$ Üevilka. Maribor, da© iß. januarja 1917. . _______:____________________ < . y- V; --'-V_____■ • toa} Avstrije: —— Celo leto . . , 15— Itosainczne Številke • — to vinarjev. tekepici m ne vrata)» ÄÄ’ÄMSSÄS I Neodvisen političen Usi za slovensko ljudstvo. Z nrcdoiltvra •• mor« oovorti vsak daa od 11.—12. ure dopoMto«. Boj za in proti miru. Četverosporazum odgovarja Wilsonu. — Belgija piše Wilsonu, — Grčija se pritožuje pri Wilsonu. — Nemški ©esar govori — Trdnjava Galac pod težkim artilerijskim ognjem. — Ali bo Mackensen prodiral proti Odesi? — Rusi nameravajo novo ofenzivo. —- Potop velike italijanske bojne ladje. — Pred velikimi boji na francoskem bojišču. — Bojevanje ob Ohridskem jezeru. — Sarrail prosi pomoči, — Četverosporazum namerava Hajnovejde avstrijsko uradno poročilo. Dunaj, 14. januarja. Vzhodno bojišče. Zahodno od V a d e n i (južnozahodno od Gala-*€*£•80 turške čete odbile ruski sunek; sicer pa v rumu nski ravnini vsled slabega vremena nobenega posebnega vojnega delovanja. Južnozahodno od Here s t r a u so včeraj zjutraj bataljoni generala pl. Goldbacha v napadu, ki je sovražnika presenetil, zavzeli višino št. 704; v prostoru pri Tölgyesu v-spešna podvzetja nemških oddelkov, ki so prizadjala sovražniku težke izgube; dalje proti severu nič po-.ročati; ;■ -r.; Italijansko bojišče. Mir. . Južno vzhodno bojišče. Dne 11. jan, so deli treh francoskih polkov od izhoda sem napadli avstro-pgrske postojanke na ju-fcnem koncu jezera Ohrida, toda francoski napad je bil odbit, pri čemer so sodelovali avstro-ogrški in 'bolgarski oddelki, ki so posegli v boj vzhodno od je-a»ra. Včeraj zjutraj so napravile naše čete protinapad ih so vrgle sovražnika nazaj Čez Cera v o. Majz&ovojše nemško uradno poročilo. Berolin, 14. januarja. Franeosko bojišče. Razen živahnega artilerijskega ognja ob obeh straneh reke Somme je bilo na celi fronti vsled deževja in snega malenkostno vojno delovanje, Ponoči so bili na več mestih odbiti sunki patrulj. Vzhodno bojišta. Fronta bavarskega princa L e o p o M a: No- benih bistvenih dogodkov. Fronta nadvojvode Jožefa; V vzhodnih it a r p atih so severno od Zlote B y s t r i o. z e na več mestih udrli nemški grenadirji v rusko postojanko, so prizadjali sovražniku težke izgube in so se, kakor je bilo zaukazano, vrnili s plenom in vjetniki v lastno postojanko. Južno od ceste O it oz Je bila po sovražniku zasedena višina z naskokom zavzeta; 80 vjetnikov je padlo v napadalčeve roke. Armadna skupina pl. M a c k e n s e n a: Neugodne vremenske razmere so omejile vojno delovanje. Ruski sunek ob Seretu severozahodno od Brajle je bil odbit, Mncedonsko bojišč». Med Vardarjem in jezerom Dojran je ostal sovražni napad proti našim postojankam južno od Sto-jokdvega brezvspešen. Sklicanj© državnega zbora« Desnica gosposke zbornice, katere predsednik fe bil sedanji ministrski predsednik Olam-Martinic, je bila pod Stiirgkhom glavna agitatorica. da se začne v Avstriji zopet ustavno življenje. Pri seji na- nova povzetja proti Turčiji. čelnikov različnih strank, koja seja se je vršila dan pred Stiirgkhovim pogrebom, je bil Clam-Martinie govornik vseh treh gosposkozborničnih skupin !n je kot tak zahteval, da se skliče državni zbor, ali če to ni mogoče, vsaj delegacije. Stiirgkhov naslednik Korber je brzo premotril situacijo ter vzel glavnega predstavitelja gosposko-zbornične skupne misli, da se zopet vpostavi ustava, v svoj kabinet. S tem se je izrekel Korber, da hoče zopet vladati s parlamentom. Nemški Nationalverband se je že pri seji klu-bovih načelnikov izrekel le pogojno za parlament. Hotel je, kakor znano, da se pred sklicanjem parla-menta uresničijo z oktroaiem in § 14 njihove najvažnejše zahteve, zadevajoče pravice vseh narodov v Avstriji in podlago mnogonarodne Avstrije, v njihovem smislu. Pod Korberjem, ki se je javno izrekel za rešitev vseh javnih zadev parlamentarnim potom,, je takoj del nemškega Nationalverbanda nastopil proti njemu, najprej prikrito, nazadnje z odkritim vizir-iem. Drugi del Nationalverbanda je pomirjeval, češ, Korber hoče le poskusiti s parlamentom in ako ne bo šlo, kar je itak v moči nemških nacionaleev, pa bo nastopil pot reform brez državnega zbora. Tudi mnogi poslanci izven Nationalverbanda niso Korber-jevi ustavoljubnosti veliko, zaupali, ker so iz Časnikarskih korespondenc, stoječih Korberju jako blizu, izhajale čudne novice, kompromitujoče parlament, n. pr, odiozna in neresnična novica o zvišanju dijet. Še bolj se je zdelo sumljivo intrigiranje med različnimi strankami potom novic iz istega vira. Ko je nastopil Karel L vlado in hotel imeti o-koli sebe druge zaupnike, je padel Korber in prišel je Clam-Martinic. Da bo Clam-Martinin pošteno in odkrito delal na to, da se zopet začne pri nas ukinjeno državno življenje, je bilo od prvega dne njegovega vladanja evidentno. Njegovi nazori se lahko o-dobrujejo ali obsojajo, toda mož je kavalir, ki s svojimi besedami ne zakriva tega, kar v resnici misli. Ker je videl, da so gospodje nemškega Nationalverbanda, posebno oni iz Češkega, glavni nasprotniki parlamenta, je skušal pridobiti njih zaupnike v svoj kabinet, kar se mu je tudi posrečilo. Dr. Urban in dr Baernreither sedita v Clamovem kabinetu. S tem sta nemški Nationalverband in njemu sorodna levica gosposke zbornice kateksohen postala vladni stranki. Tudi na glavo krščarisko-sooialne stranke se je metal laso, toda izučena po dogodkih Weißkirchnerje-vega ministrovanja, se je stranka spretno izognila nastavljeni zanjki ter ostala prosta. Nemiški Nationalverband, ki je skraja mislil, da bodo njega ministri kmalu ponosno jezdili čez smrtno polje stare u-stave ter zasadili v novo dobo zmagovito zastavo nemške nadvlade v Avstriji, je že uvidel, da je postal žrtev svojega okornega vodstva in svoje velike politične neprevidnosti. Pretekli teden se je namreč začel ministrski predsednik pogajati zaradi sklicanja parlamenta. — Najprej je povabil nemški Nationalverband kot edino vladno stranko in na to Češko zvezo kot najmočnejšo stranko sedanjega parlamenta. In tako stoji sedaj Nationalverband pred alternativo, ali da dovoli sklicanje parlamenta, ne da. bi se prej uresničile njegove zahteve, ali da povzroči krizo, ki bi se na to menda rešila v smislu, ki bi pomenil zanj še neugodnejšo situacijo, kakor je trenotna. V tej zagati zopet vabi krščanske socialce v vlado ter jim o-beta poljedelskega ministra. Krščanski sociale! še odklanjajo. Ali ostanejo trdni, je pri njih vihravem vodstvu negotovo. Vprašanje parlamentarnega zasedanja je torej postalo zelo aktualno notranjepolitično vprašanje. Ni izključeno, da še pride, predno se sestane parlament, do delnih ali temeljitih kabinetnih kriz. Zato ni gotovo, da bo državni zbor že kmalu sklican. Jugoslovani si želimo državnega zbora kakor najhitreje. Drugi narodi imajo svoje zastopnike v kronskem svetu, kjer lahko tolmačijo želje svojih narodov, mi jih nimamo. Naša edina tribuna, kjer lah-ko glasno in svobodno govorimo, je državni zbor. In da imamo mnogo povedati, je znano. Boj za mir. Kamen se je začel valiti in se ne bo tako hitro ustavil. Naša mirovna ponudba je spravila kamen v tek Pri sovražnih narodih je utis naše mirovne ponudbe tako velik, da tudi njih bojabesni vladarji in državniki morajo govoriti o miru. Odkar smo zadnjič poročali o mirovnih pojavih, imamo zopet naznaniti nove pojave. Cetverosporaznmov odgovor Wilsonu. Odgovor, ki ga je četverosporazum na Wilsft-novo mirovno spomenico z dne 19, decembra 1916 po ameriškem poslaniku v Parizu dne 10. januarja 1917 predložil Wilsonu, vsebuje te le glavne točke: Cetverosporazumovi zavezniki povdarjajo, da s ponosom soglašajo š plemenitimi nameni ameriške note, z vsemi željami se pridružujoč načrtu ustvariti zvezo narodov, ki bi naj zagotovila mir in pravičnost na svetu. O prihodnjih pogodbah, . ki bi naj zasigurale trajen mir, pa ni mogoče prej razpravljati, dokler se sedanji spor ne poravna na zadovoljiv način. Mnenje zaveznikov pa je, da je nemogoče priti že danes do miru, ki bi jim zasigural, da se povzročene škode popravijo, vrne odvzeto ozemlje in dajejo jamšči-ne. do katerih imajo pravico vsled napada, za kate-rega sta odgovorni osrednji velesili in čigar namen je bil uničiti varnost Evrope. Zavezniki so prepričani, da se ne bojujejo za sebične interese, marveč za varstvo neodvisnosti narodov, pravice in človeštva. Z zadovoljstvom vzamejo na znanje, da ni ta ameriška nota glede izvora v nobeni zvezi z ono o-srednjih velesil, nota namreč, katero je izročila vlada Združenih držav dne 18. decembra 1916 Ne dvomijo o tem, da se ameriška vlada ogiblje še celo do-ždevi, kakor da bi hotela tudi samo moralično podpirati odgovornega povzročitelja svetovnega spora. Pregrehe Nemčije. Pribito je sedaj kot zgodovinsko dejstvo, da sta Nemčija in Avstrija hoteli napasti, da si zasigurata ž «an® ■.jJi rji)’ as S ® S A fS aft.1 nadvlado v Evropi inrsve{övnö‘ nadvlado v gospodarr: skem oziru.; Z napovedjo vojsk?, s takojšnjim kršenjem samostojnosti Belgijh in liukseiiburške iii z na-ttinomi . kako sp, bojuje, je pokazala Nemčija, da st-Šj^l&čho zaničuje ysa temeljna Človečanska načela in pravice malih držav. Čimbolj se je razvijal spor, tem bqlj je postopanje osrednjih’ velesil in njenih zaveznic postajalo stalen zasmeh človečanstva in civilizacije. Ali je morda potrebno se spominjati grozot, ki so spremliale vpad v Belgijo in Srbijo? Brezobzirna uprava v zasedenih deželah, umor stolisočih netipičnih Armencev, barbarstva proti prebivalstvu Y: STrmiji, napadi Zeppelinov na priprta mesta, uničenje poštnih parnikov in trgovskih ladij nepristranskih držav po podmorskih čolnih pojasnujejo docela predsedniku Wilsonu ugovor četverosporazumovih držav. Vojni ellji četverosporazuma. Vojni cilji Četverosporazumovih držav so znani. Načelniki raznih vlad so jih že označili, Ti cilji v vseh podrobnostih z vsemi kompenzacijami in o-pravičenimi odškodninami za napravljeno škodo se bodo naznanili še le ob uri mirovnih pogajanj. Civilizirani svet ve, da je v teh ciljih obseženo vse, kar je, potrebno. V prvi vrsti se zahteva, da se zopet v-postavi Belgija, Srbija in Crnagora, da se izplača dolžna odškodnina, da se izprazni zasedeno ozemlje v Franciji, Rusiji in Rumunijiin sicer tako, da se popravi škoda; nadalje da se preuredi Evropa, da se da jamstvo za trajno vlado, ki temelji na spoštovanju narodnosti in pravic vseh majhnih in velikih narodov, da se s teritorijalnimi pogodbami in mednarodnimi ureditvami meje na suhem in na morju zavarujejo zoper neopravičene napade. Vrniti se morajo dežele in ozemlja, ki so se poprej zaveznikom iztrgale s silo ali proti volji njih prebivalstva. Zahteva se osvobojen je Italijanov, Slovanov, Rumunov, Cehov in Slovakov od tujega gospodstva; osvoboje-nje ljudstev, ki so podvržena krvavemu trinoštvu Turčije; odstranitev turškega cesarstva iz Evrope, ker je brez dvoma tuje zahodni omiki. Nameni ruskega carja glede Poljske so jasni in objavljeni v o-klicü, ki ga je poslal svojim armadam. Ce zavezniki hočejo Evropo oprostiti nasilno poželjivega pruskega militarizma, seveda ni bil nikdar njih namen, kakor se je to trdilo, da bi hoteli uničiti nemške narode in doseči, da bi politično izginili. Pred vsem hočejo zavezniki, da se mir zavaruje na podlagi svobode in pravice in neprekršljive zvestobe v mednarodnih obveznostih, ki je vedno prešinjala vlade Združenih držav Severne Amerike, Zavezniki, ki so glede dosege tega visokega cilja edini, šo vsak posebej in vsi skupaj odločeni, delovati z vsemi silami in do-prinašati vse žrtve, da spor dovedejo do zmagovitega *onča, öd katerega je po njihovem prepričanju odvi-'ilen ne samo lastni blagor in lastna dobrobit, mar-‘ Več Mi bodočnost omike. * -«•h Šla^SSasno ^ %,, Nota strski . _______ ____ __ ________ odgovorom zavezniških :Vfad iZ^ippceÄktTzdru Ženih držav Severne Amerike, vsebuje te glavne točke: Belgijav ni imela istotako kakor četverosporaz-umove države nikoli načrtov si prisvojiti ali zavzeti1 tujega ©zemlja» >Način, kako: je.Nemčija ppstopala z belgijskim . ljudstvom in še sedaj ž njim postopa, pač ne dovoljuje, tia bi se smelo smatrati, da bi Nemčija v bodočnosti varovala pravio? manjših narodovi,, pra^ vice, katere je, odkar je izbruhnila svetovna vojska, neprestano teptala z nogami, ; > Pred ultimatom je bilo stremljenje Belgije samo za tem, živeti z vsemi sosedi, v dobrih' odnošajih. Izvrševala je s strogo lojalnostjo napram slehernemu, svojo dolžnost, katero ji je nalagala nepristranost. Kako je pa bila poplačana od Nemčije za zaupanje, katero ji je izkazovala! Cd dneva do dneva se je brez pravega vzroka kršila njena nepristranost, njeno ozemlje se je napadalo. Nemški državni kancelar je, ko je naznanil v nemški državni zbornici to kršenje pravic in pogodb, moral priznati nepravičnost takega dejanja in je obljubil, da hoče to krivico zopet popraviti.. ' Nemci niso, ko so zasedli belgijsko ozemlje, ur pošttevali haaške nagodbe: z ravno tako težkimi kakor samolastnimi obdačenji so uničili, gospodarske' vire dežele; namenoma so uničili industrije, porušili; cela mesta, usmrtili precej jveliko število prebivalsti va, ali pa ga vtaknili v zapore. Še sedaj, ko glasno, izražajo željo, da bi se napravilo konec vojnim gro-: zotam, še sedaj si prizadevajo pomnožiti grozote zasedbe S tem, ‘ da so odgnali v sužnost na tisoče bel4; gijskih delavcev. Belgija si strastno želi, da bi se napravilo konec nečuvenomu trpljenju belgijskega prebivalstva, toda Belgija bi mogla skleniti samo tak . mir, ki bi ji vrnil popolno politično in gospodarskoj , neodvisnost, mir, ki bi zajamčil nedotaknjenost nje-. “ nega ozemlja in njenih afriških naselbin ter bi istočasno pravično popravil, storjene krivice in bi nudil' za bodočnost sigurna jamstva, Ameriško ljudstvo je, že od pričetka vojske doprinašalo vroče simpatije za tlačeno belgiisko ljudstvo. To dejstvo vliva Belgiji u-pravičeno upanje, da bo pri končni ureditvi razmer po tej dolgi vojski zastavila vlada Združenih držav svoj glas v prilog belgijskemu narodu, tej nedolžni žrtvi nemških poželjonj, ter mu odkazala prostor, ki mu vsled njegove neomadeževane preteklosti, vsled hrabrosti čet, vsled zvestobe in časti, kakor tudi v-sled odličnih delovnih vrlin pristoja med omikanimi narodi. .V'”.*/1, Ki Grčija se pritožuje pri r Wilsonu* Iz Aten se uradno poroča,, da se j® Grčija p-brnila s posebno noto na severnoameriškega predsednika Wilsona z zahvalo, da se Wilson s tako vnemo poteguje za dosego miru. Med .vsemi nepristranskimi državami mora Grčija največ trpeti, kljub temu, da se je vedno pošteno in vneto trudila, da ostane strogo nepristranska. Grčija m oropana svoje mornarice in je skbro popolnoma razorožena; raz- btorahfe:#ä iliiÄ i&t$M fs§ajf^Ä|& usenoi» jb- zaprtbrka- «Ur probivaJ^yw'teli ttewasfc cya .bi m- na vso. ipoč trudila«, podpirati-, .plemenit© stremljenje Wilsonovo, pa z enim/ timom r^sknipčib se držav n® more občevati,, z-dinigij®r-pa:;i^jtim1;'irČ-|šiti ifreda»! potežkpče. $eli, naj bi.* Wilspnevoj mirov-|ßo podvzetje doseglo uspeh ter izjavlja svojo ptfpra-' pjenast; da se vi ugotihem tronotkm' udetežjj akcije, ki bo privedla do stalnega, mira,, po katerem', bočfe zajamčene ii»s zavarovan® pravice, t ih samostojnosti vseh ,#žav,fe' v:v;y , ?,//" ' fefe !'f . ■' iR ' ■'' '• " ! J cesar govori, sfer Nemšllrečsar Viijem ie dne. l9:> an nemški' narod sledačiokliqi:" ’ ■ fe „Nemškemu narodu!. Naši sowaŽniMi so? |gli krinko, Najpoprej sozzasmehom in s hinavskimi jbesedami o»ljubezni dot svobode ih tijČlhvhčanstvui za-|vrnUi našo mirovno ponudbo«. V svojem odgovoru a-'rVmeriškim Združenim državam so, .vÄtega ižjavifi svo-|ie osvajalne» namene, kojih sramotmost se* še p%fečii-|je z obrekljivo utemeljlttijb. Njihov cilj j? vre&Nčiai-|čijo ob tla, razkosati/naše zavezniške države«/ ia u-sužnjiti svobodo Evrope in morja pod tisti j arom, katerega seday s škripajočimi očmi nosi Grčija. Toda Česar v 30 mesecih krvave borbe in brezvestnega go-spodarskega boja nišo mogli j dose®, tega tip^i v vsi I bodočnosti ne bodo izvršili. Naše slavne* zmage in že-. Jezna voljaT s kateroije nag: boreči se narod'predso-vražnikom in doma prenašal vse težav® in silo vojske, jamčijo za to,, dh se naša ljubljena domovina tudi v bodoče nima ničesar bati. Sveiloplamteča ogorčenost in sveta jaza bosta podvojili moč vsakega nemškega moža in žene, naj si posvečuje svojo moč boju ali delu «Ji pa požrtvovalnemu trpljenju... Bog, ki je • tega krasnega: duha. svobode vcepil v srce našega hrabrega naroda, bo-„ nam in našim zvestim,. v boju? preizkušenim zaveznikom tudi dal popolno snago nad sovražno gospod-« stvaželjuostjo in uničevalno besnostjpi.,“ Viljem I. R. se mora izsiliti. Nemški listi poročajo, d& je na nekem zborovanju v Porenju rekel govornik, da se mora mir, o katerem; nočejo naši sovražniki razpravljati,, izsiliti. — Poslanec, ki; se je vrnil s fronte, je izjavil» da so nemški vojakfe ker četverosporazum otiklan|a mirov-no ponudbo, pripravljeni boriti se do: sjajnosti. “ .-“V'-;""-:, v; rhu, W»'l Na dveh odsekih se vršijo v Ramuniji hudi boji;: v g;0,r. o v j u se varno ©d trtito|as«. Focsag&; in pri trdnjavi G a.l a c ob Donavi, V prostorni pri mestu O c n a v Moltiavi . (vzhodno tKl mesta Czik-Sereda) se vršijo ksvavi:bi^oN a» Si silijo proti teki S ©ret; Kusi im še krčevito branfe jo ker vedo, da, ako naši proderejo do Sereta, m morajo/ ruske Čete ignakhitii tinti, ii biikovinskih Kmc*.. u$mL Beli kruh. Spisal Jos. Stariha. f Natiho je stopil Mfiiec v nizko sobo, po prstih. Komaj se je zagnala prva svetloba skozi prekrižano okence, iedva se je razločevala v kotu stara, črviva postelj, ki je na njej ležala bolna mati. / : Mihec je star komaj 14 let, za svoja leta ne- kam predroben, preotročji. A njegove velike sivkar ste oči kažejo mnogo razuma in dušne razvitosti. — Kako Vam je danes, mati? Mati se dvigne nekoliko v postelji, izpod odeje se prikaže suha drobna roka z napetimi črnimi ži-lami* v ruto zavita bleda glava se trudno obrne tja proti durim, nenavadno odprte oči obvise na Mihe-cu, kakor bi ga hotele pobožati, Bledosivkasti prar men svetlobni pade v tem hipu na nje ozke, bledikaste ustnice, . , , — Odpri za hipec okno, Mihec — tako nekam tesno in zagatno je danes tukaj — že od polnoči dalje diham težko — kakor bi manjkalo zraka! Mihec odpre, svež curek hladnega aprilskega zraka se razlije po ozkem prostoru, se privije tja do bolnice. Željno se odprejo usta, v velikih požirkih srkajo zrak, kakor bi bil sladka pijača. A; hipoma ge zapro in se stisnejo — preveč je bilo naenkrat — prsi so tako trudne, glava težka, da se mora zopet nasloniti na skromno nizko blazino. Oči zamiže, trepalnice nad njimi podrhtevajo. Mihec sede na slamnati stol tik postelje In čaka. Caka, da se zopet odpro te skrbne oči, da se zopet začno premikati te ustnice. Zamisli se v še nedavno prošle čase. Kako so vsi trije, mati, on in pa starejši brati delati? vsi za enega, eden za vse, da je bilo njih malo posestvioe vzgled drugim v vasi in okolici*. Res je bilossamo nekoliko njivic, a te so bile obdelane skrbno, na njih je rastlo kakor iz vode in jesen je bila vselej lepa in prijetna, ni se bala pogledati zimi v oči. Res je bila v hlevu edina kravica in dvoje koz, a žival ni kazala reber, vsakdo je smel stopiti v ta vedno snažni, vedno skrbijo; prezračeni prostor, kmet in gospod Se nekoliko let in vse bi se povzdignilo, posestvice bi lahko redilo tudi obilnejšo družinico, V hišo bi prišla morda nevesta, -ki bi še kaj prinesla seboj, in Mihec bi veselo delal še dalje pri hiši in ob košnji bi pel in žvižgal, brezskrbno kakor ščinkovec na jablani za hišo. Tako pa — tako pa — hipoma je voz zavozil v jarek m obtičal v njem, kakor bi bil visoko naložen s težkim kamenjem, kakor bi blato segalo Čez kolesa, — Kaj se je zgodilo ? Ko so se bile razpeljale prve penice na vrtu in se preletavale od grma do grma, ko je sijalo solnce najžarneje in stalo najvišje, ko je bil ves svet v svetlobi in čudoviti prelesti, tedaj je moral oditi brat Andrej. Zadonela je trobenta po v-seh daljnih deželah, nje glas se je raznesel na vse štiri vetrove in je dospel tudi do njih koče. — Kakor hi bil' pribučal veter in zmajal zidove in ogle. — Kakor bi bilo privrelo kipeče morje do nizkih začr-nelih sten in jih izpodneslo. — Za tem glasom je odšel Andrej in se ni še vrnil. Sama sta z materjo s-pravila jeseni poljske pridelke, sama pozneje prožila dolge večere pri brleči luči in pri ugašujočem o-gnju na nizkem ognjišču. A še je šlo — še je šlo — tudi državna podpora je nekaj zalegla — toda sedaj, sedaj. — Kaj bo iz tega! — Mati je legla že okoli novega leta. Od začetka je semtertja Še' vstala, a kmalu jo je bilo potlačilo, da to niso noge več prav nosile. Crv. ki se je zajedel v nje telo, je razrival dalje in Mihcu je z vsakim dnem rastlo spoznanje, da bo ta Črv kmalu razdejal zadnje ostanke, in da bodo nekega dne aen&ddsia Zš> večao ugasnile materine dobre @či, oledenela nje skrbna rok&'^'iootfcm ‘r - Potem? ' .... Zunaj je rastel dan, velike zelene li&e an sp: razgrinjalo po daljnih, travnikih In njivah, v ozadju je črnel gozd* A daleč naokoli nobenegh ži- vljenja, semtertja vez s suhim živinčetom ; im'poleg njega omvtf starec, nekoliko ižensk in otrok. Vse s& pregiblje nekam trudnov kakor bi prihajalo iz. 4rngjh in nepoznanih krajev, kjer jo drugačno življenje, ko* der ni petja in cvetja, kjer ni krilatih ptic.ip po pisanih metuljev» kjer ni žuborečih studencev «ip. ne senčnatih lok. Vse drugače kakor nekdaj — in nekdanje življenje tako daleč, tako daleč, kakor bi bila samo pravljica, kakor bi se ne živelo nikdar. Velike, Miheove oči, se širijo — njegove prsi sp pretesne, da bi vzdržale toliko nenadno .pojavjjujočih se Čuvstev, — Kratek sunek pretrese njegovo telo — oči se zamegle in nevzdržno se vlijejo solze in. padajo na materino bledo roko Materine oči se odpro in takoj poljubijo sina. — Začutila sem toploto tvojih solz na svoji roki, Mihec. — Ne jokaj, stari Bog še živi — le nanj misli, koder boš hodil in pri vsem, kar boš delal in lahko ti bode. — Oh, kako čudovite sanje sem tinela proti jutru. Sredi velikega vrta sem se izprehajala. Povsod naokoli je cvetelo in dehtelo na tisoče cvetlic, po zlatorumenem grmovju se je preletalo nebroj prepevajočih ptic, njih srebrne peröti so so svetilo v solnčnih žarkih, da je kar jemalo vid. Ih tako prijetno topio, tako udobno je bilo, da so bile prsi lahke, kakor puh — ničesar ni pogrešalo srce, vsega je imelo dovolj. — Tudi on, tudi Andrej, je bil z menoj na tem vrtu, za klobukom je imel šop najlepših cvetic in druge, rastoče cvetice so se ga opletale visoko gori do prsi, — In roko v roki sva hodila. — Prekratke so bile sanje, prehitro sem se zbudila, — In prsi so bile zopet težke in tesne, lovile so zrak.“ - * 'M' ,ü V?3m**»■ •» ♦ MCfe«' V;•* te,, %$$$&$ ogn^ pa- Hh leiklhaiopov^ ;Tnt&ke ;^te spadne 12. Januarja za-fcođno pd Hiesta zavzete ivažoo • postojanko Mihalea. šođijbr đaJ bdöaläo ž» v nekaterjfc «a «n* :' ■■' .* **■•■'• ►» ^ V^ji" }>* - v'*' S'ia&f&ty fj)&$i ii-iv&' j^ftge gete prodirajo v Rumuniji vedno dalje v »meri proti severu in vzhodu. Trdnjava Galac ie pod srditim ognjem naših težkih topov, Ker je sovra-9n(ilr isfi>! FÄflnifti in aH t elitni rflJrfl vpžfin žft .J&5* Gala« pod težkim top v-s i im ognjem , ■ !: ’ ". :* žnik pri FdeŠaniju in ob izlivu reke Buzdu vržen že ge z reko Seret, je skoro izključeno, da bi tostran Se--reta-prišlo do kake večje bitke. Sovražne patrulje sicer tukaj pa tam skušajo poizvedovati o moči naše arnj^de« pa J>rez uspeta, ‘ ^ . ; Mackensenova armada proti Odesi? List „Tagesanzeiger“ piše, da so naše čete ru-mupsko ozemlje od Bukarešta do Sereta v dolžini 200 km zasedle v petih tednih. Od Bukarešte do Sereta je tako daleč, kakor od Sereta do Odese. Ni izključeno; : da bi Mackensen s svojo armado ne prodiral proti Odesi, ’ Pred veliko bitko v dolini reke Seret. Švicarski listi poročajo iz Londona, da se bo prihodnje« dni razvila v dolini reke Seret večja bit-ka, ki bo zelo velike važnosti. Severovzhodno od| Brajle grozi Mackensenova armada obkoliti tamošnja rusko-rumunsko armado. Iz položaja je razvidno, da je treba levemu krilu Mackensenove armade dati le povelje za prodiranje in s tem se začenja nevarnost za Ruse in Rumune. Beg romunske kraljevske družine. n emu'včdštvtf' posrečilo, zaIogöi streliva-t^co 'pomnožiti, dft ^ bodahkpiy n^jMižjejn času pričelo S/ veB-ko ofenzivo, podobno Brusilovf »ofenzivi teta 1916. -r-Ruski vojni, svet je v glavnem stanu nedavno sklenil, da se čim prej začne s to'ofenzivo» ^ ^ , •*r- Na italijanskem bojišču se vršijo živahni zračni hoji, Artilerija in infanferija na obeh straneh pa čakata boljšega vremena. :i.j „Begina Margherita' se potopila. Italijansko mornariško ministrstvo razglaša, da se je dno 11, decembra ponoči potopila italijanska vojna ladja „Regina Margherjfa.“ Zadela je ob mino. Ladja je dobila v podladju veliko luknjo in se je v nekaterih minutah potopila. Od 945 oseb, ki so se nahajale na ladji, se je velika večina z ladjo vred pogreznila na morsko dno. Rešilo se je samo 270 mož Utonil je tudi poveljnik ladje in 14 častnikov. Na potopljeni ladji je bil tudi. general Bandini, po-veljnik italijanskih čet v Albaniji. Ojačen ogenj na Italijanski fronti. Iz Curiha se poroča, da se opaža zadnji čas na avstrijskp-italijanski fronti močnejši artilerijski ogenj, ki je v nekaterih odsekih posebno srdit. Sneg in megla na italijanskem bojišču. Na Krasu je večinoma megleno. Kadar se megla razvleče, Italijani zopet streljajo s lopovi na naše obrambne postojanke in na zadaj ležeče naprave in na zveze, V Alpah leži debel sneg, megleno je; operacije so zato nemogoče. ir-;; -Ypernu bodo Nemci poUkušak. smrtnirodarec'-iiii’.pdlpčiti. svetovno vpjsko. , ,. Nemci skpzi Švico preti jPWncoski? ° .&&&« t List .„Echo dp Pariš“ piše*-da se je kljub nim , nemškim zatrdilom b.ati, dp bi nemška artimđfc' ob primernem trenutku vdrla skozi Švico na Kra#: cosko. Francozi gradijo ob švicarski meji utrdbe, čne ovire in strelske jarke. : i ' . ■ ; . : * .,t-«.0 Strašne številke. 1% Rotterdama poročajo: Vojaški strokov^.jMd sodijo, da je bilo leta 1916 oddanih na angleško-nem-ški fronti v Franciji; 4 milijarde in 15 milijonov . - to* povških strelov, to je 11 milijonov strelov‘ ha dani Živahno delovanje angleškega brodovja. Rotterdamski trgovci so dobili privatna poročila o izredno živahnem delovanju angleškega brodovja. V Londonu prevladuje vtisk, da se angleško brodovje pripravlja ria obširno akcijo. V angleškem mornariškem ministrstvu se vrše neprestano posvetovanja in tudi v vseh angleških vojnih pristaniščih je izredno živahno, ' L , Južno od Ohridskega jezera napada sovražnik dan za dnevom našo tamošnjo bojno črto. Severno od Bitoljä in ob Crni patruljni boji, ob Strumi pa artilerijski ogenj. Ugoden položaj pri Bltolju. Ruski listi poročajo, da se rumunskl kr ali v mestu Jassy nikakor ne čuti več varnega in bo preselil svoj stan v Odeso, Francoski listi pa poročajo, da se bo rumunski kralj preselil na Francosko. Insko bojišče. .: uNa ruski fronti se vršijo večji, boji v severno* - zahodnem rumunskem in v bukovinskem obmejnem gorovju in boji na skrajnem severu med Naroškim jezerom in Rigo. Ruska ofenziva proti nemškim postojankam je bila dosedaj brezvspešna. Govori se, da nameravajo Rusi v kratkem začeti z velikopotezno o-fenzivo. v ■ Ruska ofenziva na severu. Poveljnik ruske armade na severu, general Ruski, ima naročilo, da mora zopet zavzeti mesto Mitova, ki je sedaj v nemških rokah. veliko ofenzivo. . Petrograjski poročevalec italijanskega Časnika .*öiornale dTtalia“ poroča, da se je ruskemu armad- Mihec si. otrne solzo s plosko roko. ^ V <, .7- V kuhinjo grem, da zakurim in pripravim SMSjŠJpJc«.:: I . , ■- : : . .Bolnica se zgane, .-.. v i ■ i:1;; ~ Čakaj — čakaj nekoliko! - Mihec, ^ Glej, . heko joosebho poželenje se me je polastilo — rada bi — aadao še ehkrat — samo še danes —• Mihec, ali bi S61 na vas? — Rada bi,— samo še danes — rada br st'nadrobila — belega kruha v kavo — tako ran • — Ni pisal Andrej — pravi pismonoša in se ustavi. /_, 1 Mihec pogleda onemu v oči, grozna slutnja ga prešine. ■ :-t/ — Kdo je pisal? — Kaj hočeš, Mihec — tako je pač — na — te vzemi ti pismo, bolje je, ako mater že naprej malo pripraviš — — Mater — ne, mati ne sme izvedeti — i Vzame pismo in ga prečita — Andrej je mrtev — zadnje dni marca je padel — *— Sem vedel — pripomni pismonoša, — Kaj hočete — ni sam — oj, mnogo ima družbe! Mihec vrti pismo v roki, pred očmi se mu dela tema.-Noge ga nočejo držati, sesti mora na trato ob poti. — Kako je materi? — vpraša pismonoša, Mihec ga ne razume, topo strmi pred seboj v tla. - Na vasi se v tem hipu oglasi zvon in ne dolgo potem se privije faza ograje gručica ljudi, zvonček zvončklja in zadaj stopa župnik in nese Mihčevi materi zadnji košček — belega kruha — zadnjo sv, popotnico. Proti poldnevu zazvoni vnovič pri cerkvi — Mihec je sam na svetu---------- St**« k A" J 1 ' t W, h«—«————III mill n —««—■———w—i pn i i—w— arja j« razvidno, da so Angleži po večdnevni artile- $ rijski predpripravi dne 4. t. m. vzhodno od Kufr-el- | Amare (ob reki Tigris) napadli tur&ke postojanke. Sovražniku se je posrečilo, da je zasedel nekaj turskih postoiank, a je bil kmalu nato po protinapadu vržeD nazaj. Politične vesti. Se eno skupno ministrstvo. Kakor znano, imamo tri skupna (avstro-ogrska) ministrstva: ministr- stvo cesarske hiše ter zunanjih zadev, skupno finančno ministrstvo in vojno ministrstvo. Sedaj poročajo budimpeštanski listi, da bodo zadeve cesarske hiše zunanjemu ministrstvu odvzete in da bodo izročene novemu (četrtemu) skupnemu ministru. Za ministra cesarske hiše bo baje imenovan princ Konrad Hohenlohe. Dr. Kramar in dr. Rašin sta bila na temelju obsodbe z dne 20, novembra 1916 sedaj izbrisana iz seznama državnih poslancev. Cesarjev brat Maks v jCrnigori. Cesarjev brat nadvojvoda Maks potuje sedaj po Crnigori m nadzira vojaške in civilne oblasti. Dne 10. januarja je bil v Podgorici, kjer je bil izvanredno prijazno sprejet. Ljudstvo ga je povsod prav prisrčno pozdravljalo. Iz Podgorice je nadvojvoda Maks odpotoval na RX-jeko. Novi vojni davki na Nemškem. Iz Berolina poročajo: Nemška vlada pripravlja nove velikopotezne davčne načrte, ki naj zvišajo državne dohodke za 6 do 7 milijard. Uveden bo najbrž tudi enkratni davek (oddaja, rekviriranje) na premoženja, ki bo znašal % do Vi imetja obdačenih oseb. Temu davku pa bodo podvržena le večja premoženja, Naroisvanie samo p&ndeljkov® „Straže**. Kdor hoče imeti „Stražo“ samo v pondeljek, si isto kakor dozdaj, lahko naroči posebej. Naročnina se pošlje po poštni nakaznici aa naslov: Upravništvo Pondeljkove Straže“ v Mariboru. Ob strani naj napiše, ali je g|Q$? ah star naročnik, da ne bo pomot Sama Pon deljkova Straža stane za celo leto K 3*20 ? ® pol leta K 1*00! za četrt leta 90 vlit« Tedenske novice. Cesarica pri slepcih. Cesarica Cita je dne 11* januarja na Dunaju obiskala zavod., na katerem se zdravijo v vojni oslepeli častniki in vojaki, Visoka gospa se je z vsakim posameznim častnikom in možem prijazno pogovarjala m ga tolažila. Odlikovanje slovenskega vojnega kurata. C. g Alojzij Rezman, vojni kurat pri 26. domobranskem pešpolku, je odlikovan z duhovniškim zaslužnim križcem IT. razreda na belo-rdečem traku. ■fr O. Gothard Podgoršek. Umrl je nenadoma po daljšem bolehanju v sredo, dne 10. t. m,, ob 8. uri zjutraj, v frančiškanskem samostanu v Novem mestu na Kranjskem preč. g. o. Gothard Podgoršek, vodja novomeške deške ljudske Šole, bivši gvardijan in de-finitor, star 50 let. Pogreb je bil v petek; dne 12. t. m. Bil je vrl vzgojitelj mladine! Odlikovanje usmiljenega brata. Cesar je podelil goriškemu usmiljenemu bratu Nikodemu Francu Lukežu za njegovo požrtvovalno delovanje pri strežbi ranjenih vojakov na fronti zlati zaslužni križec na traku hrabrostne kolajne. Minister Höfer — generalni major. Cesar je imenoval ministra za prehrano Antona Höfer za generalnega majorja. Dijaški kuhinji v Mariboru so darovali: F. S. Špindler, župnik. Sv. Jurii ob Pesnici, 15 K; Ivan Pajtler, župnik v Sv. Rupertu v Slov. gor., 20 K; Hranilnica in posojilnica v Šmarju pri Jelšah, 50 K; družba, v Narodnem domu v Mariboru po gospej Le-opoldini Stelcer 8 K; Leopoldina Stelcer, hotelirka, Maribor, 10 K: dr, Ivan Klasinc, odvetnik v Gradcu, 10 K: Mohorjani v Ribnici na Pohorju, po g. A. Fišerju, 20 K: Anton Peršuh, c. in kr. vojni kurat, 15 K; Josip Pirnat, c. in kr. nadporočnik, 19 K; Martin Meško, župnik pri Kapeli, 15 K; dr. Franc Kruljc, dekan v Laškem, 10 K; Franc Močnik, župnik pri Sv. Stefanu, 5 K; Franc Pečnik, župnik v Podgorju, 10 K; Alojz Soba, župnik, Zdole pri Vidmu, 15 K; dr. Josip Georg, odvetnik, Šmarje p. Jelšah, 20 K; Rampre Frane, kaplan v Sevnici, 20 K; Rauter Jakob, župnik. Pil št aj n. 12 K; Regvart Iv., trgovec, Pilštajn, 1 K; Staufer Franc, učitelj;, Pil-štajn, 2 K; Strašek Anton, usnjar, Pilštajn, 2 K; neimenovan 6 K; četrto- in tretješolci c. kr. gimna-zije v Mariboru po g. prof. Fr. Voglarju 61 K. Davek na tovornine in železniške karte. Vlada je izdala odredbo, po kateri se bo od 1. februarja 1917 naprej pobiral od tovornine na železnicah nov davek, ki bo znašal 15% svote, ki jo je treba plačati £ö prevoz, Ako n. pr. plača kdo za pošiljatev blaga 50 K železniške prevoznine, se mu bo priräöünalö 7 " :" - ' : - ;--i— —... ■ " Izdajatelj in založnik: Koiis6rclj- „StraSa.“ _________________m «c m a e a* _________________ K 50 v davka. Kar se tiče prevoza oseb, se bo davek na osebne karte na glavnih progah zvišal od 12 do 20%; na postranskih progah od 6 do 10% ; na ozkotirnih železnicah pa od 3 do 5%. Vlada računa, da bo ta novi davek nesel državi na leto okrog 300 milijonov K. Obenem je vlada za državne železnice osebne tarife (cene za vožnjo oseb) zvišala, za 30%, v katerih je že vključen zvišani davek za osebne karte. Gospodarske movie©. Popisovanje in oddaja masti in masla. Novo avstrijsko ministrstvo za ljudsko prehrano je izdalo naredbo, po kateri se določa popisovanje in oddaja svinjske masti (Špeha, zaseke itd,) in surovega masla. (Več o tem v „Slovenskem Gospodarju“ z dne 18. t. m.) Galica oskrbljena. Za vinogradnike bo gotovo vesela vest, če jim javimo, da je dobila Štajerska od vlade za leto 1917 60 vagonov bakrene galice in pet , vagonov Bosna-Päste, kar pöpolnoma zadostuje za vse vinograde. Toliko se je je namreč porabilo pred vojsko povprečno ysako leto v deželi. Tudi žvepla je vsaj nekoliko zasiguranega. Razpečaval bo galico kakor lansko leto „Verband“ po okrajnih zastopih. Ker so se zlasti manjši vinogradniki, posebno v ptujskem okraju, pritoževali, da niso dobili od okrajnega zastopa naročene galice, jih opozorimo, da se po občinah pravočasno prijavijo okrajnim zastopom, Ce bi se kateremu odrekla galica, naj se takoj pritoži na deželni odbor ali na c. kr. Kmetijsko družbo. Nadzorovalni urad za živila. C. kr. namestnik razglaša: Vlada je odredila ustanovitev lastnega oddelka, kateremu naj bo poverjeno zatiranje navijanja cen, oderuštva z živili in verižne kupčije; ta oddelek, ki je pričel poslovati dne 2. t. hi:, šem u-stanovii pod imenom „C. kr. nadzorovalni urad za promet z živili na. Štajerskem. Ta urad ima nalogo, varovati koristi prebivalstva glede preskrbe z nepogrešljivimi potrebščinami, nadzorovati pravično razdelitev istih po primernih cenah in zagotoviti vsakomur. meščanu in kmetu, bogatinu in siromaku, visokemu in nizkemu ono množino istih, do katere imajo pravico po veljavnih predpisih in po izmeri dobavne možnosti Krepko in z neupogljivo odločnostjo se bo nadalje ustavil mnogobrojnim nedostatkom na polju prometa z živili, katerim je namen zadrževati zaloge, da bi še zvišale cene, pejednakomerno razdeljevati živila, nepošteno in sebično nakupičevajti zaloge pri posameznikih 'na stroške splošnosti in tako na zadnji način kaznivo spodkopavati v morilnem in v-siljenem nam boju odporno silo naše države, in bo vsako navijanje cen, vsako oderuštvo z živili in verižno kupčijo brezobzirno udušilo. Da dosežemo za-željeni uspeh, računam v dobro razumljeni koristi skupnosti na pošteno, dejansko sopomoč vsakega dobro mislečega in pozivam vse. ki so jim znana nedovoljena In nedopustna početja na polju prometa z živili, da to takoj naznani c, kr. nadzorovalnemu u-radu za. promet z živili na Štajerskem v Gradcu, Frauengasse št. 4, II. nadstropje, in imenuje vse o-koliščine. ki omogočijo zasledovanje in kaznovanje krivcev. Nov način ža mletev ovsa. Posrečilo se je sedaj priti do novega načina mletve ovsa za porabo kot moko v Človeško hrano. Način je povsem enostaven. Pred mletvijo se oves namoči in zopet osuši, a nato pa se ga odda v pivovarne, da se mu tamkaj odstranijo luščine ter gre od tam naravnost v mlin. Upajo, da bo na ta način mogoče oves bolje izkoriščati "in da bo dobljena moka mnogo boljša kot do sedaj. Dosedaj je bilo pri ovsenem kruhu mnogo ostrih ovsenih otrobov. Banka knplla za 30,000.000 K lesa. Banka o-grskih lesnih trgovcev je kupila lesa v severno-ogr-skih gozdovih, ki so last Koburžanov, za 30,000,000 K. Banka namerava ustanoviti vsled te kupčije lastno delniško družbo. Razne novice. Spartanska mati. Ko so nekemu Spartancu o-Čitali bojazljivost, mu je mati rekla: „Slabo govorijo o tebi; popravi to in uniči ali te govorice ali samega sebe!“ V enem dnevu zaslužil 7000 K. Dunajski, trgovec Moric Schlesinger je kupil od tovarne Orlan-dini 76 velikih zavojev testenin za skupno ceno K 37.448. Dan pozneje je pa prodal vseh 76 zavojev vojaškemu dobavitelju Hermanu Gambel za 44.530 K, je torej zaslužil pri tej kupčiji v enem dnevu čez 7000 K, Kazensko sodišče je obsodilo Schlesingerja zaradi draženja na dva meseca zapora in 2000 kron denarne globe. DopisL ' Maribor. Prihodnjo soboto, dne 20. jan., med 1,0. in tl. uro, se bodo izdajale nove krušne karte. Podnajemniki morajo priti po svoje karte za živila v četrtek ali petek. Ako bodo prišle karte pravočasno, lahko pridejo podnajemniki po nje že od torka na- 15. januarja 19T7. "—"mmmmmmmmmmmmmm* mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm im i *x- ■ *•>**.,****,-mwm- .»v.- prej, V tem slučaju se bodo razdeljevale krušne karte v torek od št. 1—350, v sredo od št. 351—700, v četrtek od št. 701 do 1100, v petek pa od štev. 1101 naprej, Maribor. Mariborsko okrajno glavarstvo kot davčna oblast razglaša: V smislu člena 28, odst. 2, odredbe c,, kr. finančnega ministrstva z dne 8, avg. 1916, drž, zak, Št, 247, v svrho izvršitve cesarske naredbe z dne 16, aprila 1916, drž. zak, št, 103, zadevajoče davek od vojnih dobičkov se s tem razglaša, da so izvlečki iz plačilnih nalogov o davku od voinih dobičkov v času od 15, do 28. januarja 1917 razpoloženi pri davčni oblasti (c, kr, okrajno glavarstvo), pisarna .štev, 15, med uradnimi urami (od 8—12 dopoldne in od 2—5 popoldne) v javni vpogled; Ti izvlečki vsebujejo ime davkoplačevalca, njegov dohodek v vsakokratnem vojnem letu, dohodek mirovnega leta 1913, davku podvrženi višji dohodek;in davek od vojnih dobičkov. Tezno pri Mariboru. V naši občini se je v več hlevih pojavila kuga-slinovka. Oblast je izdala stro. ge varnostne odredbe, Jarenina. Zopet se je jareninska župnija odzvala častno svoji domovinski dolžnosti. Za V. vojno posojilo so podpisali domoljubni Jareninčani izvanredno lepo svoto 128.600 K. In to samo pri šolskem ; vodstvu. Ce pomislimo, da se je za zvonove odmerjeni denar 24.000 K tudi podpisal na petp vojno posojilo, da se ie nadalje tudi na pošti pri poštni hranilnici in pri drugih denarnih zavodih podpisovalo, te-da' pač lahko rečemo, da je Jarenina podpisala na V. vojno posojilo blizu 200.000 K. Za tretji štajerski vojaški dan pa se je odposlalo po šolskem vodstvu 348 K 47 v. Bodi dovoljeno pripomniti, da je to tista Jarenina, ki je pretrpela ob izbruhu vojne mnogoterih preganjanj; saj so gotovi ljudje videli v vsakem Jareninčanu sumljivega, domovini nevarnega, človeka. St. Hj v Slov. gor. Okrajno glavarstvo je dovolilo občinam Ceršak in Selnica, da smejo lastniki žita voziti vse vrste zrnja odslej tudi na Vizjakov mlin v Gornjih Crnišinah ob Muri, ker je pot v Ka-nižo in v Gersdorf radi kuge-slinovke zaprta. Celje. Mestni magistrat razglaša, da morajo vsi lastniki psov naznaniti svoje pse najdalje do 16. februarja t L pri mestni policiji. Izvzeti so psi, ki še niso stari 4 mesece. Davek za pse bo znašal za leto 1917 15 K, za pse na verigi pa 10 K, za pse tujih oseb se bodo izdajale posebne znamke, 'veljavne za 3 mesece, katere bodo stale 4 K, Pasje znamke se bodo dobivale od 15. januarja do 15. februarja pri mestni blagajni. Zoper tozadevne prestopke je določena denarna globa od 2 do 20 K. Celje. Celjsko e. kr. okrajno glavarstvo kot davčna oblast razglaša: V smislu člena 28, odst. 2, , odredbe c, kr. finančnega ministrstva z dne 8. avg. 1916, drž. zak. št, 247, v svrho izvršitve cesarske naredbe z dne 16. aprila 1916, drž. zak, št, 103, zadevajoče davek od vojnih dobičkov se s tem razglaša, da so izvlečki iz plačilnih nalogov o davku od vojnih dobičkov v času od 15, do 28, januarja 1917 med uradnimi urami razpoloženi v javni vpogled pri davčni oblasti v Celju, Roseggerring št, 12, 2, nadst-Ti izvlečki vsebujejo ime davkoplačevalca, njegov dohodek v vsakokratnem vojnem letu, dohodek mirovnega leta 1913, davku podvrženi višji dohodek in davek od vojnih dobičkov. Mozirje. Nekaj žalostno poje mogočni C iz cerkvenega stolpa? Zakaj se ljudstvo zbira sredi trga? Zakaj otroci iz šole s črnimi zastavami, okrašeni hite pred poštno poslopje? Zakaj z rosnimi očmi pogledujejo na hišo Goričarjevo? Zvon zapoje, 5 duhovnikov gre iz cerkve, iz Goričarjeve veže se zablišči srebrobela krsta. V njej počiva preblaga gospodična učiteljica Helena Goričar. Neizprosna smrti, kaj si storila ? Svetlozorno mladost si pokosila, zgledno čednost preselila. Skrbno vzgojiteljico; ljubeznivo*’ učiteljico *si vzela. Imela je izredno krotek značaj, utrjen z večnim prizadevanjem. Od lastnega premagovanja in od poučevanja pogosto utrujena je še vedno ohranjala svojo krotko milino. Zato spoštovana in ljubljena od otrok, čislana od odrastlih. Kot članica Marijine družbe učiteljic je zglednoversko živela. Natanko in z ljubeznijo se je udeleževala javnovers-kega življenja ter tako kot živ vzor svetila otrokom, mladenkam in drugim ljudem. Skoda, da, ne sveti dalje Časa. A upajmo, da zlasti mladina ne pozabi preblage in zgledne Lenke. Iz svojega čednostnega življenja je v težkih boleznih črpala pomoč iri udanost. Že spomladi je njeno življenje radi Škrlatice obviselo le na nitki, Potuhnjena bolezen se je na jesen povrnila,. Za njo je prišla tuberkuloza. Mladostne moči so hitro pešale, duh pa je ostal svež in čil. Kakor jagnje krotka je prenašala veliko trpljenje, krepila dušo z zgledi svetnikov in obilnimi, milostmi. Žalujoče in potrte starše je še sama tolažila in jih hotela razveseliti s tem, da je govorila o svoji prihodnji sreči in neminljivem veselju. Najbrže bo le res tako: njena duša je bila Bogu ljuba in da bi ji hudobija sveta ne izpridila srca, jo je angel imru prenesel ob novem letu v novo življenje. Že v mladosti se Bogu darovala, že v mladosti od Njega izbrana. Sožalje preblagim staršem in vsej rodbini so dejansko pokazali mnogobrojni udeleženci pri pogrebu. Dobova. V preteklem letu je bilo rojenih le 44 otrok, mrličev je bilo ravno toliko, poročenih samo 6 parov. Tudi posledice vojske v župniji, katera Šteje 2500 ljudi.