaš glas, poj! (pon.) 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Dok. serija: Izjemne živali 13.50 Koncert: Ansambel Dori (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ris. nan: Svet Petra zajca in prijatelja (pon.) 16.10 Otroška nad.: Ribič Pepe 16.30 Lutkovna igrana nan.: Bine: Cirkus 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti, vremenska napoved 17.30 Glasbeni spomin z Borisem Kopitarjem 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.35 Risanke 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Polemika 21.05 Hum. nad.: Frasier 21.20 Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, šport, vremenska napoved 23.00 Pisave 23.25 Glasbeni večer {p Slovenija 2 6.30 9.30, 0.05 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 12.00 Sobotno popoldne 14.15 Kaj govoriš? = so vakeres? (pon.) 14.35 Slovenski utrinki (pon.) 15.00 Posebna ponudba (pon.) 15.20 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 2.03.1991 15.40 Osmi dan (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Odprta knjiga; 11.00 Studio D, sledi Ekonomski kotiček; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 11.00 Jesenska pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 14.45 Pogled na Evropo; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Sotočja; 21.00 Indie ni Indija; 22.30 Radio Kažin. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.10 Teren; 11.00 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 12.20 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.10 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.10 Hip hop; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Cede-rama; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.40 Kulturni globus; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Intermezzo; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. BG Nedelja, 1. marca 2009 DNEVNE NOVICE / ITALIJA - 70.000 ljudi na manifestaciji sindikalne zveze CGIL v Turinu Delo in pravica do stavke Franceschini: Podpore brezposelnim Tajnik DS: Berlusconi naj predstavi odlok in mi ga bomo podprli - Zaskrbljujoče napovedi za prekerne delavce TURIN - »Proti krizi rešitev obstaja: delo in pogodbe«: to geslo, ki je kraljevalo na začetnem transparentu, je zaznamovalo včerajšnjo mogočno manifestacijo sindikata CGIL v Turi-nu v obrambo dela in zaposlitve, ki se je je udeležilo kakih 70.000 ljudi (po podatkih sil javnega reda pa 10.000). Udeleženci, med katerimi so bili tudi vidni politiki kot npr. tajnik Stranke komunistične prenove Paolo Fer-rero in bivši minister za delo Cesare Damiano (Demokratska stranka), so v povorki krenili po turinskih ulicah s številnimi transparenti in rumenimi panoji, na katerih je kazalo, koliko je do januarja naraslo število ur dopolnilne blagajne. Samo v Pie-montu so januarja letos ugotovili skoraj štiri milijone ur navadne dopolnilne blagajne, kar znaša skoraj še-ststo odstotkov več kot januarja lani, ur izredne dopolnilne blagajne pa sta bila skoraj dva milijona, kar je skoraj dvesto odstotkov več kot lani. Po besedah člana vsedržavnega tajništva CGIL Agostina Megaleja so take pobude osredotočene na delo in obrambo zaposlitve, pa tudi na obrambo pravice do stavke, saj bo sindikat CGIL nasprotoval odloku, s katerim vlada in minister za delo skušata iznakaziti in spremeniti to pravico. Delo je bila ena od tem včerajšnjega nastopa novega tajnika Demokratske stranke Daria Franceschini-ja, ki je na zborovanju v Bariju predlagal uvedbo mesečnih podpor za delavce, ki izgubijo službo, pri čemer je ironično dejal, naj premier Silvio Berlusconi v tem smislu čim prej sprejme odlok: »Berlusconiju pravimo: izda naj odlok, saj jih je že izdal veliko, in mi ga bomo v tem primeru v parlamentu podprli, saj tu nuja obstaja,« je dejal Franceschini. Izvajanja tajnika DS je podtajnik pri predsedstvu vlade Paolo Bonaiuti likvidiral z besedami, da gre za običajne očitke vladi in Berlusconiju, medtem ko vodja Sredinske zveze-UDC Pierferdinando Casini za izhod iz krize predlaga medgeneracijski pakt in reformo pokojninskega sistema. Po podatkih Vsedržavne bilateralne ustanove za začasno delo bo letošnje leto nadvse negativno za pre-kerne delavce, saj naj bi jih vsak mesec službo izgubilo med 40.000 in 75.000. Na turinski manifestaciji naj bi bilo okoli 70.000 udeležencev ANSA EU - Danes izreden neformalni vrh v Bruslju Topolanek: Okoriščanje na tuj račun nesprejemljivo BRUSELJ - Ne želimo novih razdelitev Evrope po osi jug-sever ali vzhod-zahod, okoriščanje ene države na račun druge je nesprejemljivo, je včeraj v izjavi pred današnjim izrednim neformalnim vrhom EU v Bruslju poudaril predsedujoči EU, češki premier Mirek Topolanek. "Evropa bo krizo premagala le, če bomo delovali skupaj, usklajeno in v skladu s pravili EU," je zapisal Topolanek v izjavi za javnost. "Ključno je, da notranji trg ostane enoten," je poudaril. "Vsa prizadevanja in ukrepi v boju proti gospodarski krizi v EU morajo spoštovati načelo solidarnosti. Hkrati pa zahtevajo, da vsi igralci ravnajo odgovorno," je menil Topolanek. Topolanek je izjavo za javnost poslal po tem, ko je Evropska komisija včeraj sporočila, da ji je francoska vlada zagotovila, da njeni ukrepi v pomoč avtomobilskemu sektorju ne bodo protekcionistični. Kot take jih je sicer označilo češko predsedstvo EU, češ da pogojevanje pomoči z ohranjanjem delovnih mest v Franciji škodi drugim gospodarstvom in vodi v odpuščanje delavcev v drugih državah. Poljska je pred neformalnim zasedanjem celotne EU celo sklicala mini vrh devetih držav Vzhodne in Srednje Evrope - brez Slovenije, s katerim želijo te države posredovati močno sporočilo proti protekcionizmu. Sarkozy je doslej na te kritike odgovarjal, da namerava denar francoskih davkoplačevalcev pač porabiti za zaščito delovnih mest v Franciji. S tem je sprožil očitke, da to ne pomaga k ustvarjanju enotnosti EU v času vse hujše krize. (STA) Predsedujoči EU, češki premier Mirek Topolanek ANSA Od aprila cenejša plin in metan RIM - Aprila se bo cena plina in elektrike pocenila. Po predvidevanjih ustanove Nomisma Energia bo plin metan za 8,1 odstotka cenejši, elektrika pa za 3,1 odstotka. Italijanske družine bodo s pocenitvijo prištedile letno skupno 104 evre, in sicer: račun za plin metan bo za 90 evrov lažji, za elektriko pa za nekaj več kot 14 evrov. V prvem trimesečju letos so že zabeležili pocenitev plina in elektrike: elektrike za 5,1 odstotka, plina pa za 1 odstotek. Že ta pocenitev bo blagodejno učinkovala na družinske blagajne, saj bo vsaka družina prihranila 36 evrov. Ob znižanju cene energetskih proizvodov pa izvedenci opozarjajo na znižanje porabe plina in elektrike. V prvih dveh mesecih letos se je namreč povpraševanje po plinu in elektriki znižalo za 6 do 8 odstotkov. Schifani si prizadeva za solidarnostni federalizem RIM - Predsednik senata Renato Schifani se je včeraj mudil v Rimu na skupščini Gibanja za avtonomije MPA. Za mikrofonom se je dotaknil teme vse bolj razvitega juga oz. Sicilije, ki sta v zadnjih nekaj letih dokazala, da razpolagata s primernimi protitelesi tako, da se lahko dvigneta z dna z dobrim upravljanjem in s pogumnim kljubovanjem kriminalnim združbam. Seveda ni mogel mimo vprašanja o federalizmu, ki si Schifani želi, da bi bil čim bolj solidarnostnega značaja, saj si v državi ne moremo pričakovati rasti, ko so razlike med severom in jugom tako izrazite. Ko je že načel vprašanje juga, se je zaustavil še pri mostu na Messin-ski ožini in napovedal, da bodo dela v kratkem spet stekla. Most bo nedvomno spodbudil gospodarsko rast južnih dežel, k temu pa naj bi pripomogli tudi državni prispevki za neizkoriščena območja, ki morajo ostati prioriteta južne Italije. Berlusconi ni mislil na Carlo Bruni temveč na... Sorbono RIM - Med srečanjem s francoskim predsednikom Sarkozyjem ni Berlusconi imel v mislih njegovo soprogo Carlo Bruni, pač pa... pariško univerzo Sorbono. Tako je včeraj sporočil tiskovni urad Palače Chigi, da bi vendarle utišal polemike, ki jih je dan prej izzvala Berlusconijeva izjava »Podaril sem ti tvojo žensko... « BLIŽNJI VZHOD - Izrael in zahodne države nameravajo na vsak način preprečiti, da bi sredstva prišla v roke Hamasa -v •V V Šarm el Šejku bodo jutri zbirali sredstva za obnovo Gaze, ni pa jasno, kdo naj bi jih uporabljal SARM EL SEJK - Egiptovski Sarm el Šejk bo jutri gostil mednarodno donator-sko konferenco za obnovo Gaze. Palestinci si od dogodka obetajo 2,8 milijarde dolarjev pomoči, mednarodna skupnost pa medtem poudarja, da je za obnovo območja ključna medpalestinska sprava, ki pa za zdaj ostaja v zraku. Mednarodno konferenco v podporo palestinskemu gospodarstvu za obnovo Gaze, ki ji bosta sopredsedovala Egipt in Norveška, so se odločili organizirati po uničujoči izraelski ofenzivi na območju, ki se je po 22 dnevih končala 18. januarja. Med ofenzivo je umrlo več kot 1300 Palestincev, več kot 5300 je bilo ranjenih. Ob tem je bila na območju, na katerem živi 1,5 milijona Palestincev, obsežno poškodovana infrastruktura, uničenih je bilo več tisoč domov. Večina prebivalcev Gaze je tako tudi več kot pet tednov po koncu izraelske ofenzive še vedno brez strehe nad glavo in se bori za osnovne življenjske potrebščine. Na konferenci pričakujejo predstavnike okoli 80 držav, Slovenijo bo zastopala državna sekretarka na MZZ Dragoljuba Benčina, Italijo pa zunanji minister Franco Frattini. Konference se bodo sicer udeležili številni visoki gostje, med njimi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon. Navzoči bodo tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana, evropska komi-sarka za zunanje odnose Benita Ferrero-Waldner in kot predstavnik predsedujoče uniji, češki zunanji minister Karel Schwarzenberg. Dogodka se bo udeležil še ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ameriška državna sekretarka Hillary Clinton pa bo v Šarm el Šejku začela turnejo, ki jo bo vodila še v Izrael, na palestinska ozemlja, Bruselj, Ženevo in Ankaro. Ob robu konference se bo po nekaterih napovedih na ravni zunanjih ministrov sešla tudi bližnjevzhod-na četverica (EU, ZN, ZDA in Rusija), kar bi lahko bila hkrati priložnost za prvo srečanje med Clintonovo in Lavrovom. Sredstva za obnovo Gaze so nekatere države obljubile že pred konferenco. Savdska Arabija je napovedala milijardo dolarjev, ZDA naj bi jih po pričakovanjih namenile 900 milijonov, Evropska komisija pa je sporočila, da bo Palestincem na konfe- renci za leto 2009 namenila 436 milijonov evrov. EU je sicer največja donatorka sredstev Palestincem, saj jim letno nameni več kot pol milijarde evrov. Slovenija je spričo izraelske ofenzive v Gazi območju prek Agencije ZN za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) že januarja namenila sredstva v višini 50.000 evrov, v četrtek pa je vlada za rehabilitacijo otrok z območja Gaze namenila še 146.000 evrov. Slovenija bo na konferenci predstavila načrte za izvedbo omenjenega projekta. Palestinske oblasti pod vodstvom predsednika Mahmuda Abasa, ki sicer od junija 2007 nadzira zgolj Zahodni breg, ne pa območja Gaze, želijo na konferenci zbrati 2,8 milijarde dolarjev pomoči. V ta namen so pripravile obnovitveni načrt, ki ga bodo v Sarm el Sejku tudi predstavile. Gibanje Hamas, ki nadzira Gazo, pa je na drugi strani predložilo svoj obnovitveni načrt, s katerim zahteva 2,73 milijarde pomoči. Hamas bo svoj načrt poslal Arabski ligi in drugim morebitnim donatorjem, saj giba- nje v Šarm el Šejk ni povabljeno. Uspeh obnove Gaze pa je pod vprašajem. Za uspešno izvedbo obnove bi morali biti odprti mejni prehodi na območje, ki pa jih Izrael ne namerava odpreti, dokler ne bo razjasnjena usoda junija 2006 ugrabljenega izraelskega vojaka Gilada Šalita. Prav tako bi Palestinci za uspešno obnovo po mnenju mednarodne skupnosti morali dobiti mednarodno priznano skupno vlado. Hamas, Abasovo gibanje Fatah in druga palestinska gibanja so se pred dnevi znova sestala na spravnih pogovorih v Kairu, pri čemer jim je tudi v luči konference v Šarm el Šejku uspelo doseči dogovor o oblikovanju petih skupnih odborov, med katerimi bo en zadolžen za oblikovanje palestinske vlade narodne enotnosti. Po napovedih nekaterih palestinskih gibanj je cilj vlado narodne enotnosti oblikovati do konca marca. Za zdaj pa ni jasno, kdo bo vodil prizadevanja za obnovo. Kot navaja nemška tiskovna agencija dpa, naj bi bila to naloga prihodnje palestinske vlade narodne enotnosti. Tudi če bo ta oblikovana, za kar ni nikakršnih zagotovil, ni jasno, ali ji bo mednarodna skupnost dovolila, da s temi sredstvi razpolaga sama. Izrael in zahodne države nameravajo na vsak način preprečiti, da bi sredstva prišla v roke Hama-sa in da bi jih to gibanje zlorabilo za nakup orožja. Predstavnik ZN John Ging je pred dogodkom v Šarm el Šejku predvsem pozival države donatorke, naj si prizadevajo za odprtje meja v Gazo, saj bi vse drugo po njegovih besedah razmere na območju le poslabšalo. Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) pa je izrazil dvom v uspeh obnove, dokler te ne bodo spremljali ukrepi za dosego trajnega miru. To bo druga pomembna donatorska konferenca za Palestince. Na konferenci, ki je bila namenjena prihodnji palestinski državi, so donatorji decembra 2007 v Parizu Palestincem obljubili 7,7 milijarde dolarjev pomoči za obdobje treh let, kar je preseglo takratna pričakovanja palestinskih oblasti, ki so pozivale k 5,6 milijarde pomoči. Andreja Juvan (STA) /— GLEDALIŠČE ljubljana - V četrtek v SNG Opera in balet Nagajiva Picko in Packo v baletni obliki za otroke LJUBLJANA - V Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet Ljubljana se bodo spomnili tudi na otroke, saj ansambel za četrtek, 5. marca, ob 19. uri v Linhartovi dvorani CD pripravlja premiero baleta Picko in Packo v koreografiji Nemca Torstena Händlerja. Picko in Packo, ki se upirata odraslim in jim ves čas zlobno nagajata, sta stara znanca slovenskih otrok. Po uspešni baletni predstavi Kdo je najmočnejši na svetu ljubljanski baletni ansambel nadaljuje s sporedom za otroke. Predstava je priložnost za vse otroke, ki si želijo spoznati baletno umetnost na simpatičen, predvsem pa slikovit način. Duhovita koreografija in razgibana glasba jim bosta približali legendarno otroško delo, ki ga je leta 1865 z izvirnim naslovom "Max und Moritz" napisal nemški pisatelj, pesnik in slikar Wilhelm Busch. Picko in Packo sta v hipu zaslovela po vsem svetu, prevedena sta bila v več kot 30 jezikov, virtuozno kombiniranje besede in slike pa je njunega očeta uvrstilo celo med začetnike modernega risanega komičnega filma in stripa. Slovenskim otrokom sta fanta postala znana že leta 1929, ko je zgodbe pod naslovom Cipek in Capek prevedla Sonja Sever. Leta 1980je njune prigode odlično prevedla Svetlana Maka-rovič, pozneje pa so izšle tudi v prevodu Ervina Fritza z naslovom Jošt in Jaka. Na odru bodo baletniki poleg plesa zgodbo tudi pripovedovali in peli, in sicer v rimah, ki jih je zapisala Svetlana Makarovič. V baletne copate bo Picka in Packa obul nemški koreograf Torsten Händler, ki je predstavo z velikim uspehom prvič uprizoril leta 1998 na odru Državne opere Unter den Linden v Berlinu in z njo sprožil nastanek mnogih ra- zličic po številnih odrih v Nemčiji. V slovenski različici, v kateri bosta Picko in Packo fant in dekle, bodo nastopili nekateri člani baleta, med njimi Mojca Bandelj, Tomaž Horvat, Ana Kla-šnja in Iulian Ermalai. Iz Opere so še poročili, da so konec nekoliko spremenili; Picka in Packa ne bodo pozobale gosi, dobila bosta še eno priložnost. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Martin Waddell: »Ti in jaz mali Medo« / Abonma zlata ribica. Urnik: jutri, 2. marca ob 9.30 in 11.00, v torek, 3. marca ob 9.30 in 11.00 ter v sredo, 4. marca ob 10.00. Gledališče Rossetti Tony Cucchiara: »Pipino il breve« / Nastopa Stalno gledališče iz Catanie v režiji Giuseppa Di Martina. Urnik: danes, 1. marca ob 16.00. La Contrada -Gledališče Orazio Bobbio Anton Čehov: »Scherzi« / Koproduk-cija Chrestani / Zuzzurro & Gaspare. Nastopajo: Andrea Brambilla, Nino Formicola in Eleonora D'Urso. Režija: Massimo Chiesa. Urnik: danes, 1. marca ob 16.30. Edoardo Erba: »Michelina« / Nastopa Stalno gledališče iz Firenc v režiji Alessandra Benvenutija. Urnik: v petek, 6. in v soboto, 7. ob 20.30, v nedeljo, 8. ob 16.30, v torek, 10. ob 16.30, v sredo, 11., v četrtek, 12., v petek, 13. in v soboto, 14. ob 20.30 ter v nedeljo, 15. marca ob 16.30. OPČINE Prosvetni dom SKD Tabor - v soboto, 7. marca ob 20.30, premiera gledališke predstave »Campiello« (C. Goldoni). Prevod in režija Sergej Verč. Ponovitvi v nedeljo, 8. marca, ob 17.30 ter v soboto, 14. marca ob 20.30. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Jutri, 2. marca ob 9.30 in 10.45 / Vid Pečjak - Emil Aberšek: »Marsovčki na obisku«. Amaterski mladinski oder SNG Nova Gorica. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 10. in v sredo, 11. marca ob 20.45 / Jiri Srnec: »Dreams«. Nastopa Črno gledališče iz Prage. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V torek, 3. marca ob 20.00 / SiTi teater BTC Ljubljana: monokomedija »Laži, ampak pošteno«. V ponedeljek, 9. marca ob 20.00 / SNG - Drama Ljubljana nastopa z delom Juliana Barnesa »Prerekanja«. NOVA GORICA SNG Nova Gorica V četrtek, 5. marca ob 18.00 / Maja Adu-ša Vidmar: »Modro pišče«. Koproduk-cija z Gledališčem Koper; ob 20.00 - Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!« Ko-produkcija z Gledališčem Koper. V petek, 6. marca ob 18.00 in 20.00 / Karsten Kale: »Laži, ampak pošteno«. Gostovanje Siti Teatra BTC iz Ljubljane. V soboto, 7. marca ob 10.30 in 16.00 / Goriški vrtiljak - Žanina Mirčevska: »Dobri zlobko«. Gostovanje Lutkovnega gledališča Ljubljana; ob 20.00 Iztok Mlakar:»Duohtar pod mus!«. Ko-produkcija z Gledališčem Koper. V nedeljo, 8. marca ob 18.00 / Duško Roksandic: »Ženitev«. Gostovanje Dramske skupine Branik. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Jutri, 2. marca ob 19.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. V torek, 3. in v četrtek, 5. marca ob 19.30 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. V petek, 6. marca ob 18.00 / Ajshil: »Oresteja«. V soboto, 7. marca ob 19.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. Mala drama Jutri, 2. marca ob 20.00 / Andrej Rozman Roza: »Najemnina or We Are The Nation On The Best Location«. Gostuje Rozinteater. V torek, 3. marca ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V sredo, 4. marca ob 20.00 / Žanina Mirčevska: »Žrelo«. V četrtek, 5. marca ob 20.00 / Yasmi-na Reza: »Bog masakra«. V petek, 6. marca ob 20.00 / Žanina Mirčevska: »Žrelo«. V soboto, 7. marca ob 20.00 / Andrej Rozman Roza: »Najemnina or We Are The Nation On The Best Location«. Gostuje Rozinteater. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Jutri, 2. marca ob 19.30 / Olja Muhina: »Tanja - Tanja«. V torek, 3. marca ob 19.30 / Peter Stone, Julle Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V sredo, 4. marca ob 10.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«; ob 15.30 in 19.30 Olja Muhina: »Tanja - Tanja«. V četrtek, 5. in v petek, 6. marca ob 19.30 / Olja Muhina: »Tanja - Tanja«. V soboto, 7. marca ob 19.30 / Peter Stone, Julle Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. Vstopnice je potrebno zamenjati! Mala scena Jutri, 2. marca ob 21.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V torek, 3. marca ob 15.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«; ob 22.00 Janez Janša, Dušan Jovanovic: »Spomenik G«. V sredo, 4. marca o 21.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba««. V četrtek, 5. marca ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. V petek, 6. marca ob 21.00 / Sergi Bel-bel: »Mobilec«. Šentjakobsko gledališče Jutri, 2. marca ob 18.00 / J. Austen/J. Jo-ry: »Prevzetnost in pristranost« (romantična komedija), režija Zvone Šedl-bauer. V torek, 3. marca ob 19.30 / C. Gol-doni: »Prebrisana vdova« (komedija), režija Luka M. Škof. V sredo, 4. marca ob 19.30 / W. Allen: »Bog« (komedija), režija in priredba Gašper Tič. V četrtek, 5. marca ob 19.30 / C. Gol-doni: »Prebrisana vdova« (komedija), režija Luka M. Škof. V petek, 6. marca ob 19.30 / A. Jaoui, J.-P: Bacri: »Družinska zadeva« (komična melodrama), režija Jaša Jamnik. Cankarjev dom Jutri, 2. in v torek, 3. marca ob 20.00, Gallusova dvorana / Societas Raffael-lo Sanzio, Cesena, Italija: »Božanska komedija - pekel«. Režiser: Romeo Ca-stellucci. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Vincenzo Bellini: »Norma« / Nastopa zbor in orkester gledališča Verdi. Dirigent: Julian Kovatchev. Urnik: danes, 1. ob 16.00 in v torek, 3. marca ob 20.30. Gledališče Rossetti Slava's Snowshow«, muzikal / Zamisel in prireditev: SLAVA. Režija: Viktor Kramer. Urnik: v sredo, 4., v četrtek, 5. in v petek, 6. ob 20.30, v soboto, 7. ob 16.00 in 20.30 ter v nedeljo, 8. marca ob 16.00. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 9. marca ob 20.30 / Glasbeni spektakel »S.O.S. Abba show« s skupino ABBA-YYIA iz Opatije. Info: Kulturni dom Gorica Tel.: 048133288. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom Jutri, 2. marca ob 20.00 / Koncert za Glasbeni abonma in izven: Aljaž Kalin Kante - klarinet in David Trebizan -klavir. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 1. marca ob 20.00, Linhartova dvorana / Koncert Branke Božič. Gostje: Damjana Golavšek, Iva Stanič, Ka-trinas, Zbor Lira. V sredo, 4. marca ob 19.30, Klub CD / Mladi mladim, Katja Skrinar - harfa, Nika Tkalec, Primož Urbanč - klavirski duo. V četrtek, 5. in v petek, 6. marca ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Emmanuel Villaume. Solistka: Marjana Li-povšek - mezzosopran. V petek, 6. marca ob 20.00, Štihova dvorana / Nika Vipotnik. Billie Holiday - Lady poje blues, glasbena predstava. Nika Vipotnik - glas, Blaž Jurjevčič -klavir. V nedeljo, 8. marca ob 20.00, Gallusova dvorana / Tereza Kesovija, koncert. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgo- PRIREDITVE dovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. KD Ivan Grbec, (Škedenjska ul. 124): na ogled razstava »Porečanka - Paren-zana; včeraj: ozkotirna proga; danes: pot zdravja in prijateljstva«. Urnik razstave: danes, 1. marca, od 10.00 do 12.00 ure; v torek, 3. in v četrtek, 5. marca, od 17.00 do 19.00 ure. OPČINE Bambičeva galerija, Proseška ul. 131: od jutri, 2. marca (otvoritev ob 20.30) do 20. marca bo na ogled slikarska razstava Borisa Zuliana »Pod nami vulkan«. Umetnika bo predstavil Štefan Turk. Glasbene improvizacije Martina Feri in Aljoša Saksida.Odprto od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00 ure. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. GORICA Kulturni dom: v torek, 3. marca ob 18.00 odprtje razstave ob 150-letnici rojstva in 90-letnici smrti Ignacija Borštnika; na ogled bo do 18. marca, od ponedeljka do petka, med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter med kulturnimi prireditvami. ŠTEVERJAN V Galeriji 75 na Bukovju 6 bo ob dnevu žena v soboto, 7. marca, ob 20.30 odprtje fotografske razstave Ženski pogledi. Razstavljale bodo Lorella Co-loni s Tržaškega, Polona Ipavec z Ajdovščine, Sara Occhipinti s Sicilije, Loredana Prinčič z Goriške in Elisa Paie-ro iz San Vita ob Tilmentu . Slavnostni govor bo imela Licia Rita Morsolin, od-bornica na Goriški pokrajni. Kulturni program bodo še sooblikovale glasbenice s petjem ob klavirski spremljavi, recitatorka pa bo ponudila literarni trenutek v furlanskem jeziku. Razstava bo na ogled do 22. marca samo ob sobo- tah (med 15. in 18. uro) ter nedeljah (med 9. in 12. uro); informacije na tel. 0481-884226. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. VIDEM Galerija sodobne umetnosti (Trg Paolo Diacono 22): še danes, 1. marca je v poklon Albertu Vianiju razstava »I ta-belloni didattici«. _SLOVENIJA_ KOPER Galerija Banke Koper (Pristaniška 14): do junija bodo na ogled fotografije Jaka Jeraša. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. SEŽANA Kosovelov dom, Velika galerija: do 11. marca bo na ogled razstava slik Luci-jana Bratuša ob njegovi 60-letnici. Kosovelov dom: od torka, 3. marca (otvoritev ob 18.00) bo na ogled medre-gijska razstava JSKD slovenskih likovnih ustvarjalcev »Svetloba«. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do konca marca bo Jo-zica Zafred razstavljala fotografije Sto- Nedelja, 1. marca 2009 jan Zafred pa slike. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna galerija (Trg Edvarda Kardelja 5) v petek, 6. marca, ob 19. uri bo odprtje razstave Povest o multiverzu-mu Olge Danelone. Umetnico bo predstavila Angela Madesani; na ogled bo do 26. marca od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro. CERKNO Cerkljanski muzej: še danes, 1. marca je na ogled muzejska razstava razglednic »Po naših krajih od Javornika do Porezna«. IDRIJA Grad Gewerkenegg, razstavišče Nikolaja Pirnata: do 15. marca bo na ogled razstava likovnih del »Slovenija odprta za umetnost«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galeriija, (vhod s Cankarjeve 20): do 8. marca bo na ogled dokumentarna razstava »Španska vizija« ob stoletnici rojstva Zorana Mušiča. Odprto vsak dan od 10.00 do 18.00. NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (28. 2. 2008) Vodoravno: samarltan, TASS, anatomija, Antek, Teheran, Santoro, at, RAM, veteran, nono, afera, Ikt, I. M., plat, let, Klm, stik, reva, arest, strelovod, T. D., maskota, Arls, lek, Jošt, A. N., Epir, Nac, Bonaparte, llnčar, E. A., Esen, pašnik, Se, L. A., Brancatl, nalva, Otomanka, Aci-reale, kal, ring, Aon, ratar, ol, no; na sliki: Tjaša Dornik. Nedelja, 1. marca 2009 VREME jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež <5 Ùa močan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA 010 Nad Italijo se zadržuje stabilno vreme, ki omogoča zadrževanje vlažnega zraka v nizkih zračnih plasteh. Jutri bo prispela šibka fronta, nato se bodo zadrževali vlažni jugovzhodni tokovi. Območje visokega zračnega pritiska nad severnim Sredozemljem slabi in se umika nad Balkan. Iznad Sredozemlja priteka k nam postopno bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.44 in zatone ob 17.52 Dolžina dneva 11.08 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 8.08 in zatone ob 23.18 BIOPROGNOZA Vremensko občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski simptomi. Moteno bo spanje v noči na soboto. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 8,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.14 najnižje -32 cm, ob 11.46 najvišje 11 cm, ob 17.24 najnižje -25 cm. Jutri: ob 0.11 najvišje 42 cm, ob 6.59 najnižje -29 cm, ob 12.30 najvišje 1 cm, ob 17.24 najnižje -13 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................780 Vogel.................330 Kranjska Gora........100 Krvavec..............310 Cerkno...............150 Rogla.................200 Mariborsko Pohorje . 120 Civetta...............350 Piancavallo..........450 Forni di Sopra........310 Zoncolan ............340 Trbiž..................240 Na Žlebeh ...........550 Mokrine..............380 Podklošter...........210 Bad Kleinkirchheim . 180 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mm sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O ! GRADEC -2/i4 CELOVEC O -3/13 TOLMEČ O 0/10 /a VIDEM o <——> 1/12 O PORDENON 2/11 TRBIŽ O -3/7 o -5/9 KRANJSKA G. O -3/12 S. GRADEC CELJE -2/14 O ČEDAD O 2/11 ¿5 O N. GORICA O TRŽIČ -2/12 o KRANJ O LJUBLJANA 0/13 POSTOJNA O 0/8 K°oVJE ¿^¿J . o ČRNOMELJ MARIBOR o-1/15 PTUJ O N. MESTO -1/16 a O ^^ ZAGREB -1/16 O N NAPOVED ZA DANES Od obale pa do Predalp bo pretežno oblačno z meglicami in mogoče s kakšno ploho na zahodnem predelu. V Alpah bo zmerno do spremenljivo oblačno, vreme bo nekoliko lepše v višinah. Pozno popoldan se bo oblačnost povečala in bo do večera popolnoma prekrila nebo. V jugozahodnih krajih se bo pooblačilo, drugod pa bo še večinoma sončno. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do -5, ob morju okoli 3, najvišje dnevne od 8 do 14, v vzhodnih krajih do 16 stopinj C. Jù'.Iw TOLMEČ O 3/10 O GRADEC 1/12 TRBIŽ O 1/5 o -1/7 KRANJSKA G. /fV VIDEM o Xp 4/12 O PORDENON 5/11 ČEDAD O 5/11 CELOVEC O 0/10 TRŽIČ 2/9 o KRANJ o 0/10 S. GRADEC CELJE 2/12 O MARIBOR O 3/11 PTUJ O M. SOBOTA O 0/12 G* o LJUBLJANA GORICA O 0 N- GORICA 4/10 N- ^TO 3/12 7/12 ^ 4/10 04/7 --- ZAGREB 3/14 O KOČEVJE - O J ČRNOMELJ REKA 7/11 (NAPOVED ZAJUTRI Nad vso deželo bo vlažno in oblačno vreme z vmesnim šib- Jutri in v torek bo pretežno oblačno, občasno bo predvsem kim dežjem in šibkim sneženjem v visokogorju nad pri- v zahodni Sloveniji rahlo deževalo. bližno 1000-1200 m. SLOVENSKO 5TALKO GLEDALIŠČE ZA DEŽELO yURLANIJQ JULIJSKO KRAJINO TEATRO STABILE SLOVENO PEÏÏ LA REGIOKE IRIULI VENEZ IA GIULIA SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE www.teaterssg.itinfo@teaterssg.it KOLEDAR PRIREDITEV ZA MAREC Prireditve domo PONEDELJEK, 2. MAREC 9.30 Martin Waddell TI IN JAZ MALI MEDO abonma zlata ribica Zaključana za šola 11.00 Martin Waddell TI IN JAZ MALI MEDO abonma zlata ribica Zaključana za šola TOREK, 3. MAREC 9.30 Martin Waddell TI IN JAZ MALI MEDO abonma zlata ribica Zaključana za šola 11.00 Martin Waddell TI IN JAZ MALI MEDO abonma zlata ribica Zaključana za šola SREDA, 4. MAREC 10.00 Martin Waddell TI IN JAZ MALI MEDO abonma zlata ribica Zaključana za šola PETEK, 13. MAREC 20.30 KREUTZERJEVA SONATA po povesti Leva Nikolajeviča Tolstoja dramatiziral in priredil Branko Jordan abonma Rad A, pramiara z italijanskimi nadnapisi SOBOTA, 14. MAREC 20.30 KREUTZERJEVA SONATA po povesti Leva Nikolajeviča Tolstoja dramatiziral in priredil Branko Jordan abonma Rad B NEDELJA, 15. MAREC 16.00 KREUTZERJEVA SONA1 po povesti Leva Nikolajeviča Tolstoja dramatiziral in priredil Branko Jordan Rad C, pramiara, varstvo otrok TOREK, 17. MAREC 10.00 Anne Frank - Ksenija Murari LJUBEZEN ANNE FRANK ALI ZGODBA O ČLOVEŠKEM DOSTOJANSTVU abonma morski pes Zaključana za šola SREDA, 18. MAREC 16.00 Edoardo Erba MARATON V NEW YORKU ponovitve, Mala dvorana ČETRTEK, 19. MAREC 17.00 Edoardo Erba MARATON V NEW YORKU ponovitve Zaključana za šolnika ČETRTEK, 26. MAREC 19.30 Tamara Matevc ZALJUBLJENI V SMRT abonma pradhodna razarvacija, varstvo otrok in italijanski nadnapisi, Mala dvorana PETEK, 27. MAREC 20.30 Tamara Matevc ZALJUBLJENI V SMRT abonma pradhodna razarvacija, italijanski nadnapisi, Mala dvorana SOBOTA, 28. MAREC 20.30 Tamara Matevc ZALJUBLJENI V SMRT abonma pradhodna razarvacija, italijanski nadnapisi Mala dvorana NEDELJA, 29. MAREC 16.00 Tamara Matevc ZALJUBLJENI V SMRT abonma pradhodna razarvacija varstvo otrok, Mala dvorana Ha gostovanju PONEDELJEK, 16. MAREC ČETRTEK, 19. MAREC 19.30 Edoardo Erba MARATON V NEW YORKU ponovitve Kulturni cantar Janaza Trdina, Novo Masto TOREK, 17. MAREC 12.00 Edoardo Erba MARATON V NEW YORKU ponovitve Kulturni cantar Janaza Trdina, Novo Masto 19.30 Edoardo Erba MARATON V NEW YORKU ponovitve Kulturni cantar Janaza Trdina, Novo Masto 20.00 William Shakespeare VIHAR abonma SNG Drama Maribor SREDA, 18. MAREC 20.00 William Shakespeare VIHAR abonma SNG Drama Maribor 20.00 William Shakespeare VIHAR abonma SNG Drama Maribor TOREK, 24. MAREC 11.30 KREUTZERJEVA SONATA po povesti Leva Nikolajeviča Tolstoja dramatiziral in priredil Branko Jordan abonma Kulturni dom Gorica, zaključana za šola 20.30 KREUTZERJEVA SONATA po povesti Leva Nikolajeviča Tolstoja dramatiziral in priredil Branko Jordan abonma Kulturni dom Gorica, italijanski nadnapisi