23 i
'	Pavšalni	/rttnko	/
V Ljubljani, četrtek 25. septembra 1010.	H.	leto.
'S? Ljubljani ia 2i-a pošti i sate ki«	,	5	•	at	Si—
teta	»	,	,	„	.
?«ia	„	.	.	»	sa—
38 VMM	i	■	>	„ V—
C& .l&SMSttaivos
4't tViis .!*£» 28f>IS|	K 83—
^ ?S? Lil*	„	* 53—
ss ižstei *eža	,	„M*«»
■** SKS&ttS	«	m W‘**
d •
Us Itoataac aareihn hrta peiUJatve denarja m m
aierena »sintS.
SaroteJM naj paSUJaJa '•reiitaa
•1.15*1
ja po po*
°i* °0BprJd oni la al* i«r iSrsun a enkrat ?i*u, xa Takrat pepaat.
‘ ■ ii:>'
Ci-tf-SnSSive Je ..s fiaresa t»g» Star. £$• ffeletea :iiav» 83$. — Cssmraistva jo »a Startnimi lr*» ==■■■ ■■■ ■- •/!■*?. 8* — V*Utm Štev. M.
Izhaja. vsak dan zjutraj
Pnmmzm& Storilka velja 4Ci riswjev.
f $iicftKN|MI gleda teMtfAUir i. dr. »a m*j prt-i*M 7rB v&gtflvg dolinska ali juta«*#. — Dopisi Bsj h» faaaklrajo. — JUkopIai o« na 'rraiRjo.
Italijani na begu.
Dslmatiaci pregnali Lahe iz Tro-gi ra.
Ldu. Split, 23. sept. Popoldne ob dveh je naša vojska krenila proll Trogiru. Ob 11. predpoldne je prišel v Trogir aroerikanaki rušilec, da prisili Italijane, da se umaknejo na demarkacijsko črto. Ko so tregirski meščani zagledali amerifcansko bo i no ladjo, so pograbili za orožje, pridrli na ulice in prijeli streljati. Ko so Italijani opazili pobuno meščanstva, približevanje srbske vojske in ameriške ladje, so nemudoma pobegnili iz Trogira. Meščani so zajeli oklopnl avtomobil, poveljnika Italijanske vojske, Tone FJiberta Emanuela, s tremi vojaki.
Med tem se je izkrcalo 200 obc-mženrh ameriških mornarjev s strojnimi puškami, katerim so oddali vjet-nike in avtomobil. Na avtomobil so Amerikanci postavili svojo zastavo, vjetega častnika in vojake pa so vzeli Seboj na ladjo in jih odpeljali v Split, kjer so jih izročili poveljniku italijanske stacljske ladje »Puglia«. Med tem je došia-srbska vojska, ki je bila z velikanskim navdušenjem sprejeta od Ogromne množice ljudstva z zastavami. Amerikanci so izročili mesto sibjki vojski in vkrcali svoje čete. Naša vojska je zasledovala sovražnika preko Trogira in nadaljuje avojo akcijo. Od tega časa nadalje ostane v Trogiru atacijonirana za nekoliko dni ameri-kanska vojna ladja, ki je dobila najstrožje navedbe za eventueinl drugi italijanski napad.
Manifestacije v Splitu.
Ldu S p i it, 23. sept. Ko je danes dospela v Spiit prva vest o italijan-
izpadu na Trogir, je zavladalo 2?ed občinstvom silno razburjenje. 2e okoli 10. so bile zaprte vse trgo-vtae. Po mestu so hodile v Izprevo-<Jih čimdalje večje množice občinstva ta demonstrirale proti italijanskim °3vajalcem. Takoj so se zbrale dobro disciplinirane prostovoljne čete, ki so prisegle, da se hočejo boriti do zad
njega moža za svoj domači kraj. Na prvi poziv se je prijavilo več kot 2000 mož. Ko so prostovoljske čete odkorakale, da osvobode Trogir, je nasulo med meščanstvom veliko navdušenje.
Viharno je pozdravljalo prostovoljce ter jih obsipalo s cvetjem. Popoldne, ko je dospela vest, da so se Italijani umaknili iz Trogirja, so se v Splitu vršile zopet velike manifestacije. Na Poljani kralja Petra so se zbrale štiri prostovoljske Čete ter so na poziv dr. Orisogona, ki je imel vznešen govor, prisegle, da bodo na prvi poziv polnoštevilno prihitele pod zastavo ter držale najstrožjo disciplino.
Reka.
Wllsonovo stališče.
Ldu. Pariz, 23. sept. (ČTU) Ameriška delegacija na mirovni konferenci Izjavlja, da predsednik Wiison izključuje vsakršen nov kompromis v reškem vprašan;u, razen ako se reško pristanišče podrt di zvezi narodov. Tudi Anglija in Franclja najbrže ne bosta odnehali niti za las, ako se ne zajamči mednarodni značaj reške luke. Ameriška m rovna delegacija se boji, da bo Jugoslavija nastopila, z orožjem, ako bi d’Annunzio izvršil svojo grožnjo, da požene v zrak reško pristanišče. Na ta način bi nastal položaj, iz katerega bi se utegnila razviti nova balkanska vojna. Končno izjavlja ameriška delegacija, da a’Annunzijev puč nikakor ne more vplivati na končno-veljavno rešitev reškega vprašanja.
Italijanski narodni praznik na Reki.
Reka, 23. septembra. 21. t. m. je bil tukaj italijanski narodni praznik. Delavnice in trgovine so bile zaprte. Popoldne se je zbralo na Dantejevem trgu mnogo vojaštva z meščani, nakar se je mednje pripeljal tudi dlAnnunzio ob aiistenci svojega štaba. Govoril je, in naglašal, da je ta dan za Italijane posebno važen, kajti Italiji da ne pritiče
zgolj mesto Reka z ozadjem, temveč tudi luka in železnica. Vojaštvo da se bo žrtvovalo, toda potrebno je, da mu
Sri tem delu pomaga tudi civilno pre-ivalatvo. ______________________
Stavke vsepovsod.
V Ameriki.
New York, 22. sept. Opolnoči ja začela stavka jeklarjev, ki obsega vso deželo. Poročila o stavki niso enotna. V Pittshurgu je izjavil uradnik neke družbe, da dela večina industrijskih podjetij v zmanjšanem obsegu, delavski voditelji pa pravijo, da bo stavka popolna šele v nekaj dneh.
Pariz, 22. sept. Iz Ntw Yorka poroča »Chicago Tribune14, da obsega stavka v ameriški jekleni iudustriji 145 tovaren z 280 000 delavci nd katerih odpade na P.ttsburg 200000 delavcev, ostanek pa na Cleveland in Chicago. Voditelji stavke in Jekleno združenje nestrpno pričakujejo izida tega boja, ki stremi samo za zedinjenjem jeklene industrije.
Pittsburg, 23. sept. V pitts-burškem okolišu je včeraj popoldne prišlo do spopada med policijo in množico, ki je hotela imeti zborovanje na p ane.m Nevarno ranjen ni bil nihče, aretiranih je bilo 19 oseb.
N« Francoskem.
Berlin, 23. seot. Iz Lyona javljajo, da stavka v Franciji nad Šest-stotisoč delavcev. Nevarnost, da v vsej industriji zastane delo, je splošna. Poročila javljajo spopade med stav-kujočimi in med policijo.
Na Nemškem.
Berlin, 23. sept. »Beriiner Ze!-tung am Mittag« poroča iz Bremena in Hamburga, da se bremenska stavka mornarjev boijinbolj Širi. Iz simpatije so pričeli stavkati tudi mornarji iz Severnega morja. S stavkujočimi so se izrazili solidarne tudi mornarji ribiških parnikov v Hamburgu.
Nauen, 23. sept. V Bremenu stavku)« čl pristaniški delavci zahtevajo
zvišanje mezde. Tudi mornarji, katere so hoteti prisiliti, da bi opravljali delo stavk ujočih, so se udeležili stavke. Nato je začela Se simpattjska stavka v Hamburgu. Nemška mornariška zveza, ki jo vodijo radikalni elementi, je zahtevala nov mornariški red, ki bi kljub stavki onemogočil odhod v luki zasidranih ladij. Nevarnost je, da se stavka razširi še na druga pristanišča v Severnem morju.
Stavke se širijo.
Ldu. Bremen, 24. septembra. (DunKU.) Nameščenci pcce3tne železnice so danes na vseh progah začeli stavkati.
Ldu. Stettin, 24. septembra. (DunKU) Delavci v glavni plinarni so danes začeli stavkati.
Tudi angleški železoli varjl stopili v stavko.
Ldu. Amsterdam, 25. sept. (DunKU) »Temps« javlja iz Londona, da so hkrati z ameriškimi kovinarji tudi angleški železolJvarli stopili v stavko. Doslej je že 50.000 delavcev nehalo delati. Kažejo se znaki, da se stavka raztegne tudi na strojno in ladijsko industrijo. Vsi delavci v livarni in v arzenalu v Woo«wlchu ao nehali delati. _________________
Politične beležke.
Nemčija in Jugoslavija. Poročevalec »Epohe« je govoril z znamenitim nemškim publicistom Hermanom Wendlom, ki je bil tudi državni poslanec in ki potuje sedaj po naši državi. O bodočih odnošajih med Nemci in Jugoslovani se je izrazil: ob sebi dobro in pravilno idejo Berlina—Carigrada je nemški imperializem popačil in kompromitiral. Narodi stanujoči vzdolž Donave, so v zemljepisnem, zgodovinskem in gospodarskem oziru navezani drug na drugega in morajo med sabo zamenjavati razne dobrine. Demokratično pojmovana ideja Berlin— Carigrad, ali Berlin— Beograd, k5 priznava vse omenjene
LEVSTIK.
Nadaljevale.
Višnjeva repatica.
y .	vsi	podli	jeziki	bodo	pljuvali nanjo svoj
žolc,« je menil grof sam pri sebi, »in Dore je škoda za to . . • Ne smem je pozabiti nazadnje; mnogo mnogo hvale sem ji dolžan.«
Zadnje čase, odkar bo se zbirale niti njegove spletke v zaključni vozel, jo je bil nekoliko zanemaril; nič več se nista shajala tako pogosto kakor nekdaj. Ali če so bila svidenja redkejša, so bila zato bogatejša slasti:
»OmamnejŠa, lehko bi rabil besedo ...« Grof ta pomislil, kako se Dora, odkraja tako preračunana * svojem početju in tako hladna v dnu srca, pola-goma ogreva v njegovih objemih. Zmerom bolj po-gosto ga je presenečala z odmevi resnične strasti v vcdenju, besedah in pogledih svojih nekdaj tako Ponosnih temnih oči. »Se malo in zaljubila bi se vame; samo če bi hotel, bi lehko venčal svoje delo ® tem, da poročim milijonarjevo edinko. Ali tak »opov nisem, in Dore je škoda, bogme škoda.«
Z začudenjem je odkril v sebi željo, videti še Enkrat vse svoje dvorjane in trabante; profesorja Pohlina s tistimi neumnimi, častilakomno domišljavimi očmi, ki preže tako genljivo na znamenje izpolnitve in vprašujejo tako nesramno, kdaj napoči tažko pričakovana ura napredovanja, odlikovanja in Povišanja v plemiški stan; Vido, ubožico, ki je naprej obsojena, da utone enkrat v tem splošnem moč-^rju, in njenega prijatelja Križaja, otroškega vzdi-
hovalca, ki bi rešil njo in sebe, ako bi bil le malce manjši pesnik in večji mož; čudaka Bilbana, ki opisuje življenje stenic, in vse ostale figure v tem turobnosmešnem gledišču ^marionet 1
V tragični podjetnosti ljudi, ki so sklenili svoje račune, se je namenil plodonosno porabiti današnji, nemara poslednji dan. Govoriti je hotel s Pohlinom, zakaj Bkrb radi Vide, katero je bil Egon postavil v program svojih lopovščin, mu ni dala miru; nato pa je bilo treba vsekako stopiti k Smučiklasu ter mu zadati drzen, nov nepopravljiv udarec, dokler še utegne. Mržnja do našega narodnega voditelja je vrela v njem z zagrizeno stanovitnostjo, ki bi bila presenetila vsakogar razen njega samega in sodruga Mahneta; gonila je njegove možgane kakor električni tek zagonetno strojnico ter neumorno iskala dejanj. Delal je bilanco, bogato kakor malokdaj katera, in vendar ni bil zadovoljen. Premajhna se mu je zdela sramota, ki je čakala odvetnika, da ga zasuje v trenotku grofovega razkrinkanja; in vsota, katero mu je dolgoval, je pomenila po skromnejših pojmih sicer premoženje, za Smučiklasa, obogatelega v tolikih »resnih političnih situacijah« in tako »vztrajnem delu za blagor domovine,« pa še vedno samo izgubo, ki se je dala preboleti. Grof, poznajoč njegovo de-belovestnost, ni hotel zadeti le doktorjeve časti, ki je ni bilo, ponosa, ki se je ravnal po okolnostih, in ugleda, ki se je utegnil — med temi zabiteži I — obnoviti ravnotako brez vzroka, v nasprotju z zdravo človeško pametjo, kakor je bil nastal; hotel je zapisati svoj račun na edino mesto, kjer je bil Smu-čiklas zmožen globoke strasti in resničnega Čutenja
— v tabernakel, ki ga je bil pripravil krivičnemu mamonu! Vedel je, da bo tudi javno osmešenje v očeh naših ljudi tem izdatnejše, ako bo vsakdo znal, da se mora trhli malik omejevati, krčiti svoje izdatke in nemara sam iskati uslug. Vzlic Smučiklasovemu blagostanju je bil njegov imetek vendarle naložen, razpotaknjen v delnice in nepremičnine; kar mu je zdajal, nikakor ni bila bagatela, ki jo ima človek zmerom pri rokah, marveč denar, katerega si je bil nalašč omislil, da se je mogel pokazati grofu v učinkoviti luči; v svojem občevanju z vsakovrstnimi ljudmi je bil prišel »visoki gost« pomalem vsemu na sled.
»Natihem bo klel, ali v javnosti se izmaže, preloži z rame na ramo, odere tega in onega; še poznalo se mu ne bo čez leto dni,« je govoril sam pri sebi med toaleto, ki jo je opravljal danes z nenavadno skrbjo. »Puščati mu moram krepkeje, da me bo pomnil! Jaz ne potrebujem ničesar več; tisto malo, da me odpeljejo in zagrebejo v preziran kot, daleč kam od svojih poštenjakov in dostojnikov, lehko pričakujem brezplačno. .. Toda Jacques in Hasan se ne bosta pritoževala, ako ju založim za leto dni ali dve. Zaslužila sta, siromaka... In Marija 1 Kaj bo ž njo, kadar mene ne bo? Pustil bi ji denarja; toda ona ne bi hotela živeti od nedovoljenih sredstev. Treba se bo domeniti s staro Meto, ki ima v svoji preprostosti zdravejši razum in ljubi siroto tako, da ne bo obračala bankovcev, češ, odkod so se vzeli. Napišem ji pismo, v katero vložim denar; izročim ji ga tik pred koncem — da, da, to bo pomagalo 1«	(Dalje	prihodnjič.)
narode kot popolnoma ravnopravne člane ene verige, je torej povsem zdrava in izved jiva. Zategadelj bi se lahko razvil! med Nemčijo in Jugoslavijo živi odaošaji, to pa ne le na gospodarskem, temveč tudi na duševnem poprišču, in sicer tako, da bi drug drugemu dajali, in drugi od drugega prejemali. Jugoslavija bi od Nemčije mogla prejemati kulturne dobrine v obliki znanosti in umetnosti. Jugoslovani pa imajo zelo demokratičen čut za enakost, čut, ki živi v srcu vsakega Jugoslovana, in to je tisto, kar bi Nemec predvsem potreboval od Jugoslovana. Želeti je, da bi prišlo med Jugoslovanom in Nemcem do tega potrebnega zamenjavanja.
nmi
dn Borštnikov pogreb bo danes popoldne ob 4. uri iz dramskega gledališča na pokopališče pri sv. Križu. Dopoldne bo izpostavljena krsta s pokojnikovim truplom v dramskem gledališču.
dn Sožfctje mariborskega gl? dališča ob Borštnikovi smrti. Naše uredništvo je prejelo tole brzojavko: »Ob nenadni smrti našega prvaka Ignacija Borštnika, ki je globoko pretresla duše vseh članov mariborskega gledališča, naj sprejme ves slovenski narod tudi naše sožalje nad bridko izgubo svojega ljubljenca-umetnika.« Za mariborsko gledališče: Nučič.
dn Ženske pararelke na moškem učiteljišču v Mariboru dovoljene. Kakor je znano, je bil poverjenik za uk in bogočastje dr. Verstovšek odredil, da se opusti bivše deželno učiteljišče v Mariboru in pa da se tudi na moškem učiteljišču ne dovolijo pararelke. S tem bi bile gojenke navezane edinole na samostansko učiteljišče. Ta odredba je izzvala takrat mnogo hrupa in protestov v našem časopisju. Sedaj si je pa vlada stvar premislila in dovolila pararelko. Ali je dr. Verstovšek storil to prostovoljno, kakor pravi sam, ali pod pritiskom javnega mnenja, je zdaj vseeno. Glavno je, da ne bo treba našemu ženskemu učiteljskemu neraščaju obiskovati nemčurskega samostanskega
zavoda.	,	,	,
dn Za potovanje po železnici Iz Špiija proti Ljutomeru potrebno je izkaznice (brez slike), od pristojne politične oblasti (pol. 'ravnateljstvo, -komisarijata, okrajno glavarstvo) z izrecnim dovoljenjem te oblasti za kraje ob tej Drogi in vizuma Dravske divizijske oblasti. Brez tega vizuma \t prekoračenje demarkacijske črte nemogoč. (Priobčujemo to obvestilo nalašč z vsemi slovničnimi napakami, kakor smo je prejeli od Dravske divizijske oblasti. Najboljši do-
kaz, kako utemeljene so pritožbe, da sede na najboljših mestih častniki, ki se uče slovenščine šele sedaj. Op. ur.)
dn Učiteljem-vojakom letnika 1886 in 1887. Komanda Dravske divizijske oblasti je odredila, da se vsem učiteljem-vojakom letnika 1888 in 1887, ki so nameščeni na javnih šolah in zavodih, dvamesečna orožna vaja preloži do počitnic končanega prihodnjega šolskega leta. Pakovske okrožne komande izstavljajo takim prosilcem tozadevna čakalna dovoljenja in skrbe, da bo učiteljstvo nastopilo orožno vajo po .dokončanem šolskem letu.
dn Mariborski magistrat še menda vedno ne ve, da je v Jugoslaviji, ker dopisuje z drugimi uradi v nemškem jeziku.
dn Tečaja za učitelje meščanskih šol v Ljubljani in Mariboru ss otvorlta s 1. oktobrom 1919 in sicer v Mariboru za vse tri strokovne skupine, v Ljubljani za 2. in 3. skupino. Za vsako skupino se dovoli po deset učiteljem (učiteljicami) dopust. Učitelji (učiteljice), ki so prosili, da »c prldelijo v službovanje kaki meščanski šoii, a se niso sprejeli, naj javijo kratkim potom nadzorniku L. Poljancu, če se potegujejo tudi za dopust, da bi posečali tečaj, drugi pa naj pošljejo službenim potom do 5. oktobra 1919 prošnje višjemu šolskemu svetu ter prileže zrelostno in uspo-sobljenostno spričevalo.
dn Drugi dijaški transport v Prago odhaja iz Ljubljane v pondeljek, 29. sept. ob 15. uri, iz Celja ob 20. uri 38 min. in pride v Maribor ob 0 uri 27 min. Kar je večje prtljage, se bo dala skupno v en voz. Vsa prtljaga mora biti z natančnimi naslovi označena. Kdor se je javil, naj pride točno.
d n Poštni promet s Prekmurjem: do ureditve prometnih razmer v Prekmurju se vrši med tukajšnjimi in po nas zasedenem! prekmurskimi poštnimi uradi zaenkrat samo pisemski promet.
dn „K. k. Gebiihrenbemes sungsamt**. Na notico, ki smo jo objavili pod tem naslovom v št. 217 srno prejeli od poverjenika ministrstva financ v Ljubljani 3ledeče pojasnilo: Kakor sem se informiral, ni tukajšnji pristojbinski oddelek, fin. okraj, ravnateljstva, kojemu načeluje višji fin. svetnik A. Reich kot fin. okrajni ravnatelj, od državnega preobrata do do sedaj izdal niti enega dopisa v nemškem jeziku. Tudi nemške tiskovine za plačilne naloge so bile takoj po preobratu odstranjene. Prejšnje slovenske tiskovine za plačilne naloge so bile še dalje in so deloma še sedaj v porabi, na nj'h pa se označba »C. kr. urad za odmero pristojbin« vedno prečrta in na njeno mesto pri-
tisne žigoska »Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani. Pristojbinski oddelek«. Uradni pečat je samo slovenski, istotako so različne žigoske na dopisih, plačilnih nalogih itd. edinole slovenske. Pristojbinski oddelek tedaj ne poseduje niti nemškega uradnega pečata, niti nemško se glasečih žigosk, Mogoče je, da je bil kaki stranki od kakega davčnega urada po državnem preobratu dostavljen kak nemški plačilni nalog, ki je bil izstavljen tekom vojske pred preobratom, pa se ji radi njeoe odsotnosti ni mogel preje dostaviti. Tak slučaj je pa le posamezen in je sploh vprašanje, Ce se je dogodil.
dn Pozabila se je dne 21. t, m. v večernem vlaku Maribor—Ljubljana, črna moška pelerina brez kapuce. Do-tični se je vozil iz sokolske slavnosti v Trbovljah, v Zagorje. Tozadevnega sporočila se prosi proti primerni odškodnini na naslov Janez Mrnuh, Zagorje ob Savi.
L
? !UM
*l*..
1 Pevce »Glasbene Matice* v
Ljubljani prosi odbor, da se pogreba nepozabnega slovenskega umetnika Ignacija Borštnika, profesorja konservatorija v mnogobrojnem številu udeleže in se v četrtek ob 3/t4 popoldne zbero pred dramskim gledališčem.
1 Pevski zbor .Glasbene Matice". Skušnje se vrše £z* soprane vsak ponedeljek in četrtek od 6. do 7. zvečer, za alte vsak torek in petek od 6. do 7. zvečer, za tenorje vsak torek in petek od 8 do 9 zvečer in za base vsak ponedeljek in četrtek od 8. do 9. zvečer. — V četrtek, dne 25. septembra in petek, dne 16. septembra prve skušnje v tej sezlji. Pevci in pevke, ki so se priglasili, dobe pri skušnjah sprejemnice. — Odbor.
1 Koncert hrvatsk. akad. društva »■Tomislav« predvčerajšnjem je uspel nad vse dobro. Obšlr nej&e poročilo
prinesemo jutri.
'	1 Učitelja za tatnburaškl zbor
išče mladinska skupina Narodno aoci-jalne zveze. Zglasiti se je v Narodnem domu z društvenih prostorih.
1 Režiser slov. drame Osipovlč-Šuvalov išče stanovanje pri inteligentni rodbini, če mogoče z hrano. Za ure v slovenščini bi podučeval ruski ali pa francoski jezik.
1 Poročit se Je v soboto* dne 20 t. m. ob 16 h v sv. Jakoba cerkvi gosp. Slavko Černe z gdč. Naro Koncilija z Novega mesta. Miadnemu paru želimo obilo sreče.
1 Električna zadruga v Sp. Šišk«. Odbor vabi vse člane na sestanek, kateri se vrši v soboto 27. t. m. ob 1/28 h zvečer v telovadnici ljudske šole. Ker se ima odbor z člani o vaznih stvareh pogovoriti in jim poročati
njegovo dosedanje delovanje, zatoraj n:;j se sigurno tega sestanka vsak
slehern član udeleži.
1 Sejem za žrebeta. Vsled odredbe konjerejsfcega odseka kmetijske družbe se vrši v Ljubljani v torek, dne 30. septembra sejem za žrebeta. Sejem se vrši na konjskem semrsjišču poleg klavnice.
i Dirkaško društvo. Gospodje, ki se zanimajo, da se ustanovi v Ljubljani konjsko dirkaško društvo, naj blagovolijo svoj naslov naznanit! z dopisnico polkovniku Ravniharju v Žrebčarni na Selu.
Prvi redni občni zbor orkestralnega društva Glasbene Matice,
V prvih dneh tekočega meseca se je vršil prvi redni občni zbor orkestralnega društva Glasbene Matice ob obilni udeležbi ljubiteljev orkestralne glasbe. Društveni načelnik je v splošnih potezsh poročal o dosedanjem delovanju društva, ki šteje že nad 40 rednih članov in o njegovem stremljenju, Povdarjal je, da je orkestralno društvo, ki se je ustanovilo pod okriljem Glasbene Matice 18. maja 1.1, za razvoj orkestralne glasbe nujno potrebna inštitucija. Ona mor« postati ognjišče, okoli katerega se bedo zbirali vsi ljubitelji inštrureir trine glasbe. Dosedaj se simfoničn« glasba pri Slovencih ni mogla razv^ ker razen kratke dobe, ko je ob«ta' jala slovenska filharmonija, ni*01?, imeli lastnega orkestra, ki bi posvetu vse svoje site tej idealni umetui51tl smeri.
Z otvoritvijo konservator«8 * ustanovitvijo orkestralne šole z* glasbila je dana prilika gojencem Glasbena Matice, da se bodo izobraževali v vseh inštrumentih, ki ao potrebni v orkestru, zlasti v potrobil«*
In pihalih.	—.	'
Dalje je poročal načelni*, daj*
imelo društvo že preteklo sezono 10 rednih vaj in da namerava prirediti v najkrajšem času prvi koncert z g> dalnim orkestrom, kateremu bodo sledili simfonični koncerti z velikim orkestrom.
Načelnik se je zato zahvalil dirigentu Karolu Jeraju za njegov® vztrajno požrtvovalnost, s katero «* je poprijel umetniškega dela v društva; dalje odborniku Antonu Lv jovicu, ki je bil društvu vedno topi® naklonjen in mu preskrbel prostorno dvorano za skušnje v postopju filharmoničnega društva. Uredništvom listCV, ki so vedno radevolje sprejemali objave glede skušenj, izreka občni zbof posebno zahvalo.
V imenu glavnega odbora Glasben« Matice je pozdravit občni zbor z i«'
Fr. Lipah:
Ignacij Borštnik.
Ignacij Borštnik leži v mrtvašnici deželne bolnice tako mirno, skromno in pozabljeno, da ne slišiš drugega, kot ropot zidarjev, ki popravljajo steno na desni strani, tuintara te zmoti brenčanje cestne železnice in v celi sobi — se ti zdi — ni ničesar živega — kvečjemu ena sama velika debela črna muha, ki mu je sedla ravnokar na izsušeno prste pod križcem. In vendar leži tu Ignacij Borštnik, ne izgovorjen, nem protest in predstavnik svoje umetnosti. Tihe ciprese ob strani krste in mrtvaška barva tistih mrzlih praznih prtov okrog njega in kropilnik —■ za Te, kropilnik, Borštnik — to je vse. V kakšne podle svrhe smo naposled obsojeni, Horaciji Kaj te je vendar gnalo v to Ljubljano, ki si jo sovražil, ko si živel in ki sl jo vendar ljubil, tako ljubil, da si prišel umret vanjo? — Preneham, ker je ravnokar vstopil sajast težak in takoj za njim dve sestri - usmiljenki Kropč Borštnika. Kaj te Je gnalo v Ljubljano, pogrebi
te je vendar Borštnik? Vidiš, buhicw, so sicer pri nas lepi, toda kako ie to, da sl tako instiktivno prišel umret v to svojo Ljubljano? Tista velika črna muha je odbrenčala In se desno stran Ilca. Bila je
vsedla na
debela in ogabna. Človek se je ustraši. Moj Bog, take so tedaj tiste muhe, ki se zabavajo z nami par ur po s ar ti? Toda Borštnik je nem. Njegov obraz, masiven in vendar Izmučen, je nategnjen v smeh, usta se mu smejejo na široko: zadnja maska igralca in ta se reži smrtil Oh, v kakšne podle svrhe smo naposled obsojeni, Horacij,! Noge, tiste tipične kratke Borštnikove noge, leže tako mirno, desni čevelj se »tiska k levemu — Borštnik se boji kropilcev in pogrebcev 1 Te kratke noge mandarina Mr. Wu-jal Toda Ljubljana živi svoje življenje! Opera in drama se vrti In preriva po naročilu. Raz nekdanje »Deželno gledališče", kjer je Borštnik 29. septembra 1892, otvorll s Funtkovim prologom slavnostno predstavo, visi danes mala črna zastavica, dovolj velika za ljubljanske gledališke ljudi — za te, Borštnik, mnogo, mnogo premajhna! Tu pa Te krope zamazan težak In dve -skromni redovnici! Vidiš, Borštnik, naš narod... 1 Oh in ta deželna bolnica! Cankarji in Borštniki ne vedo za boljšo streho. Muha je ravnokar odbrenčala malo višje na obrazu: tam rdiizble-dote umetnikovega lica mala brazgotina, vsa rdeča in polna krvi. Oh, 1 kakšne podle svrhe smo naposled ob sojeni, Horacij! Težak in redovnic me vprašajo, kje leže ostali mrtveci
deželne bolnice. »Tu spodaj." „Hvala! Veste, mi smo prišli kropit
Vodiško Johanco!"----------------Ljubljana,
Ljubljana!-------------
O življenju, ki ga je živel Borštnik izven gledališča, vemo zelo malo. Vsi, ki ga poznajo, so v tem oziru v zadregi. In vendar pozna Borštnika ves narod naše države. Povedati bi se dalo kvečjemu, da je rojen v Cerkllah na Gorenjskem 11. julija leta 1858. Dovršil ie dunajski konservatorij, prevzel 1884. art. šolo in režijo »Dram. društva v Ljubljani" in deloval tam 11 let. Leta 1894. ga je angažiral v Zagreb Miletič (oče igralke Renate Miletič), kjer je njegova umetnost mahoma ukionila kritike in si osvojila občinstvo kot goat Lorls Spanora (Fedora) in drž. odvetnik (Valentska svatba). Dokler je živel Flan, je bil njegov rival, ko je umri, je bli samo Borštnik. To pojmujemo šele takrat, kadar čujemo starega Zagrebčana ali Ljubljančana: »Grem v gledališče, da vidim Borštnika v tej vlogi!« Jaz sem čul mnogokrat v Zagrebu stare gledališke ljudi, ki so govorili o igralski umetnosti in ki so vedno redno prihajali v teater, kadar je Igral Borštnik. Bil jim je osebni interes, spomin in norma. Veliko za Kainza, veliko za Borštnika. Več si igralec Tte more želeti.
Mnogo sem občeval z Borštniko«* in vendar ne vem kaj o njem zapis**.. Še za nekrolog ni kaj. To vam je b|‘ izmučen, utrujen mož, sit vsega, h1' česar novega ni bilo, ki bi garazb«' rilo. Vse je preživel, vse pretrpel, vi« izrazil, vse doigral — in nič noveg* ni več zanj na svetu! Zn umetnik« Borštnika ni nič novega. Vlogo če*' ijarja v Bartulovičevi »Kugi* je tak® pojmoval, da sl takoj zazumel, starost ni v letnicah, mandarin M*1 Wu mu je bil malenkost, šel je prek® Armanda (Dama s kamelijam)), NapjJ' leona (Mme SansGčie), Kašlja (Jr Cesar), Hamleta, Tartuffe, Kean, SkoC* manna, Riharda 111, Jaga, Niki*®' Shyioka, Henschla in mnogo drug1 Shakespearjevih, Ibsenovih, Strindbe' govlh, Hauptmannovih, d^Annunzije*5 junakov. Moderne senzitivne karakt«« je izluščil klasično kot jih ne kmalu kak Slovenecl Ne mi3lim, d«» modernejši od Bassermanna, Moissjj Wegenerja, Schildkrauta, L. vendar je bolj nov in času bližji *.
venaar je duij	m
vse korifeje starega Burgtheatra W j je mnogo. Borštnik je šel ^ pred
bil je močnejši kot soigralci, gl*<*a in kritiki.	(Konec	Jutru
Bahiavajie ..Jugoslavijo" gostilnah, kavarnah in brivnik
,
branimi besedami predsednik Glasbene Matice dr. Ravnikar, ki ie povdarjal, da je Glasbena Matica sprejela z veselim navdušenjem novo ustanovljeno orkestralno društvo v svojo zaščito in da bo skušala delovanje društva v procvit orkestralne glasbe v vsakem oziru podpirati. Tajnik pevskega zbora Glasbene Matice Ivo Peruzi; izvajal je, da se pevski zbor iskreno raduje ustanovitve lastnega orkestra Giasbene Matice in da trdno pričakuje, da ba prisrčno skupno delo rodilo lepe sadove v glasbeno-kulturnem življenju Slovencev.
Po končanih volitvah se je novi odbor konstituirat sledeče: načelnik dr, Ivan Karih, dirigent Karel Jeraj, dirig- namestnik Ivan Karel Sancin, odborniki: Gospa dr. Korunova, Anton Lajevic, dr. Milko Lubec, Avgust Pertot in Franc Potočnik.
Narodno gledališče v Ljubljani.
Tedenski repertoir:
s« je vsied smrti 1. Borštnika takole spremenil:
Drama.
25. sept. četrtek, Zaprto (vsled pogreba g.'Borštnika).
26. sept. petek, »Dnevi našega življenja«, za E-abon.
27. sept., sobota, »Striček Vanja«, a* B-ahon.
28. sept., nedelja, ob 3. uri pop. ‘Sneguičica in škratje«, izven abon. — Ob 7. uri zvečer »Striček Vanja«, izven <bon.
Opera.
25. sept., četrtek Zaprto (vsled pogreba g. Borštnika).
26- sept., petek, »Postiljon iz Loniumeau«, za A-abon.
27. sept., sobota, »Madame But-terfly«, za Č-abon.
28. sept., nedelja, »Pikova dama«, izven abon. ______________
Izpred porote.
Tatvin« sladkorja.
Včeraj dopoldne je bila pred ljubljansko poroto zanimiva razprava, katem deloma osvetljuje pomanjkanje sladkorja in razgrinja delovanje onih temnih sil, ki povzročajo navijanje cen. Koncem aprila je bilo v Ljubljani *natno pomankanje sladkorja. — Dne fO. »prha 1.1. je dospel na glavni kolodvor južne železnice voz sladkorja * Češkega za tvrdko A. Krisper. Pri otvoritvi vagona v skladišču BBzlkan“ 8o ugotovili, da manjka 19 vreč sladkorja, a se je poznejo dognalo, da je bilo od teh devet vreč ukradenih v
Ljubljani.
Šiirje tovariši zaposleni pri premikalo! službi na kolodvoru južne železnice, so omenjenega dne popreje vagon zapeljali pred skladišče Karoline Schifferjeve, vrgli devet vreč iz voza, eno pa vrgli na lokomotivo za ".J^fOkor so nameravali razpečatl i "L**«. V resnici je neki Viktor L 4 ,Rr£zPe5a! in prodal dve vreči Kg a 10 k dvema Hrvatoma. Dne 3. maja 1.1. so isti tovariši pripeljali ored Skladišče Schifferjeve. ki 3e nahaj? ob tiru juž. železnice 100 kg premega in so nameravali med premog spraviti vreče sladkorja ter jih tako spečatl. Pfed skladiščem so doživeli veliko Jazočaranje in začudenje. Ves sladkor ic neznano kam izginil. Začeli so se toičkzti in stvar je polagoma prišla 138 dan. Sladkor cenijo na 7.469 K, Premog na 140 K.
Včeraj so sedeli na zatožni klopi: ** Josip Šuštaršič, nadpremifcrač; 2. Aloj-*'i Sagadin, premikaš; 3. Franc Bašelj, pemikač in 4. Franc Fritz, nadpremi-
in so se morali zagovarjati zaradi nudodeUva tatvine. Josip Šuštaršič Pdznava tatvino, ostali zanikajo delno krivdo. Po dolgi do 5 popoldne nepretrgano trajajoči razpravi je predmetnik porote, višji dež. sod. svetnik **e‘er!U proglasil na podlagi porot-mskega krivdoreka obsodbo s katero ®° f5111 obsojeni: 1. Josip Šušteršič na Pftt mesecev težke ječe; 2 Alojzij «8gadln na štiri mesece težke ječe;
3. Franc Bišelj in 4. Franc Fritz na en mesec zapora, slednje dva z ozirom na to, da sta sl prilastila nekaj kg sladkorja. —
Kazen so obsojenci sprejeli. Zastopnik javne obtožbe: drž. pravdnik Ogorevc, zagovorniki: dr. Jos. Švigelj, dr. O. Fettich-Frankheim in dr. Vladimir Pegan.
Zvečer ob 6. se je pričela porotna razprava proti vlomilcem v konfascij-sko trgovino G6:zl na Starem trgu v Ljubljani, kjer so hoteli odnest' za 20.000 K konfescljskega blaga in kjer so v noči od 25.-26. julija poskušali vlomiti v Briceljevo delavnico. Pri razpravi se je izkazala njihova krivda In obsojeni so bili Josip Šolar, rojen 18a6, doma iz Dobrinja na 6 let, J os. Ktobas roj. 1897, iz Bureta na 5 let | in Josip Šerjal, roj. 1895, iz Trsta na 18 mesecev — vsi težke ječe.
Pokrajinske vesti.
kr Zidani most. 05 začetku šolskega leta bi prav lepo prositi višji šolski svet v Ljubljani, naj opozori našega nadučitelja, da naša Sola ni nikakor »hotel na veliko.« Šola ima ja čisto drug namen, posebno pa še razredi in pisarna, saj stavili smo jo za svoje otroke. S poklicem nadučitelja se to rnenda tudi ne strinja, še manj pa je šoli v ugled; vrhu teg* pa se lahko otroci, pa tudi odrasli nalezejo raznih boležai od hrvaških čifutov ia verižnikov, katerih največ prenoči v šoli. Ker se krajni in okrajni šolski svet za to ne brigata, se obračamo tem potom na višji šolski svet Čudno se nam zdi, kaj sploh ta človek še tu dela, saj je bil nastavljen s pomočjo SflJmarke ter je bil ves čas član strupenega Schtitzenvereina. — Eden v iftienu mnogih.
kr V Celju se je ustanovilo pevsko društvo „01jka‘‘. Pri ustanovnem občnem zboru 12. t. m. so bili v odbor sledeči gg. in gdč. enoglasno izvoljen':	Conč Viktor predsednik
Bervar Dolfe podpredrednik, Kresnik Tone tajnik, Zagoričnik Pavla bla-gajnica in Šentjurc Stanko arhivar. Za namestnike: Ramšak Vilma, Dru-govič Peter in Ulaga Poldi. Odborniki: Sonc, Korošec Marija, Horvat Štefan, in za računskega preglednika dr. Anton Schvvab in Josip Kramar. Vodstvo je prevzel kot znan dober učite! petja g. profesor Davorin Beranič. Društvo se je izkazalo ket zelo potrebno, ker že danes šteje lepo število izvršujočih članov. Sprejemajo se novinci, ki se bodo poučevali tudi v teoriji.
kr Toplice Dobrna pri Celju/ Vsled krasnega vremena prihajajo vedno novi gostje iz najrazličnejših krajev Jugoslavije v Zdravilišče Dobrna pri Celju. Veliko privlačno slio tvarjajo za pacljente dobro učinkujoči, na radiju, ogljikovi kislini, dušiku in drugih zdravilnih plinih izredno bogati vrelci z visoko naravno gorkoto, ki čudovito pomagajo pri ženskih in živčnih boleznih, pri boleznih ledic, pri revmatizmu in protinu. Privabil je tudi diven kraj 3 krasnimi parki, razširjenimi lastniki in iglovinastimi gozdovi, lepo okolico in zdravim podnebjem brez vse megle in prahu ne-broj miru In počitka potrebnih gostov v to kopališče. Sezona se do morala pri lepem vremenu podaljšati najbrž do k°„ca oktobra. Cene. sobam so 2daj znatno znižane, vsled česar morejo te eminentno zdravilne in bia-gonosne toplice posečatl tudi manj premožni sloji.
kr Kamniška železnica bi morala dobiti v Časopisju stalno rubriko. Zima s?e bliža, železniški vozovi pa Šc zmiraj brez šip; še deske, s katerimi so spomladi zabili zijajoča okna, so zginile, na nekaterih vozovih so zginila tudi notranja vrata. V tem prepihu morajo sedeti in stati odrasli in otroci, turisti in izletniki in čakati, da še prehlade in zbole. Razsvetljave seveda ni nobene v vozovih. In vendar bi se daio s dobro voljo in s pomočjo navadnih parazinskih sveč na dan vsak vagon vsaj toliko razsvetlil, da bi vzeli človeku iluzijo, da teče kamniška železnica v podzemskem tem-
nem rovu. Mogoče je seveda, da hoče železniško ravnateljstvo našo progo specializirati za zaljubljence in ženi-tvovanjska potovanja. V skladu s tem bi bil tudi obilno odmerjeni vozni čas. Kamniški vlak še vedno ne vozi na južni kolodvor, dokaz, da to staro agitacijsko sredstvo pri kamniških volitvah preživi vse državne preobrate in vsa ravnateljstva državnih železnic. V predvojni dobi je bil upeljan tovorni vlak, ki je vzel tovore, ki so se v 24. urah nabrali na progi. Danes je tovorni promet večji, kakor pred vojno, a tovornega vlaka ni. Posledice tega so, da je na vsaki postaji premikanje in čakanje, zamude vlaka in v Ljubljani — pravcata dirka iz Šiške na južni kolodvor, če se še posreči dobiti kako zvezo. S premikanjem v času, ko ljudje izstopajo in vstopajo, se spravlja pa tudi občinstvo v živ-Ijensko nevarnost. Tovorni vlak je sicer na papirju vpeljan že od aprila, ampak na tako lep način, da se shaja tudi brez njega. Znati se mora. Na kamniški progi vozijo lahke, pa čisto dobre lokomotive. Te lokomotive so stalno preobložene na tako direktno neumen način, da jih mora biti v najkrajšem času konec. Porabi se tudi več premoga, kakor če bi 3e vpeljal tovorni viak in če bi se osebni vsled tega, ker nima take teže, hitreje in točneje vozil. Mislimo, da ni treba ravno imeti talenta državnega pravnika, dokazati tukaj dosledno prebrisan način sabotaže. Nekega dne bodo stroji odrekli, vzeti se bodo morale težje lokomotive, ali pa se bo promet ustavil. Težje lokomotive bodo uničile slabe tračnice In podstavek in občinstvo bo v vedni življenski nevarnosti na vlaku. Siava mu. Stroške te ravnateljske zabave pa bo nosila država, občinstvo in tudi železniški uslužbenci. Ob priliki zopet nekaj več, kajti upamo, da noče zmiraj ostati »Beograd daleko, a Bog visoko.«
 __________— a —
Zadnje vesti.
Izvirna telefonska in brzojavna poročila 9 Jugoslaviji'
Nova pogajanja za rešitev krize.
Beograd, 24. septembra. Jutri se obnove pogajanja med strankami za se3ta?o koncentracijske vlade. Pogajanja bo nadaljeval najprej še dr. Draže Pavlovič, če pa se mu zopet ne posreči dovesti strauke do sporazuma, bo poveril regent to nalogo kakemu drugemu politiku. V poštev pridejo v prvi vrsti zopet voditelji Demokratske zajednlca, predvsem Mi-lorad Draškovič. Poslanec dr. Smod-laka je konferira! danes z Narodnim klubom, da ga približa demokratom, Ali so imela njegova prizadevanja kak uspeh, se še ne ve. Poslanci sicer kar križem zatrjujejo, da so pripravljeni vse žrtvovat!, samo da dobi država deiazmožno vlado, ko pa pride do tega, da bi biio treba res kaj popustiti, pozabijo na vse dobre sklepe.
Da se onemogoči ponavljanje dogodkov kakor ob zadnji kriz!, ko so razni klijb! s/oje sklepe že dan kasneje preklicevali in zatajevali, bodo to pot vse že dosežene sporazume zabeležili pismeno.
Beograd, 24 sept. Demokratski klub je svojo včeraj sklicano sejood-godil na dane3.
Zagrebški listi o Borštniku.
Zagreb, 24. sept. Vsi današnji listi prinašajo dolge nekrologe o Borštniku. Slave ga kot prvega umetnika jugoslovanske drame in zlasti povdarjajo njegove zasluge za po-vzdigo hrv. gledališke umetnosti.
Minister Bukšeg v Zagrebu.
Zagreb, 24. sept. Včeraj sta dospela v Zagreb minister prehrane Buicžeg in načelnik v socljalnem ministrstvu dr. Jovanovič, da posredujeta v stavkarskem gibanju, ziasti v sporu med bankami in njihovimi nameščenci.
Kongres Jugoslovanskih 2en.
Beograd, 24.sept. V nedeljo, včeraj tu danes se je vršil v Beogradu
kongres jugoslovanskih žen. Na prvi seji je predlagala pisateljica Zofka Kveder-Demetrovičeva, da se določi za zvezo ime „Savez jugosiaven-skih žena«. A tudi med ženami so žal prevladali malenkostni duhovi, pa se je mora! njugoslavenski“ vnovič skriti pred SHS. Tudi predlog, naj bo sedež zveze izmenoma v Bf ograda, Ljubljani in Zagrebu je ostal v manjšini, pa ostane sedež staino v Beogradu. Pač pa se bodo letni kongresi menjavali med glavnimi jugoslovanskimi mesti. — Kongres je bil zaključen s svečanim banketom.
Veselje v Trogiru.
Split, 24. septembra. Ko so prikorakale v Trogir naše čete, je zavladalo med prebivalstvom nepopisno navdušenje. Celo mesto je pozdrav-ljalo jugoslovanske vojake. V mestu in okolici vlada pooolen re;L V luko je dospela ameriška križarka, da prepreči nove italijanske napade.
Vesti Ljubljanskega dopisnega i»r>sd».
Ve3t o dogovoru med Italijo fn
Jugoslavijo brez podlage.
Ldu. Rim, 23. sept. Ageizia Stefani poroča: V inozemskih Ustih je razširjena vest, da se je med Italijo in Jugoslavijo sklenil dogovor o jadranskem vprašanju, je popolnoma brez podlage.
Jugoslovani n«j končajo d’Anmin-zljevo komedijo.
Ldu. Pariz, 24.septembra. Kakor poroča »Chicago Tribuče« se v krogih mirovne konference boje, da bi se d’Auaunzio kakor Reke polastil tudi Zadra, Kotora in drugih dalmatinskih pristanišč. »Homme Libre« se vprašuje: »Kaka nesreča bi bila, ako bi Jugoslovani naredili konec sm:šni komediji na Reki?«
Kronski svet.
Ldu Beograd, 23. seot. Zjutraj se je nadaljevala seja kronskega sveta. Na dnevnem redu današnje seje je bilo poročanje,.o zunanjem položaju in o delovahju naših delegatov v Parizu. O jadranskem vprašanju je poročai minister za zunanje stvari dr. Tiumbič. Kakor ču»emo, stoji rešitev jadranskega vprašuija tako-le: V Parizu se pričakuje odgovor predsednika Wilsona na poslednji predlog Italije. Govori se, da je bilo v teku posvetovanja o zunanjem položaju odločeno v kronskem svetu, da se prične s sestavo nove vlade, k! naj bi sprejela končni sk*ep o naš h odnošajih giede podpisa st. germainske pogodbe.
Naš generalni konzul v Pragi.
Ldu. Pr a g a, 23. sept. Predsednik republike Masatyic je z odlokom z dne 7. juilja 1919 g. Jovanu Vučkoviča, ki je imenovan za generalnega konzula kraljestva SHS v Pragi podelil ekse-kvatur.
Tuje valute na dunajski borzi.
Ldu. Dunaj, 24 sept. Včeraj so inozemske vrednote irnele na Dunaju naslednje tečaje: Holandska 2280 do 2282 kron; Berlin 264—264-50 kron; Curih 1115—1116 50 Kron; Kristilaniia 1450—1451 50 kron; Koclanj 1400 do 1401-50 kron; Stockholm 1520—1521 50 kron.
Žrtve ameriških stavk.
Ldu. Amsterdam, 24 sept. Listi paročajo iz Plttsburga z dne 23. t. m., da je bilo pri spopadu v bližini Carnegiejevlh jeklarn 10oseb ustreljenih, med njimi dve ženski. Okoli 400 stavkujočih je napadlo stavkokaze, pri čemer je nastop la policija.
W!!son ne bo posredoval.
Ldu. Pariz, 24 sept. (Dku.) »Chicago Tribune« javlja: Iz okolice predsednika Wil3ona se razširjajo vesti, da predsednik ne bo posredoval v stavki jeklarjev.
Izdajatelj In odgovorni urednik: Alton Petek.
Tiska „ Zvezna tiskarna- v Ljubljani
KUkPlniMMt cx*c	m
Proda se:
Proda se nio&ku kol«. Naslov v upravi.	1434
Kupi se:
Kuslterne posodo od ameriškega petroleja kupuie Sever & Komp., Ljubljana, Wolfova ul. 12.	1436
Službe:
Za slogo se sprejme mladenič lepega vedenja. Vstop l. oktobra. Pogoje pove: Osrednji zavarovalni oddelek za Slovenijo, Cankarjevo nabrežje l./l.	1435
Dva urarska pomočnika dobro izurjena 3e sprejmeta pri Fr. P. Zajec, Stari trg 9.
Za pouk glasovirja se išče boljša moč. — Cenjene ponudbe z navedbo'honorarja pod „Začetnik“.
Zmožna kontorlstinja,
toda le s prakso, perfektna v strojepisju, zmožna slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi se sprejme takoj pri Kranjski tvornici željezne i bravarske robe v ; Kamniku. V ponudbah naj j se natančno označijo zahteve, j
Razno:
Aki ilomik prosi blaga srca j za posojilo 1000 K vsled pc- : laganja zadnjih izpitov. Se obveže povrniti po 6 mescih 1500 K. Pod .večno hvaležen* na upr. Jugoslavije. _1433
Iščem meblovnno sobo _s posebnim vhodom za takoj. Ponudbe na gosp. Vlček na upravo lista.
Angleški tečaji se prlčno s 1. oktobrom v dveh oddelkih po trikrat na teden poldrugo uro. — 1. oddelek za začetnike in dogovor petek, 25. t. m. ob 5. pop. na moškem učiteljišču, 1. nad-str, Reseljeva cesta. — Za II. odd., višja stopnja, samo pisme na prijava. Mesečnina 20 K, varščina. J. Mulaček, Hradeckega v. 64.
Klobuki
v popravilo
se zopet sprejemajo-
I. KETTE, Ljubljana,
z vinogradom v bližini Maribora do 500.000 K se takoj kupi. Ponudbe pod *F.H.“ na upravn. »Jugoslavije".
Oblastveno konc. zavod za pokončev. podgani miši in mrčesa,
Blei«eiseva c., poleg dež. vlade
se priporoča v pokončavanje podgan, miši, ščurkov, rusov, stenic, moljev itd. z različnimi novoiznajdeniml povsem zanesljivimi sredstvi v zvezi s posebno metodo. Uspeh zajamčen. Spričevala na razpolago.
Krompir, pšenico,
rž, oves, fižol itd.,
prodaja na debelo po \ ugodnih cenah j
Franc Majdič, Kranj, |
trgovina z dež. pridelki. j
  ■______________________
Železolile cevi,
približno 40 metrov; v premeru okoli 35 cm, ; proda trgovec	j
Franjo Kenda, i
Bled (kolodvor).
Prvovrstna
Kamnoseki in brusači
za granit se sprejmejo pri Kemnoseški družbi v Celju. Plača po dogovoru.
Pozor!
Čevljarji!
Proda se dobro idoča
čevljarska obrt
ter popolna oprava na jako prometnem kraju. Naslov v upravi.
Kupim več vagonov raznega sortiranega
sadja.
Ponudbe za vagonsko oddajo, franko poljubni kolodvor, z navedbo vrste na
Fr. Sire, Kranj.
Prosim tudi ponudb od suhih gob in vseh drugih deželnih pridelkov.
ral
vsake vrste in v vsak množini kupuje vedno 1: plačuje najbolje trg. firm:
j. Kušlan,
Kranj, {Gorenjsko1*
Prva jugoslovanska
tovarna čistilnega praha
nudi pomade bele — rdeče, prah v zavitkih, kakor tudi beli izvleček »Sidolin" — tekočina v malih steklenicah — najboljše čistilo za vse kovine.
A. Radeslcb, nasl., Kamnik,
Pruh se razpošilja tudi v celih vugonih.
Komisijska trgovina
Filip Pečenko, LJubljan«, Dunajska cesta št. 6, priporoča svojo bogato zalogo
manufakturuega blaga:
cefirja, tiskovine, parhenta, klota, hlačevlne, nogavic, robcev, sukanca, črne ln bele »vile, gumbov, pritiskačev, rinčic za čevlje ln drugih izdelkov čeških tvornic, katere zastopa.
Trebušnate sodove
za razpošiljanje sadja, zelo pripravne v sedanjih prometnih težkočah, razpošilja samo na cele vagone v velikosti za 100 kg vsebine Banka in menjalnica Bradarič i drug, Brod na Savi, Slavonija.
KEFIR
Filip Pečenko Ljubljana, Dunajska cesta 6
naznanja si. občinstvu, da je otvoril Prvi Jugoslovanski zavod za izdelovanje Kefirja ln Joghnrta Kefir jc od zdravnikov priznan kot najboljši pripomoček preti tuberkulozi, anemiji, želodčnim boleznim itd. Nenadomestljiv za slabotne dojenčke kakor odrasle. Kefir uniči vse človeškemu organizmu škodljive bacile Pri rednem vživanju istega se doseže visoko starost. Vspeh zajamčen s 1000 K. Razpošilja tudi na deželo.
Trgovci z manufakturo!
Ob prihodu v Fjub),j:iuo, oglejte si trgovino
Svetozar Koser,
Kolodvorska ul. 24 pri „Tišlerju“,
kjer dobite vedno fino in navadno moško sukno, hlačeviao, parhent, plavino, cefirje, moške in ženkke nogavice, rute, robce, sukanec, klobuke itd. po najnižjih dnevnih cenah, vsako drngo zaželjeno blago preskrbim v 4 dneh.
ING. Dr. MIROSLAV KASAL
oblastveno poverjeni stavbeni inžener.
Specljelno stavbeno podjetje za betonske, ieiezobt-tonske in vodne zgradbe v Ljubljani, Hllkrjeva ulica 5t, j.
Izvršuje strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne« betonske in železobetonske jezove, mostove, ieiezo-betonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske r*' zervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse drug* betonske in železobetonsL« konstrukcije.	933
Prevzema v strokovno izvršitev vat načrt* stavbeno Inženerske stroke.
Tehniška mnenja — Zastopstvo strank v tehniških zadev**
se prodaja na drobno in debelo.
M. SREBOTNJAK, Kolodvorska ulica 31.
Iščem
in vsa zraven spadajoča i
dela priporoča
IGN.VOK
spedjalna trgovina s šivalnimi »troji in kolesi
Ljubljana, Sodna ulica 7
Najboljšega sadja
v večji množini iz Blejske graščine, ima na prodaj
Franjo Kenda, trgovec,
Bled. Kolodvor. Bled.
lokal : staro
ali	i
skladišče
v mestu za takoj. Ponudbe pod »Skladišče" na upravo »Jugoslavije".
Ugoden
nakup.
Večja množina blaga za moške in ženske obleke se na debelo in drobno proda. Ogleda in prodaja se pri Agenturi JEŽEK v Stritarjevi ulTcl št 7, III. nadstropje od 10.—12. in od 2.-4. ure.
Karikaturisti pozor!
Potrebujem glavo za novi političkl humoristično - satirični tednik pod hrvatsklm imenom »VRAG * (slovenski: hudič, vrag ali Škrat). -Glava, katera mora biti 20 cm široka, naj bi bila umetničkl Izdelana. — Karikature z navedbo cene te poslati na: ZLATKO PLANINC, žuraahst, MOSTAR (Hercegovina).
železo
lito in kovano kupuje
FR. 5TUPICR
v Ljubljani Marije Terezije cesta I
Bukova drva
ogije, smrekov !es, deske m trame kupuje
*CROATIA“,
gozdna ind. delnlfika družba v Ljubjani, Marije Terezije cesta 2.
Večja
partija
čaja
ravnokar došla. Istega nudim kakor tudi raznovrstno drugo blago — po primerni dnevni ceni
tvrdka A. Kušlan,
Ljubljana
Karlovška cesta 15
Pristen; domač bo-rovničar je najboljše sredstvo proti griži. Dobi se w ^	pri	veležganjarni
sadja Robert Diehl, Celje. Oddaja samo trgovcem v sodčkih od 30 1 dalje.
DzrabiU ugodno nakupno priliko!
Nepremočljivi dežni plašči iz la švicarske gume lepita" pristno volneno angleško blsgo za damske kostume in moške športne hlače.
Scl™al) & BizM
Ljubljana, Dvorni trg 3, Pod Narodno kavarno.
Kupim vsako množino
sveže blago, iz najfinejše švicarske gume
dokler traja zaloga. Razpošilja «e po
zetju. P. n. trgovci popust.
Prva kranjska razpošiljalna Schwab & Bizjak, Ljubljana, Dvorni trg štev.J*-
BARVI in KEMlOHO — ČIST!
vsakovrstno blago	obleke
in PERE i« SVETLOLIKA
domače perilo (posiija po isto na dom)
ovratnice, zapesnic« in srajce
jabolčnika
kakor tudi 420
jabolčnega kisa.
Ponudbe 2 navedbo množine in najuižjc cene na Ljubljana 1., poštni predal štev. 163.
Električni motor
z najmanj 30 konjskih sil in en polni jarm (Voll-gatter) od 50 — 55 cm premera, vse v dobrem stanju, se kupi. Ponudbe na vila „Ana“, Bled 11.
MIZAR
samostojen, vešč stavbenega in pohištvenega mizarstva, se sprejme v tovarni kemične stroke. Ponndbe pod šifro »I. F. K. 961“ na upravništ-vo tega lista. Reftektuje samo na prvovrstnega delavca z dobrimi spričevali.
tovarna Jos. Reich
Ljubljana, Poljanski nasip št. 4. Podružnica: Šelenburgova ulica št. 3.
se pojavlja v celi Sloveniji. Občinstvo se opozarja, da ne uživa surovega sadja, ne zelenjave, razen iz zanesljivo zdravih krajev. NajvcČj* nevarnost za oboljenje na griži pa jc slaba pitna voda, zato naj slav. občinstvo pije samo zdravilni „Tem-pelvrelec" iz naše Rogaške Slatine.
Tl,Hka *htikhac
$c jc pre$elild
iz dosedanjega trgovskega lokala v lastne prostore
pr«d	3
Lingerjeva — Medarska ulica
tik škofijske palače, kjer se nahaja trgovina
„PRI ŠKOFU**
Podpisani se zahvaljuje za izkazano zaupanje ter se priporoča mnogobrojni obisk z zagotovilom najboljše postrežbe.
S spoštovanjem R. Miklauc.