Leto LUH. številko 184.
O UnMlunl, v sredo 13. avgusta 1924.
Cena 1*50.
•
Izbafa vsak dan popoldne, imena! nedelje in praznino, piserati: do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vnt i 2 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 4 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Opravnlatvo „Slov. Naroda" in „IfaroAna tiskarna" KnaHova
ulica št. 5, pritlično. — Telefon st. 304.
Uredništvo „Slov. Naroda" Knailova nUoa si. 5, I. nadstropje
Telefon itev. 34. Dopise sprejema le podpisana in zadostno Irankovane-apr Rokopisov so no vrata. ~ap|
Posamezne
v Jugoslaviji od 4—6 str. po O. 1-50, 8 lit vet 2 O. V Inozemstvu 4—6 str. 2 O., 8 In vet po 3 O. Poštnina platana v gotovini.
„Slovenski Narod" velja:	V Jaj-osIatrlJI ' 1		V IgAttBltra
	v Ljubljani    i      po poiti		
12 mesecev      • .  ,  . . Pri morebitnem povišanju s	Din 240*— , 120*— . 60*— 20-— e ima daljša i	Din 240*— . 120*— „     60"— 20*— laročnlna dop!	Din 360*— , 180*— 90-— 30-— ačati.
Novi naročniki naj  pošljejo v prvič naročnino vedno   UV* po nakaznici. Na --mo pismena naročila brez poslatve denaria se ne moremo ozira tL
Radićev povratek.
Kakor je bilo pričakovati, se je Radić povrnil v Jugoslavijo, ne da bi mu nova vlada kot veleizdajalcu delala pri tem najmanjše zapreke.   Z njegovim povratkom je stopila naša država pred usodno alternativo. Od ujedinjenja do danes ni bilo v našem političnem življenju momenta, ki bi tako kategorično zahteval od celokupne jugoslovenske javnosti, naj dobro premisli, kam vodi politika razkrajanja in izpodkopavanja \ državnih temeljev in naj se končno od- | loči, ali hoče živeti v enotni državi, ki ima vse pogoje za razvoj in napredek, ali Pa želi razkosati to. kar smo ustanovili s tolikimi mukami in žrtvami na razvalinah bivše habsburške monarhije. Pred to odločitvijo stoji naš tro-imeni narod navzlic formalnemu ujedinjenju že vsa povojna leta. Vprašanje edinstva in nadaljne usode enotne Jugoslavije je bilo na dnevnem redu politične strankarske borbe ves čas. odkar žive Srbi, Hrvati in Slovenci pod eno streho. Toda doslej je bilo to vprašanje strogo   internega,   parlamentarnega in medstrankarskega značaja.  Z Radiče-vim prihodom pa se je preneslo na široko polje mednarodne politike, v kateri odločuje na eni strani komunistična internaeijonala,    na drugi pa zapadna demokracija. HRSS na čelu z Radićem ni več stranka,   ki se bori v okvirju parlamentarizma za svoj politični program, temveč ona je podružnica tiste mednarodne politične organizacije, ki je zapisala na svoj prapor brezobziren bol zapadnim državnim tvorbam in obstoječemu družabnemu redu izven sovjetske Rusije.   Tako smo torej doživeli unikum v zgodovini političnega življenja, da sede v parlamentu demokratične države, v parlamentu kraljevine poslanci, ki nisr> samo republikanci, temveč celo sovjetski eksponenti in agenti.
Značilna in za razvoj dogodkov usodna je Radićeva samozavest, s katero je odgovarjal na potu iz Maribora v Zagreb na vsa vprašanja glede njegovih načrtov. V novo vlado ima balkanski Ljeiiin popolno zaupanje. Hoče jo podpirati, da omogoči smotreni razvoj načrtov, ki so merodajni za politiko HRSS. Hrvatsko narodno zastopstvo bo v parlamentu podpiralo Davi-dovićev kabinet, dokler bo treba. Vse drugo bomo videli. Kaj pomeni ta cinična izjava? Kaj pomenijo Radićeve besede, da se bliža HRSS svoji zmagi? To pomeni, da bije Jugoslaviji kot kraljevini in enotni demokratični državi dvanajsta ura. To pomeni, da ni v nevarnosti samo vidovdanska ustava, samo država kot pravna in politično-ad-ministrativna celota, temveč ves družabni red, vse to. kar tvori temelj vsake zdrave drnžbe in kar je neobhodno potrebno za mir, red in napredek naroda. Z Radlcevim prihodom odpira Jugoslavija na stežaj vrata komunjsričn: propagandi in prevratnim pokretom, daje popolnoma proste roke in svobodno voljo elementom, ki so kot plačani boi?še\išk: agenti zainteresirani na te;n, da Jugoslavija razpade in da zaveda anarhija. Morda je še prezgodaj govoriti o scciialn; revoluciji, ker naše kretske in delavske mase še niso zrele zarjo, toda začetek razkrajanja družabni?: sil in stanovske borbe v smislu bodoče diktature proletarijata je bil storjen v trenotku, ko je Radić kot pooblaščene«? tretje internacijonale stopi! na jugoslovenska tla.
Nas sotrudnik je imel nedavno priliko -azgovarjati z Radićevim pristašem iz krogov zagrebške komunistične omladine. Na vprašanje, kakšen pomen ima Radićev povratek iz Moskve za razvoj naših političnih dogodkov, mu je ta odgovoril: Za odpor proti obstoječemu kapitalističnemu družabnemu redu in enotni držav! kot njega nositeljici ko-losalen. Radića vsi komaj pričakujemo, ker vemo, d? se vrne s točnimi navodili, kaj in kako nam je storiti, da pride v Jugoslaviji in na Balkana sploh do stanja, ki bi omogočilo uspešnejši komunistični pokret. Doslej smo se mo-
Vlada ima napram Radiću vezane roke.
Seja ministrskega sveta povodom Radićevega prihoda. — Nastop generala Hadžića. — Prva klavzula pogodbe med
vlado in HRSS,
— Beograd, 12. avguta. (Izv.) Vest | stopiti ali ga zatvoriti, ker sicer pade v o Radićevem prihodu v državo in Za- parlamentu.
greb se je včeraj razširila v Narodni skupščini med Pribičevićevim govorom okoli pete popoldne. Prvi so raznesli novinarji, ki so iz Ljubljane prejeli telefonsko obvestilo, da je pasiral Radie ob 14. državno mejo pri Mariboru in da prispe v Zagreb ob 18. Vest se je razširila po skupščini z bliskovito hitrostjo. Mnogi poslanci niso hoteli verovati v vest. Radićevci so stopali v skupine ter se posvetovali. Nekateri so odhajali na pošto. Kmalu nato so sami potrdili istinitost vesti. Ob 18. je govoril podpredsednik HRSS g. Predavec že telefonično s samim Radićem, ki ga je osebno obvestil, da je prispel v Zagreb in da je zadovoljen z deklaracijo vlade in z diskusijo v parlamentu. G. Predavec je izjavil, da se tekom razgovora z Radićem ni dotaknil vprašanja njegovega prihoda v Beograd. To poročilo in Radićev prihod se je komentiral v vseh krogih. Govorilo se je o tem, ali bo Radić preganjan in zaprt. Vse ie povpraševalo, kaj bo storila vlada. Pod pritiskom teh vprašanj se je vlada sestala ob 20. v ministrski sobi Narodne skupščine na kratko sejo, na kateri je notranji minister Nastas Petrovič poročal o prihodu Stepana Radića v Zagreb. V zvezi s tem je vlada razpravljala o Radićevih dejanjih, radi katerih je državni pravdnik dvignil obtožbo proti Radiću. Vlada je sklenila, da ga ne bo zaprla in da ga ne bo sod-nijsko preganjala. Vlada se bo izgovarjala, da nima v to od skupščine mandata. Na tej točki in na tem vprašanju se izpolnjuje tisti sporazum med vlado in Radićevo stranko, kj vlado obvezuje, da ne stori Radiću ničesar zalega. Vlada proti Rad?3u ne sme na-
V skupščini pa se je opazilo, da se je včeraj po peti uri pojavil vojni minister general Hadžić. ki prejšnje dni ni prisostvoval sejam Narodne skupščine radi političnega značaja debate. Poiskal je takoj ministrskega predsednika Davidovića in se Ž njim razgovarjal o Radićevem prihodu. Vojni minister je zahteval, da se proti Radiću uvede sod-nijsko postopanje v zvezi z njegovimi dejanji, s katerimi je zakrivil znane nerede in protizakonitosti v vojski in med hrvatskimi rekruti. Kaj je Davidovifi odgovoril generalu Hadži£u, ni znano.
Vlada bo poskušala storiti vse. da Radićev prihod ne bi vplival na njen obstoj. Že včeraj je ministrski predsednik Ljuba Davidović prosil voditelje HRSS, da pripravijo Radića do tega, da pride v Beograd in da pove v Narodni skupščini vse. kar hoče in kar želi. Davidović je pripravljen dati Radiću vse garancije za njegovo osebno varstvo. Tukajšnji politični krogi ne verujejo, da se Radić odzove temu povabilu.
Radićev prihod ni iznenadi! poslancev NRS in Samostalnih demokratov. V teh strankah se je visti^n da spada prost dohod voditelja HRSS v klavzulo tajnega sporazuma med sedanjo vlado in HRSS. Radikali pričakujejo, da se vlada opraviči pred parlamentom, ter da se tudi pri tej priliki pokaže, kako je ta vlada »po milosti božji in volji Stjepana Radića«-. Splošno razmerje med vlado in Radićem pa mora ostati takšno, kakor ga bo diktiral Stepan Radić. Z ozirom na Radićev prihod se jača prepričanje, da se bo moral sedanji paradoksni provizorij na državni upravi prav kmalu likvidirati.
Današnja seja Narodne skupščine.
Sprememba veleposestniške odredbe v Bosni. — Vprašanje podpore poplavljencem. Deklaracijska debata se zaključi danes.
— Beograd, 12. avgusta. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine je bila otvorjena ob pol 10. Pred prehodom na dnevni red je bil prečitan predlog g. Voje Lazića in drugov, da se proglasi za nujnega zakonski predlog o spremembi begluške odredbe v Bosni in Hercegovini. G. Voja Lazić je dobil besedo, da objasni nujnost tega predloga. Za njim je govoril minister za agrarno reformo g. Ivan V e s e n j a k , ki je izjavil, da sprejema nujnost tega predloga. Predlog je bil na to sprejet, na kar je tajnik prečital predlog posi Stanovnika in drugov o pomoči prizadetim po zadnjih poplavah. Minister poljoprivrede in vod dr. Fran K u 1 o v e c je odgovarjal na vprašanja g. Lazića o nujni pomoči poplavljencem. Dr. Kulo-vec je izvajal: Ko sera dobil prve podatke o tej nesreči v soboto popoldne, sem takoj naročil organom ljubljanske oblasti, da zberejo vse podatke. Ministrski svet je na svoji nedeljski seji dovolil kot prvo pomoč pol milijona di-nariev.    Dr. Krizman pripominja: To
smo čitali v Časopisih!« Minister dr. Kulovec je nadaljeval: Ministrski svet je dovolil tem ponesrečencem pol milijona dinarjev kot prvo pomoč. Nisem pa storil samo tega. temveč sem naprosil tudi g. ministra gradjevin. da da na razpolago svoje organe v svrho poprave razrušenih potov in mostov. To je prva pomoč. S tem pa še ni izrečena zadnja beseda, ampak bom skušal dobiti še večje kredite na razpolago. Tej izjavi g. dr. Kulovca je odgovoril posl. P u c e 1 j, ki je izjavil, da je s prvim delom njegovega govora zadovoljen. Zadovoljen pa ne morem biti s tako majhnim zneskom z ozirom na silni obseg katastrofe. Verujem pa v dobro voljo in pričakujem, da bo vlada naknadno po dobljenih točnih podatkih priskočila z izdatnejšim zneskom na pomoč.
Minister poljoprivrede in vod je nato odgovarjal na vprašanje radikalnega poslanca g. Mite Dimitrije-v i ć a o pomoči glede prehrane in dajanja semena narodu v bregalniški ob-
rali pod pritiskom zakona v zaščito države omejiti le na tajno delovanje, ki ni moglo imeti uspeha, ker nismo smeli s svojimi idejami, zlasti pa ne z revolucionarnimi metodami med ljudstvo. Cim pa se povrne Radić, k} mu nova vlada ne sme delati zaprek, ker je odvisna od njegove milosti, so odstranjene vse ovire in uspeh našega dela je siguren. Naravno, da Radić ne bo takoj odkril svojih načrtov. Tretja mternaci-jonala ni tako nespametna, da bi stopila z zapadno buržuazijo v odkrito borbo, dokler niso mase zadostno pripravljene. Zato bo Radić podpiral novo jugoslovensko vlado, toda samo pod pogojem, če ga ne bo ovirala pri delu Za nas ie glavno povzročiti v državi
zmešnjavo in podpihovati nezadovoljstvo, da na ta način pripravimo teren za socijalno revolucijo. Radićev prihod v Jugoslavijo je prva večja zmaga tretje internacijonale. Za usodo komunizma na Balkanu se nam odslej ne bo treba več bati.
Radić je torej tu in z njim prihaja v državo tista demonska sila, ki je spravila nekdaj mogočno in bogato Rusijo na rob moralnega in gospodarskega propada, če smo opetovano opozarjali na nevarnost razpada Jugoslavije, če smo označili Davidovjćevo vlado, ki brez Radića sploh ne more vladati, kot grobarja našega edinstva, moramo danes z vso resnostjo zaklicati: Dvanajsta ura bije!
lasti. Minister je odgovarjal, da je odredil zbiranje točnih podatkov in da bo storil vse. da se ljudstva odpomore. G. Mita Dimitrijević bi bil zadovoljen, ako se to vprašanje spravi pred ministrski svet in sicer kot nujno vprašanje, ker je v Južni Srbiji v tem oziru prišlo že do nevarnega položaja. Glad preti Številnim selom. Narod s skrbjo pričakuje zime.
Nato je predsednik narodne skupščine g. Ljuba JovanovTć predlagal prehod na dnevni red: nadaljevanje pretresa vladne deklaracije. Predno je dal predsednik prijavljenim govornikom besedo, je sporočil, da je dobil od strani vladnih poslancev predlog, da se po členu 41. skupščinskega poslovnika določi- trajanje deklaracijske debate. Začuli so se klici: AH je to parlamentarna vlada? G. Jovanović je nadaljeval: Ker je sedaj ustaljena praksa, da se o tem predlogu rešuje brez pretresa, stavi predlog na glasovanje. Poslanci so glasovali z vstajanjem. Večina poslancev je obsedela in se potemtakem pretres o vladni deklaraciji zaključi danes. Z ozirom na ta izid glasovanja so nastali v skupščinski dvorani veliki nemiri.
Nato je bila dana beseda prvemu govorniku Dušanu Pelešu, radikalnemu poslancu iz Hrvatske in bivšemu ministru. Dr. Peleš je imel značilen govor v duhu politične pomirljivo-sti Srbov in Hrvatov, katero je on vedno zagovarjal, odkar stoji na politični pozornici. Njegov govor je bil dokumentiran s pozivom na zgodovinska dejstva o položaju Hrvatske. Kljub termi pa je govornik prepričan, da zadnji na-
stop HRSS, posebno njen vstop v III. internacijonalo, ne predstavlja nobenega koraka naprej, temveč korak nazaj. V zvezi s tem je kritikova! tudi sedanjo vladno deklaracijo, če tudi je d -prinesla po njegovem mnenju mnogo pripravljenosti za pomirjenje in bratski sporazum Srbov in Hrvatov.
Za dr. Pelešem je vstal postane e samostojne demokratske stranke g. Ve-česlav V i 1 d e r in govoril proti tolmačenju čl. 41 skupščinskega poslovnika v smislu predloga vladnih poslancev. Predsednik skupščine g. Ljuba Jovanović je polemiziral z g. VVilderiem v pogledu tolmačenja imenovanega Člena in izjavil, da usvaja vladin predlog, k! da je umesten. Svoje tolmačenje, ki je različno od onega g. \Vilderja. stavi predsednik skupščine na glasovanje. Za časa tega ponovnega glasovanja je vladala v skupščini prilična vznemirjenost in se je moglo opažati, da so radikali in samostojni demokrati demonstrirali proti predsedniku Ljubi Jovanoviću, ki jo osvojil stališče vlade.
Na to je govoril še poslanec radikalne stranke, g. Milan Slmonović, nakar je bila seja točno ob 12. zaključena in se nadaljuje ob 16. Ker se bo danes zaključila debata o deklaraciji, bo popoldanska   seja  gotovo nenavadno dolga, ker je priglašenih veliko število govornikov radikalne, samostojno đev mokratske stranke.   Razen tega pa iei prijavljenih še tuđ? nekaj davidovičev-jj cev in bo na koncu tik pred glasovanjem, ki se bo vršilo po ime nično. Bo- j voril tudi Šef radikalne stranke g. Nikola Pašić.
M
Vlada pade v treh dneh?
— Zagreb, 12. avgusta. (Izv.) Današnji »Jutarnji list« poroča, da se je njegov dopisnik razgovarjal z bivšim ministrom dr. Janjićem, ki se je izrazil o situaciji takole: »Naša situacija se je izboljšala. Vlada bo padla v treh dneh. ker jo bo strmoglavil Radić. Mislil sem odpotovati za nekaj dni na letovišče, toda ostanem tu, ker sem prepričan, da bomo v dveh ali treh dneh' zopet morali razpravljati o situaciji. Uveden sem, da z°pet dobimo vlado v svoje roke.
Vlada razpravlja o RaHtfevem prihodu.
— Beograd, 12. avgusta. (Izv.) Snoči je imela Davidovićeva vlada sejo, na kateri je razpravljala o situaciji, ki je nastala vsled Radićevega povratka v domovino. Seje se je udeležil tudi vojni minister general Hadžić. Zatrjuje se, da je Hadžić zahteval, da vlada nastopi proti Radiću. V ministrskem svetu so nastala radi tega vprašanja nesoglasja. Splošno se sodi, da izzove Radićev prihod in stališče vlade napram Radiću v vladnem krilu krizo. V nekaterih političnih krogih zatrjujejo, da je nenadni povratek kralja v Beograd v zvezi z novo krizo, ki se pojavlja na obzorju.
Odmevi Radićevega prihoda.
— Beograd. 12. avgusta. (Izv.) O Radićevem prihodu priobčujejo glasila nacijonalne opozicije zelo obsežne kos mentarje ter poročila, v katerih opisu* jejo radovednemu beogradskemu ob* činstvu podrobnosti Radićeve poti od Maribora do Zagreba in o včerajšnjem večeru vZagrebu. Nevtralna »Politika« pa namiguje danes, da se lahko pričaš kuje vladin padec v najkrajšem času. Značilen je molk blokaških listov, od katerih poroča le »Pravda«, in še to na tretji strani v prav kratki notici, da je na včerajšnji ministrski seji notranji minister poročal o Radićevem prihodu.
Radićev prihod je poostril splošno parlamentarno situacijo. Na današnji seji govori bivši predsednik vlade in šef NRS g. Nikola Pašić, kojega govor se splošno pričakuje z največjim inte*
resom, fl/IaHi* je skicnila. Ha zavrti t. današnjo   sejo Heklaracijsko  debato. ,' kar pa je odvisno od opozicije. Jvj slu«.; čaju, da opozicija ne pristane na to. bo. vlada predlagala konec debate potom skupščinskega sklepa. Na današnji seji bo pozicija vložila tudi številne inter* pelacije.
RAZAIEJTTEV MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO.
—i Rim, 12. avgusta. Tlzv.j Današnja' »Tribuna« javlja, 'da so se končala razmejitvena (lela med italijansko in jugoslovensko komisijo v Opatiji. Vrli Triglava ostane jugosJovenski. Pri Cerknici je 'dosegla korektura, glasom' katere pripade Cerkniško jezero Jugoslaviji. Sporno ozemlje pri Planini se izpremeni v politično vprašanje, o katerem bosta razpravljali italijanska in jugoslovenska vlada. Komisija bo sedaj nadaljevala delo na terenu.
Borzna poročila.
Zagrebška borza.
Dne 12. avgusta. Sprejeta ob 13.
Devize: Curih 15.2075—15.3075, Praga 237.90—240.90. Pari* 455—460, Newyorfc 80.13—81.13, Milan 363.65—366.65, London 367—370, Dunaj 0.1120—0.114<\ —
Valute: dolar 79.25—80.25, lira 361 do 364.
Efekti: 1% invest posojilo 1921 64. 2Y?% drž. renta za ratnu štetu 122—235. Ljubljanska kreditna 225—230, Centralna banka 33—37, Hrv. eskomptna banka 122 do 124. Kreditna banka, Zagreb. 122—125. Hipotekama banka 63—64, Jugobanka 110 do 115, Praštediona 915 —.—, Eksploatacija 110 do 112. Šećerana. Osijek. 1090—1110. Isis d. d. 80—81. Nihag 84—86, Gutman 695 do 705, Slaveks 2£5. Slavonija 95.5—96. Strojno tovarne 150 —.—, Trboveljsk4 480 —.—, Vevče 120—127.50.
INOZEMSKE BORZE.
— Curlh, 12. avgusta. Današnja borza. Beograd 6.60, Praga 15.65. Xewyor> 5.30, London 24.12. Pariz 30.—. Milan 24.—, Ber, lin 1.255, Dunaj 0.00745.
— Trat, 12. avgusta. Predborza: Beograd 27.35—27.4". London 100.45—100.60. Pari« 125.50—126. Ne**-*yorfc 22.05—22.125 Curih 416—118, Dunaj 0.0311—0.0313, Praga 65.25—65.75.
— Dunaj 11. avgusta. Devize: Beograd 884—888. London 323.900—324.900, MIlan 3214—3226. Newyork 70.935—71.185, Praga 2105—2115, Curih 13.435—13.485.
Valute: dolar 70.460—70.860, dinar 883—8S9, lira 3220—3240, češka krona 2092 —2108.
*
/
Vtis Pribičevićevega govora.
Jasna logika njegovih argumentov. — Demaskiranje klerikalizma, — Dr. Marink ović molči o reviziji ustave.
— Beograd, 12. avgusta. (Izv.) Z včerajšnjimi govori je dosegla dekla-racijska debata nekak vrhunec. Oba govornika, tako zastopnik Davidoviće-ve vlade, zunanji minister dr. Voja Marinković, kakor govornik opozicije Svetozar Pribičević sta govorila v stvarnih mejah in na najmeradajnejši način. Dr. Marinković je skušal braniti vlado in položaj države, kakor je pač mogeL Njegov govor pa je kljub resnosti in stvarnosti napravil mučen vtis. Poslanci so dobro čutili, da ni mogel pobiti argumentov opozicije o slabosti sedanje vlade in o praznini njene deklaracije. Karakteristično za položaj in za vlado je. da dr. Marinković ni mogel in n! hotel jasno povedati, kaj misli vlada z ustavo in ali je za revizijo. Poslanci so komentirali dr. Marinkovićevo izjavo, da je vlada pripravljena poslušati Radića, če pove kaj pametnega. Dr. Marinković je tu pozabil povedati, ali je Radić doslej kaj pametnega povedal in kaj misli vlada o Radićevem dosedanjem delovanju.
Deklaracijska   debata je dosegla
svoj pravi višek z velikim govorom Svetozarja Pribičevića, ki ga je celokupna skupščina od začetka do kraja poslušala z naj glob j o pozornostjo* Ta govor je trajal dve uri in pol. Frapiral je z jasno logiko in z doslednostjo idej. Tudi Pribtćevi taktični nasprotniki, zlasti iz vrst Davidovićeve stranke, so priznali, da spada Svetozar Pribičević med najbolj goreče apostole ideje državnega in narodnega edinstva. Sijajna retorika njegovega govora je fascinirala prijatelje in neprijatelje. Opazilo se je, kako točno je demaskiran kleri-kalizem in njegova pogubnost za našo državo. Skoro celokupna skupščina je pritrjevala tistim odstavkom njegovega govora, v katerih je grajal sestavo vlade, ki je izročila prosvetno ministr-stvoc, torej vzgojo omladine in bodočih državljanov klerikalnemu Korošcu. Svetozar Pribičević je včeraj na dokumentaren način podčrtal vse nedostatke in nezmožnost sedanje situacije. Njegov govor je pojačil opozicijo in jo strnil v še krepkejšo zagovornico državnega in narodnega edinstva.
POGODBA O REPARACIJAH.
— Pariz, 11. avgusta. (Izv.) Danes se Je obelodanilo beesdllo sporazuma med nemSko vlado In reparacljsko komisijo. V tem sporazumu se nemška vlada obvezuje, da bo točno in trajno Izvrševala Daweaov nacrt strokovnjakov. Obenem je nemSka vlada pristala na postopek razsodišča in na razsodišče samo, ki bo v bodoče urejevalo spore med njo in reparacljsko komisijo. Za slučaj, da se ne doseže soglasje med nemško vlado in londonsko konferenco, odpade sporazum. v
AMERIKA ZA ZBLIŽAN JE Z RUSIJO.
— VVashington, 11. avg. (Izv.) Z ozl_ rom na trgovinske pogodbe med Rusijo ln Anglijo so se začeli tukajšnji politični krogi zanimati za zbllžanje z Rusjo. Za zbližanje se zavzemajo tudi gospodarski krogi, ki bi radi Investirali amerikanski inventar v Rusiji.
UVOZ IN IZVOZ MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO.
— Rim, 12. avgusta. (Izv.) Trgovinsko ministrstvo objavlja statistiko izvoza ln uvoza med Italijo in Jugoslavijo za prvih Vet mesecev tek. leta. Italija Je uvozila za 190 milijonov lir, Izvozila pa za 148 milijo, nov lir. Prlmankljaj se nanaša na uvoz le. sa. V celem je Italija uvozila 215.000 ton blaga. Lesa je uvozila za 83 milijonov lir. goveje živine za 24 milijonov lir, konj za 19 milijonov lir, oglja in drv za 22 milijo, nov lir. Izvozila pa je Italija za 54 mlllj. volnenega blaga, 15 milj. pšenične moke, 12 mili J. sukanca in za 12 milj. lir riža.
NOVE PERSEKUCIJE SLOVENSKEGA ŠOLSTVA V ITALIJI.
— Gorica, 12. avgusta. (Izv.) »Giornale di Friuli« priobčuje Članek o vprašanju tuje* rodcev, v katerem poroča, da se je vršila med notranjim ministrom Federzonijem, podtajnikom Spezzottijem in poslancem Pi« sentijem konferenca, na kateri se je raz« pravljalo o vprašanju tujerodcev. Poslanec Pisenti je v zadnjih letih študiral to vpra* sanje in velja za strokovnjaka. Konferenca se je nadaljeval popoldne. Popoldne je so* deloval tudi naučni minister Casatti. Vse kaže, da se z novim šolskim letom uvede Gentilijev šolski načrt tudi na Goriškem, glasom katerega se naj tudi v drugem let* niku ljudskih Šol vpelje italijanski jezik. Ker so pa na Goriškem ljudske šole veči* noma eno* in dvorazrednice, bi bila s tem zapečatena usoda slovenskega jezika kot uč* nega jezika na goriških ljudskih šolah.
FASISTOVSKO NASILJE.
— Gorica, 12. avgusta. (Izv.) Videmskl pr_5ekt je na predlog goriškega podprefekta prepovedal socijalni tečaj, ki ga je hotela prirediti goriška krščansko t socijalna zveia pri Sv. Luciji 12., 13. in 14. avgusta. Kot vzrok navaja prefekt, da bi se na tečaju uganjala protidržavna propaganda, kar se je zgodilo po prefektovem mišljenju tudi pri zadnjem planinskem izletu na Nanos. Na ta način se odslej prepovedujejo goriškim Slovencem tudi strogo*ku!turne prireditve.
BOLGARSKA PROSI POSREDOVANJA.
— Sofija. 12. avgusta. (Izv.) Sofijska vlada je prejela noto, v kateri protestira grška vlada proti vpadom bolgarski komitašev na grško ozemlje in kjer naznanja, da bo v bodoče grška vojska zasledovala komitaše na bolgarsko ozemlje. Z ozirom na to noto je sofijska vlada sklenila, da naprosi Društvo narodov v Ženevi za intervencijo. Obenem je sklenila mere, da se incidenti v bodoče preprečjo.
SESTANEK MALE ANTANTE V ZAGREBU*
— Beograd, 12. avgusta. (Izv.) 20. t. m. se vrši sestanek med zunanjimi ministri Male antante dr. Benešem, Du-co in dr. Marinkovićem, na katerem bodo razpravljali o mednarodnem položaju ter o predstojeći skupšč'ni Društva narodov v Ženevi. Sestanek se vrši v Z a g r e b u in bo pomenil po svoji važnosti nekak izredni sestanek Male antante.
KOMISIJA ZA REVIZIJO URADNIŠKEGA ZAKONA*
— Beograd 12. avgusta. (Izv.) Z ozirom na vladno deklaracijo ln v njej najavljeno revizijo uradniškega zakona je minister pravde dr. Hrasnica imenoval komisijo, ki naj pripravi gradivo. Za predsednika komisije je imenovan pomočnik ministra pravde Milan Trun-djalić, za Člane Vasa Petrovič, kasac'j-ski sodnik iz Novega Sada. Miloš Ko-vačevič, član glavne kontrole, in Vasa Lazarević, načelnik oddelka za zaščito države. Komisija bo pozvala ministrstva in uradniške organizacije, da ji dostavijo do 20. avgusta načrte in predloge.
Vladimir Levstik:
Dušica Ljubica.
Pravljica.
Živela je deklica Ljubica, ki je imela dobro mamico; bili sta siromašni da nikoli tega, a hčerka je rada slušala in mamica je skrbela zanjo noč in dan In tako sta si pomagali, kakor sta vedeli in znali. Edino, kar sta imeli dragocenega, je bila prečudno lepa cvetka, ki je cvela na oknu v stari lončeni posodi. Ko je deklica zagledala luč sveta, so bili cveti te rastline živo rdeči; kmalu pa so jeli bledeti, vsako leto so postajali belejši in vsako leto jih je bilo manj. Nazadnje je pognalo steblo samo en cvet, bel kakor sneg in ves nebogljen in otožen.
»Kako je ime tej cvetki, mamica?« je vprašala Ljubica nekega dne.
»To je cvetlica življenja,« je odgovorila mati, ki je sedela trudna in žalostna v kotu za pečjo.
»Cvetlica življenja?« se Je zavzela deklica. »A zakaj ima zdaj samo en cvet in še ta tako bled in slaboten, ko je bila nekdaj vsa polna cvetov, samih rdečih kakor ogenj in kri?«
»Takrat« je kašljaje odgovorila mamica, »takrat, hčerka moja, je bila tvoja mati še krepka in zdrava; čim bolj ji je trpljenje razjedalo moč, tem manj cvetov je poganjala cvetlica življenja in tem bledejši so bili. Kadar se osuje poslednji cvet, poneso tvojo mater v črno gomilo in ti sirotica ostaneš
sama na svetu in nihče ti ne bo pomagal, ako se te ne usmili dobri Bog!«
»Ne, ne, mamica, to se ne sme zgoditi!« je vzkliknila Ljubica in planila materi okrog vratu. »Moliti hočem k Bogu, da mi ostaneš še dolgo, dolgo, m cvetlico življenja bom zalivala po sedemkrat na dan, da se okrepi in bo cvela spet tako bujno in rdeče kakor nekdaj.«
Zaihtela je mati, zaplakalo ie dekletce in dolgo sta molili obe: »Ne daj, o Bog, da bi ovenela cvetlica življenja?« Molili sta vsako jutro in vsak večer in deklica je zalivala cvetko po sedemkrat med zoro in mrakom; toda stebelce je hiralo in venelo in cvet je čedalje bolj žalostno pobešal glavico, kakor bi se hotel vsak trenutek osuti.. -
In neko noč se deklica zdajci zbudi in vidi^kako stopi v čumnato bela žena tiho, da je nihče ne čuie, krene k oknu, kjer stoji na polici cvetlica življenja, in se je dotakne z belimi rokami rekoč: »Dovolj si cvela!« Ljubica se prestraši in hoče zavpiti, a žena je v tem izginila, ni je več... In ko je deklica zjutraj vstala, so se bleščale na cvetu tri kapljice rdeče rose m listki so mu viseli velo nizdol nekaj pa se jih je že osulo. Mamica je tisto jutro obležala v postelji vsa bleda in bolna in vroča in deklica se ji ni upala povedati, kaj je videla.
Drugo noč se je bela žena vrnila. Stopila je k cvetlici življenja in vnovič kanila nanjo tri kapljice rdeče rose. Zjutraj je bil cvet malone suh in rjav in
Svetozar Pribičević o klerikalizmu.
V svojem včerajšnjem govoru o deklaraciji Davidovićeve vlade je šef samostalnih demokratov izpregovoril sledeče resnice o klerikalizmu v Jugoslaviji:
Slovenski klerikalci so prevzeli vse privredne resorte. Ne bi temu oporekal, ako bi bili ti gospodje strokovnjaki v teh vprašanjih. Toda g. Vesenjak mi bo moral sam priznati, da ni strokovnjak v zadevah agrarne reforme. Gospodje od SLS, ali kakor jo nazivljejo radićev-ci »popovska stranka«, so prevzeli ta ministrstva, da pokažejo g. Davidoviću, da so močni v sedanjem položaju. Toda ne samo gospodarske resorte imajo oni v rokah, ampak tudi našo prosveto, ki ji stoji na čelu šef klerikalizma in ultra-montanske shizme. G. Davidović, ki ima pred očmi napredno učiteljstvo, hoče veljati kot ideal, ki se je vedno hvalil, da je branitelj napredne in svobodne misli. Zaradi klerikalnih strankarskih računov je izročil našo prosveto stranki, ki je sestavni del črne internacijona-le in ki je odvisna od Vatikana. To ministrstvo je izročeno stranki, čije glavna stvar je klerikalna in šele potem narodna, odnosno plemenska propaganda. Tako sestavljena vlada zastopnikov mohamedanskih begov rti kler;1:~'cev hoče v naših očeh in pred inozemstvom veljati za napredno, za levičarsko, kot stranka levičarskega bloka, analogna oni vladi, ki je danes na krmilu v Franciji. In kaj je geslo današnje francoske vlade? Njeno geslo je, boj zoper kleri-kalizem. Ko je prišel na vlado Herriot, ki nam je simpatičen ne samo kot francoski rodoljub in državnik, ampak tudi kot bojevnik proti klerikalizmu, je podal v senatu in v zbornici izjavo, da je glavna točka njegovega programa boj zoper klerikalizem, ki ga hoče strogo izvesti v političnih reformah, predvsem v spoštovanju načela laiške šole in pouka in ukinjenju diplomatskih odnoša-jev z Vatikanom. Herriot bi se Čudil, ako bi slišal, da se z njim vzporeduje na Balkanu vlada, v kateri sede klerikalci. Stranka g.# Korošca je stranka rimskih klerikalcev. V njegovo stranko ne more noben nekatolik. Ta stranka je regionalna, omejena samo na Slovenijo. Ta vlada, ki jo sestavljajo konfesijonal-ne in regionalne stranke, se nam hoče predstaviti za levičarsko in napredno vlado. Najbolje so se smestili v vladi slovenski klerikalci. G. Korošcu se je posrečilo, da je član več blokov. Predvsem je v zagrebškem federalističnem bloku, ki ga tvorijo on, Spaho in Radič. Potem je vstopil v opozicijski blok z Pavidovičem in Spahom. Za tem je g. Korošec skušal razširiti svojo politiko blokov in hotel vstopiti v blok z radikalno stranko. Njega nič ne ovira, da ne bi bil obenem v vseh imenovanih blokih z g. Radićem, Davidovićem in Pašićem. To je fina politika, gospodje. G. Korošcu, ki je šef klerikalne stranke, je uspelo, da je dobil narodno prosveto v svoje roke. V Franciji, ki je čisto katoliška država, nobenemu ne pade na um.
izročiti prosveto, Šole in deco klerikalcem. Dvomim, da je v Evropi človek, ki ne pozna onih značilnih besed Gam-bette: klerikalizem, to je sovražnik človeštva.
Politične vesti.
= Odprava zakona v zaščito države? Dunajska »Die Stunde« priobčuje iz Beograda vest, da je ministrski svet pretekli petek sklenil odpraviti zakon v zaščito države ter razveljavil svoje-časni odlok Pašičeve vlade o razpustu komunistične stranke. Vsi komunistični voditelji, ki jih je svoječasno dala vlada aretirati, so bili baje že izpuščeni iz zapora. V eni izmed prihodnjih sej bo vlada razpravljala o mod fikaciji izjemnih zakonov. — Čudno je, da o tem sklepu vlade doslej niso ničesar poročali beogradski listi. Ali ne vedo ničesar o tem?
= Slovenski klerikalci najslabša stran Davidovićeve vlade. Fašistovski »II Popolo di Trieste« prinaša iz Beograda dopis svojega poročevalca, ki obsega pogovor z odlično politično osebnostjo. Rekla mu je, da slaba stran Davidovićeve vlade ni samo dejstvo, da je njegova usoda odvisna v glavnem od nastopanja Radićevcev, potem pride v Jugoslavijo njih načelnik in hrvatski »apostol«, marveč mogoče še mnogo bolj v intransigentni politiki slovenskih klerikalcev, katere vodi minister dr. Korošec, kajti ti bodo povzročali — po mnenju one odlične osebnosti — mnogo več skrbi sedanji vladi, zlasti glede na odnošaje z Italijo. Korošec, kadar ne more govoriti z vladne klopi, se posluži »Slovenca« v Ljubljani, da izvrši napad na Italijo. Močno razočaranje je vzbudila obdolžitev Koro-ščevega »Slovenca« na naslov italijanske vlade, da finansira člane »Orjonu«, morda z namenom, da bi porušila sedanjo vlado in ji kakorkoli ogrozila eksistenco. Klerikalni dnevnik v Ljubljani je priobčil z velikim naslovom brzojavko iz Postojne o dozdevni korupciji, katero vrši po njegovem mnenju italijanska vlada nad nekaterimi člani »Orjune«, ki so pobegnili, ter prinaša imena in številke, ki dajejo infamnemu članku lice verjetnosti, navajajoč celo Mussolinija kot enega glavnih odgovor-nikov za to akcijo, katero imenuje ^Slovenec« kratkomalo »čin veleizdaje proti Jugoslaviji«. Notica se sprejema sicer z veliko rezervo in povsem mimo na itaTijanski strani, ali ker je »Slovenec« d;rektni organ dr. Korošca, sedanjega prosvetnega nrnistra, in ker taka vest ne more služiti interesom in prijateljstvu med obema deželama, bi bilo umestno — tako je rekel dopisniku beogradski informator — da bi jo italijanska vlada dementirala in jugoslo-venska vlada izjavila da je tendencl-jozna in brez vsake podlage, toliko bolj, ker je bila vržena v javnost gotovo z namenom, da bi prsisila Davido-vića, da razpusti »Orjuno«. ki je za slovenske klerikalce najbolj bodeči trn.
= »Trgovinski glasnik« izvaja k vladni izjavi med drugim: »Da je izostala iz vladne izjave vsaka omemba državnega in narodnega eJinstva — ki čini bitno pogodbo postanka in obstanka naše države — bodo gotovo vsi plemenski, pokrajinski in verski činitelji in branitelji naše razedinjenosti tolmačili kot gotovost sedanje naše vlade,, da krene na politični pravec, ki se oddaljuje od vsega, kar je usvojeno z narodovo voljo in z ustavno varnostjo kot temeljni kamen v naši državni zgradbi: tolmačili bodo kot vladno gotovost tudi ohranitev pokrajinskih posebnosti ter zadovoljevanje regionalnega partiku^rizma kakor tudi izpre-membo ustave v tem smislu. Ob najboljši volji mi ne moremo verovati, da postanemo mi Srbi, Hrvati in Slovenci, pravoslavni, katoliki in muslimani, nebeška izjema na svetu, da se * n< podbitni slogi in pravičnem ter iskrenem sporazumu obdržimo v nekaki skupni hiši s svojimi plemenskimi in pokrajinskimi osebnostmi, ki so bile vedno, pa so tudi danes nepremagljivi elementi naše razedinjenosti. Prvi smo mi v svojem listu pričeli navajati razloge proti kakršnemukoli popuščarnu v državni ureditvi zgodovinskih pokrajin in njihovih kakršnihkoli posebnosti. Večkrat smo že navedli za primer italijansko osvobojenje in ujedinjenje, pri katerem je državniška modrost izbrisala vsako sled starih zgodovinskih pokrajin V državni ureditvi, pa če tudi je bilo v Italiji mnogo silne j 2;l-razlogov v prid pokrajinam nego jih je pri nas. Mi smo prepričani, da rudi v naši državi poleg vseh dobro mišljenih nasprotnih poskusov vendar na zadnje zmaga modra uvidevnost, da nam je za vse in za vsakega najbolje, ne dirati osvobojeno in ustvarjeno osnovo državne enostavnosti in popolne izvedbe narodnega edinstva.«
= Zanimiva Izjava ministra revizi-j°nista. Med glavne zagovornike revi-zijonistične politike v Jugoslaviji spada sedaj poleg ministrskega predsednika Davidovića tudi g. dr. Marinković, nn^ novi zunanji minister. Dr. Marinković pa je leta 1919. imel obratno sledeče nazore: »Zapomnite si, nihče naj ne misli, da se moremo razi ti. Pripravljen sem. da se postavim na čelo tistih, ki se bore za edinstvo te države proti sovražnikom pa najsi je še tako močan. Tudi če poginem v tej borbi, sem pripravljen na odgovornem mestu, ako zahteva to domovina od mene, podpisati tudi 25 smrtnih obsodb, nato pa mimo stopiti za mizo in obedovati.« — Gospod Marinković je bil torej leta 1919. zelo drastičen ter bojevit pobornik državnega edinstva. Danes ne vidi več sovražnikov tega edinstva in edinstvo še prostovoljno uničuje!
Današnje prireditve v Ljubljani:
Kino Tivoli:  »Plesalka smrti«. Kino Ljubljanski dvor:    »Zaklad na otoku strahu«.
Predstava v cirkusu »Brunoc.
Pravo
Schichtovo milo z znamko Jelen
je bilo, je in bo vedno ostalo najboljše. 8137/f Pri nakupu pazite na ime „Schichi" in na znamko »,Jelen"!
Schidif
spet se je osulo nekaj listkov; mamica pa je ležala v postelji, težko je dihala in bledla in ni poznala hčerke nič več. Ljubica je plakala ves dan; zvečer je od joka zaspala. O polnoči so se zopet odprla vrata, vstopila je bela žena in je kanila spet tri rdeče kaplje na cvet. Tiho se je smehljala pri tem, deklica Pa je premagala strah in zavpila:
»Kaj delaš? Kakšna je tvoja zločesta rosa, da vene od nje cvetlica življenja?«
»To je usmiljenje božje,« je rekla tujka. »Ali nisi videla, kako se je trudila tvoja mamica in koliko je trpela? Trudna je, da bi se jedva naspala do sod-njega dne. Bog mi je ukazal, naj jo odvedeni v hladno kamrico in jo položim v pretiho posteljico pod zeleno travico; tam naj počiva po mili volji.« To rekši je izginila in deklici se je zdelo, kakor bi nekdo odhajal z njo.
Ko se je zjutraj zbudila, je ležala mamica bleda m mrzla kakor marmornat kip in se ni vec" ganila; njene prsi niso več dihale, srce ni več utripalo in ljudje, ki so prišli pogledat so rekli deklici da je mrtva.
Ljubica je plakala, da bi se kamen usmilil, toda mati je ni slišala. Mirno in nemo je ležala na postelji in tretji dan so prišli tuji možje in so jo odnesli. Deklice pa so se usmilili dobri ljudje, ki niso bili dobri ljudje. Kadar so rezali sami svoji hčerkici kruh, je smela sirota pobrati drobtinice, kadar je dobila ona novo obleko, so vrgli tej kako raz-
trgano krpo; njihova je spala v mehki beli postctfl, Ljubica v stelji, in dočim so svojo božali, so rejenko tepli in la-sali ter ji očitali, da jo krmijo zastonj. In tudi njihova malopridnica jo je tepla; kako je ne bi, ko je tepla še svojo mater!
Dobra Ljubica je prelivala solze in klicala mrtvo mamico, ki je ni mogla pozabiti. In neko noč je vstala ob dvanajsti uri in se je tiho ukrala s svojega ležišča. Ko je prišla do brajde za hišo, je zdajci ugledala nekaj rdečega; mahalo je na moč strašno in skakalo m koracalo proti nji, da bi jo ujelo.
»Kdo si?« je vprašala deklica. »Kaj hočeš od mene?«
»Krvavo Stegno sem; že sedmo noč čakam nate, da te pograbim in odnesem s seboj. Kam ležeš ob uri duhov?«
»K mamici hočem; umrla je, tam pri cerkvi leži. Pusti me k nji in ne stori mi zalega.«
Krvavo Stegno je izginilo in Ljubica je krenila dalje. A glej, izza žive meje se je zagnalo nekaj ostrega in belega in je klestilo proti nji, da bi jo uklalo.
»Kdo si?« je vprašala sirotica. »Kaj hočeš od mene?«
»Dolgi Zob sem; že sedmo noč čakam nate, da ti pregriznem vrat. Kam se klatiš o polnočij«
»K mamici hočem tam pri cerkvi mi v grobu leži. Pusti me in ne stori mi zalega.«
Dolgi Zob se ie umaknil, Ljubica
je hitela naprej in je pritekla do cerkve. Toda pod cerkvijo je bila globoka jama. iz jame se je vzdignil sam Mrzli Strah in je hlastal po ubožici, da bi jo pogoltnil.
»Kdo si?« je vprašala deklica. »Kaj hočeš od mene?«
Mrzli Strah se je utrnil v noč in čakam nate, da te požrem. Kam greš ob dvanajsti uri?«
»K mamici hočem, ki tukaj v grobu leži. Daj mi k nji in ne stori mi zalega.«
Mrzli Strah se je utrnil v roč in Ljubica je prišla do velike stare lipe ob vhodu na pokopališče. Tedaici so prhnile iz dupel drevesa ostudne sove in netopirji in druga nagnusna živad in so se jele zaletavati vanjo, vreščeč:
»Oči ti izkljujemo, srce ti iztrgamo! Kam greš, kdo si?«
Deklica je povedala, da je sirota Ljubica in da hoče na materin grob: grde pošasti so se razletele in je prišla na pokopališče. Sredi pokopališča'je bil materin grob, na grobu lesen križ, okoli križa je rasla zelena travica, pod travo je spala mamica. Sirota je pala na kolena in je zajokala iz dna srca in zaklicala:
»Vstani, mamica, in pomagaj meni ubožici, bedni siroti Ljubici! Ti si mi rezala dobrega kruhka, oni mi še drobtinic ne privoščijo; ti si mi šivala pisana krilca, oni mi dajejo umazane krpe; ti si me devala v mehko posteljo, oni me gonilo v steljo spat!«
(Konec prih.)
»Večna minulost."
Zadnjič srao kratko omenili zanimivo knjigo italijanskega zgodovinarja in politika Gulielma Ferrero, ki razpravlja o sodobnih socijalnih pojavih v zvezi s krizo zapadne kulture. Danes si hočemo ogledati pni del razprave o »Večni minulosti«, v kateri govori avtor o revolucijah in spremembah v družabnem življenju na splošno. Ferrero pravi:
Svet še vedno ne more verjeti svojim očem. Mar je to Rusi:a? Tista Rusija, ki je pred 10 leti frapirala Evropo z Justinijanovo krono in Teodorovim plaščem, lesketajočim se v zlatu in dragocenih kamnih? Jeli to še tista Rusija, ki danes vsa izranjena, napol naga, gladna in okrvavljena prosi druge velesile miloščine? Naše začudenje ne more razumeti realnosti Ta apokaliptična razvalina se nam zdi v takem nasprotju z zakoni, ki upravljajo svet, da je težko verjeti, da sploh še eksistirajo. Dejstvo, da je izginila tako velika »ila. mora biti samo začasno. Vsi so prepričani, da se pojavi nekega dne nepričakovano w obliki, kakršna je v interesu vsakega posameznika. Ali pa nam pri tem ne govori zdrava pamet, da je treba neprimerno manj napora in Časa, da se nekaj poruši, kakor pa da se zgradi? Da je treba človeku 20 let, preden postane človek, da pa zadostuje sekunda, da je mrtev? Da je treba celega stoletja, da se ustvari to, kar je uničil požar v eni noči?
če uporabimo to enostavno resnico zdravega razuma pri velikih državah sveta, mar ne pridemo do strašne zagonetke tega kolosalnega iskanja elementarne istine? Štiri leta vojne in štiri leta revolucije so uničila delo nekolikih pckolenj. Treba bo več generacij, da to, kar je bilo uničeno, iznova zgrade. Vse drugo je samoprevara in fantazija! — Vzlic temu pa ne sodimo tako. Sto let je tega. kar smo stopili iz tesne ječe skromnih istin in zdravega razuma, da se lotimo čudovite pustolovščine na polju neverjetnega. In nočemo se povrniti v tesni zapor. Pred dobrimi sto leti se je lotil narod, naseljen v osrčju Evrope, preureditve tega, kar so zgradila stoletja. Da preuredi to zgradbo, je podrl glavni steber, ki je podpiral takrat vso zgradbo: kraljevo oblast. Zgradba se je porušila na drznega zidarja in zdelo se je, da ga je za vedno zasula pod svojimi razvalinami Toda nepričakovano je skočil izpod razvalin, zdrav in nepoškodovan, postavil se je na noge, poln nadčloveške sile. planil je na Evropo ter zgradil v nekaj letih z ostanki stare novo zgradbo stoletij, ki je širša, trdnejša in bogatejša, dasi njeni temelji niso tako zdravi. Po dvajsetletni vo'ni so postali vsi, zmagovalci in premaganci, močnejši, nego so bili poprej. Prvič v zgodovini človeštva se je zgodilo čudo, da se je civilizacija ukrepila in oživela potom strašnega krvoprelitja. Krvava dvajsetletna vojna je bila pred-durje katastrofalnega padca, obenem pa prag, čez katerega Je stopilo v zgodovino naiagilne;'še stoletje.
Štiri generacije so že izumrle, pa nI bilo še človeškega ali božjega principa, verskega ali posvetnega nauka, rezultata poskusov ali elementarne istine zdravega razuma, ki bi se mogla protiviti temu čudovitemu razmahu Človeške volje. Dobrih sto let je tega. odkar sta vojna in revolucija dva božanska dvojčka sile, mogočnosti in sreče, ki ju zapadna civilizacija obožava skrivaj, ker si odkrito tega ne upa storiti. Poe-ezija jima spleta vence. Filozofija in zgodovina jima je zgradila hrame v duhu pokolenja. Dve dinastiji Hohenzol-lera in Savova se nista bali sprejeti v službo revolucijo obenem z vojno. Vsi s svojo usodo nezadovoljni narodi, vsi stanovi in ljudje, ki jim sreča ni mila, vsi učenjaki, ki se bore s preteklostjo fn vse ambicije, ki jih pritiska k tlom sedanjost so želele, iskale in pričakovale zdaj vojno, zdaj revolucijo, zdaj zopet vojno in revolucijo, da jih osvobodi in osvetL Vojne in revolucije so bile največja nada slabih in silnih.
Se H spominjate glupe radosti v Rusiji, ko je L 1917 plamen Že objel njeno streho? Rusija je takrat rajala, smejala se ie in kričala vsa pijana od radosti. Niti za hip ji ni prišlo na misel, da lahko v tem ognju zgori. Sicer pa io je svet vzpodbujal k temu, ko ji jc klical: bravo! Stari režim je bil tako slab. Revolucija, t. j. neki nov čudež, se je zdel tako potreben in prikladen. Ko pa se je podrl glavni steber, ko se je zgradba stoletij porušila na glavo nesrečnega ruskega naroda, se ni nihče prestrašil. Ljudje so mislili, da se ponovi v Rusiji to, kar se je zgodilo pred dobrimi sto leti v Franciji. Zapadni narodi so mislili, da zdaj zdaj zagledajo ruski narod, kako je skočil izpod razva-Miu kakor pomlajeni in prerojeni orjak... In Še vedno pričakujemo, da se to zgodi, četudi je naša vera Že omajana. Svet še vedno pričakuje čudovitih ali tragičnih presenečenj, ki se pojavijo danes ali futri na vzhodu, ker je bila tam revolucija. Da pa lahko tudi revolucija žalostno in brez uspeha ugasne, da se lahko konča z dolgotrajno mizerijo, to ni prišlo še nikomur na miseL
In baS tako bo z Rusijo. Ruska revolucija ne predstavlja po sebi nobenega drugega presenečenja, kakor to kar je mogel zabeležiti vsak zdravi razum že spočetka: neobhodnost, da se preuredi z muko v dolgih letih to, kar je bilo porušeno kot igrača v nekaj tednih. Ruska revolucija je prag, čez katerega je stopila zapadna civilizacija ne-opaženo, misleč, da drvi v bodočnost v »večno minulost«, s skupno usodo vseh generacij, ki jo je določila neka zagonetna previdnost privilegiranemu stoletju. Nihče več ne pozna te »večne
FRANJO ČIBEJ:
Morala in družba.
L
Etično in moralno prizadevanje ima namen zgodovinski in sedanji življenjski člo* veški tok omejiti, oblikovati in usmeriti na podlagi trdnih norm. Kako je do tega teže* nja in do te potrebe prišlo, nas zaenkrat ne zanima. Potrebno je, da ločimo že uvo* doma tri pojave, ki so po svoji strukturi povsem različni. Gre za razlikovanje med etosom, moralo in etiko. Etos se tiče celot* nega kompleksnega ocenjevanja vseh poja* vov, je takorekoč slika, ki jo ima vsak po* sameznik o najvažnejših vrednotah življe* nja, kako gleda svet, ženo, otroka, poklic, delo, uživanje in smrt v resnici; etos je po* sledica vseh danih družabnih in kulturnih razmer ter vseh individualnih posebnosti dotične ga individua; je posledica in izliv njegovega svetovnega In življenjskega na7o* ra. Vsaka doba ima svoj etos, vsak stan, poklic, starostne dobe in oba spola, vsak ocenjuje življenje po svoje. Raziskovanje etosa nas vodi globoko v zgodovinska In sociološka vprašanja in bi ga tudi naslov naše razprave zahteval.
Etos je kos neposrednega doživljanja in udejstvovanja. Prav tako tudi še morala, ali moralno, etično doživljanje in udejstvo* vanje. Pojmi se dajo določiti tudi drugače: tu jih določimo, kot se zdi potrebno za na* daljni potek razmišljanj. Morala nam je v primeri z etosom več. Ocenjevanje v etosu se vrši lahko popolnama nezavestno (ne podzavestno), instinktivno in prirodno. V mo* rali p« že stopa pred nas- etična pozicija, zahtevek, da oblikujemo svoje življenje, da ga dvignemo od stopnje naravnosti do za* vesti in duha. Tu ne gre le za faktično oce* njevanje: tudi se ne udejstvujemo samo v okviru zmlsla in vsebine znanosti, umetno* sti, religije, politike, gospodarstva, poklica itd.; k tej vrsti pride še vrsta dobrega. moralično pravilnega. Vrednote, ki določajo cilj našemu ravnanju so za nas v etičnem življenju in udejstvovanju razporejene. Mo* rala nam torej podaja razporedbo vrednot po njih višini; pred seboj imamo sistem vrednot napram katerim doživljamo v srni* slu etičnega čustvovanja in stremljenja, ki uravnavata naše dejanje. To, kar spada torej v okvir morale, je življenje, sćmo, ni neposredno odvisno od etike, etičnih ved, refleksije o etičnem življenju. Če naj bo morala trdna, če naj doživeti sistem vred* not sega v življenje in zgodovino, mora biti v prvi vrsti močno in jako etično življenje samo, etično Čustvovanje in stremljenje.' Vsaka etika predpostavlja to življenje simo in ga tudi ne more ustvariti.
Kot tretji činitelj stopa pred nas etika, skupina ved o moralnem življenju, ki po* daja sistemat. sistem vrednot. Njena naloga je, da 1. poda in utemelji te vrednote; da 2. poda na podlagi osnovnih vrednot sistem norm in zapovedi, ki jih logično klasifika* torično in pojmovno razčlenjujoč sestavlja v neprotislovno celoto. Kot nadaljne naloge smatramo 3. raziskovanje vloge, ki jo ima morala, nravnost v človeški družbi: gre za sociologijo nravnosti, za njene družabne lastnosti. Nato pridejo 5e vprašanja, ki se tičejo faktične vloge, ki jo ima nravnost v Življenju.
Vse te strani, ki jih izkazuje etika kot veda, nahajamo v etičnem življenju samem; etika sama jih vzame od življenja takorekoč na znanje; nahajamo jih že v implicitni obliki v moralnem udejstvovanju samem.
Da moremo primerno določiti razmerja med moralo in družbo, treba, da na kratko določimo nekaj moratičnih in socioloških pojavov.
Temeljne važnosti za pravo razvrstitev in utemeljitev vrednot se mi zdi razlikova* nje dvoje vrst etike, oziroma dvoie vrst moralnega življenja. Kot ▼ najnovejši lite« raturi, naj ločimo etiko osebnosti, etiko vesti in kulturno etiko, etiko nadosebnih vrednot. Vsako etično ravnanje in doživlja* nje je spleten kompleks, v katerem treba ločiti več različnih niti, ki se aklapljajo v več ali manj enotno celotnost.
Določitve takozv. vesti so nam naj* bližje; gre za znane zahtevke in utemeljitve čednosti in dolžnosti; so zahtevek po osebni n ravni častljivosti, značajnosti In ob vi a* danju samega sebe na eni strani, na drugi za zahtevek po pravičnosti, dobroti In skup* nem čutu. Smoter nravnega prizadevanja je tvorite v in ohranitev proste, v sebi uteme« Ijene in enotne osebnosti. Ta ideja je odlo* čilna in zahteva pokoritve in ustvarjanja samega sebe: formalno, nevseblnsko (seve* da ne v krajnem pomenu) določa naš cilj a tem, da postanemo čim neodvisnejši od zunanje usode in da ae določamo sami sebi, po globoki lastni motivaciji, no idealu no* tranje enotne svoje bitnosti. Kje, ob kateri priliki, ob katerih konkretnih zahtevkih naj delujemo, ostane zaenkrat odprto vprašanje (prim. Trocltsch: Der Historismus und seine Cbcrvvindung 1924).
Tu pride sedaj važen rezultat. Prvič: vsaka posamezna osebnost stoji v dvojnem odnosu: do samega sebe, do drugih suh jek* tov. Drugič: vsak posameznik pripada po svojem skupnem in po svojem diferencira* nem doživljenju več socialnim skupnostim, nidotftbn1*"1 tvorbam,  glede katerih treba
minulosti«. Celo zgodovina jo je pozabila, in zato pričakujejo vsi, da zagledajo še enkrat čudež, ki se zgodi, kadar požar preraja. krvoprelitje oživlja in kadar je ustvarjanje hitrejše in boljše kot podiranje. Tako se je namreč zgodilo po francoski revoluciji. Da, pred sto leti je vstala Evropa iz plamena pomlajena- Toda kda; bo padalo z neba na zemljo toliko ugodnih razmer, da se ponovi ta čudež? Koliko stoletij bo še treba, da zavladajo na svetu tako ugodne razmere, da človeštvo ne bo več drvelo po strmi poti navzdol?
. ugotoviti isto kot glede posameznikov. Tudi j za te velja, da naj postanejo celota, da naj postanejo »osebnosti«, če rabimo sociološko nedopustno metaforo. Zaenkrat še ne dolo* čimo natančneje teh socialnih form. Sploš* no določa analiza morale skupnost, da se naravna zavest skupnosti spremeni v mo* ralno utemeljeno. Družina, pleme, stan, kor* poracija, nacija, človeštvo, prijateljstvo, skupnosti življenja sploh s tega vidika niso le produkt krvi in narave, posledica varo* vanja interesov in navade, izraz egoizma, temveč so celotnosti, ki jih druži smiselna zveza vsaj ene vrednote; z ozirom na to gre prizadevanje skupnosti za tem, da pre* maga egoizem grupe, čut črede, da tudi v žrtvi in odpovedi, v čistosti in odvisnosti od čimnajvišje. vsakokratni skupnosti do* scgljive vrednote oblikuje sebe ter druži svoje člane v celoto. Kje, ob kateri priliki, ob katerem konkretnem materialu naj delu* jejo skupnosti, je zopet vprašanje zase. Ka* ko naj ravna skupnost, kje naj pride pra* vičnost, dobrota, priznanje in vzgoja do veljave, to treba še vse posebej določiti; pravtako ostanejo še vsa vprašanja, kako in koliko teh zahtevkov se da" v istinitem življenju uresničiti, koliko bojev in kom* promisov treba izbojevati.
Kot druga važna činicnica stoji pred nami etika kulturnih vrednot, kulturna eth ka. V svoii dosedanji tradicionalni obliki je obravnavala te vrednote pod vidikom »smotrov« in »dobrin«, ki jih je tudi po svoje utemeljevala in razporejala. Tudi pri tej etiki, oziroma pri tem etičnem ocen je* vanju in življenju gre za več kot slučajne nagone, podzavestne nujnosti in iskanje koristi. Kot vrednote in smotri ter cilj! rav# nanja segajo v našo duševnost ter vsebu* jejo isto noto, isto določitev in veljavnost kot osebnostna etika, koje gibalna in odlo* čujoča moč je vrednosti, notranji vrednosti proste in jake osebnosti. V našem slučaju gre za znane vrednote ekonom sko*gospo* darskega reda. političnega in državnega ob* močja. znanosti, umetnost? religije: nadalje za vsebino, duhovno vsebino socialnih skup* nosti: čV»vrštva, kulturnih območij, nacije, socialnega razreda in stanu, družine, pro* stih asociacij, prijateljstva, verskih organi* zacif in duhovnih skupnosti. Ene lahko ime* nujemo stvarne, prekoosebne kulturne vred* note. druge, slednje pa nadosebne, socialne kulturne vrednote. Tudi napram tem vred* notam je posameznik v etičnem odnosu v toliko, kolikor se odloča in si usmerja deja* nje in nebanje v smislu najvišie vsakokrat d ose g* i; • • - v -ednote.
(DaUe prihodnjič.) ¥   * *
— Narodno gledališče v Ljubljani.
Za Časa l.?ubl;anskegn velesejma od 15. do 25. avgusta priredi unrava Narodnega gledališča v Ljubljani več opernih in dramskih predstav. Na dan otvoritve velesejma. to je v petek, dne 15. t. m., se vrši v opernem gledališču slavnostna predstava na čast gostom velesejm-ske otvoritve in sicer se vprizori pri tej priliki Rimski Korsakova opera »Carjeva nevesta«. Vstopnice za to predstavo so od srede dalje na razpolago pri dnevni bbgain! v opernem gledališču od 10.—H13. in od 15.—17. popol-dn?. Nadalini potek predstav objavimo prihodn e dni.
— Ustanovitev slovenske akademije znanosti. Kakor smo izvedeli, se ustanovi v Ljubljani slovenska akademija znanosti in umetnosti. Baje že v
kratkem izide tozadevni kraljev ukaz.
— »Nova Evropa« prinaša v številki s dne 11. avgusta tole vsebino: Moral 1 društvo (J. TuriČ). — Amerika 1 dr. Beton u njoj (I. F. Luple-Vulcic. Orjuna 1 »Nova Evropa« (N. BartuloviC, ! CL) PolL tlčki pregled: Lutanja g. Radič* (C) — Društveni pregled: Ferijalni Savez n Skop. Uu (TL L. KneževIC) — Knjige 1 liatovi: Iz dokumenta nove ruske ietorije, TI.: TJe. pomne S. P. BJeljeckog (Al. JelačJć) — Be_ lefike: Pred snd, O. L. Vojnorleu? (M. Curčln). r
Se že aradi!
Xaj, kje? Ogromen svetilnik iz JUtfrim
lofcoMe 3327a
— Novi sodnik! v Julijski Krajin?. V Gorico prideta sodnika Grabmever Iz Caldara In Fattls iz Chiuse: prideljena sta okrajni sodniki. V Tlirko Bistrico pride sodnik Verodle iz Rovereta, v Bovec je Imenovan sodmk Pedrorrl, v Ajdovščino sodnik Moldin iz Merana, v Trst sodnik Janka iz Bolcana. Pisarniška uradnika Cvek v Puli in Turšič v Ilirski Bistrici sta premeščena, prvi k preturi v rTgni. drugi k preturi v Mon-rnelfo. Po sodnijah v Julijski Krajini kmalu ne bo več nobenega domačega sodnika in nobenega domačega pisarniškega uradnika,
Sokolstvo.
— Sokol I. poziva svoje Članstvo, da dvigne zletne znake za pokrajinski sokolski zlet v Zagrebu pri br. načelniku, dne IZ. in 13. t m. po 20. zvečer na Taboru. Znak stane Din 31.50. Istotam se dobe le_ gltlmaclje za znižano vožnjo. Ker Je Ste_ vilo znakov omejeno, treba nujnosti radi event. ponovne naročbe. Sestanek vsega našega članstva katero gre v Zagreb je v sredo zvečer ob 20. na Tabora radi poraz. govora In Izdaje potrebnih navodlL — Načelnik.
Turistika in sport.
— Planinske Izkaznice. Vse planince ponovno opozarjamo, da dobe po odredbi občnega zbora člani SPD vozne olajšave ter članske olajšave v kočah le z dru5tve_ no legitimacijo opremljeno s sliko. Zato si naj vsak Član nabavi tako legitimacijo v društveni pisarni na Poljanski cesti 6t~ 12.
Osrednji odbor SPD.
— Na Gorjance I Novomeška podružnica »Slov. planin, društva« priredi tudi letos svoj običajnJ planinski izlet na Trdinov vrh in sicer dne 2-1. avgusta 1924 ( v slučaju slabega vremena pa 31. avgusta) ter vabi vse ljubitelje narave na bajne Gorjance, da proslave obletnico »krsta« Trdinovega vrha. — Planinski pozdrav! Odbor.
— Hermes : Ilirija 0:3. Včeraj se nam Je pod športno rubriko vrinila neljuba pomota glede tekme Hermes : Ilirija. Pravil. nI rezultat tekme Je bU 0:3 za IUrlJo In ne kot Je bilo t rezultatu navedeno 8:3 za Hermes.
Glavna skupščina LNP.
V hotelu Štrukelj se je vršil v nede_ ljo občni zbor Ljubljanskega nogometnega podsaveza. Zborovanja se Je udeležilo 8 klubov ln Je poteklo popolnoma mirno in v
soglasju. Dosedanji predsednik ravnatelj Jug je demisljonlral In Je tudi odklonil po_ novno Izvolitev. Mesto nJega je bil izvoljen za predsednika inženjer Hrovatin. Dalje so bili izvoljeni za podpredsednika dr. Koprlvnik, za L tajnika Marij Kuret, za IL tajnika Bo?tjančič. za blagajnika ZulJevlČ, in odborniki- Vodišek. Betteto, Planlnšek, Klapalek. Lukežič, Zaje, Clmperman in Mahkovec.
Obč. zbor Je soglasno sprejel poročla od-atopajočega odbora in obenem se Je skle. nilo, da se prvenstvena tekmovanja reorganizirajo. Poleg prvenstvenih tekem se razpišejo tudi pokalne tekme. Občni zbor Je bil nato po razmotrlvanju raznih aktualnih vprašanj zaključen.
ZVEZNA DIRKA V CELJE.
Kolesarski Podsavez Slovenije Je priredil ob priliki 25 letnice kluba Celjskih kolesarjev IV. Zvezdno dirko v Celje. Na predvečer se Je vršil v hotelu Balkan ko_ merz, katerega so se udeležili predsednik, tajnik in vodja L K. S. predsednik Hrv. kol. kluba »Sokol« lz Zagreba, odbor podsaveza Slovenije ter zastopniki vseh kolesarskih klubov Slovenije. Predsednik kluba celjskih kolesarjev gosp. Drago Bernirdi Je pozdravil vse udeležence, posebno navzoča dva najstarejša dirkača fn pospeševa. telja kolesarskega sporta gosp. veleindu-strljalca Petra Majdiča iz Celja In g. Emila Meniga Iz Zagreba, ter zastopnika celjske mestne občine g. podžupana Draga 2ab. karja. V kratkih Jedrnatih besedah Je zlasti povdarjal krepko delovanje kluba Celjskih kolesarjev. O. podžupan Zabkar Je na to podal kratko zgodovino delovanja kluba. 2e leta 1896. je ustanovil Celjski Sokol »Kolesarski Pododsek« ln leta 1899 so se predložila pravila namestništvu v Gradec. Klub Je predložil namestnlštvu osnutek klubovega znaka, mestni grb celjski, tri bele zvezde na modrem polju z napisom »Klub slovemskih kolesarjev Celje 1899« kar pa je oblast prepovedala z motivacijo, da bi takšen znak z lahka razburil celjsko prebivalstvo, na kar se je moral napraviti primitiven znak: K. S. K. Celje. Poročal Je nadalje o razvoju kluba ter številnih Izletih in prireditvah ob uspešnem sodelova_ nju najstarejšega slov. kolesarja g. Petra Majdiča. V najtežji dobi Je klubu predsedoval skozi 10 let neumorni športaš g. Kramar, ki Je bil za svoje zasluge Imenovan ra častnega predsednika. Predsednik I. K. S. g. Weller se je v Izbranih besedah zahvalil g. podžupanu za izčrpno poročilo, ter zlasti povdarjal važnost da se merodaj. nI činitelji zavzemajo za prospeh ln pro-cvlt kolesarstva. Delegati navzočih klubov so nato Izročili klubu Celjskih kolesarjev ob priliki 25 letnice diplome, Porlsavez Slo. venije tn kolesarska Brlja sta še posebej poklonila predsedniku Bernardiju spomin, ■ko plaketo ln diploma Klub Celjskih kol. Je nato Izročil Podaavezu, ter kolesarski nirij! častna darila; organizatorju Zvezdnih dirk v Celje g. Gorjancu pa lovorov venec ln častno darilo. Za vse čestitke se Je zahvalil s toplimi besedami predsednik (ustanovitelj g. Kranjc. Izredno krasno uspeli pozdravni večer se Je zaključil ■ koncertom.
V nedeljo te Je vršila IV. Zvezdna dirka. Clje rezultati bo sledeči: Klub kolesar. Jev in motocikl. »Perun« Maribor: Dirka za prvenstvo kluba:
1.) Frkanec Vinko 2:20.29: 2.) 21vic It. mL 2:36.30: S.) Nabergoj Alf. 2:37:40.
Klub koles, in motocikl. »Edelwels« 1900 Maribor: 1.) BračIC Maks 2:23.30; 2.) Hasel Josip 2:46.50; 8.) Grli Rudolf 3:08.20.
»S. K- Domžale«: 1.) Flerln Ludovlk 2:8.8; 2.) Flia Franc 2:9; 3.) VidalI Frane 2:18.21;
»SK. Primorje« Dirka za prvenstvo kluba: 1.) Kosmatln 2:19.3*; 2.) Glavič HInko 2:55.36   8.)  Moran Rudolf 2:57.56.
»SK. Danica«. Jezica: 1.) Pečnlk Gusto 2:38.56.
Klub koles. In motocikl. »Eirija« Ljub. Dirka za klubovo prvenstvo: 1.) šolar Josip 2:27.4; 2.) Prah Viljem 2:28.32; 3.) Goltea Adolf 2:29.25, 4.) Ladlč Marjan 2:53.49;
»Koles, klub Šoštanj: 1.) šumer Gu_ stav 1:5.25; 2.) Zeleznik Ivan 1:11.19: 2.) Scheiblauer Hub. 1:28;
»SK. »Tržič« se Je udeležil dirke kor. poratlvno a 7 kolesarji Izletniki.
Vsled neprestanega deževja ln Izredno 6labe proge Zagreb-Zidanmost-Celje so Za_ grebški klubi zadnji trenutek opustili dir. ko, tudi nameravani slavnostni sprevod po mestu je vsled dežla odpadel. Zmagovalci vseh klubov so prelell od Celjskega koles, kluba lovorove vence.
Ob 16. se je vršila športna veselica v »gozdni restavraciji« v mestnem parku. Obisk je bil vsled neprestanega deževja zelo slab.
Občinske volitve v mariborski oblasti.
Dne 10. avgusta 192-1
V nedeljo so se vršile volitve v mariborski oblast, v srezih Konjice, Maribor levi in desni breg, Ptuj - Ormož, Slov. Gradec - Šoštanj in v ma-renberskem sodnem okraju. Volitve so pokazale nazadovanje klerikalcev in se je posrečlo združenim nastopom na-prednjakov omajati trdne klerikalne pozicije. Naprednjaki so dosegli zlasti lepe uspehe v Ceršaku, Sv. Križu. Sv. Martinu pri Vurberku, Sv. Petru, Sv. Jakobu, Sv. Antonu, Sv. Benediktu in Sv. Treh Kraljih. Sijajna je bila napredna zmaga v mestih Ormož in Slov. Bistrica. V Ormožu so demokrati narasli od 8 na 12 mandatov, dočim so klerikalci nazadovali od 7 na 6 mandatov. V roke demokratov je padel tudi trg Konjice, kjer ie sedaj napredna večina. V nastopnem navajamo s'edec"« volilne rezultate:
S rez Ptuj - Ormož.
Središče: JDS je napredovala za več nego lOO'Vo. Dobila je 119 glasov in si priborila 8 mandatov. Napredna kmečka lista je dobila 84 glasov In 6 mandatov, klerikalci pa 13 glasov In 3 mandate.
Pri volitvah v Ormožu so demokrati kljub najpodlejši agitaciji združenih Nemcev in klerilkalcev zmagali in si pridobili 123 glasov ln 11 mandatov, klerikalno - nemškutarska lista pa 76 glasov in 6 madatov.
V Šoštanju sta dobili obe demokratski listi 9 mandatov proti 8 socl-Jalističnim.
V Spodnji PoTskavf, kakor tudi v Selnici ob Dravi sta zmagMl napredni listL
S rez Slovenj Igra d ec
Slovenj i gradeč (mesto): JDS 64 (5) SLS 47 (3), nar. soc. In soc. dem. blok 49 (4), nemška lista 47 (5).
Šoštanj - mesto: meščansko-obrtna lista (slov. napr. v zvezi z zmernimi Nemci) 105 (80, slov. lista 34 (2\ soc. deni. 100 (7).
Srez Konjice.
Konjice: SLS 64 (8). JDS 65 (9), Nemška lista je bila razveljavljena.
V i t a nj e: Gosp. mešč. lista (nemška) 43 (3), slov. gosp. stranka 44 (4).
Stranice: SKS ln JDS 51 (6), S. L. S. 24 (3).
Srez Marlb°r desni breg.
Slov. Bistrica: SLS 92 (7), napr. meščanska lista 75 (5), gosp. lista 76 (5). Obe zadnji listi sta demokratski.
V r h 1 o g a: gosp. stranka (napr.) 60 (6) gospod, in del. stranka 31 (3).
Ruše: KDZ (kler.) 82 (5), soc. dem. 84 (5), nar. napr. lista 98 (7).
Zrkovci: dve klerikalni Hsti 27 (2), napr. gosp. stranka 47 (5).
Srez Maribor levi breg.
Janževska gora: SLS 35 (3), napredna lista 61 (6).
Krčevina: Klerikalna lista je bila radi potvorbe podpisa razveljavljena. Napredna gospodarska lista je dobila 96 (9) glasov in socijalisti 9S (8).
Seln ca na Dravi: SLS 39 (5), napredna lista 93 (12).
Sv. Anton v Slov. gore ali: SLS 20 (3), napredna izvenstrankarska lista 29 (4).
Zanimiva zgodba
ali
»SIover.ec« z dolgim nosom«
Dva prijatelja sedita v gostilni. Pijeta in citata najnovejšo senzacijo, kako rastejo v Ljubljani dolgi nosovi. Kakor gobe po dežju, bogme, dan na dan hodijo po kavar* nah in gostilnah, da se predstavijo v svoji sijajni pozi in neverjetni verjetnosti. Dolgi nosovi so redkost in prav je. da je dobila Ljubljana nadebudnega vrtnarja, ki Jih goji in neguje, da nikoli tega. In tudi purani so prav koristne domače živali. Samo rdečih rut ne trpe in gorje kmetn. če jo potegne iz žepa in zakrivi javno izrivanje. Oba pri« jfttelji vesta vse to in piieta za zdravje dol* gih nosov in v Magor ljubljanskih nv.-ma* nov. In zdajci sc spomnita, da se bliaa brid« ka ura ločitve. Račun je poravnan, v glavi Sumi, noge se obotavljajo in jezik se zapleta med zobmi, da je joj. Pa vendar za silo še gre. Stopita na teraso, in glej spakal Nesreča je hotela, da so prvemu noge od* povedale pokorščino. Siromak se jc tisti hip poravna! po stopnicah in odšel svo-o pot po tistem delu telesa. H nt namenjen za hojo. In ker nesreča nikoli ni sama. si je razbfl nos in opraskal obraz. Kratek okrvavljen nos pa se je spomnil, da ima nekje v Ljub« ljani dolgega sorodnika, ki ga mora posctirJ, da ?e bo zamere. Rečeno^ storjeno. Hajdl
Pr os ve ta.
na pot In Bog mu pomori, da se ne zgodi le druga nesreča, če sreča purana, Id *o» vraži rdečo barvo.
Razbit nos je prfkolovratil k dolgemu tovarišu. Pobratila sta se na prvi pogled- In ker nima Ljubljana zadnje čase senzacij, sta sklenila izdati uradni komunike, ki je povedal danes zjutraj presenečenim Ljub« Ijančanom to*lo zanimivo zgodbo: »V nede« Ijo ponoči je v kavarni Zalaznlk sedela majhna družba, v kateri je bil tudi čevljar* aki pomočnik Mirko Lavrenčič. Družba se je mirno zabavala med seboj. Pri sosedni mizi so sedeli štirje Orjunaši. Eden Izmed njih je nenadoma vstal, pristopil k Lavren* čiču in mu rekel: »Vi ste komunist Zakli* čite živela Orjunal« In ker nI hotel zakll* eati, ga je OrjunaŠ udaril s čašo dvakrat po glavi in siromaka je oblila kri. Nos z okr* va vi j eno glavo je lel takoj v »Slove n če vo*
uredništvo, kjer je dobil za svoje poškodbe celo podporo v znesku 5 Din. Vse drugo je Ljubljančanom znano. Orjunaši so bili pred* včerajšnjim v Italiji, nato so se Z italijan* skimi lirami nenadoma povrnili in pretepli ubogega Lavrenčiča do smrti. To Ljubljana torej ve. Ne ve pa, da je bil Lavrenčič ▼ nedeljo v gostilni pri Dachsu v Florjanslci ulici totalno pijan, tako da je padel po stop* nicah in si potolkel glavo in nos. Gostilni« čar ga je moral dvigniti in odnesti nazaj,
da si revež nekoliko opomore. Včertj se je ta nesrečnež zopet oglasil v omenjeni go* stilni, kjer je povedal, da je bil v »Sloven* cevem« uredništvu, Id je seveda takoj za* beležilo, da je »pretepaska organizacija« za* krivila, da hodi zdaj po Ljubljani z okrvav* ljeno glavo. Tako se je ta zgodba srečno končala in prvemu dolgemu nosu se je pri« družil Se drugi.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne V času razkroja.
Včeraj se je vrnil iz Moskve naravnost v Zagreb Stjepan Radič. Potoval je z diplomatskim potnim listom naše vlade — on, ki je bil gost boIjSe-viške vlade v Moskvi in ki je povede! svojo stranko v boljševiško interna-cijonalo. Pred tedni so imele še vse naše obmejne oblasti strog ukaz, da naj Radića takoj primejo, čim prekorači našo mejo, ker je uvedeno proti njemu kazensko postopanje radi veleizdaje, danes pa se šeta isti Radić svobodno px> Zagrebu kot nekronani hrvatski seljački kralj, pred katerim v strahu tre-peče vlada Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov In Slovencev.
Živimo pač v zemlji neomejenih možnosti. Zato se tudi ne bomo prav nič čudili, ako se jutri uresniči še vest dunajskih listov, da vlada odpravi celo zakon — v zaščito države. Čemu tuđi ne? Saj je naša država že tako utrjena, tako konsolidirana, da jI ni treba prav nobene zaščite več ne na zunaj, še manj pa na znotraj. Prehajamo pač polagoma v stadij »mirotvorne čove-čanske republike«, kjer so odveč in nepotrebne zastarele odredbe iz ropotarnice nemodernih držav. In če ne potrebujemo več zaščite pTOtl notranjim neprijateljem, čemu se naj ščitimo proti sovragom od zunaj? Čemu naj nam služi še vojska? K vragu ž njo! Saj smo vendar »mirotvorci«, kaj so nam potem potrebni topovi, pa puške in bajoneti?! Zato jo tudi popolnoma v skladu z duhom, ki je zavladal v naši državni uprav?, ako somišl'eniki bodočega prezldenta mirotvorne sovjetske SHS-f-B republike odklanjajo vojaško službo in se ne pokore zakonom po njihovem mneniu preživele se kraljevine, ki je prenehala de facto obstojati v tistem trenotku. ko je Stjepan RadBć stopil kot absoluten gospodar situacije na jugoslovenska tla.
Razkroj se je torej pričel, vsi subverzivni elementi so na delu, da čim-najbolj pospešijo ta razkrojni proces. Načelo narodnega in državnega edin-stva, ki Je bilo do sedaj hrbtenica državne zgradbe, ki je bilo gonilna sila vseh stremlienj jugoslovenskih patrl-jotov pred vojno, med vojno in po prevratu, je vrženo med staro Šaro in nI daleč morda čas, ko napolnijo naše ječe tisti, ki so se v najtežjih časih izpostavljali z največjimi osebnimi žrtvami za jugoslovenske narodne svetinje in trpeli zanje.
Razkrojevalnl proces je v polnem razvoju, toda se Še da* zadržati in ustaviti! V to pa ie treba krepke, energične roke, treba je moža, ki bi z odločnim zamahom presekal gordijski vozel naše državne krize.
Ali najde veliki trenotek tega velikega moža?
★  ★ *
— Kraljeva obitelj se vrne v Beograd. Kakor čujemo, odideta Nj. Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija 14. t. m. z Bleda in se vrneta ▼ Beograd. Vladar torej ne bo prisostvoval otvoritvi Ljubljanskega velesejma in tudi ne vsesokolskemu zletu v Zagrebu. Na jesen odide kraljevska dvojica v Dalmacijo in ostane dlje časa v Dubrovniku.
— Poziv vsem razstavljalcem! Slavnostna otvoritev letošnjega velesejma se vrši v petek dne 15. avgusta ob pol 10. dopoldne. Opozarjamo še enkrat vse razstavi j alce, da bodo sigurno v četrtek dne 14. t. m. zvečer z opremo svojega prostora popolnoma gotovi. V petek po sedmi uri zjutraj se ne bo puščalo več dovažati  blaga na
sejnr'šČe ne delati po pavilijonih.
— Delegat za pomoč gladnim v Alba. nljl je prispel v Beograd, In sicer dr. Sle. mer, poslan od Društva narodov. V Beogradu 86 bo mudil dalje Časa v svrho, đa prouči vpraSanje, kako bi se priftlo najhitrejše do pomoči gladnemu prebival« t m ▼ Albaniji.
— Otvoritev poštnega urada v Križah
na Gorenjskem. Dne 16 avgusta ti. se otvo_ rl v področju ljubljanskega postnega In brzojavnega ravnateljstva nor postni urad s Javno telefonsko govorilnico In brzojavno postajo a telefonskim obratom po lmenn Križe na Gorenjskem (občina Križe, sresko poglavarstvo Kranj), ki bo uvrSčenno v II razred, 2. stopnje. Okolil nore poŠte tVO_ rijo lz kriške občine vasi: Breg, Golnik, (Maljeva brda, Na bajerju), Goid, Križe, Korake, Pristava, Retnje, Sebenjo, Spodnje
12. avgusta 1924.
Duplje, Zgornje Veterne, žiganja vas (Novine) potem lz kovorske občine vasi: Bistrica, (Ročinca). Brdo, Brezje, Hudo, Hrušlca. Kovor, Loka in Zvlrče, ki ee izlo_ ločijo iz tržlSkega postnega okoliša. Pomožna poŠta Duplje bo podrejena novi po. fitl, pomožna posta Brezje ee pa hkrati zapre. Nova poŠta leži ob progi Kranj .Tržič ter bo Imela vsak dan dvakrat zvezo s ambulantno poŠto 70. Uradne ure za stran, ke bodo od delavnikih od 8.—12. In od 14. do 18. Ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 11. ure.
-f Mihael MoSkerc. V noči na ponede* I jek je po dolgotrajni bolezni umrl g. Mihael Moškerc, urednik »Slovenca«. Pokojnik je bil rojen v Ljubljani leta 1872. Absolvi* ral je dva razreda gimnazije in nato vstopil v službo k finančni straži. Kasneje je bil nastavljen pri bolniški blagajni, odkoder je leta 1904. prišel na priporočilo dr. Kreka v uredništvo »Slovenca«, kjer je ostal do svoje smrti. Istočasno je urejeval tudi glasilo kr# ščanske socijalne delavske organizacije, »Našo Moč«. Bil je izredno delaven In agi* len mož. Krščansko socijalna organizacija je dolca leta slonela zgolj na njegovih ra* mah. Bil je izboren agitator za klerikalno stranko, ki se ima za marsikateri svoj uspeh zahvaljevati delu in trudu pokojnega Mo» škerca. Osebno je bil pokojnik dobra duša, ki namenoma ni nikomur storil nič zalega, pač pa je skušal vsakomur kolikor je bilo v njegovih močeh, pomagati. Znan je bil kot poštenjak, zato so ga čislali vsi, ki so ga poznali, tudi njegovi politični nasprotniki. Pri zadnjih občinskih volitvah je bil Mo» škerc izvoljen tudi v občinski odbor, kjer je bil neumorno na delu, saj je baš njegova stranka imela v svoji delegaciji prav malo sposobnih sil. — Pogreb bo danes ob 17. z Dunajske ceste na pokopališče k Sv. Križu. Bodi mu ohranjen blag spomin!
— Davčna iola v Beogradu. Prihodnji mesec se otvori v Beogradu davčna Sol a, v katero ee sprejme 80 dijakov, ki so do. vršiti Sesti gimnazijski razred. Revnejši dobijo podpore 700 dinarjev. Vpisovanje se prične 25. avgusta. Predavanja trajajo dve leti. fiola Je osnovana moderno in bo mogla nuditi novi generaciji davčnega uradnlštva vse potrebno strokovno znanje.
— Ustavljen list. »Srpska Riječ« or. gan bosanskih radikalov, je prenehal lzha. jati.
Datum na čekovnih položnicah. Po zadnji odredbi ravnateljstva poStne hranil, niče ne smejo poŠte sprejeti nobene položnice, na katero nI pošiljatelj napisal dne ln leta nakazanega zneska.
— Žrtve katastrofalnega neurja. Koli* kor je do sedaj dognano, je strahovita ele* mentarna nezgoda zahtevala okoli 20 člove* ških žrtev. Najbolj žalostna usoda je zadela družino AHčevo v Ločnici. Od družine so utonili: Katarina Alekse je videva in njena 2* letna hčerka. Marija, 121etni Alojzij Alič, 15 letna Angela AliČeva in 171etni Vinko Alič. Nadalje so lz Sore potegnili nekega 501etnega moškega, Id je utonil v Hrastnici ln iz Ločnice Hletnega Ludvika Semica in hlapca Miho Justina. — V Polhovem gradcu je utonil posestnik Maček in njegov 181etni pastir. Žrtev katastrofe je postala tudi 18* letna šifrerjeva. — Ostalih Žrtev do sedaj še niso našli; pogrela jo pa Se devet oseb. — Skoda gre v milijone in je samo v ločniškl dolini precenjena na tri milijone dinarjev.
— Oropan državni denar. Okrožna finančna uprava t Peči Je poslala svojega uradnika Hadoja Mlrkovlča v Skoplje, da dvigne pri podružnici Narodne banke« S milijona dinarjev. Mlrkovlč je ta denar dobil Izplačan ln se je 1. avgusta vračal li Kosovske Mltrovlce s avtomobilom t Peč. Preje Je oblasti lzvestil, da nosi državni denar ter jih naprosil, naj ukrenejo vse potrebno za njegovo varnost. Iz Mltrovlce eo I nJim potovali: dva Šoferja ln pet privatnih oaeb. V RakovSkl občini, ki Je samo 26 km oddaljena li Peči, jih je mad dvema orožnlSkima postajama, k! sta oddaljeni druga od druge eamo pol kilometra, napadla oborožena četa, odvzela Mlrkovlču državni denar v znesku ž milijonov ter oropala tudi vse njegove sopotnike. Mirkovi« Izjavlja, da Je bilo v okrožju sve-čanskem dobro preskrbljeno *a njegovo osebno varnost, dočm na teritoriju meto. hljskega okraja ni oblast prav ničesar ukrenila, da bi se preprečil roparski napad na državni avtomobil.
— Oh, ta ljubezen- V nedeljo zvečer se Je t nekoliko vinjenem stanju z llzolom zastrupil 26 letni hlapee Anton Ižanc. Po. pn je precejšnjo količino llzola ln je padel v nezavest, Avizirana je bila takoj reSIlna postaja, nakar je bil Ižanc s rešilnim vozom prepeljan v bolnico. Baje Je IzvrSii samomor radi nesrečne ljubezni, ker ga Je zapustila njegova ljubica Jožica. Njegovo stanje nI opasno.
— Skrivnost župnliča prt Sv. Jakobu v 8lov. Gorlcah.6 Is omenjenega kraja pO. ročajo, da so našli v tamošnjem lupnISču na podstrešju okostje novorojenčka. Otrok Je moral biti med tramovjem položen že pred leti- Uvedena Je bila stroga preiskava.
— Brivnlce bodo v petek na praznik
dopoldne odprte.
— Demisija župana v Slsku. Zupan mesta Fisek na Hrvatskem dr. Aleksander Valentekovič Je odstopIL
— Tragičen slučaj na Sušaku. Na Su. Sakn Je uradnik Milen Sabljič s lovsko pu. Bko po nesreči ustrelil svoj 17 letno neSa-kinjo Blanko Budner. Devojka Je bila ta. koj mrtva. Sabljič je bil aretiran.
— Vlom v cerkev. V Vidmu pri Ptuju so neznani storilci vlomili v tamoSnjo cerkev in odnesli monstranco, več kellhov in druge cerkvene dragocenosti Skupna Sko. da znaša 25.000 Din.
— Konj ubil deklico. V ZagrebBko boL nlco Je bila pripeljana 7 letna Marica Pa-plč lz PuSče Bistre, katero Je udaril konj a kopitom po glavi. Dekletce Je včeraj pod. leglo poškodbam.
— Poskusen samomor v Beogradu. V soboto zvečer se Je v Beogradu ustrelil Franjo PileS, trgovec lz Zagreba. Ustrelil se Je v prsa. Njegove poSkodbe so težke. Motiv samomora ni znan.
— Nenadna sreča. V Sarajevu Je dobil ruski uradnik Vasilij Znamenkov vest, da je podedoval pol milijona Švicar, sklh frankov. — Služkinja Mara Stojanovlč Je zadela pri Žrebanju srečk 150.000 Din.
— Policijske prijave: Tekom zadnjih 24 ur so prispele sledeče ovadbe: tatvine 4, kaljenje nočnega miru 6, cestno-policljski red 30, navijanje cen 2, pasji kontumac 4, prekoračenje policijske ure 2, prehitra voŽ* nja 1, nedovoljena igra v gostilni 1.
— Aretacije. Radi postopanja je bil pri* jet Glavač Alojzij, radi pijanosti Henec Fran, radi javnega nasilstva Legat Ciril, radi pijanosti Verbič Ignacij, radi beračenja An* tonlja Rode, radi poneverbe Klančnflc Leon In radi neplačanega zapitks Horvst Adolf.
— Tatvine. V klavnici se je pojavil pri* jatelj mesa, ki Je odnesel mesarici Mariji Ham 7 kg sala, Mariji RJhterjevi 4 kg slanine in 5 kg črevesne masti.
— Modna trgovina Ubert se Je preseli, la Iz PreSernove ulice na Kongresni trg poleg Nunske cerkve ln ae toplo priporoča cenj. občinstvu.
— Vremenska napoved. Severne alpske dežele: Večinoma lepo, toda nestanovitno vreme, bolj toplo ln viharno. Južne Alpe: Nebo se bo polagoma pooblačilo, bolj toplo ln Južni vetrovi.
Iz Celja.
—c Seja občinskega sveta celjske okoliške občine. V nedeljo 10. avgusta se je vršila Že četrta seja novo izvoljenega občinskega odbora pod predsedstvom najstarejšega odbornika g. Sri-barja. Seja se je sklicala po naročilu srezkega poglavarstva, da se z žrebom določijo mesta vsem občinskim svetovalcem, ker je z volitvijo bilo ugotovljeno le prvo in zadnje mesto. Na dnevnem redu Je tokrat bila tudi volitev odsekov. Svetovalci za 2„ 3., 4. in 5. mesto so bili Izžrebani po sledečem redu: g. Strenčan Jurij (SLS), g. Jelen Franc (socj« g. Baebler Baltazar (OS) in g. Hrastnik Valentin (soc.). Odsekov se je ustanovilo 6 in sicer: 1. finančni, gospodarski ln pokopališki odsek (7 članov, preds. g. Baebler, nam. g. Mihel-čič); 2. cestni, stavbeni in elektrtfika-djski odsek (7 ČL, preds. g. Kukovec, nam. g. Strenčan); 3. personalni, zdravstveni ln Šolski odsek (8 čl. preds. g. Kukovec, nam. g. Koren); 4. obrtni ln stanovanjski odsek (7 čl., preds. g. Mi-helčič, nam. g. Založnik); 5. ubožni odsek (13 izvoljenih članov in 2 virilista, predsednik po dosedanjem običajn župan »namestnik podžupan): 6. računski odsek (7 čU preds. g. MihelSČ. nam. g. Fazarinc). Volitve so se izvršile po poprejšnjem sporazumu soglasno. Koncem seje je izrekel bivši župan gosp. Hrastnik starim odbornikom zahvalo za marljivo sodelovanje, g. Kukovec pa je v imenu starega odbora izrazil dosedanjemu županu priznanje za njegovo objektivno in vestno gospodarsko delo v prid občine z željo, da bi se dosedanje plodonosno delovanje v isti smeri in z enakim uspehom nadaljevalo pod novim županom ob mirnem in stvarnem sodelovanju celega odbora. Na poziv g. Glinšeka je odbor nato z dvigom 8 sedežev izrazil sožalje g. Kukovcu povodom težkega udarca, ki ga je zadel z izgubo hčerke.
—c Nova električna razsvetljava je prvikrat zagorela v nedeljo »večer po celjskem mestu. Mesto je sedaj lepo In mo. demo razsvetljeno.
—c Poročil se Je v nedeljo v Celju g. Clro S a d a r, bančni uradnik t Celju, gdč. Angelco Vorbachovo, učiteljico t Celju, čestitamo!
—c Celjsko pevsko društvo je t nede. Ijo priredilo koncert t BdravflIBču Dobrni. Pevsko druStvo Je s koncertom, katerega Je vodil pevovodja g. Ciril Pregelj doseglo lep moralni uspeh.
—c Napad. V nedeljo zvečer okrog 10. se Je vračal po Ljubljanski vesti proti domu delavec Ivan Verbek. Pred KruSIČevo gostilno so ga napadli vojaki ln ga i ba. Jonetl tefko poškodovali. Prepeljan Je bil t celjsko bolnica
—C Nesreča. V soboto popoldne se je vozil posestnik Josip Godlcl Iz Celja proti Petrovčam. Konj Je nenadoma skočil ln potegnil voz čez kup gramoza, veled česar Je padel g. Godlcl z voza ln prišel pod kolo, katero mu je Slo čez levo stran pranega kosa, tako da je zadobil težke poSkodbe. Bil e prepeljan t celjsko bolnico.
—e Aretirala Je v ponedeljek zjutraj celjska policija t bližini Medloga nekega človeka, ki Je imel v svojem nahrbtniku razno vlomilsko orodje ter stvari, katere Je pokradel baje nekje t Žalcu.
—c Knjigovodski tečaj namerava pri_ rediti trgovsko društvo v Celju v mesecu oktobru. Tečaj se bo vršil pod pogojem, če se bo priglasilo zadostno Število udeležencev.
—c Tombola gasilnega društva v Ga. berju, katera se Je vršila v nedeljo, kljub slabemu vremenu. Je bila mnogobrojno obiskana. Po tomboli se je vrSila dobro uspe. la veselica.
Iz Maribora.
—m Občinske volitve v mariborskem okrožju. V nedeljo so se vrSile občinske vol.Uve, kolikor dosedaj znano popolnoma mirno tudi v onih krajih, kjer Je navadno prišlo do razburljivih nastopov. Volilne re. zultate lz posamnlh krajev priobčimo na drugem mestu.
—m Klerikalne prireditve. V soboto ln nedeljo je bilo v Mariboru po dalJSem času zopet živahno življenje. Klerikalci so organizirali In sklicali t. zv. Mladinski kongres ki se je pričel s dekliškimi dnevi ln ki naj se zaključi s fantovskimi dnevi od 23. do 24. avgusta. Od raznih krajev Je prišlo ta dva dneva okrog 8000 žensk v Maribor med temi je bilo polovica starejših žensk. Največji naval Je bil v soboto v Frančiškanski cerkvi. Spored je bil dobro organiziran, ne pa tudi tako dobro Izvr&en, kar se Je opazilo pri celih trumah po mestu tavajočih žensk ob času, ko so se vrSila v dvorani palače Zadružne gospodarske ban. ke razna zborovanja, To se je opazilo tudi v nedeljo dopoldne, ko se Je ob 10. url na vrtu Škofijskega dljaSkega semenišča vrši., la slovesna maSa, katero Je opravil ljubljanski Skof dr. Jeglič, pridigal pa domači Skof dr. Karlin. Narodnih noS iz marlbor. skega okrožja je bilo celo malo.
—m Muzej mariborske bolnice na ljub. IJsnskem veiesejmu. Ljubljanski veleselem bo nudil tudi lz Maribora izredno zanimivost. Mariborska bolnica priredi namreč razstavo slik In preparatov nanaSajoče se na spolne bolezni (primarlj dr. Roblč) ter na obolenja slepiča (primarlj dr. čer-nlč). Na razstavo pride v oboje svrhe nad 70 slik, ki jih Je tekom dalJSega časa v bolnici pod vodstvom zdravnikov naslikala znana slikarica gdč. Marčlč. Pridruži se tudi razstava Proti tuberkulozne lige. — Docent dr. Matko.
—m Zdravstvene razmere. Griža Je v zadnjem tednu narasla na 8 slučaje, eden (otrok Šolskega sluge Bauman) je umrL
— Inžener Srečko Blber, ki Je pred krat. kim prlSel v Maribor, kjer je bil nastavljen v delavnici drž. žel.. Je po komaj enodnevnem službovanju zbolel na angini In pri prodretju umrl na zastrupljenju krvi.
— TJmrla je na tuberkulozi vrtnarjeva vdova Ellza SchOnvvetter.
Zdravstvo.
SOLNČNI ŽARKI.
Starodavni modrijani so domnevali, ne da bi vedeli to, kar uči zdaj kemija, fizika, flzljologija ln zdravstvena medicina, da Je solnce tista sila, ki nas hrani, ki nam daje moč ln zdravje. To Je razvidno že lz dejstva, da je bilo v onih časih mnogo na. rodov, kj so smatrali solnce az Boga, kate. rega so tudi primerno častili. V srednjem veku je zanimanje za solnčne žarke ponehalo. V novejšem času so vzbudila klasič. na dela Rousseaun. ln odkritje ultravioletnih solnenih žarkov zanimanje za pomen sraka ln eolnca za človeško zdravje. Pozneje so se mnogi učenjaki pečali s proble. mom vpliva teh žarkov na naS organizem. Izkazalo se Je, da je ta vpliv ogromen. Direktno opazovanje in eksperimentalni poskusi so dokazali, da je energija, ki jo po. trebuje človeSko srce za obtok krvi po S L lah, nadalje delovanje želodca za prebavo hrane, procesi, ki so potrebni mišicam za gibanje udov, dihanje in gibanje drobovja itd. itd., s eno besedo, da vsi pojavi v naSl življenjski energiji niso nič drugega, nego delovanje tiste energije, ki jo imajo v sebi solnčnl žarki. Zato je razumljivo, da higijena priporoča človeku, naj se giblje ln de_ la čim deU časa na prostem če pa to nI mogoče, naj bodo delavnice ali stanovanja izpostavljena neposrednemu vplivu solnč. nlb far ko v. Solnce naj sije v stanovanje aH delavnico vsaj 2 uri na dan. V slučaju pa, da tudi to ni mogoče, naj bo stanovanje ali delavnica urejena tako, da lahko pride do vsakega kotička vsaj dovolj dnev. ne svetlobe. To zahteva higijena, ker je nedvomno dokazano, da so ljudje In živali, ki so Izpostavljeni vedno aU vsaj delj časa vplivu solnčnlh žarkov, bolj zdravi, močnejši ln v borbi za obstanek bolj utrjeni, kakor ljudje, ki se boje solnca.
Ta pomen svetlobe In posebno Se solnčnlh žarkov za naSe zdravje Je zbudil že prt starodavnih narodih misel, da morejo ti žarki ozdraviti marsikatero človeSko bole. sen. Poskusi v tem smislu so selo zanimivi in pouči J i vi. Je več teorij glede zdravstvenega evojstva solnčnlh žarkov, toda najbolj prikladna za popularno razlago te. ga problema Je takozvana pigmentacija. Vsakdo ve, da postane naSa koža, če Je dolgo na solncu, najprej zelo občutljiva, potem pa potemni, ali kakor pravijo znanstveniki — koža pigmentlra. Ker je anato. mopatološka slika sagorelosti povsem sUč. na vnetju, so Se nedavno mislili, da jo povzroča toplota solnčnlh žarkov, pigmentacija da pa Izvira lz tistih solnčnlh žarkov v kombinaciji s vplivom zraka. Ta domneva je seveda napačna.
čim bližje žive ljudje ekvatorju, tem bol] je njihova koža pigmentlrana — pri črncih Je črna — ln nasprotno. V tem smL Bln Je samo posebl umevno, da Ima podeu dovanost velik pomen; navzlic temu pa Je vpliv ln pomen solnčnlh žarkov za barvo kože izven vsakega dvoma. Crnci, ki žive nekaj čas v Evropi postanejo bolj beli, Evropejci v tropičnlh krajih pa potemne. Srememba v barvi kože pod vplivom solnčnlh žarkov nastane po mnenju nekaterih učenjakov zato, ker so v solnčnlh žarkih kemično zelo agilni žarki, ki vplivajo na celice na naSI koži tako. da se z ene strani Izdeluje r njih pigment, ki ohrani organi, sem pred premočnim vplivom so in ca. a
druge pa zbirajo in zadržujejo ta vpliv za globoke in oddaljene celice našega organizma, ki niso izpostavljene neposredno vplivu solnčnlh žarkov. Pod vplivom solnčnlh žarkov se neprestano tvori pigment v koži. Raznaša se povsem našem telesu ln predstavlja, kakor trdi neki učenjak, trans, formator solnčne svetlobe v Življenjsko energijo. Posamnl drobci pigmentov izločajo, ko krožijo po krvi. transformirano življenjsko energijo. TI delci pigmentov Igrajo v našem organizmu slično vlogo, kakor premog ali les, ki Ima v sebi solnčno energijo ter Jo izloča, kadar gori. Drugi učenjaki so mnenja, da služi pigment samo v zaščito kože pred kemično močnimi žarki, kri v naSl koži. ki Je pod neposred. nlm vplivom Bolnčnlh žarkov, pa da Jih absorbira in raznaša svetlobno energijo po vsem našem telesu.
Doslej še ni točno dognano, đa-U raznaša svetlobno energijo po vseh naših ce. llcah pigment ali kri, toda dokazano je, da se pod neposrednim vplivom solnčnlh žarkov naš organizem okrepi, da atrofija mL Bic izgine, da se prebava pospešuje ln da gredo sploh vsi procesi v našem organizmu bolj redno in hitro. Številni poizkusi zdrav_ nikov so nedvomno dokazali, da je mogoče s pomočjo solnčnlh žarkov ozdraviti skoraj vse tuberkulozne bolezni v kosteh, plevrlt In dr. Dandanes se smatra operatfv. no lečenje kostne tuberkuloze za napačno. Ne le v planinskih ln primorskih sanato. rljlh se zdravi mnogo bolnih in bolehnih temveč po opredeljenem zdraviliškem načrtu se more človek zdraviti b solnčnlml žar. ki povsod. Sllnejše Ln boljše vplivajo solnčnl žarki v visokih krajih, ker tam nI prahu ln vlage. Isto veljs za solnčne žarke na morski obali, ker odsevajo z vodne gla. dlne mnogi žarki, ki Jih na suhem nL
Zdravnika Bernhardt In Rolller, ki Jih smatrajo vsi za kapacitete glede lečenja v visokih krajih, smatrata pigmentacijo kože vsled solnčnlh kopeli za zelo dobro zname. nje — čim močnejše In hitrejše plermentira človek v solnčnlh kopelih, tem bolj zdrave in koristne so zanj. Ljudje, čijih koža ne pigmentlra pod neposrednim vplivom solnfnlh žarkov, ne smejo ostati dolgo na solncu. NJim so solnčnl žarki nevarni. SI. cer pa Je najbolje, če ee ravnamo po kmetu, ki ne pozna rokavic ln Je večji del svo. Jega Življenja Izpostavljen direktnemu vplivu solnčnlh žarkov. Vsem, zlasti pa ded Je priporočati, da ostane čim delj Časa na solncu. ki prinaBa človeku trdno zdrav. Je, dobro voljo ln veselje do Življenja.
Društvene vesti.
— Zabava Saveza graf. radnika. Ka.
kor čujemo, priredi ljubljanska podružnica Saveza Grafičnih Radnika (ca) ob priliki poseta grafičnega pevskega društva »Sloge« iz Zagreba v nedeljo dne 17. avgusta 1924 veliko veliko vrtno veselico združeno s pevskim koncertom v senčnatem vrtu Narodnega doma v Lubljani. Priprave so v polnem teku.
Poizvedbe.
— Zgubita se Je v ponedeljek rvefer v Tivoliju zelena usnj. roč. torbica Najditelj naj Jo odda vratarju Jadranske banke. Kot nagrado naj si obdrži gotovino.
Drobiž.
• A - erlikl humorist v Berlinu. Ko je znameniti ameriški humorist ln dramatik Oeorge Ade nn svojem potovanju po Evrc. pl posetll tudi Berlin, se Je na vprašanje po svojih vtisih izražal ne preveč povoljno. Kulture željni Američan, ki se Je naveličal ogromnih ameriških velemest ln se zaril v pragozde, se je končno obrnil k Evropi, da bi naSel pravo kulturo. A to se mu v Beril, nu ni posrečilo. »Berlin je idealiziran Chl. cago«, je dejal Age. »Novota tega mesta presenetljivo vpliva na Američana, ki si ogleduje mesto s klobukom ln Baedeker. jem v rok). Skopoča zemlje In špekulacija s nakupovanjem prostora cvete tu pravta. ko kot pr* nas. Predmestja so prenapolnjena s pustimi stanovanjskimi kasarnami. bo_ teli pa so natančen posnetek new.yorških hotelov«. Nemški častniki in uradniki se mu zde smešni. »Ne vem, kaj sicer znajo, kar pa se tiče občudovanja samega sebe, se gotovo ne morejo ničesar več naučiti.« Po cestah je videl Ade le slabo ln neizbrano oblečene ljudi. Posebno pa se Je muzal nemškim čevljem. »To je nekaj najudobnej. Sega, kar dobIS na svetu«. Je vzkliknil. »Ako imaš zjutraj še takega mačka, se ne moreš zmotiti In jih zamenjati. In si^er Iz preprostega razloga, ker z mirno v^tjo lahko obujeS levi čevelj na desno nogo ali desni čevelj na levo nogo. Ako hoče*., jih lahko tudi obrneS ln noslS pete v spn*iaj.#
• RomanJe dunajskih žldov na grob To. odorja Herzla. Dne SI. Julija 1904. je umrl v Edbachu in bil pokopan na dunajskem pokopališča v Dčlllngu vodja zionlstov dr. Teodor Benjamin Herzl, ki Je vse svoje življenje posvetil uresničenju ln šele po svetovni vojni Izpolnjeni Ideji, vrniti Pale. stlno Zidom. Dr. Herzl Je delal za zioiii- -. :>ko misel veliko propagando ln Je celo osebno prosil papeža Plja X., da bi njegove težnje podpiral. Hvaležni zidje dunajski In iz oko. lice so priredili ladnj torek oblak Herzlo-vega groba. Več kakor 25.000 2dov Je defl. llralo pred njegovim spomenikom.
• Solnčnlkl Iz kote. 8olnčnlk Je bil do. slej vedno zračen ln fin izdelek, ki se Je odlikoval po svoji lahkoti. Ali tudi solnčnlk se mora izpremenlti in zato se sedaj rabi solnčnlk lz kože. SIcer zveni to nekoliko čudno, toda ako opazujemo te razkošne solnčnlke lz najfinejše Sevrovove kože, kako se ubranjujejo pred prvimi solnčnfml žarki v svojem rdečem aH modrem razkošju, pozabljamo na težo materijala. Tudi ročaj mora biti prilično večji nego Je bil doslej. SIcer pa so taki solnčnlkl zelo praktični, ker obvarujejo pred zavedavlml soln. čnlml žarki bolje, nego prejšnji lz prozornega blaga ln predvsem — moderni so. (Po »CsL Rep.«),
Ntev 184
SLOVTNSKI   NAROD«   dne 13 avgusta 1^4
Stran 5
Gospodarstvo.
Proti zakonu o taksah in pristojbinah.
Notarski kolegij je na svojem zborovanju dne 29. junija t 1. sprejel glede zakona o taksah in pristojbinah resolucijo, ki jo je predložil delegaciji ministrstva financ v Ljubljani. Resolucija se glasi: Zakon o taksah In pristojbinah z dne 25. oktobra 1923, Uradni List 368 ex 1923. Je večinoma   nejasen, netočen in nesocljalen. Manjka mu pa predvsem preglednosti Vidi se mu na prvi hip, da pri sestavi tega zakona niso sodelovali faktorji,   ki poznajo prometne razmere v Sloveniji In so posna, li tudi stari avstrijski pristojbinskl zakon. Provzročil pa je ta zakon vsled tega veliko zmedenost med juristi in narodom, ker si ga je vsak razlagal po svoje. Ko je zakon izšel, skušala Je te nejasnosti odpraviti enke-ta. sklicana po nadsodišču v LJubljani, katere so se udeležili sodniki in zastopniki odvetniškega in notarskega stanu. Pa tudi ta enketa nI mogla odpraviti nejasnosti in netočnosti zakona. To dokazujejo najbolj dopisi  ministrstva   financ   generalne direkcije  posrednih   poreza  za ministrstvo pravde o dvomih, nastalih glede vporabe taksnega zakona. Ti dopisi odnosno raz_ laganja taksnega zakona pa niso odpravili dvomov,  nastalih glede uporabe taksnega zakona, pač pa so provzročill nove dvome in še celo poostrili določila taksnega zakona. Tako določuje tar. post. 139 t. z., da znaša taksa za Izbris ali znižbo vseh vrst zavarovanja, če se ne izdado sklepi, 20 Din, če se pa izđado odločbe ali pismeni nalogi pa 50 Din.
Stoji, da gospodje, ki so sodelovali pri tem zakonu, niso poznali zemljeknjlžnega zakona, ki je v Sloveniji In Dalmaciji v veljavi, če bi se pa seznanili z ustrojem zemljeknjlžnega zakona, bilo bi Jim jasno, da mora zemljoknjižni sodnik na vsak zem_ MeknJIžni predlog izdati sklep, ne izdaja pa ne odločb In ne pismenih nalogov.
Zato pa določilo taksnega zakona, da je plačati taksa 20 Din, če sodnik ne izda sklepa, naravnost nasprotuje zemljeknjiž. nernu zakonu, ker mora sodnik Izdati sklep in je tedaj to določilo popolnoma nepotreb_ no. Vsled dopisa generalne direkcije posrednih poreza na ministrstvo pravde z dne 5. marta 1924 št. 9602 točka 1 pa se plačanje te takse ne nanaša samo na bri_ sanje onih pravic, ki so določene v tar. post. 139, temveč tudi na brisanje služnosti, odkupne pravice, prepovedi odtujitve in obremenitve, užitnih pravic Itd. Ta dopis pa utemeljuje naravnost razširjenje taksnega zakona, odnosno tar. post. 139. Upoštevati je pa treba, da je taksa za zbris po 50 Din za vsako terjatev absolutno pre_ visoka ln da nikakor ne kaže, raztegniti jo tudi na zbris raznih pravic.
V naši zemljoknjižni knjigi Je vknjiže. val še mnogo terjatev, ki znašajo manj nego 5 Din. In za zbrise takih terjatev naj plača stranka po 50 Din?
Ta taksa, če se že upelje, bi morala biti progresivna, ne pa za vse terjatve enaka. V Interesu občinstva, pa tudi v Jav_ nem Interesu je, da se na obstoječe terjat, ve in pravice zbrišejo iz zemljiške knjige. Kdo pa bo danes vbrlsoval malenkostne terjatve In pravice, če mora plačati od zbrisa vsake terjatve 50 Din?
Naša zemljiška knjiga, ki je bila do. slej najvažnejša javna institucija, ki vživa največji ugled v javnem življenju, bi prišla zopet v nered, ker se bodo plačani dolgovi in neobstoječe terjatve kopičile, ne pa zbrisale zaradi previsoke takse. S tem pa bode v prvi vrsti trgal kredit onega, ki ima na ta način obremenjeno posestvo.
Le mimogrede naj omenimo, da Je sta_ rl avstrijski pristojbinskl zakon, ki je do_ bro vedel, kakega velikanskega pomena Je -remHiška knjiga, določil, da je zbris terjatev ln pravic, ki znašajo do 100 gld. = 200 K, kolka prost (zakon z dne 31. marca 1875 št. 52 drž. z.)
Vsled točke 12 toga dopisa se mora plačati takse po tar. post. 138, oz. so odpiše parcela od neobremenjenega posestva ln se pripiše k obremenjenemu posestvu. Po tej točki je to smatrati za razširjenje obremenitve, kar pa ne velja po zemljeknjiž. nem zakonu.
Razširjenje zastavne pravice naitane le tedaj, če hipotekaren dolžnik hlpotekar. nemu upniku, kateremu prvotno za njegovo terjatev zastavljeno zemljišče ne nudi po njegovem mnenju dovolj varnosti, do_ voli, da se sme v večjo varnost njegove terjatve vknjlžlti zastavna pravica tudi Se pri drugih njegovih, doslej nesestavljenih zemljiščih. Slučaji, da se odpiše parcela od neobremenjenega posestva k obremenjenemu, so le zelo redki, zgodijo se pa na. vadno tedaj, če so na dotičnem posestvu vknjlžena taka bremena, ki so ali že za. starena aH že poravnana In jih misli prido. bitelj v doglednem času zbrisati pustiti.
Seveda si bo pa lastnik desetkrat premislil, predlagati zbris takih neobstoječih terjatev in bremen, dokler velja določilo, da mora plačati od zbrisa vsake terjatve aH bremena po 50 Din takse.
Ta točka nadalje določuje v primer. Ijajih, da se odpiše parcela od obremenjenega posestva brez prenosa bremen, da se mora v tem primerljaju plačati takso po tar. p. 139, ako se pa odpiše s prenosom bremen, pa po tar. p. 138 taksnega zakona.
To določilo Je najbolj krivično. Poglejmo si. kako ta stvar praktično zgleda.
A Je pridobil od B parcelo za določeno vrednost 500 Din. Na prvotnem posestvu, od katerega naj se ta parcela bremena prosto odpiše, so uknjiženi nastopni upni. ki:
C za 100 Din
D za 50 »
E za 25 »
F za 1000 »
a za 150 »
Val ti upniki dovolijo novemu pridobi.
tel ju, da sme pridobljeno parcelo odpisati brez prenosa njih terjatev. Z ozirom na to, b* moral novi pridobitelj plačati, ker odpiše parcelo bres prenosa teh terjatev, takso petkrat po 50 Din, t J. 250 Din.
Drugi primerljaj. A Je pridobil od B parcelo v vrednosti 500 Din ter Jo odpiše od njegovega obremenjenega posestva s prenosom bremen, ki znašajo skupaj 250 tisoč Din.
V tem primerljaju bo moral pridobitelj plačati po tar. p. 138 takso v znesku 2505 Din, reci: Dvatisočstopet dinarjev. Ali ni to gorostasno, da se plača za odpis parcele v vrednosti 600 Din taksa v znesku 2505 Din?
Tudi v tem slučaju nI govora o razšir. jenju zastavne pravice, ker Je oila dotična parcela že prvotno zastavljena za bremena v znesku 250.000 Din.
S temi določili je posegel taksni zakon v živo meso manjših posestnikov, ki takih hudih bremen ne morejo prenesti.
Po točki 13 tega dopisa uporabljati Je tar. p. 139 In 33 taksnega zakona tudi tedaj, če upnik dovoli, da se sme parcela odpisati od posestva brez prenosa njegove terjatve. Doslej so se take odpisne izjave kolkovale s kolkom za 2 Din.
Praktičen zgled. A Je pridobil od cbre. menjenega posestva parcelo v vrednosti 500 Din. — Na dotičnem posestvu je inra-buliran C za terjatev v znesku 250.000 Din ter dovoljuje z ozirom na to. da mu nudi ostalo posestvo dovolj varnosti za to njegovo terjatev, da se sme te parcele odpl. sati brez prenosa te njegove terjatve. Po tej razlagi bi se morala ta odpisna izjava kolkovati s kolkom po 1250 Din. reci: Edentisočdvestopetdeset dinarjev, vrhu te. ga pa je še pri odpisu plačati takso 50 Din po tar. ost. 139 t. s.
Pripomniti moramo, da so nekatera sodišča še vedno naziranja, da Je take odpis, ne Izjave kolkovati s kolkom po 2 Din. Ta. ka nesigurnost vlada toraj v našem taksnem zakonu!
S tem določilom je ogrožen ves zem. ljeknjižni promet ln se bodo ustavile vse zemljeknjižne transakcije ako se ta dolo. čila takoj ne odpravijo aH vsaj precej oml. lijo.
Vsled nejasnosti taksnega zakona pa vlada prt sodiščih razno tolmačenje tega zakona.
(Konec prihodnjič.)
Platnena industrija.
Industrija platnenih izdelkov, družba z o. z. Jarše, pošta    Domžale,   Slovenija SHS.
V vseh panogah gospodarstva se po. stopoma vrši Industrijalizacija dooiače obrti. Primitvna lesena priprava se umika železnemu stroju, Idilične prostore koč zamenjuje tvornica s svojimi velikimi dvora, nami, utrudljivo ročno delo nadomešča električni pogon. Kvantiteta izdelkov se nenavadno dviga, kvaliteta se Izboljšuje. Tudi v socljalnem oziru prinaša ta preob. rat koristi, ker je zaposlitev mogoča tudi tam, kjer dotična obrt nima tal.
Tako izpodrivajo železni stroji tudi lesene statve. Kdor pozna belokranjsko do. mačo obrt tkanja in vezenja, bo z velikim zanimanjem primerjal in zasledoval razliko le.te z industrijo, ki stremi za t-^m, da viša isti kakovosti množino izdelkov s po. tvornica ni, ker temelji ves obrat na istem močjo elementarnih sil. Nova sicer tudi tvornica ni, ker temelji ves obrat na istem sestavu kot pri ročni obrti, vendar je uspeh pri mašinacijl nedvomno kolosalen.
Slovenija ima samo eno tvornico platnenih Izdelkov, ki obratuje v Jaršah pri Kamniku. Tam kjer Je stal nekoč Majdlčev mlin, se širijo sedaj popolnoma novo in moderno opremljeni objekti >Tndustrlje platnenih izdelkov«, koje ustanovitelj je naš velelndustrijalec Peter Majđič. Indu. s tri ja Ima svoj železniški tir, ki je speljan iz kolodvora Jarše-Mengeš v 2 minuti oddaljeno tvornico. Poleg stanovanjske vile se širijo 8 veliki objekti ln več manjšin prltlklln. V glavnem objektu je v pritličju na desno nastanjena uprava s pisarnami, na levo in v ozadju so prostori za snovanje, namakanje, likanje, zlaganje platna. Zani. m ivi so v teh oddelkih stroji za snovanje (Abschermaschinen) in stroj munga za svetlikanje platna, ki Je edini v celi Jugoslaviji. Zraven je strojni oddelek s turbino ln generatorjem njnovejšega kova s električnim pogonom 120 HP. V naslednjem oddelku je stiskalnica, nato pa skladišče, kjer je pripravljen že številni naročeni iz. voz v balah z originalno varstveno znamko (delo akad. slikarja M. Gasparija). V ozad. Ju je glavra dvorana, kjer obratuje 90 strojev, med temi 22 širokih, ki tkejo platno. Široko od 180—260 cm.
Iz pritličja vodijo stopnice v nadstrop. je, kjer šumi v večjem oddelku zopet 50 statvlnlh strojev. Orjaški ventilator čisti In men j uje neprenehoma zrak; okna so velika, svetla. V vrstah so pritrjeni stroji, za vsakim strojem delavka domačinka, ki vodi stroj. Povsod niti, kakor napete strune — tu bele, tam sive, tam pisane — med njimi streljajo dolnlčkl sem in tja, da jim komaj slediš z očmi In pred delavko narašča, se zgiba In se seseda platno. Takoj poleg nje je nekaj manjših oddelkov s stroji za pasme za vratila ln sa osnove. Ves ta obrat Je priprava za statvine stroje.
V posebnem objektu, ki stoji poleg glavnega poslopja pa vzbuja mnogo pozor, nostl 36 specijelnih Jaccpiardovih strojev, na katerih teče vsaka nit zase in se spaja na belem damaetu v različne okraske, naj. večkrat v cvetlice.
Stroji neprenehoma šume, zdi se ti, da stojiš v ogromnem ulnjaku. Iz prediv-. niti, prameni, vretenca, čolnički osnova m končno stavin stroj, ki šumi ln izklada surovo platno. Le_ to gre skozi snovalni stroj, kjer se platno očifiča, da «ra potem poseben stroj namaka. Odtod pokladajo platno pod mungo (teža S0.000 kg), da se platno lika svetil. 8 posebnim strojem ga še stiskajo,
zgibajo in zavijajo v originalne pošiljke. Isvos beleži navadno domače platno, gra-deL damast, cvillh. rjuhe, prte, prtlče, brisače itd. najboljše kakovosti, ki se vse lah. ko meri s Češkim platnom.
Končno je ta industrija tudi velikega pomena v socljalnem oziru, ker zaposluje 180—200 delavnih moči lz kamniške oko. lice, največ Je delavk. Za solidnost industrije jamči precizni velikanski obrat. stro. kovnjaško nadzorstvo ln številni izvoz. Najboljša reklama tega podjetja v Sloveniji pa je ravno ta solidnost domače Industrije, ki ima na letošnjem velejesmu velik lastni paviljon J št 405, nasproti sejmske. mu uradu.
Dolžnost naših trgovskih krogov pa je, da se ne zatekajo v Inozemskim InlustrL jam. ako imajo sredi Slovenije lastne solidne izdelke, ki po kakovosti presegajo marsikatere izdelke tujih družb. Jftežlja je na ta način manjša, predmet cenejši in konzumenti zadovoljni — kar Je vendar po. goj vsake res uspešne trgovine.
T. G. Merkur
★   ★ ★
—g Potovanje naših gospodarskih kro. gov v Pragi. Češkoslovaško-jugoslovensko narodnogospodarsko udruženje v Pragi, ki je v preteklem letu priredilo izlet češkoslovaških trgovcev, industrijalcev in obrtnikov v Jugoslavijo, Je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v LJubljani dopis, v katerem izreka željo, da bi se priredil skupen izlet naših gospodarskih krogov na jesenski praški veliki sejem, ki se vrši od 21. do 28. septembra 1924. Poleg obiska velikega sejma je nameravan tudi poset najvažnejših trgovskih in Industrijskih centrov češkoslovaške republike. Potovanje bi trajalo v celem 10 do 15 dni. Ker bi se z izletom vrnil poset. ki so nam ga napravili lansko leto češkoslovaški gosnodarski krogi, a bi ti tudi poset trgovskih In Industrijskih trž!š<* v češkoslovaški republiki za vse ude_ Tožnike velikega Informativnega in poduč-nega pomena, želi zbornica, da bi se Izleta udeležilo Čim večle število naSfn trgovcev, industrijcev ln obrtnikov. Natančen načrt potovanja bo mogoče IzdeTstl, ko bo število udeležencev vsaj približno znano. Za. . to prosi zbornica, da se blagovolijo javiti čimprej vsi, ki se nameravajo udeležiti no. tovanla. Vožnja bi stala (z uporabo selm. ske legitimacije) z brzovlakom TTT. razred približno «85.02 Din, n. razred 924.60 Din Za stanovanje ln hrano je računati približno 250 Din dnevno.
—g Za povzdfgo poljedelstva v Srbiji. Poljedelsko ministrstvo je odobrilo kredit 550.000 dinarjev za razširjenje državnih nasadnikov v Kavađaru in Skoplju, kakor ttdi za pospeševanje trtnih nasadnikov v celi Južni Srbiji.
—g Šola za trikotažo v Bosni .Trgov. 6ko ministrstvo namerava otvoriti v Sara->ovno šolo za pletarstvo in pre_ pletarstvo, želi se, da se pritegne k temu delu v prvi vrsti ženski muslimanski svet.
—g Za uvoz naše moke v Češkoslovaško. Trgovsko ministrstvo je oddalo češko, slovaški vladi prošnjo za dovoljenje svobodnega uvoza naše moke v češkoslovaško.
—g Gozdna in planinska razstava v Tolminu. Kakor smo že poročali, se otvori ta razstava 17. tm. v Tolminu in ostane odprta do 1. septembra. Veliko je zanimanje za njo med vsem tolminskim prebival, stvom. Zastopane bodo na razstavi vse panoge gospodarstva, velik prostor pa zavzame tudi domača obrt. Videlo se bo marsikaj originalnega, domačega, umetniško za. nimivega. Tudi lovci napravijo svojo posebno razstavo. Priprave se vrše z vso na. glico ln razstavjalcev se priglaša vedno več. Razstava bo v središču slovenske tolminske pokrajine, razstavljeni predmeti so last slovenskih domačinov, aH odbor ki Ima vso zadevo v rokah, je sestavljen iz samih Italijanov, razun enega.
—g Sladkorne repe v Bolpariji pridelajo letos izredno veliko. Kampanja se ceni na 40 milijonov kilogramov, kar predstavlja dvakrat toliko, kolikor jc potreba za doma* či konzum.
—g Dobave. Dne 10. septembra t. L se bo vršila Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici ofertalna licitacija glede dobave vodomernega stekla. — Dne 13. septembra t. 1. se bo vršili pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave obročev za kolesa (tvres). — Dne 15. septembra t. L se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: pri 'nvna teljstvu državnih železnic v Zav;re!:u glede dobave raznih sestavnih dele.v za svetilike (stenja, cilindrov itd.); pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave 70 ton plinskega koksa; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave spojnih sredstev za gornji ustroj (podvezic !n ploščic za tračnice). — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisalni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Dobave. Ravnateljstvo državnih železnic v LJubljani sprejema do 18. avgusta tL ponudbe glede dobave 190.000 kg klanih bukovih drv, suhih, 1 m dolgih. — Dne 19. avgusta tL se bo sklenila pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani direktna pogodba glede dobave 250.000 kg ovsa. — Dne 28. avgusta ti. se bo vršila pri ravnateljstvu državnih železnic ofertalna licitacija glede dobave žarnic — Dne 5. septembra tL se bo vršila pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave martinovega jekla. — Dne 12. septembra ti. se bodo vriile naslednje ofertalne leitacije: pri rav. drt. železnic v Sarajevu glede dobave raznih vijakov z maticami; pri rav. drž. žel. v Zagrebu glede dobave raznih potrebščin in Inventarja sa urade; pri rav. drž. žel. v Subotici glede dobave stavbnega lesa (desk itd.) — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtnikše zbornice t Ljubljani interesentom na vpo_
To in ono.
PESNIK, KI NOČE BITI POVABLJEN.
Londonska lepotica rais CornwallisAVest je priobčila v »Centurv Magazine« pis-ma, ki Jih je prejela od slavnega pisatalja Bernarda Shawa. Povabila je Shawa k zaj. trku in dobila od njega odgovor: »Nikakor; kaj sem pravzaprav storil, da tako napada. ; te moje poznane navade?« Ko mu je ne samo lepa, temveč tudi dubovita mls oi_ govorila: »Vaših navad ne poznam; upam pa, da niso tako robate kot vaše manire«, ji Je Shaw odvrnil: »Bodite pametna: Kaj naj pravzaprav storim? Ako zavrnem vabL 11 v konvencijonalni obliki, sodijo, da preziram poznanstvo z vabiteljico. Ako se opravičujVm na običajni način in Jo hočem prepričati, da me zadržuje drugo vabilo, me povabi še enkrat; ln če se opravičim šest. krat po vrsti, bo mislila, da imam osebno kaj proti njej. Seveda mi preostaja tudi al. ternativa, da vabilo sprejmem; potem pa bom moral prestati mnogo neprijetnosti in celo trpeti glad. Tako ne bom imel tega ve. selja, da bom v resnici v njeni družbi, razen če se slučajno snldeva v Savovski restavraciji. Tam bom dobil tudi svoj zajtrk, ker nesrečnih živali ln drugih stvari, ki jih mora ona pripravljati za druge ljudi, ne jem. Zato sem primoran delati preprosto in ako me povabite k zajtrku v družbi z drugimi ljudmi, prostodušno odgovorim: »No. čem!« Ako pa bi ml predlagali kaj prijet, nega, bi pravtako odgovoril: hočem. Da bi pa zajtrokval z množico ljudi — mesožer. cev, to mi ni prijetno; razen tega bi kratil s tem svoj delovni ras. Nočem z vami zajtr. kovati, nočem z vami obedovati, nočem vas posetitl, nočem se niti najmanj udeleževa. ti vaših družabnih navad In vas sploh nočem poznati razen s posebnimi ln prijatelj, skiml pogoji, pri čemer mora biti izključena množica ljudi, kojih tek ml nudite v zabavo. Če pa vam kadar.koli lahko koristim, za to sem pripravljen, torej: jaz vam na ras. polago. Na to vi gotovo odgovorite: »Najlepša hvala!.* To bi dejali vsakomur. Jaz tudi; veliko priznanje z moje strani pa je, pisati dami tako na dolgo in široko svojo zahvalnost, ki me je hotela poraziti s svo. jim povabilom k zajtrku. Tako! Tu imate!«
M*T?K TWAIN V ZAČARANEM HOTELU.
Ameriški humorist Mark Twa?n je pose* til svečan obed, h kateremu ga je povabilo udruženje newyor5kih hotelov in restavracij. Mark Twain je prišel kakor navadno v svoji beli flanelasti obleki in je pri poobedku prpovedoval svoje priljubljene do-misilice. »Da, gospođa«, je dejal med drugim, »če ste še tako izborni trgovci, ampak ko sem pred leti s svojo hčerjo in dvema prijateljema potoval po Skandinaviji, sem na severnem rtiču naletel na hotelirja, ki mu kljub vaši spretnosti niste kos. Dospeli smo tja in izpraševali domačine, ali bomo še lahko dobili sobe v grand-hotelu. S pomenljivim izrazom so nam odgovarjali, da je grand-hotel popolnoma zaseden. Ko smo vstopili v hotel, smo v resnici zagledali 60 plaščev, 80 dežnikov In palic ter vse polno kovčegov. Kljub temu nam je izjavil vratar, da stori za mogoče, kar je sicer nemogoče, in nam Je takoj pripravil par sob v prvem nadstropiu. Ko smo šli mimo jedilnice, smo čuli rožljati krožnike in zveneti kozarce — dejnl bi, da si stotine ljudi ute. Ša svoj glad. Po hodnikih so tekali dečki, natakarice so telefonično naročale grog In čaj za gosnode In dame po sobah, vratar Jo premetaval kovčke, postrežčki so nosili šopke — bila je slika prenapolnjenega hotela. BIH smo zelo trudni in smo se napotil! spat. Povsem hodniku smo videli pred vrat. mi čevlje In čeveljčke. Drugo opoldne smo stopili v oberlnieo. V njej so stale tri dolse, krasno nokrite mize — toda ni smo bili edini gostje, vsi druel so bili baje na izletu. Ko smo uro nato zopet šli mimo obednice, smo zopet čuli ropotanje kakor včeraj. rAha. sem si mislil, sedaj si ogledam sopotnike«, zakaj razen poslov še nisem videl nikoear v hotelu. Kako pa sem ostrmel. ko sem nenadoma odprl vrata in presenetil tri služkinje, ki so se med smehom, krikom in vikom pobile okrog miz in tolkle po krožnikih ter kozarcih. Malo kasneje sem zasačil vratarja, ki je valil semintje prazne kovčke. Plašči so viseli tam za reklamo. Čevlji so bil reklama, šopki reklama. Posli so se ves dan ukvarjali s tem, da so telefonirali imaginarnim liudem, nosili nevidnim gostom jedila In oHačo ter tekali za reklamo po hodnikih. Edini gostje v hotelu pa smo bili jaz, moje hčerke in mola dva prijatelja. — Ta je znal. gospođa moja!«
SIN A"T>ttt "AMIDA V VOJAŠNICI.
V drugem nadstropju neke vojašnice v Budimpešti, ki je prirejena za stanovanja siromašnih družin, stanuje tudi najstarejši sin bivšega turškesra sultana Abdul Hami_ da — princ Abdul Kadir. Skunno z ženo imata štiri sobe. Negova družina šteje 6 članov, Sam princ s soprogo, dva sina, tašča In niegov tajnik. Od prejšnje številne služlnčadl mu je ostal samo sluga, služk:nja In kuharica. Nedavno so posetlli turškega princa madžarski novinarji. Star je štirideset let, izgleda pa mnogo mlajši. Izrazil je svoje upanje, da se mu posreči dobiti proces proti turški vladi, ki jo tožijo pre. gnani princi In princeze zaradi konfiskaci. Je premoženla. Kakor znano so se naselili turški princi v raznih evropskih mestih. Nekateri žive na Dunaju, drugi v Parizu, tretji v TtaliH. Abdul Kadir je hotel nreži. veti zadnje svoje pregnanstvo v Budimpe. Štl. Tu si Je kupil vilo. In ker ima diplomo inženjerja.mehanika, je posredoval pri ne. kem madžarskem industrijalcu, da ga sprej. me v službo. Svojo vilo Je moral kmalu prodati, ker mu je začelo primanjkovati de. narja.
V prostem času igra turški princ na vijolino. kar zna že od mlađih nog. Iz de-tinarva se spominja zanimivega dogodka.
14 let Je bil star, ko jo nemški cesar V:!, helm posetil Carigrad. Sultan mu Je predstavil svoje tri sinove. Nekega večera, ko se je deca zabavala na vrtu. jo Je opazil Vilhelm, ki Je pristopil k nji, in vprašal uralega Abdul.Kadira, če Je vojaško Izvež-ban. Vilhelm je vzel vse tri prince in odšel z njimi na polje, kjer so se vsi skupaj 5 ur vežball, ne da bi dovolil strogi miltarist dečkom le trenutek odpočitka.
NEVARNOST NOVEGA VESOLJNEGA POTOPA.
V belgijskem mestecu Liege se je vršil pred kratkim mednarodni kongres naravo« slovcev, ki so se bavili predvsem o novih uspehih tehnike in naravoslovja. Dopisnik budimpeštanskoga lista »Az Est« poroča o tem kongresu med dragim: »Če bi lajik imel potrpljenje pozorno slediti dolgotrajnim in utrudljivim predavanjem, bi čul stvari, o katerih ni niti sanjaLc
Tako je n. pr. pariški univerzitetni pro* fesor Barbier, priznan medicinec, poročal o pomembnih uspehih, ki jih je dosegel pri zdravljenju tuberkuloze s sredstvom, sc-stavljenim iz soka orhidje. S pomočjo tega sredstva so sc lažji slučaji tuberkulnre popolnoma ozdravili, dočim se jc v težjih slučajih pacijentov položaj poslabšal. Pariški zdravnik se je skliceval v svojem poročilu na izjave priznanih medicinskih osebnosti, ki so se prepričali o uspehih novega sred* stva in izrazili mnenje, da je v obravnavanju tuberkuloze s tem odkritjem nastopila nova doba.
Belgijski geolog, prof. Bellot je razpravljal o nevarnosti novega vesoljnega potopa, ki grozi človeštvu. Večina je mnenja, jo izvajal učenjak, da je bil na zemlji samo enkrat vesoljni potop. To mnenje pa temelji na zmoti. Ne enkrat, temveč dvaintrulesctj krat je zadela zemljo ta strahovita katastrofa. Kakor hitro je zašel naš solnčni sistem v sfero kosmetičnih jnegel, je nastal na našem planetu vesoljni potop. Oceani pre= plavijo kontinente in prevržejo ves geolo-gični sestav zemlje. Ni izključeno, da je del sveta, ki ga imenujemo Evropa, nekoč ležal v Tihem oceanu in jc bil prevržen povodom kosmične katastrofe. Hipoteza, da bo ko-smična katastrofa, ki bo mogoče v prihodnjih stoletjih zadela zemljo in jo premestila na drug del kontinenta, je vsekakor verjetna. Astronom Verunet sc je bavil z dozdevno starostjo našega solnčnega sistema. Izjavil jc. da so bili astronomi preje mne« nja. da jc solnce staro več milijonov let. Uspelo je dokazati, da znaša starost solnca komaj tri milijone let. Preračunalo se je tudi, da znaša največja hitrost planetov 1300 kilometrov v sekundi. V vsemirju ni nohe* nega planeta, ki bi s/-, pomikal z večjo hitrostjo. — Na kongresu sc jc razmotrili!o še več sličnih vprašanj.
IŠČETA PIKOVO DAMO ■..
Senzacijonalno odkritje opisjske beznlce v Beogradu.
Pred palačo *Ivic« v Dečanski uliei v Beogradu, se Je v petek pozno zvečer ustavil luksuzni avto. Izstopila sta dva elegantna gospoda in manj?i od njih je takoj sto, pil v poltemni hodnik, dočim mu Je večji sledil. Dospevši do vrat sta pozvonila. Takoj so se odprla vrata, pritrjena od znotraj z verigo, tako da ni nihče mogel notri. Pojavila se je neka oseba. »Iščeva plkovo damo«, se je oglasil manjši. -oMorda bi nam lahko povedali, če je gospod Križ notri?«, je pristavil večji.
Pri imenovanju teh dveh Imen so se vrata popolnoma odprla In oba gospoda sta
vstopila v razkošno opremljeno predsobo. Odložila sta površnike in klobuke in nato vstopila v jako luksurijozno sobo, v kateri so na udobnih foteljih ležali ali sloneli ele. gantni gospodje In dame. Vsi so pili šampanjca in kadili. Oba nova prišleca sta se nekoliko časa zadržala v sobi. nato p* sta stopila v poleg se nahajajočo nič manj razkošno opremljeno sobo. Tu 60 se naha. jale posebno oblikovane mizice, okoli kate_ rih so istotako sedeli razni gospodje. Igrali so poker in na mizah so ležale cele množine tisočdinarskih bankovcev.
Gospođa sta se vsedla k eni mizici; manjši se je udeležil igre. Nekaj minut pred 12. je zopet pozvonilo. V tem hipu je majhni neznanec pograbil ves denar na mizici, potegnil samokres in zaklical:
»V imenu zakona, vaše legitimacije!« še predno so se navzoči od strahu znašli so že vdrli detektivi In stražniki v dvora, no. Cela družba je bila mahoma obkoljena in presenečeni igralci so se morali po vrsti legitimirati. Nato je bila odrejena hišna preiskava, tekom katere se je ugotovilo, da da je lastnik palače uporabljal poslopje za igralnico in opijsko beznico. Tekom na-daljne reiskave se je odkrilo, da je imela tu svoj sedež dobro organizirana tolpa sleparskih igralcev, ki so Iahkomišijenim Beogradčanom Izvabili velike svote.
*   * *
* Pergament z Davidovimi psalini Iz 13 stoletja so licitirali v Londonu za svoto 2200 šterlingov.
• Poroka lady Astorove. Predzadnjo nedeljo je bila v Londonu poroka najbogatejše dedinje na svetu, hčerke ameriškega večkratnega milijarderja Astorja z ruskim princem Obolenskim. Alica Astorova je iz. polnila 22. leto in je prinesla svojemu mo_ žu velikansko doto v znesku enega milijona angleških funtov. Nevestin oče je bil ameriški finančni magnat John Jakob Aster, ki je smrtno ponesrečil na morju, ko je utonil >Tltanic«. Po zadnji očetovi volji se je izplačal njegovi hčeri na dan njene poroke milijon angleških funtov. Obolen. skij je vdovec po živi ženi, ki je bila grofi, ca Aleksandrovna Barkalanska, ln s katero se je dal nedavno tega sodno ločiti. Obo. lenskemu je jedva 33 let. Ako bi bila člo. veška sreča odvisna od bogastva, bi moral biti zdaj Obolenskij vsekako silno srečen človek.
LJUBLJANA
LATTERMA NNOV DREVORED
VELIKI POTOVALNI
COSSMY
Slavnostna predstava
se vrši
5195
v sredo, dne 20« avgusta 1924
točno ob 8. uri zvečer
z obsežnim velemestnim sporedom. — Nastopajo prvovrstni svetovni artisti in zveri. — Natančnejši spored bo objavljen s plakati in z inserati v ljubljanskih dnevnikih.
Fedor Ljubo v:
lavama ..Pri dveh invalidih".
Ali tudi to opravilo je imelo svojo zapreko. K zvijanju cigaret je spadal papir. Papir pa so imeli Vakaralovskij in njegovi pomočniki pod ključem. Bi-cenko je presrrrbel kneginji papir, za to pa ji odtegnil od vsakih sto cigaret dvajset Teh ni plačal. Morala je vedno sele zbrati in zviti dvajset cigaret, predno je mogla računati z zaslužkom.
Tako seve ni omejila svojega delovanja samo na kavarno »Pri dveh invalidih«. Po vsem Petrogradu je bilo videti po ulicah in lokalih staro s sramotnim znakom na čelu. Kadar je šlo za cigarete, je bilo njeno oko izredno bistro, dasi ji je sicer vid že pešal. Ce je zavohala kadilca, ga ni več izpustila iz rok. Sledila mu je za petami, dokler ni vrgel cigarete proč, in hlastno je segla knegi-njina roka po tleči nesnagi.
Tn rila je v smeteh . . . bogme . . .* rila je kakor svinja, rila je z golimi rokami ... v glupi maniji, da utegne najti tudi v smeteh en gram tobaka. Tako ie Šla ta zadeva deli časa. dokler niso iz-
dali ljudski komisarji dekreta o nacionalizaciji Asmolove tobačne tovarne.
Ta odredba pomeni preokret v zgodovini boljševiške prestolice. Dotlej smo bili v trgovini na drobno vsaj deloma svobodni. Zdajci pa je bil povsod uveljavljen zakon o pobijanju verižni-štva. Denuncijacija je lahko spravila Človeka v zapor, v Petropavlovsko trdnjavo, v Sibirijo. Vsaj na papirju v Sibirijo. V resnici je bilo kazensko postopanje veliko bolj enostavno, zakaj mnogi obtoženci nišo več prišli živi iz smrdljivih preiskovalnih zaporov.
Crezvičaika je delovala v gotovem oziru neverjetno naglo in točn ..
»Kai je to?«
»Zdi sc mi, da sem vam nekoč že pravil o tem. Izredna komisija za pobijanje protirevolucijc, spekulacije, službenih prestopkov itd., ki je imela svoj sedež v prefekturi v Gorohovi ulici in kateri je pripadal tudi Vakaralovskij.
Površna in docela neutemeljena ovadba je zadostovala. Preprost rdeči gardist je bil tožitelj, sodnik in ekseku-tor v eni osebi. Črezvicajka sc ni mnogo ukvarjala s sodnimi razprava-ni. Pe-trogradske ječe so bile prenapolnjene.
zlasti vlažne luknje v Petropavlovski trdnjavi, znamenite kleti, ki so pod površino Neve.
In res se je našel nekdo, ki je nasedel stari kneginji Veri Aleksandrovi Kozlovski za cel sovjetski tisočak in jo je ovadil zaradi trgovine s cigaretami Črezvičajki.
Pisal se je ta mož Goldbaum . .. na-zival se je zaradi enostavnosti kratko-malo Rusku, in stvar je bila gotova.
Izgubljeni milijoni so nagodili stari kneginji še to zadnjo in grozno reč.
S svojim bratrancem se je leta in leta tožila zaradi nasledstva po skupnem stricu in bratrancu, ki je bil izgubil to pravdo še za starega režima, je prisegel, da se ji osveti.
Morebiti je tudi to rusko, ne vem in ne upam si trditi, beraska palica in Venerin znak osovražene kneginje mu s"e ni zadostoval. Fedor Fedorovič je še pravočasno obrnil plašč po vetru. Zavohal je svetovno revolucijo in zdaj je bil z dušo in telesom v taboru maksi-malistov.
Njegova desna roka je bil baš Goldbaum. z drugim imenom Ruski j. in ta jc spravil staro kneginjo za tisoč sovjet-
skih rabljev, ki mu jih je dal v gotovini | Fedor Fedorovič, v seznam verižnikov.
Beračica, ki je rila po smeteh, v seznamu verižnikov! Ali ni to originalno? Mar ni to boliševiško, ali ni to rusko, doslelno, hm?«
Glas Petra Pavloviča Kukunova je pri tem vprašanju zagonetno zazvenel. Prevrgel se je in dosegel tako v zadnjih besedah najvišji discant.
Bogme, vesel sem bil. da je bilo v sobi temno kakor v rogu, zakaj groza me je bilo v tem hipu plamtečega ognja iz njegovih oči. ki bi ga raie ne videl, ker me je vedno spominjal nečesa, kar sem videl pred leti. ko sem Šel v — — — skozi oddelek za neozdravljive.
Zato tudi nisem pogledal Kukunova, ko si je zopet nekoliko opomogel in nadaljeval:
»Torej . . . Brezročni general Di-benko je praznoval svoj rojstni dan, in boljŠBviki, ki jim mora tudi protivnik priznati velikodušnost, so dovolili, da ie bila kavarna »Pri dveh invalidih« odprta vso noč.
Take ugodnosti so poznali sicer samo na otokih, kjer so slavili ljudski ko-
misarji s svojimi ljubicami in rdečimi gardisti plese in orgije. Sicer pa je bila povsod v mestu neprodirna tema.
Ali tisto noč je bilo v Morski ulici izjemoma drugače.
Sekt je tekel v potokih. Sam vrag vedi, odkod so ga vzeli, imeli so ga pa vendarle. Bržkone iz Gorohove ulice št. 2. če sledovi niso bili napačni, iz zalog Zimnega dvorca ali celo iz Carskega sela - - - Prišel je od nekod in bil je francoski sekt.
Kako bi vam to opisal? Kdor nI videl tega na lastne oči. kar ne more verjeti. Kneginje. princeze in grofice so kar norele za tem sektom. Vakaralovskij ga je nalival v lončke in prisilil aristokracijo, da je pila iz njih kakor psi po tem, ki je pljunil v lončke ter jih postavil v kavarni na tla.
Sedel sem na odru za klavirjem — kakor slepec, zakaj najraie sem zatiskal oči, ker nisem mogel dolgo gledati tega ostudnega prizora (Dalje prih.)
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
Udruženie Jugoslovanskih novinar-
:ev, sekcifa Ljubljana, javlja svojim članom tužno vest, da je njegov redni član,
gospod
5204
Izdelovalca wii
perfektnega za izdelovonje vijakov, z dobrimi priporočili in spričevali potrebu e takoj tovarnfi F o rt! s v Zemunu. Ponudbe je poslati na poštni predal št. 21. Zemun. 5196
£3 o; govore uprave
naf se priloži t dinar.  Plačuje mm vnaprej.
ULI OGLUŠI
Cena   malih oglatov
vsaka beseda SO para. — Najmanj« pa Din 5'—
urednik „SHoucnca
danes zjutraj po dolgi bolezni preminil.
Pogreb pokojnika bo danes v torek ob 17. iz poslopja Zadružne zveze, Dunajska cesta.
Ohranimo mu blag spomin!
Ljubljana, dne 12. avgusta 1924.
Odbor.
Butlai^iki premog
vseh vrst in vsake množine nudi po zmernih cenah in za promptno
dobavo 3554
Prodajni urad šentjanškega premogovnika
AND. JAKU, LJUBLJANA, Krekov trg št. 10.
EE3■ *■       *■»***** *
Gstavraciisi
5191
c Oficirskem domu ljubljanske garnizije odda sa na javni EDcitacijl, katera se vrši 18. avgusta ob 9. v Oficirskem domu
v Ljubljani (Kasarna vojvode Mišica.
Ponudbeniki imajo položiti kavcijo 10.000 Din.
Od strani Ofleirskega doma stavljajo se restavraterju na razpolago potrebni prostori z inventarom in razsvetljavo.
Podrobna pojasnila daje kapetan Koprivec (komanda Drav. div. oblasti, Zvezda, II. nadstr.) vsaki dan od 16. do 17.
Predsednik Ofic. doma brig. general: Sava P. Tripković.
Prodajalka
Kurla očesa
odstrani hitro, absolutno zanesljivo brez bolečin in brez nevarnost!
JBurgit
teđelKl Buraif
ie irza okoli 18 let mllijonkra1 preizkušeni in zdravniško pripoiočani. Proti obtiščancem(trdiko":i>in kurjim očesom zahtevajte
kepasti obliž Barvit
(posebno velike izgotovitve) Potenja nog, pečenja in ožnljenja se izogibljite
s kopeljo za noge Burgit
Dobiva se po vseh lekarnah, drogerijah in zadevnih trgovinah.
Dražba Burgit«
FreOassing (Bavern).
za modno in športno tr* sovino (samo izurjena z daljšimi izpričevali') se takoj sorejme. — Pisme* ne ponudbe: Poštni pre* dal 38, Ljubljana. 5124
Išče se potnik,
dobro vpeljan, ki bi pTe* vzel malo kolekcijo do* bro idočih izdelkov proti proviziji. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Potnik(5193«.
Več starih oblek,
površnikov in sukenj — prodam. — Kongresni trg SIU, med 12.—13. uro.
5192
I Dopisovanje |
nun u m mi
potem uporabljajte
»CLAVSN1!
Ime „Claven" je zakonito zavarovano!
»daven* je mast (torej nobena tekočina ali obliž\ katera takoj po prvem mazaniu bolečine ublaži in po 6 dneh kurja očesa, žulje9 trdo kožo itd. popolnoma in brez bolečin, s koreninami odstrani!
Dobivaše v vseh lekarnah In drogerijah, a kjer bi tega ne bilo, se prosi, obrniti se naravnost na proizvoditelja:
Lekarna in kosmet, laboratorij
Mr. M. Hrnjak,
Sisak (Hrvatsko). 5014
— ■——m i«
Pozor!      Pozor!
Plačam po najvišjih ce* nah stare obleke, čevlje, zložljive postelje, otro* ške vozičke, pohištvo itd. — Dopisnica zadošča, da pridem na dom — Mar* tin Drame, Ljubljana, Sv. Jakoba  nabrežje 29.
5182
Mlad gospod
želi znanja z ločeno ženo ali mlado vdovo. Ozira se le na ponudbe s pol* nim naslovom pod »Zve* zda/5180« na upravo »SI. Naroda«.
I  Stanovanja |
Mesečna soba
za konec meseca se išče. — Ponudbe pod »Soba 5203« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
Sobo za dijaka
iščem v Mižim Tržaške ceste. Event. dam sam posteljo in perilo. — Po* nudbe pod »Stanovanje brez hrane/5202« na upr. »Slov. Naroda«.
10.000 Din posojila
se posodi na I. mesto doričnemu — kdor odda stanovanje dveh sob in kuhinje. — Ponudbe pod »Posojilo/51°8« na upra* vo »Slov. Naroda«.
Mesečno sobo,
meblovano, v centrumu mesta — išče miren sta* rejši trgovski potnik. — Ponudbe pod »Mirna stranka/5199« na upravo »Slov. Naroda«.
I Nepremičnine |
10 oralov košnje
(otava, 2 sladka) se odda. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5131
Parcela
pod Rožnikom naprodaj. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5116
Večji bukov gozd
za   s«rnin - Irttflj
za sečnjo — kupim. — Cenj ponudbe pod »Bu* kov gozd/5177« na uora* v> »Slov. Naroda«. 5177
Razno
i
Namizno sadje,
sortirano, dobavim v le* tošnji sezoni vsako mno* žino. — Resni refleks tanti naj vpošljejo po* nudbe s ceno na upravo »SI. Naroda« pod »Sadie 5201«.
Zaloga klavirjev in pianinov
najboljših tovaren Bo* sendorfer. Czapka, Ehr* bar, Holzl. Schweigho* fer, Originag Stingl itd. Tudi na obroke 1 — Jeri* ca   Hubad,   roj. Dolenc,
_ Papir
za dekoriranje sejmskih prostorov — nudi v veli* ki izbiri tvrdka M. Tičar. Ljubljana. 516S
»Wertheim«-
blagajne
priporoča — Ljubljanska komerc. družba, Ljublja* na, Blehveisova cesta 18.
3476
Gostilničarjem in restavraterjem
se priporoča za nakup papirnih servijetov tvrd* ka. M. Tičar, Ljubljana.
3592
Izdelujem
sadne mline,
prvovrstne, z lahkim po* gonom, granitnimi valjci ter počinjenim okovjem, po ugodni ceni. — Inte* resenti naj se obrnejo na Rudolf Ravnikarja, kiju* Čavničarja v Radečah pri Zidanem mostu.      31/T
CLAUDE FARRERE:
VILIZIRANCI
X
X X
X X X X
v prevodu Mirana Jarca, tisk in založba „Narodne tiskarne*' v Ljubljani. Knjiga je zbudila v Franciji in po vsem svetu velikansko pozornost, ker je prvi evropski književni roman, ki je na umetniški način razgalil življenje Evropejcev in ljudstva tonkinske kolonije v Vzhodni Aziji. Pisatelj opisuje zablode tamošnega prebivalstva s pretresujočo resničnostjo. Knjiga se dobi v vseb knjigarnah. Cena broš. 20 Din.
K X X
Nove nakupne in prodajne možnosti
Vam nudi 2440
od 23. avgusta do 2. septembra 1924.
Kolizei - Oprema stanovanj
d. Z O. Z. 5153 LJUBLJANA   —   Gosposvetska cesta štev. 13.
WmT~ Pohištvo, tapetništvo, vzorci za stensko slikarijo. *PQ! Načrti in proračunu Načrti in proračuni.
— Za časa velesejma stalna razstava. — Vstop prost. —
Posetite
5007
od 15.—23. avg
IV, VZORČNI VELESEJIH
"^^^^^^Sa^^^S^^^^^^^^
NAJUGODNEJŠA PRILIKA
za nakup vsakovrstne najboljše in najcenejše robe tu-
in inozemstva. Veleseimske legitimacije m prodajajo v denarnih zavodih vseh mest m dajejo pravo
na 50 % znižano vožnjo
rodi o« brzovlakih (razen S. O, E. In br. 3, 6).
PRIRODNE KRASOTE SLOVENIJE. STANOVANJA PRESKRBLJENA.
Dnevne vstopnice se dobe pri blagajni z« ceno Din 10 —
Šolske knjige
za ljudske, osnovne in srednje šole ter učiteljišče, licej in tehnično srednjo šolo ima v najnovejših izdajah v zalogi
Narodna knjigarna, Ljubljana
Prešernova ulica štev. 7.
Razpis nagrade.
Za dober načrt lepakov za našo novo Volta žarnice plačamo
kot prvo nagrado kot drugo nagrado kot tretjo nagrado
Lepak mora Izraziti, da so naše
Din 1000-— Din 750 — Din  400 —
nove ..Volta" žarnice
izvrstne kakovosti, da so kot
domači proizvod
iste vrednosti kot proizvodi inozemske konkurence, in da se odlikujejo posebno po
izvanredno majhni uporabi toka, dolgotrajni trpežnoetl,
zelo močni jakosti svetlobe
in
najnižji ceni.
Načrte je vposlati do 31. avgusta 1924 z navedbo imena in natančnega naslova.   Za tr najboljše načrte izplačale se bodo gorenje
nagrade.
Volta d. d.,
domača tovarna električnih žarnic MARIBOR
5200
fcMtaipa in tisk »Narodne tiskarne«.
3995
33