Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
V.b.b.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Franjo Ogris, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XIII.
Celovec, petek, 23. maj 1958
Štev. 21 (837)
Nevarni trenutki za francosko republiko
Razširitev obmejnega prometa med Avstrijo in Jugoslavijo
Kolonialna politika Francije v Severni Afriki je V zadnjem tednu privedla francosko republiko na rob prepada, ko so se skrajne desničarske stranke uprle inve-stituri predsednika narodno-republikanske stranke Pflimlina za novega predsednika vlade. Upor pa ni zajel le Pariza, marveč je dosegel posebno nevarne oblike v Alži-ru, kjer je Vodstvo francoske vojske prevzelo tudi civilno oblast in je general Massu ustanovil takoimenovan komite narodne rešitve v Alžiru. Francoski kolonisti v Alžiru so zahtevali, da mora vodstvo Francije prevzeti general De Gaulle, katerega skrajne desničarske stranke tudi v Franciji smatrajo za edinega, ki bi bil zmožen, da prevzame' državno vodstvo nad vsemi strankami.
Položaj V Franciji in v Alžiru se tudi po izglasovanju zaupnice Pflimlinu ni izboljšal in je bila vlada prisiljena, da razglasi izredno stanje ter uvede strogo cenzuro. Ministrski svet je več dni skoraj brez presledka zasedal pod močnim policijskim varstvom, pa, tudi v ostalih delih mesta je bilo razmeščenih kakih 50.000 policajev. Aretiranih je bilo okoli 150 oseb, v glavnem voditeljev desničarskih strank ter nekaj višjih oficirjev, ki so pripravljali vstajo proti republiki.
General De Gaulle je takoj po objavi vesti o vstaji V Alžiru prispel V Pariz ter v posebni tiskovni konferenci izrazil pripravljenost za prevzem oblasti. IzjaJ je, da hoče priti do oblasti z »izredno proceduro'«, ki bi jo sam določil, kar splošno smatrajo za poskus vzpostavitve diktature ter De Gaullu očitajo, da je voditelj ekstremistov in inspdrator ter Voditelj zarote alžirskih upornikov.
Medtem ko se Francija bori za. ohrani-
Po vsem svetu se vedno bolj širi množično gibanje proti atomskemu oboroževanju ter proti preskušanju jedrskega 01 ožja. Tisočem znanstvenikov, ki so' že večkrat svarili pred nevarnostmi, ki jih za človeštvo pomeni uporaba, atomske energije V vojaške namene, so' se medtem pridružili široki krogi prebivalstva raznih dežel.
tev republike, pa alžirska narodno-osvo-bcdilna fronta nadaljuje svojo borbo za osvoboditev izpod tujega gospostva. Alžir-ci poudarjajo', da bodo svoj pravični boj proti imperializmu nadaljevali ne glede na to, ali bo v Franciji vladala republikanska vlada ali pa vojaška diktatura, voditelj alžirske narodno-osvobodilne fronte pa je izjavil, da namerava osvobodilna fronta že prihodnji mesec ustanoviti svobodno alžirsko vlado, katere sedež bo iz varnostnih vzrokov trenutno še izven dežele.
Nevarne dogodke v Franciji svetovni tisk živahno komentira in prevladuje mnenje, da nosijo krivdo za ta razvoj vse dosedanje vlade, ki so trmoglavo in slepo' brez slehernega upanja V uspeh nadaljevale kolonialistično vojno in tako dopustile, da se je Francija znašla pred naj-
Zvezni kancler ing. Raab je pretekli petek odpotoval na dvajsetdnevni uradni obisk V Združene države Amerike. Po izjavah kanclerja Raaba jo njegov obisk v ZDA namenjen predvsem razširitvi trgovinskih stikov med obema deželama, poenostavil pa naj bi se tudi način plačevanja in prctivrednostnih zamenjav.
Takoj po svojem prihodu v New York je zvezni kancler še isti dan vodil razgovore z generalnim sekretarjem OZN HammarskjoMom o Važnih mednarodnih vprašanjih. Na prvem mestu so bili raz-
gospodarski program stranke, v katerem se zavzema za privatno lastnino malih in srednjih podjetij, ki pa jih je treba zavarovati pred gospodarskim pritiskom od strani velepodjetij. Kot cilj socialdemokratske gospodarske politike je bila na-glašena zagotovitev stalnega gospodarskega vzpona, ki mora ob polni zaposlitvi omogočiti zvišanje življenjske ravni.
Večjo nevarnostjo fašistične diktature in na robu državljanske vojne. Izhod iz tega položaja ne boi lahek, čeprav je sedanja vlada pokazala precejšnjo odločnost na-pram skrajni desnici ter kolonialističnim silam v Alžiru, kajti vsa dosedanja, vladna politika, ki je slonela na kompromisih z desnice1 in alžirskimi kolonialističnimi krogi, je privedla Francijo tako daleč, da bo vsak nadaljnji kompromis lahko usoden. Zato je zelo dvomljivo, ali bo prav podaljšanje izrednih ukrepov za boj proti osvobodilnemu gibanju Alžircev, ki ga je zahteval predsednik vlade Pflimlin, omogočilo izhod iz nevarne krize. Bolj potrebno1 bi namreč bilo, da bi Vlada končno' priznala vso resnico o brezizhodnosti vojne v Alžiru ter si zagotovila podporo ljudstva za demokratično politiko miru in priznanja pravic Alžircem kot narodu.
govori o združitvi Nemčije'. V ponedeljek pa je prispel v Washington, kjer je imel najprej z zunanjim ministrom Dullesom informativne razgovore o medharodnih vprašanjih. Razgovarjala sta se nadalje o številnih ameriško-avstrijskih gospodarskih vprašanjih, predvsem pa, o nadaljnjih pošiljkah ameriških presežkov v Avstrijo ter o nadaljnjem dopuščanju posojil ameriških privatnih krogov Avstriji.
Takoj po razgovorih pri Dullesu je bil Raab na kosilu pri predsedniku Eisenho-werju. Kosila so se udeležili tudi podpredsednik Nixon, zunanji minister Dulles in druge politične osebnosti. Po kosilu pa sta Eisenhovver in Raab s svojimi svetovalci vodila razgovore' v' Beli hiši. Prisoten je bil tudi zunanji minister Dulles.
V naslednjih dneh bo Raab potoval po ZDA, v Los Angeles, San Frančiško in v druga mesta ter industrijske kraje. Raabovemu obisku pripisujejo' ameriški politični krogi precejšen pomen, to še posebno' zato, ker bo v juliju odpotoval na uradni obisk v1 Moskvo.
Kakor povzemamo po jugoslovanskem tisku, je bil ta ponedeljek v Beogradu parafiran dopolnilni sporazum k jugoslovansko- avstrijskemu sporazumu iz leta 1953 o ureditvi obmejnega prometa med obema deželama. Dopolnilni sporazum, ki ga je pripravila mešana delovna komisiia na svojem zasedanju v Beogradu od 13. do 19. maja, določa znatno razširitev obmejnega prometa med Avstrijo in Jugoslavijo.
Prvi jedrski reaktor v Jugoslaviji je začel obratovati
Ob koncu leta 1959 bo tudi Avstrija imela prvi atomski reaktor
V soboto preteklega tedna je1 v inštitutu »Boris Kidrič« v Vinci predal predsednik Jugoslavije Tito obratovanju prvi poskusni jedrski reaktor. Svečanostim predaje so prisostvovali številni visoki predstavniki oblasti ter ugledni znanstveniki, kar je d'aloi velik poudarek svečanostim. S tem korakom; je Jugoslavija mnogo prispevala k miroljubni uporabi jedrske energije ter se: uvrstila med deset evropskih držav, ki imajo atomske reaktorje, in med; prvih sedem, ki so take reaktorje same izdelale. Jugoslovanski reaktor so projektirali in izdelali v zagrebški tovarni »JedinstVoi«, vse ostalo pa v laboratorijih inštituta »Boris Kidrič«. Jedrski material za reaktor — naravni uran in težko vedo- so nabavili v Sovjetski zvezi na osnovi sporazuma med Jugoslavijo in SZ o sodelovanju in uporabi jedrske energije V miroljubne namene.
Ob priliki otvoritve je predsednik Tito medi drugim, dejal, da, Jugoslavija nima nobenih teženj, da bi ustvarila nekaj, kar bi služilo uničenju človeških življenj, marveč da morajo strokovnjaki ustvariti in pripraviti znanstvena in tehnična sredstva, d!a bi mogla: Jugoslavija nuditi svo-jim narodom srečnejšo' in lepšo bodočnost.
Razen tega reaktorja, ki že služi jugoslovanskim znanstvenikom, pa še gradijo drugi 10 megaVatni reaktor, ki ga bodo postavili prav tako na osnovi sporazuma med FLRJ in SZ.
Prvi avstrijski atomski reaktor b.o predvidoma. začel obratovati decembra prihodnjega leta. Ob dokončni dograditvi bo njegova zmogljivost znašala. 5000 kW.
Gibanje proti atomskemu oboroževanju narašča
Zvezni kancler Raab na obisku v ZDA:
Glavni namen obiska je razširitev trgovinske izmenjave med obema deželama
Spet atentat na uradne dvojezične napise
Pri protislovenskih napadih se kaže značilna nesposobnost varnostnih organov
Se ni tako dolgo, ko se je tudi svetovna organizacija znanstvenikov V posebni resoluciji obrnila na zahodne velesile ter jih pozvala, da prekinejo z atomskimi poskusi, kakor je to napravila Sovjetska zveza.
Posebno razširjeno pa je protiatomsko gibanje v Zahodni Nemčiji, ker je vlada sklenila, da bo tudi svojo vojsko opremila z atomskim orožjem. Ne mine dneva, da ne bi v enem ali drugem nemškem mestu množično demonstrirali proti taki oborožitvi, med delavstvom pa jei opaziti splošno pripravljenost, da tudi s. splošno stavka nastopi proti načrtom nemških in drugih zahodnih vojaških krogov, ki kričijo po atomskem orožju za zahodnonem-ško vojsko. Tako so na prvomajski prireditvi nemške sindikalne zveze v Miin-chenu nosili transparente, na katerih je pisalo: Splošna1 stavka proti atomu in ne majski ples! To sredoi pa je na desettisoče študentov zahodnonemških univerz na posebnih prireditvah demonstriralo' proti atomski oborožitvi.
Tudi kongres zahodnonemške socialdemokratske stranke, ki trenutno zaseda v Stuttgartu, se obširno bavi z vprašanjem atomskega oboroževanja; ter je predsednik stranke Ollenhauer navedbi kot prvenstveno nalogo SPD, da prepreči oborožitev nemške vojske z atomskim orožjem. V sredo je kongres sprejel tudi nov
Z Blata pri Pliberku smo prejeli obvestilo, da so se, neznani storilci ponovno znosili nad dvojezičnimi kažipoti ter jih poškodovali s tem, da so izrezali slovensko besedilo. O tem dogodku piše naš dopisnik med drugim: »Ker smo poškodovane! kažipote vedno spet popravili, so zlikovci zdaj posegli po' radikalnem načinu ter izrezali slovensko besedilo iz kažipotov. Tako zdaj »amputirani« kažipoti pričajo o enakopravnosti Slovencev v Avstriji in o dobrem sožitju obeh narodov na Koroškem.«
Dvojezični napisi na Blatu so bili ves čas trn V peti nestrpnim elementom, ki so že večkrat pokazali svoje junaštvo, ko: so jih V okrilju noči poškodovali ali odstranili, očitno z namenom, da bi zbrisali madež, ki je obremenjeval njihova nacionalističnot-domovinska čustva.. Čeprav so bili vsi atentati na uradne dvojezične napise prijavljeni varnostnim oblastem, nam; ni znano, dal bi jim, v' enem ali drugem primeru uspelo izslediti storilce, ki so ostali vedno' »neznani« in nekaznovani, kar jih je le še bolj opogumilo za nova kazniva dejanja.
Sploh se je V zadnjih letih izkazalo, da so policijski organi, ki so z veliko prizadevnostjo in z uspehom odkrili najrazličnejše zločine ter izročili krivce roki pravice, vedno odpovedali v primerih, ko je šlo za napade na koroške Slovence ter njihove ustanove in, pravice. Naštevanje vseh takih do danes nepojasnjenih zločinov bi zavzelo preveč prostora, pa tudi ni potrebno, saj smo o njih pisali že večkrat in opozarjali odgovorne in iz državnih sredstev plačane organe javne' varnosti na; njihovo dolžnost. Toda vsa; opozorila so ostala, brez uspeha, takol da smo1 prisiljeni resno podvomiti v to, ali se policija sploh zavzema; za izsleditev teh kriminalnih elementov. Ta naš dVom še posebno krepi značilna nesposobnost varnostnih organov, ki se je pokazala pri lanskoletnem atentatu na, dvojezične napise slovenskih osrednjih organizacij in ustanov v Celovcu, ko policiji niti to, ni uspelo, da bi našla razbite napisne table. Pač pa je to' prejšnji teden uspelo čistilcem cestnega kanala, ki so omenjene table našli le nekaj korakov vstran od mesta, kjer so bile poprej nameščene. Mar ni to skrajno slabo spričevalo za varnost-
ne organe... ? Kajti le male, dobre volje in resne prizadevnosti bi moralo zadostovati, da bi policija že davno našla napi-' se, ki so1 ostali tako rekoč na mestu dejanja. Morda pa, se je po prijavi najdbe le nekoliko zamislila nad to svojo nesposobnostjo' in se takoj polastila napisov, da bc; nadrejeni oblasti mogla vsaj nekaj poročati, čeprav ne o lastnem uspehu!
Mogoče nam bo' spet kdo očital, da brez vzroka kritiziramo varnostne organe, toda njihova nesposobnost ravno v primerih protislovenskih napadov je že preveč očitna in hkrati tudi značilna. Zavedati bi se mer ali, da neizsledeni in nekaznovani zločini nad, koroškimi Slovenci v dosedanji obsežnosti že močno obremenjujejo pravni sloves, in demokratičnost naše države. Zlasti pa bi morali tudi storilci in njihovi duhovni očetje spoznati, da. delajo, s takimi zločini skrajno slabo usluga Avstriji, kajti ob atentatih na slovenske in dvojezične napise, ob razstreljevanju spomenikov in ob fizičnih napadih na. koroške Slovence res, ni mogoče govoriti o enakopravnem življenju slovenske manjšine ter o mirnem sožitju obeh narodov v deželi!

Pogajanja za skupni evropski trg na slepem tiru?
Egipt se osvobaja gospodarske zaostalosti
Naraščanje industrijske proizvodnje v Jugoslaviji
ložile dlržave članice EGS. Francoski nar črt namreč sedaj usoglašajo ostale članice EGS s svojimi interesi in ga bodo potem predložile OEEC.
Kako se bo razvilo gospodarsko sodelovanje Evrope po teh pogajanjih, je danes težko reči. Zaenkrat se pred merodajnimi grmadijo spomenice, ki do neke mere vsebujejo tehtne in upravičene zahteve, nič manj pa V njih ni ozkih zahtev različnih gospodarskih združenj, ki pa imajo V gospodarski politiki svojih držav vodilnoi vlogo'. Vsekakor je zaenkrat položaj ta, da bo Evropska gospodarska skupnost šestih držav pričela 1. januarja 1959 odpravljati carine. Če do tega časa ne pride do sporazuma za. skupni evropski trg — in to je spričo notranjepolitične krize V Franciji zelo Verjetno — se utegne zgoditi, da. bo Evropska gospodarska skupnost postavila ostale države članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi pod pritisk, kar bo te sililo k protiukrepom in s tem le privedlo do tega, kar se sedaj skuša preprečiti — nastanek 2 gospodarskih blokov v tako-imenovani Zapadni Evropi.	(bi)
jetno že V bližnji bodočnosti deblokirali premoženje sueške družbe, kar je Amerika na tihem že storila.
V zadnjem času je bilo govora tudi o tem, da bo Egipt gradil poleg Sueškega prekopa še novo povezavo med obemi morji, ki naj bi odgovarjala Vsem zahtevam modernega prometa. Vendar poudarjajo, da zaenkrat ne bo potrebnih denarnih sredstev in bo* verjetno vsaj za nekaj časa ostal načrt le načrt. Kljub temu pa vse kaže, da se hoče Egipt pod Vodstvom predsednika Naserja čim prej osvoboditi gospodarske zaostalosti, o čemer zgovorno priča tudi načrt o izgradnji velikanskega asuanskega jezu, s katerim bo Egipt na področju elektrifikacije napravil pomemben korak naprej. Vse to pa je seveda le mogoče, ker je egiptski narod vzel usodo svoje domovine v lastne roke ter se odrekel nadaljnjemu varuštvu tujcev, ki so si na račun domačega ljudstva kovali lepe denarje.
Z letom 1958 je v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje Evrope stopila v veljavo pogodba o Evropski gospodarski skupnosti (EGS), ki jo je sklenilo 6 v Zvezi za premog in jeklo včlanjenih držav Evrope. Sicer so se v teku leta 1957 mnoge druge države Organizacije za gospodarsko sodelovanje Evrope (OEEC) trudile, da bi postale članice EGS, Vendar jim to zaradi različnosti stališč do določil te organizacije ni uspelo. V Evropi je z EGS nastal močan gospodarski blok, v katerem so Francija, Italija, Za-padna Nemčija, Holandska, Belgija in Luxemburg, ki štejejo skupno 160 milijonov prebivalcev.
Da bi preostalih 11 držav članic OEEC ne stalo proti temu bloku neorganiziranih, se njihove vlade že dalj časa prizadevajo, da bi se sporazumele za skupni evropski trg ali — kakor temu še pravijo — področje svobodnega trgovanja (Freihandelszone), kamor naj bi se: vključile tudi države podpisnice EGS. Dosedanja pogajanja v tej smeri so pokazala celo vrsto nasprotujočih si stališč in gledišč tako med državami, ki se potegujejo za področje svobodnega trgovanja, kakor tudi med zamislijo za, njeno uresničenje in med določili EGS. Naj Večja razlika med zamislijo področja svobodnega, trgovanja in Evropsko gospodarsko: skupnostjo je v vprašanju carin. Evropska gospodarska skupnost obvezuje vse članice na enotno carino v trgovanju z drugimi državami, osnovna zamisel področja svobodnega trgovanja pa je avtonomna carinska in trgovinska politika njenih članic z nečlanicami. Ce tukaj ne pride do kompromisa, bo v okviru OEEC nastal drugi gospodarski blok, ki pa njene enotnosti ne bi krepil, temveč jo le razdvajal.
Z namenom, dia, se vskladi zamisel o področju svobodnega trgovanja s pogodbo o Evropski gospodarski skupnosti, so
Število avtomobilov v Italiji močno narašča
Na sestanku predstavnikov italijanske avtomobilske industrije v Turinu so ugotovili, da se je proizvodnja avtomobilov v letu 1957 v primerjavi z letom 1956 zvišala za 11 odstotkov. Leta, 1957 je italijanska avtomobilska industrija izdelala 350.000 avtomobilov, od katerih so jih izvozili 120.000, torej 34 odstotkov celotne proizvodnje. Značilno, da so največ teh avtomobilov uvozile Združene države Amerike, čeprav njihova domača avtomobilska proizvodnja daleč presega potrebe.
Ob koncu leta 1957 je bilo v Italiji registriranih 1,650.000 Vozil, kar pomeni, da je prišel 1 avtomobil na 30 prebivalcev.
V letošnjem prvem četrtletju je proizvodnja avtomobilov spet močno narasla, namreč za 26 % v primerjavi z istim obdobjem-leta 1957. Od januarja do marca so izdelali 99.602 vozil, in sicer 91.507 osebnih avtomobilov, 5357 tovornikov, 604 avtobuse ter 2134 raznih drugih vozil. Izvoz italijanskih avtomobilov je V prvem četrtletju v primerjavi z istim obdobjem leta 1957 narasel za 67,4 %> ter dosegel 37,5 °/o proizvodnje, kar pomeni nov rekord v italijanskem izvozu avtomobilov.
GOSPODARSKI DROBIŽ
Zunanja trgovina v Angliji pada . . .
V mesecu aprilu letos je Anglija izvozila različnega blaga za 265,5 milijona funtov šterlingov, kar je za 1,5 °/o manj kot v istem obdobju lani. Uvoz pa je V aprilu dosegel vrednost 310,9 milijona funtov in se je v primerjavi z lanskim letom znižal za 11,5 °/o. S tem se angleški primanjkljaj v zunanji trgovini zvišal na 33,6 milijona funtov.
... v Jugoslaviji pa narašča
Jugoslovanski izvoz v prvem četrtletju tega leta je znašal 28,7 milijarde dinarjev (leta 1957 je znašal 25,7 milijarde dinarjev), uvozila pa je Jugoslavija v tem času blaga za 49,2 milijarde dinarjev na-pram 40,4 milijarde dinarjev v prvem četrtletju lanskega leta.
se v zadnjem času med državami pričeli intenzivni razgovori na, najvišji ravni. Težave, ki stojijo nasproti prizadevanjem, pridobiti obe skupini za skupni evropski trg, so Velike. Projekt, ki ga je v ta namen predložila Anglija, je naletel na ostro nasprotovanje od strani Francije. Francija, kot članica EGS očita Angliji, da bi bila sicer rada deležna koristi, da pa noče vzeti v zakup bremen skupnega evropskega trga. S svoje strani Francija predlaga — in to predvsem na željo svoje industrije —- da bi novo pogodbo nekako po vzorcu Zveze za premog in jeklo omejili le na gotove gospodarske skupine in da bi podaljšali rok za pričetek odpravljanja carin med državami EGS, ki po pogodbi prične teči 1. 1. 1959. Za kmetijstvo zahteva francoski načrt enotno agrarno politiko, skupni pravilnik trgovanja in druge V EGS zapopadene ukrepe.
Kakor izgleda, je s tem angleški projekt, ki je prej veljal za osnovo pogajanj, padel V vodo in boi moralo preostalih 11 držav članic OEEC sedaj za osnovo pogajanj sprejeti projekt, ki ga bodo pred-
Zmago, ki jo je predsednik Egipta s pomočjo Združenih narodov izbojeval nad anglo-francosko-izraelskimi napadalci, je Egipt medtem razširil tudi na gospodarsko, področje. Promet skozi Sueški prekop iz dneva v dan narašča in je število ladij, ki dnevno plujejo! skozi prekop, že danes za deset višje kot pred oboroženim sporom. S tem pa naraščajo tudi dohodki zdaj podržavljene sueške družbe ter se je Egipt že odločil, da bo bivšim lastnikom te družbe do leta 1964 izplačal pri-memoi odškodnino.
Hkrati pa se je Egipt odločil za izvedbo pomembnega načrta, po katerem bodo Sueški prekop razširili ter poglobili in s tem omogočili, da ga bodo lahko preplule tudi ladje do 45.000 ton. Prva dela ob prekopu so se že začela, pojavili pa so se tudi že glasovi iz inozemstva, da bi bile razne države, med njimi celo Anglija in Francija, pripravljene dati Egiptu na razpolago potrebna denarna sredstva. Prav tako bosta Anglija in Francija ver-
Jugoslovanska industrijska proizvodnja se je v letošnjem prvem četrtletju v primerjavi z lanskim letom povečala za 13 °/o. Posebno močno se je povečala proizvodnja V industrijskih panogah, ki izdelujejo široki potrošnji namenjene izdelke. V Makedoniji je industrijska proizvodnja v prvem četrtletju narasla za 46 °/o, v Črni gori za 33 #/o, v Srbiji za 19 %>, V Bosni in Hercegovini za 15 °/o, na Hrvatskem za 12 % in v Sloveniji za 9 °/o.
V Sloveniji je narasla proizvodnja zlasti V naslednjih panogah: kemična industrija za 27 %>, industrija gume za 22 %, lesna industrija za 19 %, črna metalurgija za 16 °/o in živilska industrija za 14 %. Hitro naraščanje zlasti v mesecu marcu obeta, da se bo porast proizvodnje v prihodnjih mesecih uspešno nadaljeval. Na-
Čeprav je letošnji pomladanski velesejem v Zagrebu po številu obiskovalcev nekoliko razočaral — našteli so jih le okoli 170.000 — je bil njegov uspeh kljub temu zadovoljiv. Za uspeh takih prireditev pač ni odločilno število obiskovalcev, ki na rastavišču »pasejo radovednost«, marveč je merodajni činitelj obseg sklenjenih kupčij. V tem oziru pa je bila letošnja prireditev vsekakor uspešna, saj znaša vrednost sklenjenih kupčij 28 milijard in 437 milijonov dinarjev, kar je za približno 1 milijardo več kot lansko leto.
Spomladanski zagrebški velesjem je v bistvu sejem blaga za široko potrošnjo in je to svojo nalogo tudi tokrat častno- izpolnil. Najbolj ugodne trgovske posle so namreč zaključila podjetja, ki proizvaja-
sprotno pa proizvodnja gradbenega materiala. še precej zaostaja za velikimi potrebami, ker se je gradnja že v prvem četrtletju V primerjavi z lanskim letom povečala za 15 °/o.
Porast osebne potrošnje, ki je V Sloveniji že lani presegel splošno zmogljivost gospodarstva, se tudi letos hitro nadaljuje. Letos so v prvem četrtletju bili v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta dohodki delavcev in uslužbencev skupno za 28 °/o, dohodki kmetov iz odkupa pa celo za 46 %> večji. Tako stanje razumljivo narekuje potrebo po resnih naporih in ukrepih, ki bodo zagotovili stabilizacijo trga. in načrtno povečanje življenjske ravni prebivalstva. V ta namen bodo potrebni veliki napori na področju mednarodne trgovine, kjer je prav slovenska industrija še precej v zaostatku.
jo vsakodnevne potrebščine. Domači in tuji razstavljalci so prodali največ tekstilnega blaga in je že samo jugoslovanska tekstilna industrija dosegla, promet 10 milijard in 229 milijonov dinarjev. Naročila za kovinsko predelovalno industrijoi so dosegla 3 milijarde in 130 milijonov dinarjev, industrija stekla, porcelana in keramike 2 milijardi 116 milijonov, prehranjevalna industrija 2 milijardi 91 milijonov, strojna industrija pa 3 milijarde in 885 milijonov dinarjev.
Na velesejmu je dosegla lep uspeh revija sodobnih oblačil, ki je bila povabljena na gostovanje tudi v tujino. Pa tudi obrtniki so s svojo posebno razstava vzbudili zanimanje ter dosegli lepe kupčije.
sS? SVETU
Istambul. — Pretekli teden se je tu končala, konferenca o izgradnji cest in izboljšanju cestnega prometa v jugovzhodni Evropi. Na; konferenci so sodelovali predstavniki Avstrije, Jugoslavije, Italije, Grčije in Turčije. Konferenca bo nadaljevala z delom na konferenci
V	Beogradu. Namen konference: je, da
V	okviru mednarodnega foruma izboljšajo prometne zveze med posameznimi deželami.
Kopenhagen. — Predsednik danske vlade Hansen je izjavil, da so vsi državniki sveta dolžni, da najdejo način, kako bi se zmanjšala napetost in dosegel trajen mir. Dejal je tudi, da: je moderno orožje doseglo tehnično: tako- visoko stopnjo, da ne'bi smeli misliti več na totalno vojno, če ne bi želeli uničenja sedanje omike in kulture.
New Delhi. — Pakistanska vlada je v načelu privolila v sklicanje ekonomske konference Colombo dežel, kar je predlagal cejlonski premier Bandara-naika. Predlog je bil poslan Indiji, Indoneziji, Burmi in Pakistanu. Na konferenci nameravajo razpravljati azijske dežele o regionalnem ekonomskem sodelovanju, kakor tudi o eventualnih posledicah ustanovitve evropskega skupnega tržišča za gospodarstvo tega področja.
London. — Predstavnik britanske vlade je demantiral vesti,, po katerih naj bi Velika Britanija zahtevala od ZDA, naj odložijo kakršno koli sporočilo o prenehanju jedrskih poskusov Vse dotlej, dokler predsednik MacMillan ne pride na obisk V ZDA. Po prejšnjih sporočilih so v Washingtonu imeli namen sporočiti, da bodo ZDA za dve leti prenehale z nuklearnimi poskusi, ko bodo končali s sedanjo serijo: poskusov.
Bonn. — Zveza nemških študentov v Bonnu proučuje sedaj možnosti o sodelovanju nemških študentov v delovnih akcijah v Izraelu.
Greenville. — Ameriško letalstvo je poslalo v okviru ukrepov »večje pripravljenosti« Zahodni Nemčiji prvih 28 tovornih letal tipa »Globemaster«. Letala so pristala na ameriškem letalskem oporišču v Frankfurtu. V vsakem letalu je prostora za 200 potnikov — vojakov, ali 35 ton blaga. V kratkem bodo Zahodni Nemčiji poslali še nadaljnjih 12 letal tega tipa.
Moskva. — Tu je bilo sporočeno, da se bodo prihodnji teden začeli tajni razgovori med veleposlaniki Francije, ZDA in Velike Britanije ter sovjetskim zunanjim ministrom Gro mikom o predpripravah za vrhunsko konferenco.
Praga. — Ciprski nadškof Makarios je v intervjuju s češkim dopisnikom »Rudle prava« diejal, da je ciprsko prebivalstvo pripravljeno sprejeti samoupravo v okviru Britanske skupnosti narodov, toda le za krajši rok. V tem roku bi samo odločalo o svoji prihodnosti. Makarios je dejal, da bo na povabilo sovjetskega patriarha kmalu obiskal SZ. Makarios upa, da bo lahko obiskal tudi Zedinjene arabske dežele.
Bonn. — Vzhodna in Zahodna Nemčija sta začeli razgovore in pogajanja o plovbi po Elbi. To je bilo potrebno, ker je Vzhodna Nemčija na svojo roko zvišala takse za prevoz. Zahodna Nemčija se izogiblje vsakih uradnih stikov z Vzhodno Nemčijo, toda položaj, ki je nastal, jo je prisilil, da je sprejela pogajanja. Promet na omenjeni reki med Zahodno' Nemčijo in Berlinom je skoraj popolnoma zastal, kar je škodovalo pristanišču v Hamburgu.
Washington. — Ameriški podpredsednik Nixon se je pretekli teden vrnil s svojega potovanja po južnoameriških deželah. Predsednik Eisenhower je ob njegovem prihodu v krajšem govoru poudaril, da ne bodo nikakršni incidenti, podobni tistim, do katerih je prišla med Nixonovim obiskom v južnoameriških državah Peruju in Venezueli, skalili prijateljskih odnošajev med ZDA in državami Južne Amerike.
Tudi letošnji zagrebški velesejem uspešen

JCnmlkl l^uAjJki
Ob letošnjem gostovanju naših pevskih 7.borov v Mežici in Mariboru je Sklad Prežihovega Voranca, organizator uspele turneje, prvič izdal tudi „Glasnik slovenske koroške pesmi“, ki bo, kakor so zagotovili, izšel ob vsakem takem obisku koroških pevcev na slovenskem Štajerskem. Na 64 straneh prinaša pozdravne besede številnih predstavnikov raznih organizacij ter naših rojakov, ki živijo v Sloveniji. Prav tako pa tudi dobrodošlice našim pevskim zborom od strani mnogih podjetij in ustanov iz Maribora in drugih krajev. Poleg tega je v „Glasniktt“ objavljeno tudi besedilo novejših in manj znanih pesmi, ki so jih naši zbori peli na letošnjem gostovanju.
Iz prve številke „Glasnika", katerega naslovno stran krasi Zinauerjcva slika Korošice v koroški narodni noši, ponatiskujemo članek, ki ga je napisal profesor glasbe in har-monizator mnogih koroških narodnih pesmi Luka Kramolc.
Nobena; od. slovenskih dežela nam ni rodila toliko ljudskih pevcev, pesnikov, vižarjev in bukovnikov kakor prav Koroška. Podarila; nam jih je' gorata, romantična Ziljska dolina, intimni, hriboviti Rož in raztegnjena Podjuna. Težko je reči, zakaj je prav Koroška dežela bistrih samorastnikov, zakaj so prav iz koroškega kmečkega življa izšli preprosti oblikovalci slovenske besede in izpovedovalci glo-bokoumnih, skorajda filozofskih resnic. Naj bo že kakorkoli, Vendar to vprašanje terja odgovor, ki nam ga, žal, v tej skromni obliki ni mogoče podati. Dejstvo je nesporno! Ustvarjalna bit koroškega rodu je tako močna, da je morala v posameznikih privreti na dati in nam razkriti značilnosti in bistvo: ondoitnega človeka: na zunaj okornega obdelovalca skrotovičenih polj, na znotraj pa intimnega oblikovalca, misleca, poeta .. .
Vsi ti pojavi spadajo v še maloi raziskano kulturno zgodovino: koroškega ljudstva, ki za sedaj beleži le najbolj znane primere, oziroma imena, ljudskih pevcev, katerih dela so se V približno zadnjih dve sto letih razširjala kot ustno' izročilo ali prenašala V rokopisnih bukvicah. Redkeje so bila: tiskana.
• Izmed mnogih koroških ljudskih pesnikov, pevcev, vižarjev in bukovnikov bomo omenili samo dva, to sta:
Franc Sal. Treiber (1809—1878), čigar osemdesetletnice smrti se spominjamo letos, in Franc Leder Lesičjak (1833—1909), čigar pedesetletnico smrti bomo: obhajali drugo leta
Ob Baškem jezeru, med Doforačem in kršno Jepo, je bil leta 1809 rojen ljudski pevec in, pesnik Franc Sal. Treiber.
Že kot deček je rad prepeval in še pozneje kot duhovnik ni opustil te: lepe navade. Kot izboren tenorist je bil duša pevskih družin, ki so se povsod, kamor ga je zanesla pot, zbirale okrog njega. Prošt Grega Einspieler pripoveduje:	o njem:
»Težko je čakal, da smo se usedli; vsakemu je dal glas in že smo začeli. Če nismo' zadeli, je zaklical: .Beštja, nči prov; še
parniki, pnuiL, luicufi bi tHikmmiM,
enbart.' Rad je bil vesel, a nikdar se ni upijanil, pač pa je rad kvartal.«
Bil je zaveden Slovenec; poznal je domala vse pesmi, ki jih je ljudstvo prepevalo ob žili, v Rožu in okolici Celovca. Služboval je kot kaplan v Naborjetu (1834,) v Careh za Visoščico (1837), v Celovcu (1839) in kot župnik v Št. Jakobu v Rožu, kjer je: leta 1878 V revščini umrl.
Leta 1855 je V Bačah umrla Treiberjeva mati, ki jo je: sin Francej nad vse ljubil. Materina smrt ga je močno potrla in nič manj smrt očeta,, ki je umrl istega leta. Dom v Bačah je bil zanj prazen, ko ni bilo staršev.
Ped vtisom tega težkega udarca je Treiber zapel:
Nmau čriz jizaro, nm.au čriz hmajnico.
V	to pesem je vdihnil vso bol in ne-ulešljivc: domotožje. In prav ta, pesem je postala himna naše Koroške. Koliko rodoljubov nam je ta pesem že vzgojila po vsej Jugoslaviji! S to pesmijo je postal nesmrten nam in zanamcem. To: je tiha bolečina, našega naroda ob Žili, v Rožu in Podjuni,. To je visoka pesem plamteče in pretresljive ljubezni do: matere, do hiše očine, do zlate grude domače...
V	Podjuni je bil rojen Franc Leder Lesičjak, ljudski pesnik in vižar v pravem pomenu besede, ki je zlagal »vse, sorte pesmi«, jim sam skladal napeve ter jih s petjem ob spremljavi citer širil daleč preko domačega, kraja, tako: da je ni bilo: vasi v Podjuni in. ne: v Mežiški dolini, kamor bi ne bila segla Lesičjakova slava.
Iz mlajše dobe Lesičjakovega, življenja ni znano mnogokaj. V šolo ni zahajal, ker je pač takrat V Klobasnici še ni bilo'. V poznejših letih, morda pri vojakih, se je naučil toliko brati, da je razbiral tiskane črke.
Od, kod je jemal Lesičjak snov svojim pesmim? Ni mu bilo treba segati daleč, saj mu je nudilo življenje, kakor se razvija na kmetih od rojstva do groba, dovolj gradiva. In prav zavoljo: tega je ljudstvo' tako Vzljubile njegove pesmi in postajalo narodno, vse bolj zavedno' in samostojno.
Lesičjak je bil za Andreašem prvi učitelj petja,; utrl je pot slovenskemu petju med našim preprostim slovenskim koroškim, ljudštvem. Na sejmu v Pliberku je: sedel V uti, predajal »čmičevec«, na; putrhu z žganjem pa je imel citre. Zai uvod je zaigral napev, nato zapel izvirno pesem, jo ponovil, nakar je ljudstvo povzelo njegov napev, kar je Lesičjaka izredno razveselilo. Poleg drugih priljubljenih njegovih pesmi je: dandanes najbolj znana
Lesičjakova »Pesem o rojstvu«. Tu se je najbolj uveljavil njegov smisel za opazovanje in humor, tako da zveni ta pesem kot duhovna satira. V enajstih kiticah nam slika ta pesem usodo novorojenčka, ki pride na svet ves nebogljen in brez moči:
Je ta čvovek na sviet rojen, hitro' čuti rieve svoje; rievež čisto nah, rievež čisto buos, sam pomagat si kni kues.
Lesičjak ima kot ljudski pesnik in pevec posebne zasluge za Slovensko Koroško. Več kot četrt stoletja je romal po širni Podjunski dolini sem in tja. Njegova pesem je spajala Rož z Mežiško: dolino: in družila severni breg Drave z južnim, tja do vznožja visokih Karavank. Morda se tega poslanstva nikoli ni prav zavedal, a njegova pesem je bila: slovenska.
Slovenska pesem, zlasti slovenska narodna pesem, pa je-poleg slovenskega jezika še danes najnežneijša, a hkrati tudi najmočnejša vez, ki druži in spaja vse raztresene ude slovenskega naroda.
Ukrepi za pocenitev knjig
Ker so na splošno knjige zelo drage, je po mnenju založnikov velikega pomena tesnejše sodelovanje med’ založbami raznih dežel, kar naj bi prispevalo k pocenitvi knjig. V okviru založniškega sodelovanja bo na primer v desetih evropskih deželah in ZDA izšla knjiga norveškega raziskovalca Thora Heyerdahla o Velikonočnih otokih pod naslovom »Aku — Aku«. Knjige bo za vse založbe tiskala danska tiskarna Gutenberghus. Založbe Švedske, Norveške, Danske, Francije in Nizozemske ter Italije, Španije in Nemčije bodo izdale skupno 400,000 izvodov te knjige.
Prav tako bo na osnovi mednarodnega, sodelovanja V kratkem izšlo v Veliki Britaniji in najbrž tudi drugod delo italijanskega avtorja Filippa: Rossija, »Italijanska umetnost obdelave dragega, kamenja«. Klišeje za knjigo so izdelali v Italiji, tekst za angleške in ameriške izdaje pa so tiskali na Nizozemskem. Ti in podobni ukrepi bodo predvsem Velikega pomena pri izdaji znanstvenih knjig, ki so včasih tako: drage, da si jih pogosto posameznik sploh ne more nabaviti.
Mladi norveški umetniki razstavljajo v celovškem muzeju
Od preteklega potka dalje do 15. junija je V celovškem muzeju razstava, 48 grafik mladih norveških umetnikov. Razstavljene slike nosijo: posebne značilnosti norveškega slikarstva, muzikalno-literamo noto ter pestrost tehnike, ki je lastna norveškim mladim umetnikom.
Ob otvoritvi je dvomi svetnik dr. Moro: pozdravil vrsto častnih gostov, med temi zastopnike deželne vlade z deželnim glavarjem Wedenigom na, čelu.
Prezident Novega dunajskega Hagen-bunda Luby je dejal, da je' razstavo posredoval Hagenbund, ker sta ta ustanova in družba norveških mladih umetnikov izmenoma pričeli s kulturno izmenjave' na Dunaju in v Oslu. Iz Dunaja je Flagenbund
norveško razstavo posredoval tudi v Ce-‘ lovec. Norveški odpravnik poslov je navajal, da je posebno razveseljivo, da do razstave ni prišlo s pomočjo oblasti ali subvencij, temveč, da s,o jo priredili norveški in avstrijski umetniki v prijateljskem medsebojnem sodelovanju.
Deželni glavar Wedenig je med, drugim dejal, da ga posebno Veseli, ko: se moremo na Koroškem spet nekoliko seznaniti z umetnostjo: daljne dežele, ker so lani že razstavljali tudi finski umetniki. Dejal je, da je Koroška po svoji legi posebno poklicana za spoznavanje: s tujimi ljudstvi, posebno1 s sosednjimi narodi ter da koristijo prav kulturni stiki poglabljanju medsebojnih dobrih odnosov.
Binkoštno taborjenje „sokolov“ v Borovljah
Rdeči sokoli — Rote Falken je mladinska organizacija, ki zajema, mladino od 10. do 16. leta starosti. Organizacija ima posebno: vzgojno nalogo za mladino' v tej starostni dobi ter je tudi na Koroškem porazdeljena, v skupine V različnih krajih.
Letos ob binkoštih bodo: taborili pri Borovljah, kjer bo tudi svečana zaobljuba novih članov1, ki bodo' sprejeti v organizacijo:. Pri sprejemu bodo novi člani prejeli rdečo vratno rutico kot znamenje
Tretjina človeštva nepismena
Kako silno še zaostajajo velikanske ' pismenega. Tudi v Južni Ameriki je še
množice ljudi po> svetu za splošnim napredkom, kaže nazorno podatek, da, je na svetu še približno 700 milijonov odraslih nepismenih. V -večini Afrike in na tretjini Azije je najmanj 80 °/o prebivalstva ne-
zmeraj 50 do 80 °/o ljudi nepismenih. V Aziji je 510 milijonov nepismenih, V Severni in Južni Ameriki 54 milijonov1, v' Afriki 98 milijonov in, v Evropi 22 milijonov. V sami Severni Ameriki je 5 % nepismenih.
organizacije. Ob tabornem ognju pa bodo obljubili, da, bodo živeli po smernicah sokolske organizacije: priznavali se bodo k veliki socialistični skupnosti, gojili tovarištvo z Vsemi delovnimi ljudmi, vedno bodo pripravljeni v pomoč bližnjemu in spoštovali pošteno' prepričanje vsakega. Izoblikovali se bodo V pogumu in poštenju V besedah in dejanjih. Hkrati bodo obljubili, da se bodo vzdrževali škodljivih mamil in se borili proti njim, čuvali bodo zdravje svojega lastnega telesa in ga krepili ter da, bodo vedno tudi prijatelji in čuvarji narave:.
V poletju pa bo v H6mdlwald pri Dunaju veliko mednarodno taborjenje »sokolov« v znamenju 50-letnega jubileja ustanovitve »Prijateljev otrok — Kinder-freunde«. Taborjenje bo trajalo 10 dni ter bo tudi lep dtoprinos k prijateljstvu in boljšemu razumevanju med narodi.
Dr. MIRT Z W I T T E R
Južna Tirolska —manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici italijansko-avstrljskega sporazuma v Parizu)
Čeprav je večkrat prišlo do ugovorov in zavrnitev s strani italijanske večine v Regionalnem sVetu oz. centralne vlade v Rimu, vendarle ne moremo mimo dejstva, da imajo Južni Tirolci zelo široke možnosti ustvarjanja ali vsaj dalekosežnega soodločanja pri vseh za, življenje in, razvoj manjšine najvažnejših vprašanjih.
Da so pri takšnem položaju možnosti intervencij in, vplivanja v korist pristašev obsežna, je umevno. Tako so SVP in njeni poslanci uspešno posredovali pri zadovoljivi ureditvi šolstva, ki prekaša razmere v ostali državi, leta 1951 pri razpisu mest za mlade učitelje, leta 1953 in 1955 pri nadaljnjih definitivnih namestitvah več stotin učiteljev, pri priznanju izpitov in učiteljskih diplom, pridobljenih izven Italije, pri priznanju službenih let in položajev za učitelje in upravitelje osnovnih šol ter za učitelje na; srednjih šolah itd. Leta 1956 je poslanec SVP dosegel povrnitev 110 svojčas, prodanih posestev optantov za nekdanje lastnike ali sorodnike proti plačilu nekdanje prodajne vsote iz leta 1939.
Kaj bi šele našteli kot plod posredovanja mandatarjev SVP pri nastavitvah v službe pokrajine, pri posredovanju štipendij in subvencij vseh vrst, pri posredovanju gradbenih in drugih del pokrajine domačim obrtnikom itd. itd.
Te široke možnosti vpliva so končno tudi upoštevanja vredna dodatna razlaga za naraščanje članstva in glasovalcev za SVP. Okretni Južni Tirolci tudi ne bi ostali zvesti, ako bi ostali stalno praznih rok. S tem dejstvom SVP tudi resno in uspešno računa.
šibkosti položaja Južnih Tirolcev
Ob vsem vidnem razmahu političnega, gospodarskega in kulturnega življenja in kljub zavidljivemu položaju, ki ga uživa manjšina predvsem zaradi svoje socialne in gospodarske premoči, je pri trezni presoji položaja Južnih Tirolcev opaziti tudi nekaj šibkosti in ranljivih točk, ki bo-do1 gotovo v večjem ali manjšem obsegu vplivale na bodoči razvoj v' deželi.
Že zgoraj smo omenili med nezdravimi pojavi notranjega življenja manjšine nevarnost, ki Južnim Tirolcem grozi zaradi šovinistične pretiranosti in zavestne izolacije nasproti italijanskim sosedom in sodeželanom.100) Nemci te svoje V zadnjih desetletjih načrtno privzgojene duševnosti nikakor niso pripravljeni priznati. Kot protidokaz se kaj radi sklicujejo na svetovljanstvo Goetheja, Herderja in drugih svojih velikih mož prošlosti. Nasprotno očitajo vsem drugim narodom nacionalno prenapetost, posebno še Italijanom, pri sebi pa ugotavljajo pomanjkanje nacionalnega čuta. Stvarno gotovo tudi drži, da je nemški pretirani nacionalizem pojav novejšega zgodovinskega razdobja nekako po letu 1870. Dejstvo in splošna ugotovitev v Evropi in po vsem svetu pa je pravtako, da je z družbenim in političnim prevladanjem meščanske buržoazije kot glavnega nosilca nacionalizma novejše dobe v nemških deželah Srednje Evrope bil v obliki nacionalsocializma dosežen tudi skrajni višek nacionalistične nadutosti in pretiravanja. Saj Ves svet pozna krilatice o »Herrenvolku«, teorijo o višji vrednosti nemške rase, o
10°) Pripomba: Glej nadaljevanja št. 5, 6, 7 in 61 tega članka!
manjvrednosti raznih narodov in kultur, o poslanstvu nemškega človeka,101) itd. in še bolje pozna, svet strahotne posledice blaznega poizkusa nemškega nacizma, da bi te ideje tudi resnično uveljavil s pomočjo koncentracijskih taborišč, zasuž-njevanja, ubijanja in sežiganja milijonov in milijonov drugorodcev vseh narodnosti, z ropanjem in uničevanjem neprecenljivih kulturnih zakladov in umetnin, z brezprimerno' krutostjo nasilnih deportacij in izselitev ter preselitev celih narodnostnih skupin.
Tei so zgodovinska dejstva. Duševnost, ki jih je povzročila, dopuščala in — gotovo ne splošno — tudi odobravala, pa ima med Vsemi Nemci globoke korenine in očitno ni tako hitro izginila, kakor bi odgovarjalo neslavnemu koncu na teh idejah in miselnosti zgrajenega »Tisočletnega rajha«. V mnogih glavah še jako trdovratno živi V vseh mogočih oblikah in pojavih ter moti mimo in velikanskih (tudi nemških) žrtev te zablode vredno rešitev vprašanj sožitja narodov.
(Nadaljevanje sledi)
ioi) Pripomba: „Am deutschen Wesen wird die Welt genesen!"

Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Št. Jakobu je ugotovil:
Poslovanje je treba prilagoditi sodobnim zahtevam
Nedeljski občni zbor Hranilnice in posojilnice v St. Jakobu v Rožu ni bil le navaden pregled poslovanja šentjakobske kreditne zadruge v zadnjem letu, marveč je bil hkrati posvečen tudi deseti obletnici samostojnega delovanja po zadnji vojni. Šele leta 1948 je bilo namreč tudi formalno odstranjeno razmerje, ki ga je ustvaril nacistični režim s tem, da je slovensko hranilnico razlastil in jo spojil z nemško Raiffeisenkasse. Tega za samostojno slovensko zadružništvo v tem kraju pomembnega dogodka se je na občnem zboru primemo spomnil tudi predsednik upravnega odbora, ko je poročal o uspehih in neuspehih, ki jih je imela hranilnica v letu 1957.
Hranilnica in posojilnica v Št. Jakobu v Rožu se ponaša s častno' tradicijo, saj je bila ustanovljena že leta 1872 in je torej najstarejša kmečka posojilnica ne le na Koroškem, marveč v Avstriji sploh. Šentjakobski kmetje, ki so že tako zgodaj spoznali koristi zadružništva ter ustanovili svojo kreditno zadrugo, so sicer že umrli, Vendar se je zadružna miselnost podedovala v novi generaciji in je široko razvita tudi danes. Zato je razumljivo', da se zadružno! delovanje uspešnoi razvija tudi po zadnji Vojni in je iz leta v leto naraščajoči promet zadruge najbolj zgovoren dokaz, da današnji zadružniki, uspešno nadaljujejo' pot, ki so jo pred 86 leti nastopili pionirji vzajemnega in v korist skupnosti usmerjenega dela. Danes spada šentjakobska hranilnica med najbolj uspešne slovenske kreditne zadruge na Koroškem ter se je njen promet v letu 1957 že močno približal 2 milijonom šilingov.
Vendar pa ta uspešni razvoj sam še ne zadostuje, da bi hranilnica tudi v bodoče zmogla vse potrebe in zahteve, ki jih narekujeta današnji čas in splošni napredek. Sedanja oblika poslovanja, hranilnice — samo ob nedeljah predpoldne — je
pač že preživeta in tudi poslovni prostor, v katerem se zadružno življenje odvija že pol stoletja, nikakor ne odgovarja več modernemu delovanju kreditne ustanove. Na občnem zboru je bila zato ponovno na-glašena potreba po sodobnejši ureditvi poslovnih prostorov, kar bo potem omogočalo tudi večkratno uradovanje v tednu. Načrt za preureditev, ki je bil predložen
občnemu zboru, vsekakor ustreza Vsestranskim zahtevam in potrebam, novo vodstvo zadruge, v katero so bili razen malih izjem ponovno izvoljeni dosedanji odborniki, pa je prevzelo odgovomoi nalogo, da ta načrt tudi uresniči in s tern zadosti splošni želji po sodobnejšem poslovanju Hranilnice in posojilnice v Št. Jakobu v Rožu.
Poziv deželnega glavarja ob Dnevu prometne varnosti
V soboto, dne 17. maja, je bil prvič tudi v Avstriji poseben Dan prometne varnosti. Ob tej priložnosti je deželni glavar Wedenig med drugim z naslednjim pozivom opozoril koroško prebivalstvo: Prometne nezgode so V zadnjih letih postale za človeštvo naravnost kužna bolezen, ki zahteva letno več človeških življenj, kakor marsikatere iz zgodovine znane okužbe. V Avstriji se je v preteklem letu primerilo 64.929 prometnih nesreč, pri katerih je 1984 oseb zgubilo življenje, 59.294 oseb pa je bilo bolj ali manj poškodovanih. Mnogo ponesrečenih je odneslo trajne poškodbe ter obremenjujejo skupnost. Pri tem žalostnem dejstvu, kjer ogromna materialna škoda niti ni upoštevana, ima tudi Koroška svoj zvrhan delež. V minulem letu so V naši deželi našteli 6576 prometnih nesreč s 195 mrtvimi, 1924 hudo in 3229 lažje poškodovanimi udeleženci prometa. Te žalostne številke naj bi odprle oči vsem, ki jim je pri srcu blaginja naše dežele, njenega prebivalstva in obiskovalcev. Problem prometnih smrti ne moremo rešiti samo s policijskimi predpisi in izboljšanimi cestami, temveč je potrebno preudarno sodelovanje vsega prebivalstva in predvsem vestnost Vseh udeležencev cestnega prometa. Dan za prometno varnost, ki ni brez
vzroka V začetku poletnih mesecev, naj bo dan moralne ofenzive in uspeti mora prometne nesreče tudi v naši deželi zmanjšati na najnižjo stopnjo.
SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA
VABILO
V nedeljo, 1. junija ob 3. uri popoldne priredimo na posestvu tov. Vinka Grob-lacherja v Deščicah pri Št. liju ob Dravi ogled
naprave za sušenje sena potom prezračevanja na skednju
(Heubeliiftungsanlage). Tov. Groblacher, ki že 2 leti dela s to napravo, bo praktično pokazal, kako se; seno na ta način suši, videli pa tudi bomo', kako ta način priprave sena, zboljša uspehe V živinoreji.
Zbirališče ob 3. uri popoldne na posestvu tov. Vinka Groblacherja.
Vse kmetovalce, ki se zanimajo za' ta način sušenja, predvsem pa absolvente kmetijskih šol Vabimo, da so pri tem ogledu navzoči.
Mlado življenje — žrtev prometa
Dvajsetletna Ulrika Widrich je v soboto popoldne prečkala državno cesto v Dolah pri Lipi, in sicer tik za nekim omnibusom. Za omnibusom ni zapazila, da je v tem trenutku privozil osebni avto, ki joi je zadel in smrtonosno poškodoval. Po-nesrečenko so prepeljali še v bolnišnico v Beljak, toda je še isti dan podlegla težkim poškodbam.
Prav tako V soboto je petdesetletni kmet Rupert Vošpernik iz Gori j, občina Vrba, padel z lestve in umrl. Vošpernik je postavljal žični plot in pri tem uporabljal nizko stojno lestvo. Domnevajo, da
mu je nenadoma postalo! slabo ter je zaradi tega padel z lestve. Zdravnik je ugotovil, da je Vošpernik umrl za srčno kapjo.
Spet vrsta gozdnih požarov
Minuli teden je spet v več naših krajih nastal ogenj v gozdovih in povzročil precejšnjo škodo. V Obrijah v občini Galicija je izbruhnil požar v gozdu Jožefa Rosmana in uničil Več mladega drevja ter cenijo škodo na okoli 5000 šilingov. Leteče iskre iz lokomotive so zanetile požar v gozdu Elizabete Plešivčnik v Pod-libiču pri Pliberku ter cenijo škodo na okoli 1000 šilingov. Pri kmetu Jožefu Dlopstu na Bistrici pri Pliberku je gozdni požar povzročil okoli 2000 šilingov škode.
Župnik Jožef Picej umrl
Zaslužena kazen za napadalce v Nonči Teši
Pri obravnavi na sodišču v Velikovcu je minuli ponedeljek sodnik deželnega sodišča dr. Amold obsodil storilca ki sta 14. marca 1958 motila in razbila kulturno prireditev v Nonči vesi pri Pliberku ter prizadejala težke telesne poškodbe spoštovanemu in uglednemu kmetu p. d. Puklu, ki je bil tudi navzoč na prireditvi. Prireditev je imela verski značaj, kar storilcev in njihovih naredbodajalceV gotovo ni motilo, pač pa jim ni šlo V račun, da bi se morala izvajati v domačem slovenskem jeziku, ki ga od davnih dni govori vsa, okolica.
Brata Ignac in Maks Rudolf iz Vidre vesi sta z grožnjami in nasiljem surovo nastopila proti zbranim slovenskim udeležencem. Z dvignjenimi stoli sta grozila, da bosta planila po ljudeh/ ter je nastala umevna zaskrbljenost za telesno varnost navzočih. Zato je predavatelj smatral za umestno, da predvajanje skioptičnih slik in predavanje opusti. Pretepača sta se znesla nad omenjenim Puklom ter mu zbila več zob in polomila rebro. Obtožnica je navajala kaznivo' dejanje javnega na-silstva in zločin težke telesne poškodbe.
Preiskava je pokazala krivdo obeh storilcev. Maks Rudolf pa je priznal in navedel, da sta ju k dejanju nagovorila Heinrich Edielbauer, zet starega Paulitscha v Nonči vesi, in Valentin Prutej, p. d. Podgornik v Vidri vesi.
Državni pravdnik dr. Ringe! je med drugim, dejal, da v naši državi ne kaže, da bi gotovi ljudje kazali svoje junaštvo na tak način, ker Avstrija je pravna država,. Tudi ne gre, da bi se izvajalo nasilje nad narodno; manjšino;, zato je zahteval strogo kazen za zločince. Sodnik dr. Arnold je obsodil Ignaca Rudolfa na, štiri mesece zapora brezpogojno, Maksa Rudolfa pa na dva meseca pogojno.
Morda bo obsodba majhno svarilo, da podobna dejanja v času napredka in novih gledanj niso na mestu, ko se prizadevamo za mirno in prijateljsko sožitje z vsemi ljudmi in narodi na svetu. Posebno žalostno pa je, kar je sad nemoralnega raznarodovalnega dela, da v svoji zaslepljenosti lastni ljudje pretepajo lastne
ljudi, ko vsi enako govorijo ter imajo vsi enake svojstvene šege in navade. Pri obravnavi se je pokazalo, da sta se obtoženca mogla zagovarjati v zelo pomanjkljivi nemščini, ki sta jo govorila slabše kot slovenske priče.
Prebivalstvo v Šmihelu nad Pliberkom in v okolici žaluje za svojim župnikom Jožefam Picejem, ki je v nedelja zvečer nepričakovano umrl v bolnišnici na Dunaju, kjer je iskal pomoč v težki bolezni. Župnik Jožef Picej je, kakor se pravi, pa-stiroval v šmihelski župniji 18 let ter se seve dodobra seznanil z vsemi ljudmi ter delil s prebivalstvom vesele in žalostne dogodke. Pokojni je bil vnet duhovnik in so ga ljudje radi imeli, ker je bil kot človek nad vse dober in ustrežljiv ter vedno pripravljen Vsakomur pomagati. V gotovih priložnostih, poročnih slavjih ali krstnih slavah, je mogel biti zelo razigran, šegav in prijeten družabnik.
Pokojni župnik izhaja iz znane zavedne Voglove družine v Št. Primožu V Podjuni. Narodno zavednost, ki jo' je črpal v svoji rojstni hiši, je ohranil vsa dijaška leta v gimnaziji v Celovcu, v bogoslovju in pozneje kot duhovnik. Z vso predanostjo se je na svoj način prizadeval za veljavo in ohranitev slovenske besede na Koroškem. Nacistični nasilniki so ga tudi zaprli in potem prestavili V tujino.
Komaj 50 let star je moral župnik Picej zapustiti ta svet. Mrtvega so z Dunaja prepeljali v Šmihel, kjer so bile včeraj pogrebne svečanosti.
Z občnega zbora Živinorejske zadruge za Libuče in okolico
Sedeminštirideset let že obstoja Živinorejska zadruga za Libuče in okolico. Kmetje, ki so že leta 1911 spoznavali, di je samopomoč v obliki zadružništva velikega pomena za ohranitev in napredek kmetijstva, so jo ustanovili. Rajni Štefan Kralj, kmet na Dolgi brdi in slovenski libuški župan, je kupil obsežno Štibarjevo posestvo na Belšaku ter povabil kmete na posvetovanje o ustanovitvi živinorejske zadruge, ki naj bi v skupnem sodelovanju vseh članov dvignila kakovost živine v kraju ter zvišala donosnost živinoreje kot zelo pomembne panoge v kmetijskem -gospodarstvu. Pri kmetih, ki so od tega časa že vsi polegli v grobove, je našel razumevanje in na vrhu Belšaka je nastal zadružni pašnik. Povprečno po 30 komadov mlade živine soi zadružniki vsako le-toi prepasli na svojem zadružnem pašniku Zadruga kot živinorejska zadruga je seve prevzela v svoja pravila še druge smeri in naloge živinorejstva, vendar je po večini ostala samo pri pašništvu ter je tudi še danes približno tako.
Občni zbor Živinorejske zadruge preteklo nedeljo, ki so ga člani prav številno obiskali, se je dotaknil tudi tega vprašanja, ki ga je nakazal tudi zvezni zadružni revizor v svojem poročilu. Uspelo pa je zadnja leta kakovost zadružnega pašnika zelo dvigniti. Kakor je povedal predsednik upravnega odbora Mirko Kumer, se je pri nekem ogledu tudi uradni izvedenec agrarne oblasti zelo pohvalno izrazil o pašniku ter zagotovil še nadaljnje subvencije za ‘umetna gnojila.
Kmetje-zadružniki imajo ugodnost, da pasejo svojo živine na. zadružnem pašniku primeroma poceni, zaradi tega stane
vzdrževanje in izboljševanje pašnika več, kakor pa donaša pašnina. Ko si je zadruga. v zadnjih letih z izkupičkom za les precej opomogla ter popravila hlev in poslopje, si nabavila nekaj inventarja, predvsem pa z velikimi stroški zgradila potrebno tovorno pot, kar pomeni, da je zaradi lažjega prevoza pridobil les na veljavi tudi v tej Višini, so sklenili, da bodo k vzdrževanju in izboljševanju pašnika poleg pašnine uporabljali dohodek za, les, ki ga je treba iz leta V leto smotrno iztrebljati. Delali bodo na primer drva ali jamski les. Povpraševanje po divah bo letos zaradi množine od snega polomljenega lesa manjše, vendar bodo spet prišla leta, ko bo' za drva nedvomno spet veliko zanimanje.
Gozd je za gospodarski obstoj gorskih kmetij vedno važnejši ter posvečajo gozdnemu gospodarstvu v kmetijskih obratih Vedno več pažnje. Prav tako je substanca gozda tudi za to živinorejsko zadrugo važnega pomena, tako rekoč hrbtenica trdnega obstoja. Gozd na zadružnem posestvu je zelo trpel v času nacistične nasilne oddaje lesa, ko so prav V ta les posebnoi posegali. Za potrebno' obnovoi ga je morala po Vojni tudi zadruga precej posekati. V bodoče pa hoče zadruga: gozd negovati in tudi na tem področju pokazati zgledno gospodarstvo;. Razveseljivo je, da razpolaga zadruga z odličnim gospodarskim strokovnjakom, Martinom Cehnerjem, ki se z znanjem in marljivostjo prizadeva tudi za zadružni gozd. Letošnji nasadi mladih drevesc so ogroženi zaradi suše ter so tudi že iz vrtov dobavljali manj sveže sadike.
Predsednik upravnega odbora je pre-
bral obsežno revizijsko poročilo, ki je v celoti ugodno, malenkostne nedostatke pa bo odbor odpravil, v kolikor jih še ni. Računski zaključek z razveseljivim dejstvom, da zadruga skoraj nima nobenih obveznosti, je občni zbor odobril soglasno.
Nadalje se je predsednik spomnil v zadnjem času umrlih zvestih zadružnikov. Navedel je Štavdahaijevega očeta, ki je bil mrd ustanovnimi člani zadruge, spomnil se je Janeza Kosa, ki je bil načelnik v letih hude krize in v nacistični dobi, omenil pa je tudi umrlega Jožefa Tomaža, ki je prav tako s predanostjo sodeloval v zadrugi.
Namesto umrlega člana upravnega odbora Janeza Kosa je občni zbor izvolil Jakoba Kosmača, p. d. Ditmarja na Belšaku. V nadzorni odbor, katerega volitev mora biti po! pravilih vsako leto, so spet izvolili dosedanje odbornike.
Ob priložnosti občnega zbora so zadružniki prijavili živino na pašo, ki jo bodo' gnali V soboto, dne 31. maja;. Na zadružnem pašniku in posestvu se bodo zadružniki tudi posvetovali o potrebnih ukrepih za čim boljši napredek koristne ustanove.
mEBSEEEtk
Petek, 23. maj: Janez H.
Sobota, 24. maj: JOhana Nedelja, 25. maj: Binkošti Ponedeljek, 26. maj: Bink. p.
Torek, 27. maj: Beda Sreda, 28. maj: Avguštin četrtek, 29. maj: Maksim
Sateliti
p^-r-^
c a j
A
Ameriški sateliti so dokazali, da je v višini nad 1500 kilometrov žarčenje tako močno, da je treba človeka, ki bo potoval v Vsemirje, opremiti s posebnimi Varovalnimi napravami. Znanstvena merjenja in podatki, ki so jih poslali na Zemljo umetni sateliti s svojimi vgrajenimi oddajniki, so dali še druge presenetljive rezultate.
Te podrobnosti so prvič objavili na skupni seji ameriške Akademije znanosti in Ameriške fizikalne družbe. Sovjetski znans tveniki dosle j svo j ih izkušenj s sputniki V toliki meri še niso' objavili.
Ameriški znanstveniki so med drugim ugotovili predvsem:
V Višini 370 kilometrov je zrak okoli štirinajstkrat gostejši, kot so doslej domnevali.
Toploto v umetnem satelitu boi mogoče brez večjih težav ohraniti v območju od 0 do 40 stopinj, t. j. V temperaturi, v kateri se lahko tudi človek dalje časa brez težav zadrži.
Nevarnost, da bi prišel satelit v roj meteoritov, je minimalna,. Mikrometeoriti (telesa s premerom tisočinke milimetra) pa povzročajo' tako malenkostno škodo, da obvaruje satelit pred njimi že kovinska plošča debeline četrtinke milimetra.
Že od nekdaj so poskušali v predelih, kjer je mnogo ognjenikov, izkoristiti ogromno energijo, ki bi mogla gnati električne centrale. Najresnejši so bili poskusi na Japonskem, ki je med najbolj nemirnimi vulkanskimi predeli na svetu. Tam obratuje poskusna električna centrala z močjo 30 kilovatov, ki jo poganja, vulkanska para!. Ko so dobili prVei izkušnje, so lahko prešli na projektiranje električne centrale s 30.000 kilovati, ki bi jo kasneje povečali na 150.000 kilovatov. Na Japonskem bodo' izkoriščali ognjeni-ško energijo V zelo Velikem obsegu, ker lahko za pogon električnih central izkoristijo okoli 40 še aktivnih vulkanov.
V Evropi je samo Italija izkoriščala vulkansko energijo, ker ima sama vse tri aktivne evropske ognjenike:	Vezuv,
Stromboli in Etno. Vulkansko energijo1 izkoriščajo pa tudi 'v neaktivnih področjih.
Prav tako poskušajo razširiti energetsko osnovo V Srednji Ameriki, ki ima mnogo vulkanskih predelov. Salvador, najmanjša srednjeameriška država, se je odločila, da bo izkoristila celo vrsto vulkanov. Ta državica ima največ ognjenikov na vsem ameriškem kontingntu. Ne proučujejo pa samo že ugasle vulkane, ampak tudi tiste, ki so še aktivni. V pod-
O nepričakovanem močnem žarčenju je poročal dr. James Allen, fizik na univerzi Iowa, On je izdelal merilne instrumente za kozmično žarčenje, vgrajene v oba ameriška satelita, ki so ju izstrelili. 31. januarja in 26. marca. Allen je poročal, da je v višini 1600 kilometrov žarčenje stokrat močnejše kot so pričakovali. Merili pa so samo intenzivnost žarkov, ne pa tudi njihove kvalitete. O vrsti žarkov zato znanstveniki ne Vedo ničesar.
Ce sodijo ti žarki v območje rentgeno-
Že V davnih časih so si ljudnje1 prizadevali, da bi uporabljali krila, kar naj jim bi zagotovilo' popolno* svobodo gibanja. Zdaj je pionirska doba letalstva že davno za, nami: ljudje, ki potujejo z letali, nimajo vtisa, da prosto letijo. Jasno' je: bolj ko se bo letalstvo razvijalo in izpopolnjevalo, bolj bo omejena svoboda potnikov, hkrati pa bodo predpisi o varnosti zračnega prometa čedalje strožji. Čez nekaj let, ko se bodo vključila V promet velika potniška letala z reaktivnimi motorji, bo število letališč sorazmerno
nožju ognjenikov bodo zgradili priprave, ki bodo sprejemale in spreminjale toploto vulkanskih plinov V električno energijo. Pričakujejo, da bodo z relativno malimi investicijami in V kratkem času elektrificirali Salvador.
Z oblakov bodo brali
To>da ne kakšne svetlobne reklame, kakršna je dandanes v navadi ponekod (predvsem V Ameriki); brali bodo z oblakov, kakšno bo Vreme. Doslej so oblake bolj opazovali le vremenoslovci in letalci, pa tudi seveda, kmetje. Nekateri kmetje se sčasoma takoi izurijo v tem branju, da so kos celo izkušenim vremenoslovcem. Dandanes pa je vremenoslovje tako' napredovalo', da bi bil mogoč uspešen pouk šolske mladine, tako da bi se naučila abecedo oblakov.
V ta namen so v Angliji izdelali poučni šolski film; V barvah so posneli Vse vrste oblakov in megle. Iz filma se naučijo razpoznavati oblake med seboj, da jih spoznajo potem v naravi ter da lahkoi tudi kaj sklepajo iz njih. Takšen pouk je velikega pomena za poklice, ki imajo delo v naravi, na prostem. To Velja zlasti za obdelovalce zemlje, ki morajo biti med drugim tudi sami vremenoslovci.
vih žarkov, bi po mnenju dr. Allena to pomenilo, da se človek ne bi smel zadržati V višini preko' 1600 kilometrov dalje kot pet ur, ne da bi ga debele plasti svinca oziroma druge varnostne snovi obvarovale pred nevarno količino rentgeno-vih žarkov.
Nadaljnji poizkusi s sateliti, ki bodo' prodrli še dalje v' Vsemirje, bodo po' Alle-novem mnenju dokazali, ali je ta plast žarčenja debela morda le nekaj stotin ali tisočev kilometrov.
manjše, letala pa bodo le še delala velikanske zemljepisne skoke od enega letališča do drugega.
V očeh široke javnosti nastopa zato helikopter kot edina pozitivna, reakcija proti tem spremembam, prvotnih letalskih konceptov. Helikopter omogoča ljudem dejansko prost polet. S komercialnega stališča pa je težko' verjeti, da bodo helikopterji kdaj izpodrinili klasična letala. Zaradi sorazmerno majhne hitrosti (okoli 200 km na, uro) je helikopter manj primeren za prelete razdalj, ki so večje od 400 km, na. razdaljah dc- 100 km pa imajo prednost avtomobili.
Navzlic temu posvečajo1 poi svetu čedalje večjo skrb izpopolnjevanju majhnih, enosedežnih helikopterjev za športne in vojaške potrebe. Prvi helikopter, ki ga je bilo mogoče pritrditi pilotu na pleča, so izdelali leta 1945. Hcpikopter — tako se je imenoval — je tehtal 45 kg, rotor pa je imel jakost 20 KM. Ta prvi poskus se ni ravno najbolje obnesel, ker se večina pilotov ni mogla V primeru letalske okvare spustiti na tla z, bremenom 45 kg na plečih, zato si zdaj prizadevajo za; lažje osebne helikopterje.
Helikopterski konstruktorji so v zagati, ker ne vedd, ali naj izpopolnjujejo1 zelo lahki helikopter, ki si ga pilot z jermeni pritrdi na pleča, ali pa se odločijo za težji aparat, neke vrste zračni motocikelj, ki bi tehtal 60 dd' 70 kg.
Vse kaže, da je za turistične potrebe primernejši aparat druge vrste1. Tako1 je ameriška družba »Hiler Helicopter« konstruirala »leteči bicikelj«, ki ga je mogoče zložiti in razstaviti v desetih minutah. Tehta 115 kg, poganja pa ga majhen bencinski motor, ki ga ima pilot na, plečih. Nekaj podatkov o tem aparatu: maksimalna višina 4500 m, hitrost vzpona 250 m v minuti, maksimalna hitrost v manjših Višinah 115 km, povprečna hitrost pa 85 km na uroi. To zračno vozilo porabi na 100 km okoli 15 litrov goriva.
Ali je televizija mamilo?
Ali je televizija mamilo1 prav kot opij* ali alkohol? — To vprašanje na veliko obravnavajo V ZDA, ker mnogi Američani po cele ure presedijo pred televizijskimi sprejemniki, tako da soi njihovi zdravniki že zaskrbljeni.
Zdravniki so' ugotovili, da so posledice »zastrupljanja s televizijoi« podobne onim, ki nastanejo pri uživanju heroina in morfija, zato ameriški zdrastveni delavci zdaj čedalje prizadevneje proučujejo to vprašanje.
Teh pojavov pa niso ugotovili samo Američani, temveč tudi medicinski strokovnjaki v drugih deželah, kjer se je televizija že precej razširila. Tako je na primer opisal neki francoski specialist za možganske bolezni čudno »televizijsko nesrečo«. Znano je, da je V človeških možganih val imenovan »gama 14«, ki vpliva na slabitev življenjske energije in na stanje. V normalnih razmerah ta val ne škoduje, V določenih primerih pa je zelo nevaren. Delavec, ki preverja, televizijska platna:, je nezavesten obležal na svojem delovnem mestu. Ugotovili so, da je bil televizijski zaslon postavljen napačno in oddajal valove, ki ustrezajo frekvencam gama 14. Zaradi tega se je pogreznil v hipnotično spanje.
Podobna nesreča se lahko primeri tudi avtomobilskim voznikom, ki neprestano vozijo mimo drevesnih senc. Edino zdravilo je v tem, da voznik vsake toliko časa za sekundo ali dve zapre oči in pri tem naglo zmanjša hitrost, da spremeni ritem vožnje.
Gledati bo mogoče brez oči
Doslej je veljalo, da je človek dokončno slep, brez vsakega upanja, da bi še kdaj spregledal, brž ko je izgubil oči. Nedavno se je izkazalo, da je mogoče videti tudi brez oči, dokler ima človek očesni živec. Namesto oči lahko sprejema slike (svetlobo) naprava, n. pr. takšna, kakršen je radar (ali televizija), treba je le povezati napravo z očesnim živcem. Toda kako?
To je pokazal zdravnik za živčne bolezni dr. John Button. Trdil je, da celice v možganih, ki opravljajo nalogo', da prenašajo v zavest slike iz vidnega sveta, ne okmejo in ne zamrejo pri slepih ljudeh. S silno tanko' žico, tanjšo kakor las, je prodrl v male možgane do središča vida slepega človeka, zunaj pa je žico povezal z napravo za prenos, svetlobe. Slepi človek je spregledal. Napraviti vse to pa je seveda mnogo teže kakor pa opisati. Vendar smemo upati, da se1 bodo zdravniki in tehniki izurili pri takšnem »odpiranju oči« ljudem, ki niso imeli več upanja, da bi še kdaj spregledali.
Izkoriščanje energije ognjenikov
Osebni helikopter
«. «. FIBŽM*
*ot>
^OBODNIM
SONCEM
DRUGA KNJIGA	PO VEST D AVNIH D E D 0 V
72
DEVETNAJSTO POGLAVJE
»Kakor peruti črnega vrana leži žalost nad taborom! Vodite me pred Tunjuša, edinega potomca Emakovega, da mu zapojem junaško pesem in razvedrim dušo. Zakaj moja plunka je dediščina pevcev, ki so prepevali na dvoru kralja vesoljne zemlje, našega očeta in gospodarja Atile.«
Tako je ogovoril preoblečeni in zakrinkani Radovan Balambaka. Drugi dan po Ljubiničinem begu je dospel v taborišče. Desetkrat, se je pogledal V košček brušenega jekla, preden si je upal v tabor.
»Ne spozna me niti Balambak niti Tu-njuš.«
Radovan je bil zadovoljen, ko je motril svoj namazani in obriti obraz v jeklenem ogledalcu. Zbral je ves pogum, obljubil bogovom neizmerne obete' in se napotil v ta,borišče. Takoj med molojci pa je opazil globoko žalost. Balambak je sicer porazil varhunske ovčje tatove in se vrnil vesel domov. Toda doma mu je ja-
vila objokana sužnja, da je v deževni noči izginila Slovenka'. Balambak je takoj poslal deseterico najboljših jahačev in vohunov za njo proti Donavi. Toda vsi so se vrnili in izjavili, da jo je odnesel Setek ali sam Bes Slovanov po zraku. Nobenega sledu niso našli. In zato je sedel Balambak žalosten in v bridkost zakopan pred praznim Tunjuševim šotorom.
»Ne boš prepeval Tunjušu, ker ga ni.«
Radovanu je srce zavriskalo. Pa se je potuhnil in menil žalostno1:
»Ker ga ni? O, zaman moja pot izza Črnega morja, da, vidim obraz orla, katerega ime se izgovarja z upognjenim hrbtom po deželi Slovenov in Antov, ObroV in Varhunov, v rodu Alanov in Herulov.«
»In na, dvoru Upravde, ki ga: je pozval predse!«
»Upravda, o, veliki car iztoka in Afrike, o, Tunjuš je eden, edin! Atila, nisi ljubil zaman Ernaka in moj davni ded, veliki čarodej in prvi kozelnik, ni prerokoval laži, da bo slava Hunov ohranjena v krvi Emakovi. Ni lagal, velmožni! Čemu torej žalost v taboru? Razodeni! Razvedrim kri tebi in tvojim molojcem!«
Radovan je brenknil ob strune.
»Žalost je bridka skrivnost! Samo izvoljeni molojci jo slutijo!«
»Ne zapiraj žalosti V prsi, da ti ne uje srca! Razodeni jo pevcu in čarodeju svojega rodu! Deklice izročajo žalost mojim strunam, glavarji in starešine narodov za-
upajo meni bridkost, pa bi ne zaupal brat bratu?«
Balambak je povesil glavo in jo gugal na levo in zmajeval na desno. Razmišljal je besede čarodeja —Radovana.
Ta je samozavestno sedel na tla, rahlo' dromljal po strunah in ubiral žalostno hunska pesem. Zavriskal bi bil, tolika radost mu je polnila prsi, ko je zvedel, da Tunjuša ni doma. Ali radost mu je kalila skrb, da Ljubimce bržčas ni v taborišču, da jo je skril pesjan drugod, morda jo1 je vzel celo s seboj v Bizanc. Najrajši bi bil pustil Balambaka pred šotorom in se napotil dalje iskat sledi po ugrabljeni deklici. Toda čudna žalost mu je bila zanimiv vozel. Hotel ga je razvezati in zato je ostal in čakal Balambakovega poročila.
Čez, dolgo ustavi Hun kinkajočo glavo, zapiči oči v Radovana in ga gleda dolgo nepremično. Črne drobne zenice so se mu širile kakor v1 spoznanju, Radovanu sta, lezla gorkota in mraz po hrbtenici.
»Če me prepozna., če se domisli Radoi-vana — prekletstvo tvojemu hunskemu spominu — bogovi, na pomoč, udarite ga s slepoto!«
Iskreno je molil Radovan, obraz pa ni okrenil od, motno gledajočih Balamba-kovih oči. Počasi so se skrčile Hunove punčice, oči so se skrile pod stlačeno čelo V dupline. Balambak ga ni spoznal.
»Ovna tebi, Svetovit, in Morani kozla,
pošteno rejenega kozla, ker sta Oslepila tega smrdljivca!«
»Praviš, da si čarodej?«
»Sin velikega preroka in pevca z dvora Atile.«
»Če ti razodenem bridkost, ali bi ti ozdravil rano? Ali bi ti otel mojo glavo?«
»Samo bogovi so vsemogočni! Povem ti pa, da sem zacelil na tisoče src, da sem izmaknil na tisoče glav iz zank.«
»Pojdiva torej!«
Balambak je vedel pevca v svoj šotor in mu razodel tajnost — beg Ljubimce.
»Pogibel! Tunjuš je ovražen! Slovenka je čarodejka!«
Radovan je razklenil palec in kazalec v dolgo ped in segel z njo v sivo brado, tako je bil navajen, kadar je iztuhtal in pogodil važno reč. Ko so se prsti stisnili in niso ujeli sivih dlak, se je domislil, da je obrit, in poprijel je s prsti široko1, suho čeljust.
»Ovražen1 — čarodejka — pogibel, o-o-o,« je stokal Balambak. »Tako sem sodil sam, tako sodijo molojci, tako govori naša zaplakana kraljica, zarja, v jutru, so-kolica Alanka. Ovražen, orel je zastrupljen po čarodejki! Ali ni leka za njegovo srce? Ali je pogibel kakor z dletom vdol-bena vanj?«
Radovan je namrgodil čelo, namrščil obrvi, skremžil obraz in se zamislil.
»V precepu si, Radovane,« je preudarjal tehtno. »Izvij se, sicer te zadavijo.

ZA GOSPODINJO m DOM
Vlagati začnimo že sedaj
Mesec maj je tu in z njim se začenjajo vsakoletne naloge skrbne gospodinje, da bo začela postopoma pripravljati zalogo zr dolge zimske mesece. Kako prav nam pride razna konzervirana ali posušena zelenjava, razni kompoti in sokovi. Praktična gospodinja si je V ta, namen že v zimski dobi, vsak mesec prihranila kak kilogram sladkorja, da ne bo v polletnih mesecih denarnica preveč obremenjena. Če katera letos ni pomislila na to, si Velja to zapomniti za prihodnjo zimo.
V tem mesecu si bomo pripravile nekaj zdravilnega soka iz smrekovih vršičkov. Če bomo pozimi prehlajene, nam bo žlička takega soka izredno dobrodošla.
Vršičke očistimo in preberemo ter odstranimo vse smeti. V večji kozarec za vlaganje vložimo plast vršičkov in jih potrosimo s plastjo sladkorja, tako delamo, dokler ne porabimo vseh vršičkov. Kozarec postavimo na sonce. Ko se ves sladkor stopi in se vršički potope na dno, sok odlijemo, precedimo, in spravimo v čiste, suhe steklenice. Dobro zaprte shranimo V temnem in suhem prostoru.
Pripravimo si tudi pehtranov kis. Peh-
Zgodi se, da se sesede kri v žili dovod-nici na. enem ali več krajih in da nastane iz tega sesedka trombus, žilni čep ali več čepov. Ti lahko zavirajo na tistem, mestu prehod krvi deloma ali popolnoma. Od kraja in žile dovodnice, v kateri ta čep leži, zavisi, v koliko se pojavijo različne težave v udu ali okolju, ki ga zajema področje tiste odvodnice. V takih predelih se lahko pojavijo kaj hude bolečine; če je trombus v enem izmed udov, ovire v delovanju uda, otekline itd. V nekaterih primerih se čep inficira, okuži, in grozi potem sepsa, zastrupi jen j e krvi, ali pa se čep odtrga, zaplava po žili navzgor v srce ali celo iz njega naprej in povzroči večjo ali manjšo nevarnost za življenje. Nastane tako imenovana embolija zaradi trombusa. Možne so še embolije drugih vrst, n‘. pr. maščobna, zračna itd.
Kaj rado spremlja: trombozo tudi vnetje dovodnice same in imenujemo potem ta skupni pojav, vneto odvodnica in trcm-bus, s tujko thrombophlebitis. Trombus nastane rad prav na mestih, ki so bila poprej vneta. Vnetja pa nastanejo bodisi zaradi poškodb bodisi zaradi vnetij
Alanka — ženska, — kraljica — pa vendarle, ženska je ženska. Odpovem se vinu do smrti, če ni beg Ljubimce v zvezi z Alanko. Naj se igrajo mladi lisjaki z mojo glavo, če ni vse to zabeljeno' z maščobo ljubosumja. Ljubimce niso dobili, o bogovi, če ni niti zbežala, če je umorjena, bogovi, bogovi!«
Radovana je zbodlo v očeh, ostro je potegnil sapo skozi nos, razprl nosnici in po-plal z njima kakor mlado žrebe.
»Ni vdolbena pogibel z dletom, pisana je v pesek, ulije se ploha in raze, bodo izprane. Pojdiva k Alanki!«
Zapovedujoč je izgovoril te besede, odgrnil zagrinjalo in stopil iz šotora.
Balambak mu je pokorno sledil.
Pred kraljičinim šotorom je godec prijel za strune in zapel Hunici pesem o sončni roži sredi stepe. Balambak je hotel pred njim do Alanke.
»Ne smeš,« mu je zabranil z roko Radovan in vstopil. Ko je zagledal Alanko, so' se starcu od začudenja zasvetile oči.
»Na bogove, vredna je nove pesmi. Kakor vila!« Vendar je takoj povesil pogled, sklonil koleno in izpregovoril:
»Duh mojih očetov se' je pojavil V mojem srcu in mi govoril: ,Vstani in pojdi tja, kjer žari soncei tvojega rodil. Potrebuje te, nekdo!' Napotil sem se, stari pevec in čarodej, in sem cesto val brez nehanja in sedaj stojim pred teboj, kraljica, da ti pomagam v bridkosti. Velika je tvoja
tian operemo in posušimo. Nato ga damo v kozarec in nalijemo nanj dober vinski kis. Pustimo ga nekaj dni na soncu, nato pa ga odlijemo v čiste steklenice. Na pehtran pa ponovno nalijemo vinski kis in zopet postavimo na sonce. Ta kis precedimo in zmešamo s prvim odlitim, da bi ne imel tako močnega duha. Pehtranov kis rabimo za razne solate in pikantne omake.
Na trgu dobimo že lep zelen peteršilj in drobnjak. Zaradi bogatih vitaminov ga dodajmo čimveč dobro sesekljanega raznim juham, krompirjevi solati, kumaram in tako dalje.
V maju SO' tudi najboljša jajca za vlaganje. Jajca vlagamo v apno, hiperman-gan, pepel ali pa v sol. V soli konzervirana jajca ostanejo sveža tudi 8—10 mesecev. V posodo damo plast soli in vanjo položimo Vrsto jajc tako, da se med seboj ne dotikajo. Nanje damo zopet plast soli in nato zopet jajca. Tako postopamo, dokler ni posoda polna. Jajca morajo biti vsa pokrita s soljo. Posodo prekrijemo s čisto krpo in postavimo na hladen prostor.
okoli žile ali tudi zaradi vnetij v drugih predelih telesa;, bodisi zaradi prepočasnega kroženja krvi pri hujših okvarah srca, včasih tudi po operacijah, čeprav je bil ves material, ki so ga rabili pri operaciji, strogo razkužen. Lahko se pojavi trombus v krčnih žilah, tudi pri nekaterih vrstah injekcij V žile. Pri thrombophlebitisu nastanejo v krčni žili štrenaste zdebeline, ki se vlečejo V smeri poteka dovodnice. Koža postane tam lahko; rdeča, ud lahko na tistem' mestu nabrekne ali oteče in poja vijo se, zlasti pri premikih uda, hude bo-lečine. Tudi telesna Vročina se lahko dvigne.
Tromboza ni torej lahka stvar, ob kateri naj bi človek brez skrbi delal težka dela. Da bi se vnetje ne širilo naprej in zaradi nevarnosti embolije, je treba takoj v posteljo, skrbeti, da ud čimbolj miruje, staviti na vnete' predele hladne cb-klfdke in takoj poklicati zdravnika. V mnogih primerih se takoi obolenje na obkladke, primerna mazila in penicilin kmalu zavre in izgine. Pod nobenim pogojem ne smemo takih zdebeljenih vnetih trom-boflebitičnih mest stiskati, drgniti, masirati. To je že marsikdo plačal z življe-
bolečina. Izdrla si trn, ki se je zasadil v srce, ker si odstranila čarodejko; Slovenko.«
Radovan je za hipec premolknil in izpod čela pogledal Alanko. Njeno lice je prebledelo.
»Zadel sem!« je preudaril in nadaljeval.
»Ne slutijo tega molojci, ne sluti Balambak, toda slutil bo on, ko se- vrne. In zato sem prišel, da ga izlečim in mu vlijem po-zabnost ter zagovorim čare Ljubinice.«
»Ti vse veš, oj ne pogubljaj me!«
»Kdor si vjezdi podplat na stegna zato, da bi otel, ne pogublja. Ne taji mi ničesar. Skrivnosti padajo v moje srce kakor v grob. Razodeni najprej, ali Slovenka živi ali je že ugriznila v travo, čarodejka malopridna!«
»Ne vem; skrivnosti so v gorah Hema!« Radovan je postavil palec na čelo in razmišljal.
»V gorah Hemai, tri sto; besov spi v teh očeh, zavedla jo je na jug med volkove, med klateže, da pogine.«
»Modro si ukrenila, kraljica;, da je nisi zapodila čez Donavo. Toda čarodejka otruje tudi zverjad in se otme. Dokler pa živi, ni rešitve Tunjušu. Zato povej, kako si se je znebila, povej dot mrvice, jaz grem za njo in jo umorim!«
Alanko je pretresla sladka slast. Segla je po usnjatem mošnjičku in ga pomolila Radovanu.
Kako preizkusimo, če so jajca dobra in sveža? Veliko posodo napolnimo z mrzlo vodo in damo vanjo pest soli. Ko se je sel stopila, polagamo jajca v vodo. Sveža jajca se potope, dJočim plavajo stara na površini. Jajca potem dobro obrišemo in osušimo ter jih vlagamo.
V tem času je naša živilska shramba, rekli bi najbolj revna. Stare zaloge so že skoro pošle, novine pa še ni. Bo pa kmalu. Prve bodo češnje in jagode, potem grah itd. Za novinoi moramo shrambo pripraviti ravno v tem času, ko je skoro prazna. Kadar bo lep;, sončen in malo Vetroven dan, bomo odprle okno' in vrata na ste-žaj, da bo prisijalo ljubo sonce v shrambo. Vse police bomo znosile na zrak in jih poribale s teplo milnicoi ali s. pepelo-vim lugom. Tega si pripravimo tako, da že prejšnji Večer vlijemo V lesni pepel v škafu vrele vode, pomešamo in pustimo1 stati do jutra. Naslednji dan čisti lug previdno odlijemo, ga segrejemo in rabimo. Pcribane deske splaknemo s čisto vodo ir jih naložimo, nekam v zračen in senčen prostor, da se lepo posušijo.
njem. Pri dobro omejenih trombusih in pod določenimi pogoji sme kirurg taka mesta odpreti in z veliko previdnostjo odstraniti čep. V izrednih primerih se kirurgi odločijo za operativni poseg tudi, če je obolenje zajelo večjo ploskev, toda poprej napravijo; vrsto predukrepov in med operacijo; soukrepoV. Po načinu poteka obolenja določi zdravnik, koliko časa: mora ud počivati. Tako mirovanje se zavleče lahko; tudi mesece dolgo;. Namesto hladnih obkladkov stavimo na trombo-flebitični ud nad vneta mesta obkladke z vodno raztopino Burowih tablet, ki jih danes skoraj že vsak pozna:. Tudii je dobro podložiti ud čim više. Phlebitis (vnetje odvodnice) in thrcmbophlebitis; (vnetje odvodnice s krvnim čepom) ni tako. vsakdanja bolezen, da bi morali stalno trepetati pred njo>. Vendar ni tako redka, da bi ne bilo; treba vedeti, kako se pri tem ravnati. Če začutiš bolečine- v poteku odvodnic, če vidiš, da; so se- po žilah pojavile zdebeline, ki niso le običajni vozli krčnih žil, ampak bolj trda mešita, če vidiš rdečkaste ali rdeče lise na progah žil, tedaj le lezi takoj v posteljo, napravi, kar sem rekel in pokliči takoj zdravnika.
»Za plačilo! Otmi me, naš rod te bo hvalil stoletja,!«
»Nočem plačila, ali trosek utegne biti na potu, zato vzamem. Pripoveduj!«
Alanka je zamamljena razodela Vse o Ljubimci. Povedala je, da ima konj, na katerem je zbežala, desno prednje kopito izkrivljeno' navzven. Lahko mu bo dobiti sled.
Nato je Radovan poprosil za kozarec vina. Sužnja: je prinesla lepo roženico v šotor. Godec je postavil posodico predse, dvignil preprogo, razgrebel zemljo; in zakopal kozarec do roba vanjo. Nato je začel govoriti z latinskimi besedami nad čašo in vinom urok, ki naj vdihne Tunjušu po-zabnost Ljubinice. Kremžil je obraz, zavijal oči, pačil ustnice, zamahoval z rokami nad vinom in momljal in ponavljal neprenehoma;
»Devoret te diabolus, cauda vaccarum, devoret, devoret*!«
Alanka je s, tiho grozo prisluškovala nerazumljivim besedam. Prsi so; se- ji dvigale, oči je upirala plašno v kozelnikat
Ko je Radovan uroke dovršil, je zagrnil čašo s preprogo in, jo skril.
»Čuvaj to pijačo! Ko se vrne Tunjuš, podaj mu iz roženice pozdravni napoj in v hipu si njegova edina, Slovenke se ne domisli več. Jaz pa: odidem jutri za njo, da jo; umorim na slavo in korist rodu
* Satan naj te požre — kravjerepnik.
Patentne kozarce odpiramo
Konservne oziroma patentne kozarce včasih težko odpremo, ker se ja gumast obroček sprijel z robom kozarca. V tem primeru počasi povlecimo razširjeni košček obročka, tako da pride nekaj zraka v kozarec, nakar pokrovček dvignemo. S silo, z nožem ali škarjami ne smemo odpirati, ker lahko poškodujemo brušeni stekleni rob ali obroček. Ako ne gre drugače, vtaknemo kozarec v toplo vodo, da se nekoliko ogreje, nakar obroček kmalu popusti.
S sodo pa polic in tudi predalov rajši ne umivajmo! Po sodi namreč les najprej ves porumeni, sčasoma pa posivi in ni nikoli več bel. Tudi sušimo lesene predmete vedno le na zraku v senci, ker na soncu se deske rade skrivijo in pokva rijo.
Stene bomo prebelili z apnenim bele-žem, da bo- shramba čista in snažna. Apno bomo nato izmil; iz tal in Vseh lesenih delov s kisom ali z, okisano vodo. Tudi tla bomo pomili z lugom od pepela.
Ko se stene in vse drugo posuši, spet namestimo predale in police, jih pregme-mo s svežim papirjem. Šei bolje pa je, če kupimo tanki nejlon in police pregmemo z njim. Nejlon namreč lahko vsak čas umijemo in zbrišemo z vlažno krpo. Tudi je mnogo; trpežnejši kakor papir. Nekaj več stroškov je, prihrani nam pa mnogo truda in traja, veliko; dlje.
Na okno namestimo gostol mrežo, da muhe ne morejo; v shrambo in k živilom. Če je shramba na sončni strani, okno' zatemnimo s temnim; papirjem1 ali z zastorom. Nekaterim živilom svetloba, škodi in tudi hladnejša bo shramba, če bo v vročih poletnih dneh zatemnjena.
V shrambi potrebujemo' razen polic in predalov še majhno omaro, ki ima v vratih gosto mrežo. Tu hranimo' potem kruh, mleko in razne take stvari, kamor je bolje, da; ne pridejo muhe in mušice in še kak drug mrčes.
Tako bomo shrambo pravočasno- pripravile za novo zalogo raznega vkuhanega sadja in sočivja, marmelade in še drugih takih dobrot, na; katere je vsaka gospodinja tako ponosna, in to; po pravici, saj je vse to; sama1, pripravila za družino, da bo tudi pozimi imela kaj dobrega na mizi in ne- samo; poleti v času izobilja.
PRAKTIČNI NASVET
Obleko iz sukna lepo obnovimo s tobačno' Vodo. V dva in pol litra vode skuhamo 50 g tobaka za pipo-. Krop precedimo in namakamo vanj trdo ščetko, s katero skrtačimo obleko-, ki smo- jo prej dobro izteple in izprašile. Obleko potem obesimo V senco- in ko je že skoraj suha, jo zlikamo preko krpe za likanje. Sukno postane svetlo in lepo kot novo.
Hunov, na, slast invesetje tvoji ljubezni.«
Godec je- vzel mošnjo' z zlatniki, udaril na plunko divjo pesem in odšel iz šotora. Zunaj je dejal Balambaku:
»Raduj se, rešen je Tunjuš, oteta vaša kraljica! Tvoja glava ne pade z ramen, veliki hlapec največjega gospoda!«
Takoj so se zgrnili molojci krog kozel-nika, na ognju je zašumela maščoba, sužnji so privlekli mehove z vinom, ves tabor je zaplesal od radosti ob zvokih navdušene plunke.
Radovan je užival čast in slavo in strežbo z visokoi dostojnostjo. Buča se mu je neprenehoma polnila z vinom, njegov jezik je- govoril čuda osuplim Hunom, da je godec skrivoma razmišljal o sebi, od kod zajema njegova pamet to nedosežno modrost. Zakaj odkar cestuje- po črni grudi, še nikdar ni lagal s tako- izvirnostjo kakor ta trenutek. Njegovo veselje je kipelo do roba in čez v pozno noč. Samo-ena, edina' kaplja ga je; kalila: Napil bi se bil rad dosita, pa si ni upal. Trikrat se je ugriznil V jezik d!o krvi, ker je na pol vinjen hotel blekniti nepremišljeno besedo. Zato se je dostojanstveno zahvalil opolnoči in omenil mimogrede- Balambaku: »Bridko mi je, ker moram žaliti tvoje gostoljubje in odkloniti vino. Toda, če je mogoče popraviti žalitev, uklonim se in dovolim, da obesiš meh vina na sedlo- mojemu konju!«
(Nadaljevanje sledi)
ZDRAVSTVENI KOTIČEK v
Ce v žili nastane sesedek
Živilska shramba
fa oddih IN	R A Z V	E	D	R 1	L 0
Janez Vajkard Valvasor:
KMEČKI PUNT
Kmalu po nastopu 1515. leta je dalo nebo čeprav naravno, vendar pomenljivo znamenje nenavadnih dogodkov:	dne
10. februarja so se nad kranjskim obzorjem pokazala tri sonca v treh mavricah, zraven pa nekaj ognjenih vojsk, bojujočih se med seboj:
Kmalu nato so se začeli upirati kmetje in napravili na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem zvezo, a začeli so tisti na Kranjskem. Ta upor so imenovali slovenski punt. Kranjska vstaja ima svoj vzrok v deželnem davku, a prvi so začeli Kočevci. Uporniki so najprej ubili svojega
V majski pomladi sem brodil pot ozelenelih bukovih globačah, obiral robove med gozdovi in se pehal po hribih. Bil sem mlad in sem verjel, da svet mora biti lep in niti na kraj pameti mi ni padlo, da. modro nebo nad mehkim, svetlim zelenjem ni razpeto zaradi nas. V globačah sem poslušal ptičje žvižge in si z zelenjem božal obraz. Nad gozdovi sem se zamikal čez zelenje ih popkovje v modro nebo. in ga kazal vsem, ki bi jih rad imel ob sebi, a jih ni bilo ob meni. V mislih sem hodil z njimi z roko v roki in se jim za-zirai v oči.
Z gora sem se' vračal čez temačni Vo-vor in mimo rojstne hiše naše mame na Vodicah pod Vovorskim hribom. Na kolovoz pod hišo sem zaslišal glas osemdesetletne tete naše mame’ Pela je pri kašči s hripavim; glasom:
Moj ljubi bog, sam ti to veš, kako je to, da zdaj več luštno ni...
Stopil sem po trati visečega vrta k stari teti. Sedela je na klopici pod hruško. Uprla je vame razorani, zaskrbljeni rdeči obraz pod sivimi lasmi, ki' so ji gledali izpod nazaj zavezane rute;. Ko me je stara žena prepoznala, se ji je ves okrogli obraz zrnečil V srečnem smehljaju, daj soi se iskreče oči skoraj izgubile. Pokimala mi je v pozdrav; mojih besedi ni slišala. Z leti je bila oglušela.
Vstala je in ob palici zadrsala s pokvarjeno nogo proti hiši.
Nekoč me je peljala na njivo koruze, se s težavo sklonila in rekla: »Poglej, kako se lepo vidi med stebli! Kot da bi človek pogledal po starem gozdu.« Rdeča njivska tla so bila brez plevelčka in pri tleh gledana koruzna stebla so res bila kot gozd.
»Vse sem sama oplela,« je dejala teta s srečnim obrazom. Vse je bila sama oplela, plazeč se po pokvarjeni nogi.
Vedno me je spraševala če sem lačen. Poleti jo je zanimalo, če mi je hudo vroče, in pozimi jo je skrbelo, če me zebe.
Zdaj je prinesla iz hiše latvico kuhanih suhih hrušk, jo postavila na klop pri zidu, se mi nasmehnila, pokimala in dejala:
»Na jej! Sedi, pa jej!«
»Saj nisem lačen, teta!« sem rekel glasno.
»Kaj ne,« je dejala teta z nasmehom, »saj so dobre! Zato sem jih prinesla ven, ker je zunaj prijetneje kot v hiši.«
Jedel sem hruške in teta me je gledala z ugodjem.
»Kje si pa dobil zelenje?« je vprašala z vpitjem gluhega človeka.
»Na gozdu sem ga odlomil, teta!« sem ji zaklical v uho.
»Kje?«	/
»Na Gozdu!«
»A, je na Gozdu že zelenje?«
»Že!« sem ji vpil.
»Kaj?« je vprašala.
»Že je, že!«
»Kje si pa bil?«
»Na planini!«
»Kje?«
»Na planini!« sem kričal in kazal z roko navzgor, čez Vovor. Stara teta se je prizanesljivo nasmehnila in rekla:
»Ob tem času pa nisi bil na planini! Tam gori je še sneg!«
»Ni ga: več, teta!«
Smehljala se je in pokimala, najbrž ni razumela, kaj sem ji govoril.
»A je hrib že zelen?« je vprašala počasi in živo: »Bukev pod planina že zeleni?«
»Do Podkrajnika pod planino je že zeleno!« sem vpil.
gospoda, gospoda Jurija Tuma ih oskrbnika Gregorja Stržena. Ta umor je tudi druge kmete po vsej deželi vzpodbudil, da so se dvignili zoper svojo gospodo: in mnogim zlomili vrat. Premagali, izropali in razdejali so veliko graščin in gradov, tako Tum, Rako, Boštanj, Rekštajn, Mokronog, Rožek, Polhov Gradec, Čušperk, Mimo in druge.
Dne 17. maja (Megiser piše, da je bil ravno vnebohod) so z naskokom zavzeli grad Mehovo, vrgli oba gospoda brata Mindlorfa, Maksa s Clisse in gospoda Gašperja Wemeekerja raz zid ter pobili v
»Štefan,« je rekla teta, »je že kukavica tam gori? A si slišal kukavico?«
»Sem,« sem' prikimal.
»Štefan, dvajset let že nisem slišala kukavice,« je počasi rekla teta. Gledal sem proti kašči, kjer so se V še goli trti spreletavali ptiči.
»Štefan, dVajset let že nisem slišala kukavice! Prej sem jo pa poslušala vsako pomlad!« je rekel počasni zategli glas stare tete.
Zagledal sem se navzdol v sveže, svetlo, kipeče bukovo zelenje, pretkano z modrino mraka; zrak je bil topel in zveneč in mlado bukovo zelenje se je vleklo' proti tuhinjskim hribom na vzhodu in se stapljalo z megličasto modrino hribcev v daljavi, nad vsemi pa je trepetljalo mehko globoko nebo in se spuščalo v bukovje in v človeka.
V bohotnem, nedavno rojenem zelenju onstran doline je zapela kukavica; kukala je s čistim polnim glasom in pojoči, zategnjeni pari glasov so valujoče plavali po mehkem pomladnem zraku.
»Štefan, nikoli več ne bom slišala kukavice,« je rekla teta.
Še isti dan sem imel priliko, seznaniti se s prvimi Hudevci. Ko sedem ravno k južini doma, prideta v hišo mož in žena in prosita za polič vina. Moja gospodinja se nasmeje in pravi: »To je pa kaj novega — samo dva Hudevca! Kje imata pa tovariše?«
»Kaj boš nagajala,« odgovori žena, »tako radi se pa Hudevci že nimamo in tudi, če bi utegnili, da bi spremljali človeka, kadar pripelje plug h kovaču, da ga popravi. Včeraj se nama je potrl, bova pa počakala tukaj, dokler ga malo ne poku je.«
Gospodinja gre po vino' in odide, po kratkem pomenku zopet ven na svoje delo. Mož je bil čokljat, majhne postave in okroglega, kaj prijaznega obraza, let se mu je poznalo kakih trideset. Tovarišici, sedeči tik njega, ne bi bil prisodil nihče manj ko petdeset let, rasti je bila visoke, lica pa, bledega in velega, samo njeno živo oko in sladko, skoraj dekliško smeh ljanje je izpričevalo, da je starost še ni popolnoma zmogla. Vsak bi bil z mano vred dejal, da ima pred sabo mater in sina.
Nadaljevala sta pogovor, ki sta ga imela bržkone že spotoma. Jaz pijem počasi svojo merico, zapalim smotko in poslušam z vedno večjim čudom.
»Imaš prav,« pravi žena, »rogin (vol) ostane, jelena bova prodala. Kaj, ali ga boš gnal na Toplico, včeraj teden bo tam semenj?«
»Če poj deš tudi ti z mano, ga bom.«
»Veš, jaz se bom zdaj težko odtegnila, preveč je opravka.«
»Samemu se mi pa ne ljubi hoditi; ga pa poženeva čez tri tedne V mesto.«
»Saj res, takrat ti bom kupila za nedeljo nov klobuk; tega nosiš že šest let; imel si ga še na poroki. Veš, prav lepega ti bom izbrala, zato ker si moj in te imam tako rada.«
»Kaj, že- šest let bo, kar sva se vzela?«
»Seveda ali se zdi tebi tudi kakor meni, da je preteklo strašno naglo teh šest let?«
»Meni se vidi, kakor da bi bila komaj tri leta. Glejte si no, čas beži res najhitreje, čeprav nima nog.«
gradu še petnajst drugih plemičev. Megiser tudi omenja, da so bratoma Min-dorfoma najprej glavo odsekali in potem trupli čez zid vrgli, da so Mindorfovi ženi obleko sneli ter jo pahnili skozi vrata in da so ji hoteli zadaviti otročiča, da pa ga je pestunja, stara ženica, še odnesla.
Deželni stanovi kranjski so po poslancu prosili pomoči pri koroških deželnih stanovih'. Dobili' so jo: Koroška je dala sto oboroženih konjikov in štiri sto pešcev, ki naj bi V petek pred sv. Trojico ali osem dni nato odrinili proti Celju ali Slovenjema Gradcu pod poveljstvom stotnika Hieronima Zothna. V naslednjem 1516. letu je tudi cesar Maksimilijan poslal vojaštvo. Ta, zlasti pa koroška vojaška pomoč sta napravili veliko- uslugo Kranjski, da se je dežela spet pomirila in upor zadušil. Ko se kmetje niso odzvali cesarskim komisarjem ter se tudi niso hoteli zlepa pomiriti, so jih s silo spravili k poslušnosti. Voditeljem so, kolikor so jih ujeli, sodili z mečem, vsem drugim pa so naložili denarno kazen, vsaki hiši goldinar. Ta se še zdaj mora plačevati v večen spomin.
V Konjicah na Štajerskem je 1515. leta tudi izbruhnil puntarski ogenj, čeprav kmetje tukaj niso tako moTilno ravnali ko na Kranjskem. Isto so napravili kmetje na Koroškem; zbralo se jih je kakih tri tiscč ter so si postavili neke vrste častnike in poveljnike, namreč vojskovodje in stotnike, nato dva četrtnika, dva prokuratorja ali govornika in tri pomočnike. Odposlali so razna pisanja z izjavo, da. so se zbrali zaradi božje pravičnosti in da zahtevajo odpravo novih dajatev in vseh naklad. Tudi koroško kmečko zvezo so kmalu razgnali ter sklenili, naj podložniki v večen spomin plačujejo puntarski davek, namreč 8 fenigov. Tudi zapisali so ga in imenovali »puntarski fenig«.
D
»Pa ne vsakemu. Veš, od konca sem se te res bala; vsi so me strašili in prigovarjali- Ne jemlji mladega, ne bo maral zate, še tepel te bo, pa hvala bogu, da so se motili.« Pri tem mu položi roko na ramo in mu ginjena gleda v oči. »Vidiš, še mladi se razumejo malokje tako dobro kakor midva. Vseh šest let nama ni prišlo nikoli nič navzkriž. Ti, moj Martinček, si tako dober, tako potrpežljiv z mano! Oh, bog ti daj svoj nebeški raj za tako neskončno prijaznost!«
»In tudi tebi, preljuba moja Nežka. Nikar ne govori, da sem potrpežljiv! Saj mi ne nagajaš nič, mi ne očitaš nikoli, da nisem prinesel nič svojega k hiši, mi strežeš, kar le moreš. Divjak in brezbožen nehvaležnih bi moral biti, da bi te ne imel prav iz srca rad, prej, zdaj in na vekomaj.«
»Bog te živi, moj Martinček! Čakaj, mora nama prinesti kaj prekajenega, saj vem, da ima. Anica! Anica!«
Pleče se jima prinese, mož razreže in zdaj si začneta ponujati in pehati drug k drugemu najlepše kosce, prav tako kakor si ponujata včasi mlad ljubeč ženin in cvetoča nevesta. Jaz sem kar strmel. Ves radoveden vstanem in grem vprašat gospodinjo V vežo1, kdo sta ta dva človeka, ki se tako različnih let med sabo vendar tako presrčno ljubita.
»I no, toi je moja sestra Nežka, za katero sem vam že povedala, in njen mož Martine. Na Hudem se imajo radi tudi možje in žene1, ne samo sosedje. Sestra je imela v prvem zakonu grozno sitnega moža. Zdaj ji po vrača bog, kar je pri njem in z njim trpela. Martine ni prinesel k hiši nič dote; vzela ga je, ker ji je bil všeč; bil je tako vesel fant in priden in lep, saj je še zdaj čeden. Boljšega moža bi res ne bila mogla dobiti. Nežka je zadela v drugem zakonu veliko temo. Martine jo nosi tako rekoč na, rokah, tako je dober z njo. Pa kaj bi pravila, saj sto sami videli in slišali.« Šel sem nazaj v krčmo in sem se jel tudi jaz z njima pomenkovati, se ve, kakor je nanesla beseda, zdaj to pa ono, nazadnje tudi o Hudem in blagih Hudevcih. Povedal sem vse, kako sem jih slišal povsod hvaliti, kako slovi posebno1 njihova lepa edinost in vzajemnost.
LITERARNI KOLEDAR
28.5.1641 rojen znanstvenik, zgodovinar in književnik Janez Vajkard Valvasor
29.5. 1830 rojen pisatelj in pripovednik Janez Trdina
27. 5. 1899 umrl pesnik Srečko Kosovel
Srečko KOSOVEL:
Stavba za vasjo
Lačni otroci ležijo na senu, burja vihra skozi lino pod nizkim, sivim čelom hiše — noč je pokrila ravnino.
Mali sanja: krompirček, ne eden — polna skleda. —
Tiho stopa za temno vasjo raztrgana sivka Beda.
Drugi sanja: krompirček v oblici mrzle ročice ogreje. —
Tiho stopa za hišami in se ledeno zasmeje.
Tretji, četrti in peti in vsi — tisoč in več — jaz ne morem spati. Ničesar nimam in vendar mislim: vse, o, vse bi vam moral dati!
Nežka se namuza in pravi: »Veste, taki angeli pa spet nismo, čeprav se med sabo res ne rujemo. Počemu neki bi se? Kaj nam ni tako vsem toliko laglje in bolje? Pa bojim se, da taka slava ne bo hodila o Hudevcih do sodnjega dne. V lasa nam je že zalezla uš. Priklatil se je v našo vas hud jezičnik in zavidnik. Mi se zanj ne brigamo dosti. Ali otroci mu niso nič boljši. Ko odrastejo, bo splaval po vodi naš mir. Dobro, da bom težko' to učakala.«
Martine, ki je bil rojen in je odrasel v drugi vasi, je popolnoma potrdil iz svoje izkušnje vse to, kar sem čul lepega o Hudevcih, in da lahko priseže, da se pošt enejši ljudje ne nahajajo v devetih farah, nikar li v prečenski.
Sledeči in še marsikateri drugi ponedeljek se je glasila v naši krčmi celo krdelo teh preprostih vaščanov. Jaz sem sedel pri svoji mali mizici, kadil smotke, poslušal in gledal. Zapazil nisem ravno veliko, ali kar sem zapazil, me je zvečine veselilo, ker je izviralo iz nepokvarjenega srca. Tu ni bilo čuti nobenega kriča, nobene kletve, nobenega prepira, razen za šalo, veliko, veliko pa veselega pogovora, smeha in petja. Iz njihovih besed sem se prepričal, da so Hudevci ne samo dobri ljudje, ampak tudi razumni kmeta valci. Kak oster sodnik bi jim mogel očitati pp nekaki pravici samo eno, občedo-lenjsko napako: Da jih žeja včasi nekoliko prehudo in nekoliko preveč pogosto-ma.	(Odlomek)
ža dobro voljo----------------------1
Kino
Tine je imel prvi sestanek z Lino. Toda kot nalašč je lilo kot iz škafa. Zato je Tine predložil, da bi šla v kino.
»Ne,« je dejala odločno Lina, »pod nobenim pogojem. V kinu je tema in jaz vas še ne poznam tako dobro. Morda postanete predrzni...«
Tine ji je zagotavljal, da kaj takega ne pride v poštev — že zaradi ljudi, ki sedijo za njima.
Tedaj se je Lina začudila: »Kako? Ne greva v zadnjo vrsto? Oh — potem pa vse skupaj tako nima smisla!«
stefan kalisnik Stara teta in kukavica
JANEZ TRDINA:
HUDEVCI
■ ■ ;
SLO VE ns
Stran 8
Celovec, petek, 23. maj 1958
Štev. 21 (837)
Napad italijanskih oblasti na pravice Slovencev
Društvo Pravnik ugotavlja, da je vladni komisar s svojim ukrepom kršil načela Ustanovne listine OZN, ustavo italijanske republike ter določila Posebnega statuta Londonskega sporazuma, ki vsi jamčijo enakopravnost Vseh državljanov ne glede na narodnost in jezik. Slovenska kul-turno-gospodarska zveza pa resno opozarja vso slovensko in italijansko demokratično javnost na veliko* 1 nevarnost, ki jo predstavlja prepoved uporabe slovenščine, ter ugotavlja, da pomeni ta prepoved doslej eno izmed najhujših kršitev pravic Slovencev v Italiji. SKGZ obžaluje, da se s tem ukazom ruši v zadnjih letih doseženo izboljšanje ozračja med slovenskim in italijanskim prebivalstvom in da se tako daje potuha šovinističnim silam, ki so povzročile že tolika gorja, hkrati pa, ponavlja svojo* zahtevo po uveljavitvi vseh določb, ki jamčijo slovenski manjšini enakopraven obstoj in razvoj.
Upor v Libanonu
Nemiri, ki so* se1 pred 14 dnevi začeli zaradi umora opozicijskega založnika Mat-nija V mestu Tripoli, so se medtem razširili tudi na druge predele državei ter je prišlo do večjih oboroženih spopadov med vladnimi četami in uporniki. Posebno prizadeto je severno področje dežele, kjer so uporniki takoi rekoč prevzeli oblast. V Vseh Večjih mestih je prišlo do stavke in do demonstracij, pri katerih so demonstranti zahtevali kaznovanje krivcev na umoru Matnija. Prav tako pa so
RADIO CELOVEC
RADIO PROGRAM
'ekerkg
AUGENOPIiK^V
CELOVEC - KLAGENFURT, 10.-Oktober-Str. 23
Nakit in ure za birmo kupite pri URARSKEM MOJSTRU
G OTTFRI E D ANRATHER
CELOVEC - KLAGENFURT Paulitschgasse 9
NAJLEPSE darilo za prvo obhajilo ali
BIRMO JE FOTOGRAFIJA IZ ATELJEJA
Walter TOLLINGER
CELOVEC - KLAGENFURT, Alter Plat* 31
V binkoštnih dneh odprto od 7. do 16. ure
Deželni glavar Wedenig na bolniškem dopustu
Deželni glavar Ferdinand1 Wedenig se je na. nasvet zdravnikov odločil za, večtedenski zdravniški dopust. V času njegove odsotnosti ga nadomešča namestnik deželnega glavarja Krassnig, v šolskih in občinskih zadevah pa deželni poslanec Ebner.
demonstranti napadli tudi palačo libanonskega predsednika Šamuna ter zahtevali, da odstopi.
V zadnjih dneh so prejele vladne čete ameriško orožje, kar je sovjetska tiskovna agencija TASS označila kot vmešavanje v notranje zadeve Libanona, ki bi lahko privedlo db* nevarnega položaja V tem delu sveta. Libanonska vlada pa je obdolžila Združeno arabsko republiko, da je naščuvala libanonsko* ljudstvo* k protizakonitim akcijam.
Prejšnji teden je prišlo v Trstu spet do nezaslišanega napada italijanskih oblasti na pravice Slovencev, ko je generalni vladni komisar Palamara protiustavno prepovedal predvolilno zborovanje KP, ker bi morala na tem zborovanju slovenska kandidatka govoriti v slovenskem jeziku. Palamara se* je skliceval na zloglasni fašistični zakon o javni varnosti iz leta 1931 ter utemeljeval svojo prepoved s tem, da je napovedani govor v slovenskem jeziku predstavljal »manifestacijo, ki jo imajo široki sloji prebivalstva za izzivalno in žaljivo«, zlasti še, ker je bilo zborovanje predvideno na trgu, ki »je za veliko večino prebivalstva povzdignjen v simbol italijanstva«.
Ta protislovenski ukrep* italijanskih oblasti je seveda vsega obsojanja vreden in je izzval ostre proteste s strani vseh demokratičnih organizacij in. političnih strank, ki so ugotovile, da prepoved ne krši samo ustavo*, marveč tudi Londonski sporazum ter volilni zakon. Na splošno* poudarjajo* protesti, da, je Palamara s tem za-# grešil dejanje, ki bi imelo lahko usodne in nedogledne posledice v prihodnosti ter bi utegnilo onemogočiti sožitje pripadnikov obeh narodov na Tržaškem. Poleg tržaških Slovencev so proti ukrepu Pala-mare protestirale tudi razne italijanske demokratične organizacije ter Socialistična stranka in Komunistična partija.
Posebno ostro* so obsodili protislovenski ukrep na raznih predvolilnih zborovanjih. Generalni tajnik socialistične stranke Pietro Nenni je dejal, da je napaka, če ne prava provokacija, ukrep oblasti, s katerim je prepovedala govoriti slovenskemu kandidatu v njegovem jeziku. V tej zvezi se je Nenni zelo* pohvalno izrazil o* jugoslovanski politiki, s katero so bili doseženi dobri odnosi med obema državama in da se bodo lahko začela reševati zgodovinska vprašanja v ozračju obojestranskega razumeVania. Na zborovanju KP pa je Giancarlo* Pajetta poudaril, da prepoved) slovenskega govora predstavlja samovoljo in kršitev republiških zakonov prav tistih, ki bi morali biti služabniki republike in bi morali ščititi, njene zakone. »Vendar pa ne gre le za. grobo* kršitev slovenskih narodnostnih pravic, temVeč za žalitev Vseh državljanov ne olede na politično' pripadnost, za žalitev Italiie. S tem je vladni komisar žalil čast Italije, žalil čast Vseh tistih, ki branijo njeno svobodo«. Slovenska kandidatka: Marija Bemetič ie izjavila. da se slovenski narod ni ustrašil fašističnega divjanja* med; narodho-osvobodilno* borbo in da se tudi sedai ne bo* ustrašil oro-ženi. slovenski kandidat Bidovec pa ie na shodu socialistov uaotoviT, da; izvira Vse gorje, ki ga doživljajo Tržačani na sploh in Slovenci* še posebej, samo iz dejstva, da rimska vlada pod; Vodstvom demokristjanov ni izpolnila prevzetih mednarodnih obveznosti.
Tržaški Slovenci so svojo obsodbo nad protizakonitim ukrepom vladnega komisarja izrazili tudi v številnih resolucijah. Občinski svet občine Devin-Nabrežina je v svojem protestu ugotovil, da Slovenci niso drugorazredni državljani in da vprašanje jezika v današniem civiliziranem svetu ne more in ne sme predstavljati niti grožnje niti žalitve za) nikogar.
Zasedanje sadjarjev v Celovcu
V času od 22. do 24. septembra t. 1. bo v Celovcu zasedanje sadjarjev naše države. Zasedanje pripravlja zvezni odbor deželnih sadjarskih zvez. Na zasedanju bodo obravnavali pereča vprašanja avstrijskega sadjarstva, pri čemer bodo sodelovali domači in ihozemski znanstveniki in nraktiki na področju sadjarstva. Ogledali bodo tudi sadjarska področja in predelovalne obrate na Koroškem.
Plemenski sejem za merjasce in svinje v St. Vidu
V petek, dne 30. maja 1958 ob 10. uri dop. bo v Št. Vidu ob Glini plemenski sejem za merjasce in svinje. Na sejmu bo naprodaj 40 merjascev in 26 brejih svinj nemške žlahtne in 17 merjascev in 4 breje svinje nemške požlahtnjene pasme.
Poročila dnevno: I. program. — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00.
II. program. — 6.00, 7.00, 13.00, 17.00 19.00, 22.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program: 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki —
7.00	Pisan spored za jutranjo uro — 7.55
Zveneče razno —	9.00 Pozdrav nate —
10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert — 14.45 Prav za vas —
15.45	Iz književnosti — 17.55 Sami šlagerji
—	19.30 Odmev časa.
Sobota, 24. maj:
I.	program: 8.45 Širni pisani svet —
9.00	Od pesmi do pesmi — od srca od srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Znanstven pogovor — 16.20 Mladinski koncert —
17.30	Z glasbo v dan — 18.00 Iz parlamenta — 18.15 Za delopust (slov.) — 20.30 Za dobro voljo.
II.	program: 9.10 Zaupne melodije —
11.00	Ljudske melodije — 14.45 Tehnični pregled — 15.30 Odlični izbor — 19.35 Operni koncert — 21.00 Opereta.
Nedelja, 25. maj:
I.	program: 6.10 Vesele melodije —
7.30	S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 9.00 Nedeljski venček melodij — 11.30 Veselo petje — veselo igranje
—	14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba
—	18.30 Melodije z vsega sveta — 20.10 Življenje polno glasbe.
II.	program: 7.05 Godba na pihala —
11.00	Velika simfonija — 16.00 Za ples —
18.00	Pisan spored — 20.00 Opereta.
Ponedeljek, 26. maj:
I. program: 6.10 Vesele melodije —
7.30	S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 9.00 Veselite se življenja
—	11.30 Veselo petje — veselo igranje —
Dne 26. 5. ob p*ol osmi uri bosta igrala tamburaška zbora; SPD »Žila« iz Zahomca in SPD »Doforač« z Brnce.
14.30	Pozdrav nate — 18.30 Nepozabne melodije — 19.00 Športna poročila — 20.10 ,,Berta Garlan“, slušna igra.
II. program: 7.05 Lepa je mladost —
12.00	Dunajske melodije — 18.00 Volja muzikantov — 20.00 O tujih deželah in ljudeh
—	21.15 Kabaret.
Torek, 27. maj:
I. program: 8.45 Medicinsko mesečno poročilo — 14.00 Poročila, objave. Gospodarska šola za vsakogar (slov.) — 16.00 Zaigraj mi staro melodijo — 18.30 Radijska prijateljica — 19.15 Lepe žene iz 1001 noči
—	20.15 Koncert.
II. program: 9.10 Radijska družina —
15.30	Filmska glasba — 16.00 Oddaja za žene — 20.00 Kritično opazovanje zgodaj dozorelih dojenčkov.
Sreda, 28. maj:
I.	program: 8.45 Iz ženskega sveta —
14.00	PoročJa, objave. Kar želite, zaigramo (slov.) — 17.10 Glasba, ki se nam dopade —
20.15	Lepe melodije — lepi napevi — 22.25 Lepa pesem.
II.	program: 14.15 Avstrijski komponisti — 15.30 V vseh tonovskih načinih —
17.15	Iz raziskovalnega dela visokih šol — 17.55 Popoldanski koncert — 19.20 ,,Dekle od nekdaj", satirična pravljica.
Četrtek, 29. maj:
I.	program: 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. O kralju Matjažu na Koroškem (slov.) — 15.45 Goethe in čas — 16.00 Dobro razpoloženi — 18.30 Oddaja za mladino — 18.40 Oddaja za kmete — 19.00 Misli hitro — reči hitro — 21.00 Zveneča alpska dežela.
II.	program: 9.00 Solistična parada —
16.00	Oddaja za žene — 19.20 ,.Dolores", povest — 20.00 Zveneči filmski magacin.
Petek, 30. maj:
I.	program: 8.45 Pesem in glasba iz Koroške — 14.00 Poročila, objave. Okno v svet. Zabavna glasba (slov.) — 17.10 Popoldanski koncert — 20.15 „Zlati oblak", slušna igra.
II.	program: 8.20 Z veselo godbo —
14.15	Avstrijska glasba — 16.30 Eksotična slikanica — 17.15 Znanje za vse — 19.30 Godba na pihala — 19.45 Za prijatelje gora
—	20.00 Pozdravi z Dunaja.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00.
V ponedeljek, sredo in petek od 8.00 do
11.00	ure oddaja na valu 202,1 m in 98.9 mHz.
Sobota, 24. maj:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Lepe melodije — znani napevi — 8.35 Mladina poje — 9.30 Operetna glasba — 11.15 Izpod zelenega pohorja — 12.30 Kmetijski nasveti
—	12.40 V ritmu polke — 14.20 Zanimivosti — 14.35 Voščila — 15.40 S knjižnega trga — 16.00 Glasbene uganke — 17.30 Melodije od tu in tam — 18.00 Okno v svet —
18.45	Jezikovni pogovori — 20.00 Otroci Titu.
Nedelja, 25. maj:
6.00	Jutranji spored domačih napevov —
7.35	Vedri zvoki — 8.15 Iz pomladi v poletje — 9.15 Jugoslavija-ekspress — 10.00 Boj in mladost — 10.30 Poje Akademski pevski zbor in drugi — 12.00 Voščila —
13.30	Za našo vas — 14.15 Voščila — 15.30
Mednarodni cirkus
Predstave bodo:
22. 5. in 23. 5. v SPITTALU 24. 5. do 26. 5. v LIENZU 27. 5. do 30. 5. v BELJAKU 31. 5. do 3. 6. v CELOVCU
Enodružinsko hišo z vrtom in prostim stanovanjem v Ptuju menjam z nepremičnino v Avstriji. Ponudbe pod »Takoj« na naslov lista.
Prikupno 20-letno dekle (1,66 m) v
Jugo*slaviji želi poznanstvo z mladim moškim do* 35 let. Slika za-željena. Dopise, na naslov lista.
Zaradi nakupa električnega štedilnika prodam po ugodni ceni dobro ohranjen družinski štedilnik, ki izvrstno greje do* 60 m3 Velik prostor. Naslov v upravi lista.
Prenos štafetnih palic Titu v Beogradu —
16.45	Glasbeni mozaik —	17.30" „Vlak
štev. 612", radijska igra — 18.30 Jugoslovanski biseri — 20.00 Javna zabavna glasbena oddaja.
Ponedeljek, 26. maj:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Popularne melodije — 9.20 Poje mešani zbor —
11.35	Iz operetnega sveta — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Zabavnipotpourri —
14.35	Vošč la — 15.40 Iz domače književnosti — 16.00 Poje basist Tomislav Neralič
—	18.00 Mladinska oddaja — 18.45 Radijska univerza: Veliki zakon — 20.00 Koncert simfoničnega orkestra.
Torek, 27. maj:
5.00	Dobro jutro! — 8.05 Slovenske zborovske skladbe — 9.00 Zabavni mozaik — 10.10 Venček melodij in popevk — 11.30 Za dom in žene — 12.00 Narodne in domače viže — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.40 Pester operni koncert — 14.35 Voščila — 15.40 Potopisi in spomini — 16.00 Za ljubitelje in poznavalce — 17.25 Melodije iz glasbenih revij — 18.00 Športni tednik —
20.00	Koncert moškega zbora — 20.30 Pomladna serenada.
Sreda, 28. maj:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Pestre melodije — 9.00 Jezikovni pogovori — 9.15 Narodne pesmi — 10.10 Glasbeni album —
12.30	Kmetijski nasveti — 13.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 14.35 Voščila
—	15.40 Pri klasičnih mojstrih — 16.00 Koncert po željah — 17.10 Sestanek ob petih —
17.30	Od popevke do popevke — 18.00 Kulturni pregled — 18.30 Pesem slovenske zemlje — šaljivke — 20.00 Posnetki z Edinburškega festivala.
Četrtek, 29. maj:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Slovenske pesmi pojo mali vokalni ansambli —
9.00	Uro z ruskimi mojstri — 10.10 Melodije potujejo — 11.00 Iz komičnih oper —
11.45	Pesmi za naše male — 12.30 Kmetijski nasvet* — 12.40 Pesmi o planinah — 14.20 Zanimivosti — 14.35 Voščila — 16.00 Domači in tuji solisti in skladatelji — 20.05 Četrtkov večer domačih pesmi m napevov.
Petek, 30. maj:
5.00	Dobro jutro! — 8.05 Svet v orkestralnih barvah — 9.20 Za vsakogar nekaj iz arhiva zabavne glasbe — 11.00 Pesmi in plesi raznih narodov — 11.30 Za dom in žene — 11.40 Šest pevcev — sest popevk —
12.30	Kmetijski nasveti — 13.15 Od arije do arije — 14.35 Voščila — 16.00 Koncert ob štirih — 17.10 Za ljubitelje zabavne glasbe
—	18.50 Družinski pogovori —	20.30
Beethoven: Simfonija št. 6 v F-duru.