narok.''*";" ",»U!" ■ ,., n« Ml H«l. - k.
•1h m» ••4 ■
;., .vtrtMa . -'<» ■• ■*« piliti:
um M-< m |l, - k.
- p,,l M» ■ < ••
VnteiMn
,, l"-.*t.'lil • -   1»"*ct» < I »..in -
£t. 3©.
\' Mariboru 4. .juliju 1JS(>K.
O/ioinil.i ■
Z i fuviiln.i dff -t..[,n .
vr-t.....        |.l rj.
i; kr., et* se nutinfit, Ikrjt.
kr. . •     ti-k* i'krat, 4 kr. ir M U*kl 3fcr»t-vr.'t* pismouki* sf |i| 41 u ■ jfju P" proili.ru.
Zu nak lin-k j« plafetl
kol.-k loli-liiprlj) ,,,  HI l.
K»k»pUi m M vraiiiju, ■•>'l"-i Mj M M»i{..vuljii., Iran kujejo.
Tec?«.j l.
pianom ..Domovine*4.
(.Konec.)
VT n ar 0ti ii era ozira tedaj slovenski narod ođ dualizma ni drtMCgll sprejel, kakor A-B-C-dnik Hasnerjev in pa. da zdaj ve*, koliko tla tirja celjska okrožna sodniju od slovenskih oseb za sodbe v slovenskem jeziku.
Morebiti pa so se pod dualistično upravo, podpirano od Dom." in naših državnih poslancev, naše gmotno razmere tako poboljšale, da radi preziramo to, kar se v duševnem ozira za nas ni storilo? Prav za prav se duševne in gmotne razmere ne dado ločiti; kjer se nič ne stori za poduk ljudstva, za. večo ouiiko in izobraženost, tam tudi ne more biti blagostanja, in da si vlada velikodušno privoli ktero malenkostno gmotno darilice: koliko koristi bo donašalo narodu, kterega omika se zanemarja;1'
Da se davki niso ponižali, tega nikomur ne bodemo opo-našidi, če ravno nismo te misli, da bi se nikakor ne dali ponižati. Naj se zmanjšajo stroški; posebno pri armadi bi ee dalo na miljone in miljone gold. vsako leto prihraniti. Stranka, ktera zdaj krmilo države v rokah drži, ima zmiroin svoja usta polna liberalnih fraz, da se jej vsak človek mora čuditi, zakaj da se vedno izogiblje tej ahilovi peti vseh evropskih držav. Povišanja davkov na res nismo pričakovali v sedanjih slabih časih. »Saj se ne upiramo dokladam, pa skrbeti bi se moralo na drugi strani za -azvitek obrtnijstva, za poboljšanje kupčijskih razmer, za zadeve kmetijstva, ktero zdihuje pod bremenom neprimernih nakladov, za svoje pridelke: za vino, žito, seno itd., pa nima pravih kupčijskih potov. Od vsega tega državni zbor ni imel časa se pomenkovati i le živinsko sol je v naglici vzel živinorejcem , ker so Magjari to zahtevali, ceno bele soli pa je ponižal za nektere krajcarje, za kolikor so hoteli Magjari. Ali tako postopanje ne pre-kneuje na glavo načela narodnega gospodarstva?
Pa naša naloga ni, kritizovati delovanje državnega zbora cislejtanskega. Omenili smo vsega tega le v dokaz , da slovenski narod tudi v gmotnem oziru od dualizma ni druzega dobil, kakor — kos železnice, ktero si sme zidati v svoji deželi na svoje stroške. In za to tolikanj hrupa, za stvar, ktero bi poštena vlada, brž ko spozna , da bi utegnila na korist biti deželi, sama morala v življenje klicati. Mi ne prosimo daril; kot zvesti državljani imamo pravico tir jati, da se nam meri z enako mero, kakor vsem drugim
vstvarjali dualizem , mi smo ga že našli gotovega in vprašanje je le bilo, kako bi se ravnali proti tej novi upravi. Ues je, da dualizma niste vstvarjali. pa ker ste ga pripoznali, ste ga utrdili, namesto da bi ga, kakor ste poprej sami obljubili, in kakor je od Vas pričakoval ves slovenski svet, skušali podkopavati, ker ima dualizeni v sebi še več o nevarnost za pri ho d njo s t našega naroda, kakor nekdanji centralizem. Da bi Slovenci bili ostali dosledni, ali bi še Beust in njegovi privrženci ministerovali ? Sami Pcho-Slovani, edini, ki so zvesti ostali svojemu prvemu programu, delajo sive lasi cislajtanskemu ministerstvu in ne mara, da mu v kratkem prerežejo rahlo uit življenja. Koliko izdatniše bi delala opozicija, ko bi tudi Slovenci s protestom bili stopili iz državnega zbora. Držal pa jih je tam strah, da ne bi še enkrat razpuščen bil kranjski deželni zbor, in da bi potem po novih volitvah še na Kranjskem zgubili narodne večine. Hrabri rod slovenski na Kranjskem! tega sramotnega suma si pač nisi zaslužil od tistih mož, ki si jih dvakrat neuplašcu po sto in sto glasih izbral za svoje zastopnike v trdem prepričanji, da bodo tudi oni neuplašeni stali za tvoje pravice, kakor ti v volilni sobi obdan od birokratov in žan-dnrmov s«; nisi upognil, niti ganil od za prav spoznanega pota. Naj bi prišlo do tretje, do desete volilne borbe, kranjski slovenski narod bi se ne bil izneveril, in kakor že dvakrat, tudi tretje-in desetokrat oslavil pred svetom slovensko ime\ In ko bi res, česar pa nikdar ne, moremo verjeti, zmagala birokratiška sila v zvezi z domačinu odpadniki, kaj potem? Ali bi se nam shibeje in hujše godilo, kakor zdaj? Ne! Pač bi mi bili moralično okrepčani; ne bilo hi med nami nobenega prepira; marljivo, pogumno in složno bi vsi delali in dosegla bi združena moč, kar zdaj ne zamoretuo po neslogi in malodušnosti.
Kar se je napak storilo, se ne da popraviti; da pa smo se enkrat spregovorili o tej že tolikokrat prežvekani stvari, k temu nas je prisilila „l)om." s svojo ofieijozno pohvalo postopanja naših državnih poslancev, pohvala, ktera je gotovo zanje najhujša graja in obsodba.
Da nam „nedoslednost ali oportunitatnost1, („Dom." jezikoslovcu je slovenski izraz za oportunitatnost — nedoslednost, tudi prav!) ni prinesla pričakovanega dobička, ampak nas le v sramoto spravila pred našimi slovanskimi brati, tega zdaj noben ne-pristransk rodoljub ne bode tajil. Ostane nam še preiskavati, ali res ni slovanske solidarnosti (to je trdil v svojem opravičevanji g. Svetec, in to trdi zdaj spet „Dom.", ali po svo-
Pa nam poreče g. Svetec: Saj nismo mi slovenski poslanci|jem prepričanji, ali po ukazu „Pressbureau-a" nam ni znano) in je
Listek.
Listi iz bele Ljubljane.
VIII.
(hbod „Sokola" in slavni sprejem v okolici ljubljanski, v Jeiioi, ipodnjih, »rednjih ioj gorenjih Gameljnih, v Šniartnu, Tacnu, na broda, v Vi/.inarijnli, St. Vidu in v Sliki i
Kako bi začel, da vredno popišem dan, ki globoko \tisiien ostane vsakemu v dnu domoljubnega srca, ki bode zapisan s zlatimi pismenkami v zgodovini mladega „Sokola", V zgodovini slovenskega rodoljubja. Kako bi izrekel presrčno zahvalo vrlim prebivalcem okolico ljubljanske, ki so tako sijajno pokazali, kako gorko čutijo za domačo reč, kako ljubeznjivn. velikan-j sko in sijajno sprejemajo in pozdravljajo domačine, ki se trudijo za to, da obvelja domaća stvar, da pridobi narod svoje pravice. Ponosno sme reči „Sokol", da tacega sprejema še ni doživelo nobeno društvo na Kranjskem, ponosno pa se tudi sme ozirati mati Slovenija na take sinove, ki domorod-nemu društvu naklanjajo toliko čast, in s tem kažejo, da njih srce gorko bije za slovensko reč, da je narodna zavest živa pri njih, da nasprotna Bila ni zadušila ljubezni do svojega naroda. Sprejem, kakor gaje napravila okolica, skozi ktero je hodil „Sokol", ni posamezno delo enega uli druzega, ves narod bil je enega srca, povsod ista ljubezen, ista navdušenost, povsod veseli presrčni obrazi, z eno besedo „Sokol" bilje povsod doma. in pozdravljen, kakor pozdravlja brat brata. Velikansko in sijajno okinčanu bila jo cela pot, koder je hodil, čez dvajset slavolokov s krepkimi napisi, pozdravi mladih zalili deklet in funtov, mož in žena, županov in duhovnikov, vse vrstilo so je lako hitru, da veselja poskakujoče srce ni moglo tako hitro vsega sprejemati, Preslabo je mojo pero, da bi mogel popisati ta dan tako vredno, tako sijajno, kakor je bil, le slabo senco moram ti podati, drngi čitatelj.
Ob (I uri zjutraj zbralo se je nad (10 „Sokolcev" v telovadnici, od koder so odrinili po nagovoru g. staroste Debevca in podstaroste g. Grasseli-ja. Uniformirana lastna godba svirala je vesele potnice, in sprcinljevalo je mnogo pevcev z svojo krasno zastavo in drugih prijateljev „Sokola" proti Jezici. Pri Urbančku pozdravi prva deputacija prišedše, ki se podajo skozi slavolok /. napisom: „l»og živi Slovence, naše domoljube" na vrt l'o kratkem počitku, ko se jo zahvalil starosta pozdravljajoeiiu fantom, in so pevci zapeli pesem, podajo so ,.Sokolci ' skozi drugi slavolok, kije imel napis ..z Bogom", naprej proti pivi namenjeni postaji. Pri „ruskem cesarji" bil je zopet slavolok čez cesto, ravno tako pri županu Frjančku v Jezici, kterega odbor „Sokolski" pozdravi. Pri Aleši bil je prvi reči počitek in zajutrek. Tudi tukaj je bil narejen slavolok z narodnimi zastavicami okinčan, Zastavo so prevzeli trije fantje iz vasi, kterih eden jo je potem tudi nosil naprej. Po znjutreku zapelo se je navdušeno nekaj pesmic, in pozdravili B6 fantje in možaki, kterim se je bralo veselje na obrazih, ter tudi razdelilo več podučnih knjig, kakor sploh pozneje na vsej cesti v vsaki vasi.
Krasen bil je prizor na Črnuškem mostu, ko je „Sokol" in velika spremljajoča ga množica korakala skozi slavolok z napisom ,,\a zdravje" in „živio". Na griči, ravno nad savskim mostom pokali so možnarji, in množica žensk in moških migala je z rutami in zastavicami prihajajočim nasproti. „Sokolci" odzdravljali so s krepkimi „živio" klici ter sukali svoje klobučke po zraku. Na levo sc obrnivši, in veselo prepevajo skozi gojzd, dospela je množica kmalu do spodnjih (lamel j. Pri slavoloku z napisom ,.l!og živi Slovenec naše brate", pozdravilo je zopet ljudstvo prišle, kakor mile goste, možnarji so pokali in sokolska godba igrala je domare popotnice. Pri izhodu iz vasi bil jo zopet, slavolok in kmalu dospelo je druitvo do srednjih (iamelj, kjer jo je pozdravljal zopet, strel in slavolok zjmpisoni „z veseljem sprejeli dragi Slovenci naši bratje".   Skozi slavolok na izhodu vasi z napisom „Z
torej ne morejo „razdirati" slovenski državni poslanci in sploh
stareji naši prvaki".— Da imajo vsi Slovani neke skupne pojmo ve j bo menda priznala Se ccl<J „Dom.", in da je med temi prvi: si ohraniti svojo sloVlIDSko narodnost, JO razvijati po vseh postavnih sredstvih, in tako povzdigovati svoj slovanski narod do iste stopnje . ktera mu gro po številu, po telesni in duševni zmožnosti, tudi temu ho menda pritrdila „Dom." V tem so torej solidarni vsi Slovani, v tem podpirajo drug druzega, kolikor to dopuščajo zunanji' okolsniie. in ta solidarnost seje pokazala in se pokaže pri vseh priložnostih, kedor kterikoli med slovanskimi rodi se ima bojevati za svojo narodnost. Ona se kaže v vsej slovanski publicistiki - izvzemal deloma poljsko, — in 8e je res časnikarstvo izrek javnega mnenja, se moramo veseliti očividuega napredka, ki ga je storila v kratkem času slovanska vzajemnost. Sredstva pa, po kterih si misli vsak slovanski rod ohraniti svojo narodnost, so različna in v teh tudi ne more hiti nobene enakosti. Ceh o si o van i se drže" svojega zgodovinskega prava, ker se jim to zdi najboljša pot, doseči svoje namene; mi Slovenci, ker nimamo zgodovinskega prava, smo se morali odločiti za narodno, ker vemo, da le v narodni skupini si za moremo ohraniti svojo narod nos t. Čeho-Slovani pa nas Slovence nikdar ne bodo silili v tako skupino, v kteri bi v nevarnosti bila naša narodnost in sum, kterega je zarad tega izrekel g. Svetec in nedavno „Noviee", ni opravičen. Znano nam je iz gotovega vira, da Ccho - Slovani, ko bi si pridobili veljave pri vladi, bi se ravnali po naših željah in nas podpirali v vsem, kar mi sami zase spoznamo za.najboljša sredstva. Ta strah Svet-čev je torej prazen, in ne sine' rušiti solidarnosti med nami in Cehi.
Se veni stvari solidarno postopajo vsi Slo v a u i, in to je: federalistična ideja. Za to so vsi zavzeti, naj si bodo posamezne skupine zgodovinske ali narodne. Da je federalistična osnova edina, ktera zamore zadostovati vsem razmeram, in ko-nečno srečno rešiti slovansko vprašanje, je pripoznano, in bilo bi odveč govoriti 0 stvari, ktera je na vse strani temeljito preisko-na in dognana. In ravno predi loj solidarnosti so najhuje zgrešili slovenski državni poslanci.
Kako si „Dom." politikar domišljuje slovansko solidarnost, nam ni razumljivo, kajti s tem, da brez vsega dokaza trdi: med Slovani ni nobene solidarnosti, dokaže k večemu svojo nevednost in slepoto. Morebiti pa le noče in ne smd vedeti, in noče in ne srnd videti.
Naj „Dom." reče: da ali ne: kar je, je. Vsi Slovani imajo naj važni Se skupne pojmove, in morali bi biti še veči otroci v politiki, kakor je ..Dom." politikar. ko bi solidarno ne delali za te svoj o s k u p n e poj m o v e.
„Domovini" pa stavimo h koncu samo eno vprašanje: Je-li ona za narodno slovensko skupino, ali ne? Prosimo odgovora.
Bogom bratje" prišla je eela množica, ki je prihajala vedno veča do gorenjih (iainelj, kjer je čakala majhna domača godba. Zopet so pokali možnarji, pri slavolokih narejeni so bili, kakor že v prejšnih Oameljnih, celi drevoredi iz lipovih vej in Bmerečič, vmes mlaji z narodnimi zastavami, hiše bile so okinćanc s cvetlicami in seinteilje celo s prižganimi svečami. Slavolok imel je napis: ..Živila Slovenija", in na drugi strani „vse za sv. vero in krščanskega cesarja". V vseh treh (iameljnib ostali bo ,.Sokolovci" ter zapeli nekoliko pesem in pozdravili župana .leras-a. Sprejem v vseh treh vaseh bil je tako prijazen, in ljudstvo tako veselo in navdušeno, da je vsakemu srce veselja igralo videti tak narod. Za veselimi glasovi sokolske in gameljške godbe, ki ste se vrstili med Beboj, korakali smo proti prijaznemu Šmartno. Slavolok z napisom „Zivi ves rod slovenski", kazal je, da tudi tukaj bivajo vrli domoljubi, strel, živiokliei in veseli obrazi ljudstva bili so porok, da je „Sokol" dobro došel. Pozdravivši duhovne gospode, ostalo je društvo nekaj časa pri Ježarji, ter se je okrepčal vsak s kaplico dobrega vina. Kmalo pa je bilo treba naprej proti Tacnu, kjer je bila v zelo okinčani cerkvici sv. maša, pri kteri so poli ..Sokolovci" in jih spremljajoči pevci čitalnični. Tu na meji pred Tacnom bil je eden naj lepših trenutkov vsega izhoda. Z veliko tribojno zastavo čakala je množica ljudstva „Sokole" in na čelu deputacija več ko 20 deklet okinčanih s cvetlicami. Zala hčerka Koširjeva iz broda prijela je za besedo ter pozdravila s presrčnim govorom društvo tako le : ..Častiti domoljubje! Dovolile mi. da vzdignem svoj glas, ter izrečem in Vam naznanim svoje misli v imenu vseh svojih sosedov. Radostno nam bije srce videti Vas, predragi domorodci, pred domačim pragom. Srčna hvala Vam, da ste nas razveselili in počastili danes s svojim prihodom ii da hočete obiskati našo cerkvico, O kako smo veseli, da imamo dane pri ložnost pokazati Vam, dragi bratje, da tudi mi ljubimo narod. Zagot Vas danes vedno biti z Vami enacih misli.   Zatornj zdihnem z Vnrai
Ižimo se od Celio-Slovanov!
Pravila
občimkf zuliiiue in posojilnici' v Knrlinoveui.
§. 12.   Kako se redni ud postane,  kdaj se preneha in kako se u d s t v o  z g u b i.
1. Med ude se stopi s podpisom pričujočih pravil, će je odbor sklenil, da prejme tega, ki želi društvu pristopiti.
2. Odboru gre pravo, da prošnjo vsacega, ki želi stopiti v društvo, odreče, če prosiveo nima lastnosti, kakoršne se po teb pravilih od rednega uda zahtevajo, ali pa če hi se spoznalo, da bi bilo društvu na škodo, če bi se prošnji zadostilo.
8. Proti ovrženi prošnji se sme pismeno pritoževati pri prihodnji skupščini.
4. Pravica biti dalje ud, se zgubi po sklepu odbora in izreku skupščine, če kdo nima več lastnosti, ktere se od vsacega uda tirjajo, ali pa če ne spolnuje več dolžnosti, ktere je s podpisom teh pravil prevzel. Predlog, da kdo izgubi udstvo, sme storiti odbor, tedaj, če se ud skozi 3 mesece za ponovljeno opominjanje ne zmeni, ali če ud kot dolžnik pusti reč tako daleč priti, da se mora posojilo od njega s sodnij.ikiini pomočki tirjati, tedaj tožiti.
5. Ud prestane biti vsak. kdor umrje in kdor se en mesec naprej odpove. Odpoveduje se pa vedno le prvi dan meseca.
6. Vdovi, ki želi na mesto umrlega moža stopiti v društvo, se ne sme odreči prošnja, in ona tudi nepretrgano stopi na mesto svojega moža.
7. Ud, ki izstopi (ali njegovi dediči) sme tirjati od društva, kar je gotovega uložil, z obresti, kolikor mu jih je pripisanih. Deleža od društvenega imetka nli pa dobička ne more zahtevati.
8. Ud, ki izstopi, tudi sme zahtevati, da se med letom oprosti zaveze, ktero je prevzel za ta čas, dokler ostane ud, zlasti zaveze proti društvenim upnikom.
9. Društvo sme tudi tako zabtevanje odreči tedaj, ko bi bilo namenjeno in sklenjeno, da se koj dolgovi društveni poplačajo, in koj društvo razpade, zbog slabega stanja društvenega imetka. V tem slučaji mora spolno-vati ud, ki izstopi, kakor drugi udje, vse zaveze in dolžnosti, ktere je pri vstopu prevzel — če imetek društva ne shaja.
10. Izstopli ud se med društvene zadeve ne sme mešati pod nikakor-šno pogodbo, on sme samo zahtevati, da se mu napravi in izroči prepis poslednjega mesečnega računa in splošni pregled o društvenem premoženji in dolgovih. Stroške za to nuna on plačati.
18.  O 1 e t n e m o s t a n k u.
1. Ce se odračunijo vse obresti, (za uložnine rednih in podpiravnih udov pa za izposojene denarje) če se odštejejo vse uložnine, plačila za službe itd. se vidi, koliko je čez društveni kapital.
2. Tak preostanek pripada po končanem celoletnem računu najmanje na pol k društvenemu kapitalu (Reservefond), ostali znesek pa se porabi za dobra dela, ali sploh za javni blagor.
H. Koliko se od druge polovice za rezervni fond in koliko v kakor-Snikoli drugi namen odloči, o tem sklepa skupščina po predlogu odborovem.
§. II.   O r a z p a d u d ruš t v a.
I. Sklep skupščine, da razpade društvo, velja le tedaj, če ste ,J/3 rednih udov za društveni razpad glasovali,
2. Utemeljitelji in častni udje v tij okolšeini ne sinejo glasovati.
8. Po veljavnem sklepu, da društvo razpade, se hitro pobira in iztirjn, kar ima društvo od udov še dobiti, pri vsem tem se pa dogovori in pogodbe ž njimi storjene ne smejo kratiti.
•1. Z gotovino se koj plačuje upnikom, in sicer po vrsti, kakor se kteri oglasi.
iz globočinc srca: Oj da bi nam previdnost božja dala, da bi vera rodila
slogo in ljubezen, da bi se pobratil narod v teb k večni slavi po besedah
pesnika: *;e nam je ljubezen mati
In sloga nas pobrati, Vecnn bo Slnvjanom čast.
Zatoraj, delajmo za vero, dom, cesarja, da nam Slave bo sijala zarja,
pokažimo, da vsi, vsi smo korenine prave, otroci Slave.   Saj više dolžnosti
in slavniše ni, kot za domovja čast, blagor in srečno rast deluti, dokler naš
Triglav stoji''.
Stoterni živio-klici doneli so tem z milo navdušenostjo govorjenim besedam, po kterih so brhka dekleta obdarila ..Sokolee" z lepimi šopki. V imenu Sokolov zahvalil se je „Sokol" N. ter navdušeno „N'a zdravje'' zakli-cal vrlim domorodnim Slovenkam , znanim zarad njih lepote po svetu. Po končani sv. maši odrinilo je društvo iz Tacna z lipovimi drevoredi okinčanega skozi slavoloke z napisi „Na zdravje", ,,P3og živi Slavjane" in ,,Vse za vero, dom, cesarja", ki so bili razstavljeni po vasi, proti Koširju na brod. Kakor so pokali v vsaki vasi in med mašo možnarji, tako tudi zdaj. Z obema godbama približamo se do Koširjevega posestva, kjer je bil drugi počitek in zajutrek. Pri vhodu bil je lep slavolok s cveticami okinčan. Veselo se ra-dovaje pri godbi, petji in plesu minule so kmalu kratke ure in treba je bilo odriniti proti St. Vidu. Pred mostom čez Savo bil jo zopet krasen slavolok z napisom: »Večna bo Slavjanov čast" , in na drugi strani 8 prisrčnim „z Bogom dragi bratje". Pred Vižmarji zopet slavolok, pokanje možnarjev in prijazno pozdravljenje vaščanov, ki so izročili pismen pozdrav po svojem županu Planinšeku. „Sokolovci" se navdušeno zahvalijo in hajdi naprej proti Št. Vidu. Tu jo narastla množica ljudstva že na tisuče, pridružile so se tudi v Vižmarjih vrle pevke iz Št. Vida in Vižmarjev ter obdarile „Sokolovce" s šopki, Pred Št. Vidom pozdravi banderium na konjih, treh lepih šimeljnih, prihodnike in na čelu banderium in sokolska godba, odzadaj neizmerna mno-
5. Za dolgove, ki presegajo društveni imetek, so porok vkupno vsi redni odje, in ti dolgovi se razdelujejo po razmeri s premoženjem, ki ga imajo redni udje pri društvu in kakor dokazujejo njih knjižice.
i). Pri razpadu društva dobi društveno premoženje obrtnijaki lola v Karlinovem.
IS, Pravdanje (proces) je sahranjeno.
1. Prepir in pravde, ki nastanejo med udi glede obse/ka in misel pričujočih pravil, ali pa zarad skupščinih sklepov, se določijo in poravnajo v prvi skupščini z večino pričujočih udov, in se proti taeemu odloku ne gre, niti vpirati, niti dalje pritoževati; naj manje pa se sme proti tacemu »kupščinemu odloku rabiti pot pravice, ker se sploh vse postopanje sodnijsko zabranjuje.
2. Razprave med udi iti odborom, ktere v teh pravilih niso na ravnost odkazane za skupščino, rešuje poljubna sodnija (8chiedsgericht) če se noče čakati do prihodnje skupščine.
3. Da se sestavi poljubna sodnija, voli vsaka stranka štiri izmed društvenih udov, izmed teh, ktere, je prva stranka volila, izvoli druga stranka dva in ti štirje, od obeh straneh izbrani, razsojujejo z ravnateljem, in če se on za pristranskega spozna, s podravnateljem po svoji vesti in svoji vednosti; proti razsodbi poljttbne sodnije se ne smo dalje pritoževati, ampak obe stranki morate biti zadovoljni s takim odlokom.
4. Predpis, da je pravdanje zabranjeno, ne velja o tem, kar ima društvo zaostalih posojil tirjati, marveč ima založnica [travico nemarne dolžnike vse tirati k sodniji v Karlinovem.
§. IG.   Društveni pečat.
Društveni pečat ima naslov: „Moči združi, blago množi" („Sily spoj. Muho stroj") z napisom: ..Založnica in posojilnica občinska v Karlinovem
§. 17.  O veljavnosti in prcineinbi pravil.
1. Ta pravila so veljavna, kadar jih slavno c. k. deželno poglavarstvo potrdi.
2. Po 5j. 22 društvene postave dne 2(1. novembra 1852 je e. k. de ielni komisar opravičen, da gleda na to, da se po teh pravilih ravna, iu da v javno korist po potrebi pregleduje opravo društva.
3. Predloge za preinembo pravil, predloži odbor skupščini, če se mu za napredek društva uspešni zde, in če skupščina predlog prejme, ga c. k. deželnemu poglavarstvu predloži v potrjenjc.   Predloženi predlogi se ne vpel jejo, dokler niso dobili omenjenega potrjenja.
4. Češki tekst teh pravil je avtentičen in zborovanje se vrši v češkem
jeziku.
V Karlinovem due 20. februara 18(i,r«.
Opomba: Administracija „Slov. Nar." je pripravljena, vse formulam občinskih založen: Glavno knjigo, dennik, uložne knjižice itd. preskrbeti, ko bi se kje na Slovenskem ustanovila enaka društva.
Dopisi.
Iz Izubijane, 1. julija. A. |Izv. d.| (Dr. C08ta zopet župan; izpuščeni dijaki in fantje). Iz prav gotovega vira Vam naznanjam, da je rehabilitacija dr. Oosto že tukaj, in da morebiti, ko bodo tiskane te vrstice, bode sedel dr. Costa zopet na županovem stolu v veliko jezo slavnih promemoristov. Hvali1. Bogu, da je vendar enkrat rešena ta stvar. Kaj pa bo z „Južnim Sokolom'-?   Pričakujemo težko odgovora!   Kdaj se odloči
slavno ministarstvo?
Tri dijake, ki so bili v preiskavnem zaporu zarad tepeža na Jezici so izpustili te dni , kakor tudi vse kmečke fante, kterih je bilo menda zapr-
tih 20 zarad te stvari. Konecna obravnava utegne kmalu biti. Nesramno obrekovanje, da je bilo vso od narodnjakov osnovano, je popolnoma umolknil«« in so se širokoiistne/i do celega potuhnili.
I«Izubijane,-.julija. A.ilzv.ihtp.') (Tiskov na pravda „Triglav a";
slovenska lipa?) Danes 'j u t raj je bila pri tukajšnji deželni sodniji konecna obravnava proti g, Petni I. raueli-U, odgovornemu \rediiiku „Triglava". Predsedoval je g. dežel, vilji svetovalec Mataviek, prisednika bila sta gg. dež, svetovalca Heinricher in Gertscbar, Državni pravdnik iu tožnik bil je g, /1. Lehman.
(iosp. Peter Groselli bil je krivega spoznan prestopka zoper javni red po g, 302 knz. zak.. in obsojen ua S tednov z upora in liO gl. z gube na kavciji. Štev. 26 „Triglava ne sme" se dalje lazširjevati. stroške plaća obsojenec, in ima naznaniti razsodbo v svojem listu. (iosp. Oraselli naznanil je koj pritožbo. Razsodba pravi, da članek „unsere Deutsidiliheralcii" je popolnoma pripraven dražiti slovenski narod zoper nemškega, torej je objektivno dokazan prestopek. Sodnijska obravnava jo bila ravno v tisti sobani, v kteri se je pred I kvatri vršila znamenita in nepozabljiva pravda „Južnega Sokola". Zdaj bi pa bila tudi manjša soba dosti prostorna, ker poslušalcev ni prišlo ravno veliko število. — Zakaj ne? —- „Kaj bom hodil poslušat, saj naprej vem. da bode „Triglav obsojen. Tako mi je nekdo prav nevoljno odgovoril na poziv, naj gre /. menoj k tiskarni pravdi „Triglava".
Novo politično društvo se za enkrat ne bo imenovalo „slovenska lipa", kakor je bilo ravnokar sklenjeno. Zakaj? Izrok je nekaj čuden! za to, da se ne bodo strašili tisti negotovi narodni elementi pristopati, ki so nas ravno v političnem življenji že tolikokrat pustili na cedilu! Fiat!   Bodemo videli, kam jo bomo privozarili s takimi idejami!
Iz Ptuja. (Izv. dop.) V naši državi nemški in magjarski živci j srpo gledata na slovanstvo iu vse jegOVO dušno gibanje, v strahu si, dane bi prvemu spodletelo že oddavna priljubljeno vrhovno satnovlastje in sn vvedla vsem pravična ravnopravnost, in ravno ta sebična pohlepnost je kriva, ka ni oživela ustava od 1,^49 leta in pozneje se spodrinila veljavnost blagih in pravičnih zakonov; drugi pa, kakor jezični osredek, ne imajoč na velikem svetu nikdar ni enega sorod njega brata, vendar hote se širiti in množiti na račun drugih narodov, zlasti slovanskega, hoje se za svojo kožo, blujo struji na ogerske Slovane iu potem na Rusove po nauku barona Vcsselenvcga Nikole*), kteri Puse slika v najstrašnejših podobah kot nevarnega strahonja ter nosilca skrajnega divja-štva, nasilstva in podobnih grehov. Zavist in lagodna vest sezovlje toliko pošastno prikazni na obzorje, vrh tega pa tudi zajemanje iz. kalnih virov, ali da pravilaejSe rečem, iz smrdljivih kaluž, namreč: iz nemških piscev menda potujočih po Ruskem, toda ne znajočih ruščine, ter zato občečib s tujci naseljenimi v vseruski earjevini, iščočih in zbirajočib zaklade, inači pa črtečih slovanstvo, ali pa iz poljske prestave, čije postranske namene predobro znamo. Tedaj zloba in nevednost slepiti in voditi nemško in magjarsko pisateljstvo oziroma na slovanstvo iu posebno na Ruse; isti Kini skozi poljska očala gleda ruske razmere, ter potem sodi iu sklepa, kar zavaja nemško in inenje zvedeno slovensko duhovništvo, ka ima toliko zavilnane nazore o našem severnem stricu, žolč na njega bluvajočo, če jo le količkaj prilike in povoda. L848-9. 1. je v graški bogoslovnim inači na glasu bogoslovsko učenosti in pobožnosti slavni duhovni očeseineniški iskal, razume se črepajoči iz motne mlake, Rusove, Cehove ih druge Slovane vsaki teden v pnlitiško-crkveuein razgledu razpinati na zasramovalno tezavnico; mi Slovenci prebirajoči spise in knjige o Rusovib i/ bistrega curka prepričali smo se, ka tudi ta duhovni Nemec obleznen sčrno strastjo proti nam krivo sodi Slovane, zato smo najprvo izropolali napačni' razklada, potic pa naznanili tako pristransko predrznost, ravnateljstvu proseči, da se g. Scb. nikoli večne drzne nas Slovencev nametati z blatom, in od tega hipa je nehalo zlobno kvasanje, vendar še pravi nagledi so ostali pri neslovenskih bogoslovcih, kteri kesneje niso skrbeli za to, da si popravijo iu očistijo mračne pojme iu hrapave pomisli s treznim prebiranjem in učenjem. Taka
*) Kine Stiinme Qb«3T die unguriseho mul llaviaoho Nutiuiialitlit. Leipzig H44.
žica, potem vrle pevke prepevaje lepe domače pesmice pred „Sokolovci", za njimi zopet neizmerno ljudstva, tako je korakalo društvo v slavnem , zmngo-nosnem sprevodu v Št. Vid. Frcd vasjo bil je slavolok z napisom „Rog daj srečo", ravno tako bil je slavolok pri vbodu h kraljicu in pri izhodu iz vasi pri Vojdovi hiši, in v vasi Trati eden. Pri vhodu delila so dekleta šopke „Sokolovcem", ki so bili tako že vsi obloženi z venci sprejetimi iz milih rok slovenskih domorodkinj. Po obedu začelo je prihajati vedno več in več gostov iz sosednih vasi, iz Ljubljane. Kranja in Loke. tako da je bil veliki prostor na vrtu kmalu pretesen. Med godbo, zdravicami, govori in raznim razveseljevanjern minule so hitro ure. Po f<. uri začela se je beseda. Mlada hčerka kraljičeva pričela jo je z deklamacijo, sprejeto z navdušeno pohvalo. Glasila se je deklamacija tako le:
Iz vseli obrazov sije milost živa , Povsod veselje glasno se odkriva, Topovi z gričev pokajo pozdrave. Povsod vije'« Blovenske se zastave, In lok za lokom olepšava cesto , Slovesnost oznnnuje vsako mesto, Cvetoče deklice, mladi junaki, Žene, otroci, stari Se možaki I* krajev raznih semkaj so so zbrali, Da z nami bi svečanost praznovali. In kaj pomenja to gibanje glasno? Kaj hrup leta iu pripravljanje krasno ? V Šent-Vidu se veseli god praznuje, Vsa fara naša danes se raduje, t*a ai učilnieo je vstanovila,
Haduje pa se poleg tega tudi, Ker društva slavnega pri nas so udi; Priletel „Sokol" k nam je plemeniti; Sprejeti ga in sebe ž njim čestiti Želimo, njega srčno pozdravljajo, Naj ve, dajo prišel v domačo krajo I Tedaj veBelja dvojnega nain sreča i Hi enem dviga srca plameneča. Naj torej bi učilnica cvetela, Sadu stotero blažega imela, ln Rog nam blagoslovi to napravo! llog živi „Sokol",  daj mu vspeh in slavo!
Kar z nami vred gotovo vso Posavje Želi mu, kliče z nami vred: na zdravje!
Ki v nji bo njo mladina se modrila;
St. Vidska dekleta zapela so z občno ogromno pohvalo več pesmii in morala nektore ponavljati,   Zbori, ktere so peli „Sokolci" in pevci bili sr.
z veseljem sprejeti. Da je smešna igra „Kljukee je od smrti vstal" zbudila mnogo smeha, ni treba še le omenjati. Po igri začel se je ples na travniku in občno veselje trajalo je do mraka. Ves čas, kakor že tudi pri dohodu, grmeli so možnarji na griči pri prijazni hišici nad St. Vidom, kjer je bila razpeta tudi velikanska zastava. Kmalu je zapela (romba k odhodu, in lo-čivši od predragih rojakov podalo se je, društvo po osmi uri proti domu. Po poti pozdravljalo je ljudstvo pri vseh potih in hišah prijazno „Sokolee". Hudo vreme se je jelo bližati, in ravno se je vlila ploha mulo pred Šiško. Pa tudi dežju vkljub je korakala množica z godbo skozi razsvitljeno Šiško, kjer so zadnjikrat groineli možnarji, iu kjer so vrla Siškarska dekleta izročila krasen vence za zastavo. Tako je piiromal brez najmanjše nezgode ali nerodnosti zmagonosuo „8okol" nazaj v svoj tabor. Ljubezen in spoštovanje naroda, navdušeno domoljubje in bratovsko porazuinljenje sprcmljevalo ga je po vsej poti. Pokazal je svetu, da ga narod ljubi in čisla, pokazal je pa tudi narod sijajno, da ni tako suro'v, kakor hi ga nekteri radi razvpili, da ve slavno počastiti rojake svoje iz mesta, ki pridejo k njemu kot domačini, in se vedo pošteno obnašati. Svoj k svojim, to je ravno čudna moč narave, ktere ne izrujc nobena sila sveta. Večno nepozabljiv hode ta proslaven dan ostal, sijajno bo kazal fu pričal našim nasprotnikom, da njihovo nenaravno, narodu ptuje in zoperno počenjanje ne more imeti vspeha. Brat z bratom, rod z rodom, pravi srbska pesem, in svoji k svojim česku, in to naj velja tudi nam. ki smo vejica velicega stebla slovanskega, nad kterim sobice nikdar ne zaide. Misel narodnosti in domaćega življa, sijajno je zmagala »In*' 28. junija ob bre-gih ljubljanskega Posavja. Naj ostane ljubezen med nami, iu za našo sveto 1 čo reč, tako čista, kakor 80 valovi bistro nošo Save, v to ime kličem (išeno: Živili vrli prebivalci vseh vasi, kar smo jih slavno obhodili dne unija radovaje se v pravi bratovski ljubezni. ..Slavu Vam, vrli rojaki", r ne boderno pozabili tega dne I A. L—č.
je s sedanjim vrodništvom graškega politiško-erkvenega dnevnika „ Volksblatt"*) ki pogostoma gnjmro brodi 0 Rušili in Srbih, streljajoči na uje strelicami namočenimi \ zlatenici, med redki lehko bereš, ka enake bire ljudem ni toliko /a krščanska načela, kolikor za ponižanje in grjenje slovanskega življa. Vsled tega preprijazno in bratovsko opominjamo Slovence, kteri so podpirali ta časnik. blagOTolijO mu »loto dati, naj si gaNemd vnemar rede, mi kakor časni i in iskreni rodoljubi slovenski nismo \oljni svojimi norci kupovati strupa nam in naiim bratom namenjenega. Vedeti je tudi treba, kar glasno svcdočijo zgodovinski listovi, kfl krščanstvo toreče nam se od nemške strani, nikoli ni pognalo globoko korenik, ker navadama je bilo le zaslon drugim namenom, postavimo nemčenju, podjarniljenju, zbog tega so se tudi Slovenci tako trdo-korno upirali, krščanstvu od onod prihajajočemu, nikakor po Cirilu in Metodu. Ličina se mora sneti z lesičjega lica. Nemci radi trobijo o ruskem razkolu, o nemškem protestanstvu pa molkom molče, čeravno nam je on mnogo bliže od tega; večkrat se nam tudi oponaša, ka se priklanjamo ruskemu knutu; res ne bi bilo čuda, vsaj ruski knut je na vsem svetu menda edina reč, ktere se lecajo celo nemški brezbožniki, ki se ne boje niti Boga, ne poznajo pravičnosti, in pa oholi in prevzetni magjarski ali pomagjarjeni velikaši, ki hočejo iz 1 miljonov imeti 15 miljonov povoščenih brkašev po pretvoril našin-cev in Romunov. Da ni straha in bojazni od Rusa, kako še le hi delali z nami. Dičimo in ponašamo se z mogočnim severnim stricem, ki šteje 75 miljonov ljudi stanujočih ua velikanskih prostorih merečih 400.000 štirjaških milj, ki odstranivši robstvo ogromnimi koraki napreduje v omiki in še glede na rost, okrep in razvoj dolgo ni dospel do temena, umno je toraj speval P. Štov: „Prvo kolo Ruska ima".
V Belemgradu, 27/15. junija. [Izv. dop.] Včeraj je trajala celi dan obravnava proti ubijalcem knježevim. Začela se je oh i), uri zjutraj in trpela do poldne, popoldne pa od 3. ure do 7. Ker ni bilo mesta dovolj pripravnega in prostornega, da bi mogel ves slušajoči svet se v njem razprostreti, izvolila se je jedna šupa v policijskem dvoru. Trinajst obsojenih je bilo in ti so: Maric, Kosta Radovanovič, Žorže Radovanovič in Rogič, neposredni ubijalci knježevi; potem Ljuhomir Tadič, Atanasije Atanackovič, Bogo-slav Petrovič, in Blagoje Petkovič, ki so imeli ubiti ministra notranjih del Nikolo Hrističn, iu Ivkovič, ktereniu je bilo odločeno, da ubije vojnega ministra Milivoja Blnznavca. Ljubomir in Pavel Radovanovič, oba dva odvetnika in brata poprej imenovanih dveh Radovanovičev, izdelela sta črtež vsega ubij-stva s Simonom Nenadovičeni, bratom knjeginje Karažorževičeve, kteri (Nenad) pa tega noče priznati. Ljubomir je bil v jetnišnici, obsojen zavoljo lažnih obligacij, Pavel pak je potoval po Avstriji in tam koval to hudodelstvo, v najemu in plačilu Karažorževiča. Zadnji obtoženec je bil neki krčmar, ki je imel samo narod za punt netiti in pripravljati.
Sveta se je bilo vrlo mnogo skupilo iu to najodličnejega.
Državni tožnik je počel tožbo razvijati. Iz nje se je doznalo, da so Radovanoviči že pred dvema letoma mislili ubiti knjeza V Ivanki, kjer je bil jeden izmed njih, da zločin izvrši, drugi pa so bili izdelali novo ustavo za Srbijo. Ker se je pa knjez v Ivanki kratko časa mudil, odložilo se je ubijstvo. Zavoljo te reči se je pogovarjal Pavel Radovanovič z Nadiniirom Jankovičem in Milovanom .lankovičem, sodelafeljinin „Zastave", ter jima predložil ustavo, v kteri soje nameravalo na republiko, ako pa bi to nemogoče bilo, da se pozove Peter Karažorževič na prestol s tem pogojem, da podpiše ustavo, predno stopi na srbsko zemljo, Ta ustava se je bila zadnji čas Karažorže-viču že v podpis poslala.
Oni dvojici ste bile namenjene ministerske stolice: od hudodelstva pak sta odsvetovala, ter rekla, naj se knjez Mihajlo odpravi, kakor so odpravili Vlahi svojega Kuzo.
Ko jima je pa Pavel zagotovil, da brez uboja ne more iti, mignila sta z rameni, pa mu rekla, naj dela , kakor hoče. Pri Pavlu Radovanoviču so našli šifrirano pismo, kterega je pisal tajniku knjeza Aleksandra Karažorževiča. in dokazano je, da so dobivali zapletniki denarjev od knjeza Aleksandra.Nobeden od njih nima premoženja, a vendar so človeku , ki je bil izvedel njihove namere, plačali 800 cekinov, samo da hi molčal.
V zadnji nameri so hoteli ti ljudje Aleksandra in njegovega sina le porabiti za svoje orodje, da bi namreč dobili od njega denarne pomoči, trpeli pa bi njega tudi ne bili dalje, kakor toliko časa. da bi bili mogli republiko razglasiti.
Potem so se prebrali zapisniki, i/ kterih se jo slišalo, kaj je kdo v preiskavi govoril. Predsednik je na to zatožence po vrsti vprašal, kaj zamore v svojo obrambo navesti in jih pozval, naj vsakteri pripozna svoj podpis v zapisniku. (Pri preiskavi so bili nazoči 3 meščani, da ne bi obtoženci potem tajili, kar so izpovedali.! Vsi so izrekli, da proti onemu, kar jo brati v zapisniku nimajo ničesar vgnvarjati, pripoznali so svojo hudodelstvo, razun Sime Nenadoviča, ki je sicer tudi pripoznal, da se je shajal s Pavlom Rado-vanovičem, in da je dolgo v noč pri njemu ostajal, a vse to le, ker mu je Pavel sosed in prijatelj, za zločin pa. da ni šo vedel ne.
Državni tožnik je po dokončanem zaslišavanji zahteval, naj se vseh J3 izuzemši Jeremiča obsodi k smrti. Sod odloči, da so hode v ponedeljek od 8—9 zutraj javno razsodba za vse razglasila.
Včeraj je odkril pri preiskavi opravitelj topčidersko jetnisnice Svetozar Nenadovič še več družili fakt, ktera zelo komproinitujejoKaražorževičevo rodbino.
Po vsem tem Karažorževičevo ime ni tako čisto, kakor si prizadeva dokazati s svojimi protesti, ktere po širokem svetu razpošilja, še manj pa Vladimir Jovauovič, ki je po priznavanji Pavla Radovauoviča z Milovanom Jankovičem znal za ubijstvo, a ipak se pravda!
*) Knvuo, kar izvemo, da num jo posvetil „Volksbl." U ćlanke, v kterih neki pobija našo moskvičunstvo; ker nimamo lista v vrednišlvu, skušali bomo, da ga dobomo na posodo in su zmenimo ž njim. Vred
Izdate)' in odgovorni vreduik Anton Teuiiić. Lattniki:
Politični razgled.
Za češkim vprašanjem, ktero zdaj vsem državnikom, naj si že to ime zaslužijo ali ne . glavo beli, stoji v prvi vrsti papežev nagovor in izvršitev verskih postav. Na Dunaji bi radi napravili velikih demonstracij, nekteri srenjski zastopi že sklepajo o nagovoru; vlada menda velikih demonstracij dunajskih ne bo dopuščala, ali pa se jim z vojaki ustavila, nekoliko, ker je znano, da dunajski demonstranti ne opravljajo svojega posla v belili rokovi-cah, nekoliko pa tudi zavoljo — doslednosti, ker se tudi na Češkem zborovanje prepoveduje. Izvršilnih ukazov k verskim postavam je vsak dan pričakovati, in imajo tekoj postavno veljavo zadobiti.
G. Beust je neki na papežev nagovor že odgovoril, in čuje se, da je že na poti v Rim njegovo pismo, ktero se dela, kakor da hi hotelo pro-testovati proti temu, da bi se sv. oče mešal v notranje avstrijske zadeve.
G. Beustu srbske zadeve spanec krate, posebno se boji, da bi Rusija ne dobila kaj uoliva do vladarstva. Zatoraj je jel g. Beust z Andrasijem vred v Srbiji pozvedavati in skušati, kako bi se dalo približati Ruski vladi. Pa naj še kdo reče, da Beust ne skrbi za mir, s Turčijo je itak prijatelj, s Francijo v ponosni zvezi, s Prosijo v prijaznosti, zdaj pogodba z Rusijo itd., za žolč mu ostane le še sv. oče.
Dunajski listi so vedeli celi tajni razgovor med cesarjem in Clam-Martiniceni o čeških zadevah; zdaj pa slednji v „Pol". razglaša, da je vse — laž, kar se je o tem pisalo. Kdor bi se trudil razkrivati vsako tako plačano laž, ne bi imel druzega posla.
Graf Potočki se pripravlja na pot po Cislajtaniji. Minister poljedelstva se bo boje podal, naj prvo v Gorenjo Avstrijo, Kranjsko, Koroško, Stilsko in Istro, ko se od todi — vrne v severne kraje naše države.
„Napredak" javlja iz Novega Sada: Vladimira Jovanoviča, pravega vrednika Zastave so na zahtevanje srbske vlade 28. jun. v Beligrad odpeljali češ, da je kriv knježevega ubijstva.
V vsej Hrvaški in v treh okrajih Sirmije je bil 29. jun. oklican vojni sod.
„Siecle" piše o češkem vprašanji. Ne zadostuje, da se samo zadovolji Magjarom po kraljestvu sv. Štefana in Nemcem v avstrijskem cesar-sarstvu; ravno tako potreba je, da se dade pravica tudi Slovanom na obeh straneh Litve. In ker gre zdaj ravno za Čehe, mora se zadovoliti tudi temu slovanskemu plemenu, ki tirja svojo narodno samoupravo1'. Tako pravijo tudi češki listi, zato pa se njihovi vredniki zapirajo iu kavcije krušijo, O tem piše „N. A. Z.": O poskušnjah porazumeti se s Cehi, tudi v šali ni več govora, in vsa sprememba, ktera se je dogodila po cesarjevi nazočnosti v Pragi, je veča ostrost, s ktero se zdaj pobija vse narodno gibanje. Tisti dan po odhodu cesarjevem so se vsi češki časniki v Pragi pograbili, z jedno besedo: pot milosti in pomnjenja je za trdo zapuščena, in pokazati se ima, ali bo vlada zmogla Čehe z nasprotnimi sredstvi.
Vojni minister srbski razglaša vojakom, daje bil stotnik Marzajlo-vič kot izdajica vstreljen. Brzojav poroča iz Belegagrada: Vlada dopušča vstop k skupščini, kolikor bo prostor dopuščal. Okoli Topčidera je stavljenih 1000 zaupnih mož narodne vojske iz vse dežele. Oh '/910. ure dopoldne 2. julija so oznanili topovi iu zvonovi, da je skupščina izvolila Milana Obre-noviča IV. za knjeza. Obče veselje; črne zastave so se vmaknile narodnim; od narodnih kotnikov spremljan se je podal knjez v Topčider, kjer je skupščini obljubil, da se bo pri vsej svoji mladosti marljivo učil, kako naj se ljudstvo osreči. V vladstvo so izvoljeni vojni minister Blaznavac, Ristič iu senator Gavrilovič.
.lavne <lr,«/l»4' O. julija.
K ruj usko: III. izv. dr. Kastelic-evega pos. pop. št. 273 pri okr. ur. Novomeškem: cena 4000 gl. — III. izv. dr. Lunar-ovo pol. pop. št. 7 pri okr. ur. v Hid-n (Egg-u); cena 1112 gl. — II. izv. dr. bar. l.ocatelli-evo pos. sp. št. 4 iu S e. 29539 gl. z močvirjem 347 gl. 60 n, vrednosti pri dež. sod. v Ljubljani zar. 15750 gl. — Prest. 11. izv. d. pos. Loreuca Uerme-a od Jelenk pri okr. ur. v Ilrdu zur. 230 gl. — II. izv. dr. pos. And. Avseneka na Ljubnem št. 55 iKl št. 321 in 342 d. ad Kadmunsdorl' pri okr. ur. v lladoljci zar. 300 gl.; cena 310 gl. in 50 gl. — II. izv. d. pos. Ivana Zgovca urb. št. 000 ad Sonegg pri okr. ur. v Mokronogu znr. 118 gl. 10 n. cena 071 gl. — II. t«v. dr. pos. Jedrtc Lavrič urb. št. 127 ad Fliidnik pri okr. ur. v Kranji zar. 105 gl.; c. 1245 gl,
Štajersko: III. izv. dr. pos. Jož. Loviča v Ostrožnu urb. št. 153 pri Konjicah, c. 2080 gl. in gor. št. 245 pri Plankenšlajnu, e. 325 gl. pri okr. ur. v Jelšovcu zar. 282 gl. 01 n. — III. izv. dr. Oodec-evegu pos. urb. št. 2812/8 v Požeku; tudi pod ceno 3713 gl. — III. izv. d. pos. Jož. Kelharja v Dramljali št. 15. prem. s 75 ved. vina c. 411 gl. pri ok. ur. v Brežoah, — III. izv. d. Homerovega pos. urb. št. 342 v Slemenu ; tudi pod ceno 5019 gl. — II. izv. d. pos. Jurja iu Ano Drofenik v Kostrivniei urb. št. 501 in gor. št.045 in 040 ad Obioitscb pri okr. ur. v Hogatci c. 5005 gl.
Koroško: III. izv. d. pos. Treze Seidlor h. št. 3 pri okr. ur. v Fliberku zar. 350 gl., cena 900 gl. — III. izv. d. llodlerovo zem. kn. volikovški špital fpl, 47 v malem Št. Vidu pri okr. ur. v Velikoveu zar. 138 gl , e. 2910 gl.
Dunajska burza ud 3. julija.
5% metalike   57 fl. 90 kr. Kreditne akcije 195 fl. 90 kr.*
5'/0 metalike z obresti v maji iunov. 58 fl. 80 London 115 fl. 15 kr. 5°/„ narod, posojilo   02 ti. 80 kr. Srebro   112 ti. 00 kr.
18G0 drž. posojilo   87 fl. 30 kr. Cekini   5 fl. 47'/, kr.
Akcije narod, banko   74 11. 20 kr.
Luterijue »r<>t-ltc I. julija. Iz Gradca:  50  27  86  23 44.
lagala*
iTebivalcerii vasi Stosce, Jezice, spodnjih, srednjih in gorenjih GamelJ, Šmarlna, Tacna, Vižmarjcv, Šl. Vida in Šiške iu vseh vmes ležečih manjih vasi se zahvaljuje za Ijube/jijivi, prijateljski, ob enem tudi sijajni iu velikanski sprejem pri izgredu dne' 28. junija
_odbor sokolov.
Dr. Joža Voanjak in drugI Tiskar Kdnard Jan/ič