uto ivn. sfcvimo m
o uoiliani, v sredo 31. feemtoo 19Z4.
Ceno Din 150.
shaja vsak dsn popoldne, lsrsaaUl nadalje t* prasalka. — Iosaratt t do 30 petit 4 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrati 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popast po dogo* vonj. — lnseratni davek posebej. — „Slovenski Narod'1 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za Inozemstvo 360 D
i
—i UpravnUtvo: Koallova ulica stev. 9, p riti! 6 ja. — Teltfon ste*. 304. m*    Drsdalitvoi Enaflova nlica it. 5,1. nadstropje. — Teielon atev. 34.
asT      Poštnina DtaCana v gotovini.
Usodni trenotki slovenskega klerikalizma,
SLS preživlja težke Čase. Kocka, na katero je stavila vso svojo ekzistcn-co, je propadla. Federalistični blok propada. Stepan Radič bo moral pred
sod šče, H RS S kot na;jači'a zaveznica SLS, se že razkraja. Za Slovenijo, za kulturno Slovenijo, za vse naše duševno in t*vnn živil en le rnstonriio u*-'rini trenotki. Kar so pokolenja naprednih političnih in književnih borcev zaman sani^lcj v dolgih desetletjih pr^d svetovno vojno, se zdi, da se sedaj obistini ...
SLS in njen politični klerikalizam je stal pred svetovno vojno trdno. Na-sfonif se je na Dunaj rn na ffabsbursj, zatiral za pret?ir lužo napredne Slovence In zaustavljal nacijonalno jugoslo-slovensfco idejo. Priznavamo, dar je Istočasno storil marsikaj koristnega, da se je zavzemal za zadružništvo in za o^nrno^vojo slo\*er?rke?i ce''nK"o. U^'v ril je lepe knjige in navdušil dober del slovenska ombdinc. Torii v fcf-*v»i fe Ml nacMonalno rene^at^n, duševno omejen, nasproten pridobitvam moder* negn duha!
Med svetovno vojno je spoznal usodnost enostranske obveze in je prelomil z Dunajem Postal je celo glasnik fagostovenskejra pokreta. Prišla je Jugoslavija. Trebalo je služiti novi državi 7. isto vernostjo kot stari avstrijski ideji in katoliški dinastiji. SLS je km:\-lu uvidela, da v novi državi ne more nadaljevati klerikalne politike, Beograd ne pozna togega po^movp^ja javnega življenja. Med Srbi In Hrvati vlr?da prosvftlieni duh. M sicer visoko spoštuje verske svetinje in m-Talno ter re'igl-jozno misijo vsake cerkve m^d narodom, ki pa istočasno ne dov^Uuie. da se pasejo politične aspiracije in oblasti-7£]?fi~<yf} vi"nHn cer!fven??Vr»v v vpr**-
San??h posvetnega, gospodarskega in javnega živlienja! Klerikallzem je mislil na samoobrano in zasnoval rešitev. Zahteval je na podlagi svoje številčne
moe! med Ff*»v**wkfif! M^clsfv^gi s°?n -stalno, zaokroženo slovensko avtono-rv^. T?T n *e je začela avtonomistična politika SLS.
Da pojrča to avtonomistično poetiko in da si ž njo ustvari nekakšen vilajet klerikalne samrpašnosti ter ustrahovanja politično drugomislečih S'o-vencev, je šla SLS v borbo proti lastni državi in novim naciionamim iderfom. Iskala fe zaveznike in jih tudi krm bi našla. Osnovala je Širši opozicijonalni b!n1'. v katerera so c^o^M vsi. Vi <?o mrzili novo državo in kojih privatni in osebni ro^uni niso prišli do veljave. Dr. Korošec se je opetovano baba1, da je ustanovitev federalističnega bloka da-vidovičevcev, spahovcev, džemijeta in radičevcev njegovo delo. Zlasti visoko slavo si je pel voditej SLS o priliki ustoličenja širšegrs opoziciionalnega bloka na vlado v poletju letošnjega leta. Takr°t ie že P$**»oveda1 ^a7nod enotne in strogo nacijonalno izvedene uni-toristične Jugoslavije ter bližnjo instalacijo slovenskega klerikalizma v avtonomni in zaokroženi Sloveniji! Problem je bil enostaven. Pod krinko avto-nomist'čnih nagibov je zahteval samostalno Slovenijo.
Dog-dkl, ki se odigravajo v po-poslednjih mesecih, zlesti pa napoved razpusta HRSS, političnega procesa Stepanu Rad'ću ter zlasti razkol med seljaškimi hrvatskimi poslanci, od katerih J2 nadpolDvična večina odstopila od Stepana Radića ter osnovala samostalno hrvatsko seljaško stranko po predvojnem vzoru s -srn orjaškimi, strokovnimi in stanovskimi programa-tičnimi momenti, ti dogodki spravljajo seJaj stavbo federalističnega bloka in s tem avtonomistično kocko SLS v usodno pozicijo. Danes je že več kot gotovo, da federalizem ne bo vladal v Jugoslaviii. da prinesejo pr«dst f»$fc volitve eklatantno zmago nacionalnih strank in da se bo na razvalinah Davl-dovićeve, Radičeve in Spahove stranke porodilo novo politično življenje. SLS bo odžagana od zdravega razvoja in bo morala likvidirati
Vladine odredbe za varnost v državi in Hrvatje.
Hrvatski separatisti groze z intervencijo inozemstva. —Radićevi disidenti. — Lažnjive vesti inozemskega tiska o nedeljskem shodu Samostojne demokratske stranke v Zagrebu.
— Zagreb, 30. dec. (Izv.) Poročila, | no s pripravami za ustanovitev stran-da je snočni min. svet definitivno skle-    ke in določitev kandidatov, nil, da se na Hrvatskem izvaja zakon
o zaščiti javne varnosti in reda v državi, so delovala v političnih krogih zelo deprimirujoče. Republikanci groze z intervencijo inozemstva.
Vaš dopisnik je izvedel iz krogov radičevskih disidentov, da se Je te dni disident Lovreković, ki je ustanovil hrvatsko seljačko stranko, pismeno prijavil k skupini Ja!žabetiča in dr. Horvata. Prosi za sprejem v stranko. V pismu naglasa, da bi počakal s svojo akcijo, če bi slutil, da se še kdo upre Radičevemu absolutizmu. Ker za to ni vedel, ko je izstopil, je storil to, če^ar nekateri ne odobravajo. Vodil je akcijo bona fide. Skupina dr. Horvata za sedaj odklanja sodelovanje Vinka Lov-rekoviča, češ da lahko njegova avdi-jenca na dvoru škodljivo vpliva med seljaškimi republikanskimi vrstami. Sicer pa Horva'ova skupina o Lovrcko-vičevi izjavi še ni desinitivno sklepala. Ni izključeno, da ga končno vendarle sprejmejo v svojo sredino, ker je znan kot agilen agitator in govornik. Nekateri disidenti so se danes vrni!i s svojega agitacijskega potovanja. Poročajo, da se je že veliko okrajnih organizacij HRSS izreklo za politiko disidentov. Sedaj bodo nadaljevali notranje organizacijsko de?o, prihodnje leto se prične z volilno agitacijo odnos-
— Zagreb, 30. dec. (Izv.) Za jutri ob 18. je sklican sestanek Hrvatske zajednice. Na tem sestanku govore dr. B a z aj 1 a, dr. L o r k o v i č, dr. Polič m dr. T r u m b i č. Razpravljali bodo o najnovejših političnih dogodkih, zlasti o vladinih ukrepih proti Hrvatski zajednici in HRSS na temelju zakona o zaščiti države.
Na sestanku bo, kakor zatrjujeo, izdano glavno geslo proti vladi:
Vlada ne sme vp rabiti proti HRSS aH HZ obznane, k-r drugače pozovejo na intervencijo inozemstvo.
Kakšne uspehe prinese ta sertanek v Zagrebu, je jasno, Če računamo, da izgublja Hrvatska zajednica v mestu zelo na terenu in šteje-prav pičlo število pristašev.
V inozemstvo so radičevci In hrvatski separatisti razširili alarmrrttnc vesti o nedeljskem shodu sam^stojno-dcm^kratSAe stranka Dunajski tisk prl-rbčuje pod debelimi naslovi pTOČ'la o krvavih spopadih in celo, da j3 bil poslušen atentat na avtomobil prosvetnega ministra Svetozara Pribičcvlča. Te vesti so popo!noma izmišljene. Shod !o noteVel mirno ?n br^z v^a'-ega incidenta. Po shodu nI prišlo nikjer do kakih spopadov. Shod bil za samostojno demokratsko s'ranko naravnost sl-jejen. Udeležilo se je sheda do 5000 oseb.
Izjava finančnega minis fra o uredniških razlikah.
Politična situacija neizoremenje Vzpostavitev diplomatič
— Beograd, 30. decembra. (Izv. Ob I 12.30.) Danes dopoldne ni bfo police* | nih dogodkov, ki bi vpliva1 i na nadaljni razvoj političnih notranjih razmer v državi. Ministrski predsednik Niko'a Pašić je najpreje dopoMne zelo do7£o vodil posvetovanje s finančnim mini* strom dr. Milanom Stojadinovićem, za tem so šefu vlade poročali minister dr. Drinković, minister dr. Šurmln in kon* čno minister ver Miša Tr-funović.
Finančni minister dr. Milan Stojadi* novic je glede izplačila uradniških raz* Vk izjavil vašemu dopisniku, da je že danes zjuiraj pričel s pripravami, kako najti kritja za izplačilo uradniških razlik. Min'ster upa, da bo v kratkem času zadovoljil vsem uradnišk:m potrebam. Finančni minister je obveščen, da je bil na okrožni konferenci za Črno goro z večino glasov izvoljen za nosilca liste narodno»radikalne stranke.
na. — Poljska in Bolgarska. — nih odnošajsv s Turško,
Beogradsko sodišče je dnnes potrdi* ?o radikalno kandidatsko listo za mesto Beograd.
Zuanii minister dr. M. NinČič je ozdravel ter je danes v svojem kabinetu imel večja posvetovanja. Zunanjega ministra ie posetil poljski poslanik Okenski. Pri ministru se je informiral o rezultatih razgovorov, odnosno se* Stanka g. Cankova v Beogradu. Poljska se interesira za pot Cankova v Beograd in Bukarešto.
V ime turške vlade, katere zastop* nik v Beogradu je g. Okenski, se je zanimal za nekatera vprašanja in inte* rese turških podanikov. Gre v glavnem za vzpostavitev diplomatičnih odnosa: jev med našo kraljevino in Turško. To vprašanje povoljno napreduje.
Za popoTdne je sklicana seja mini* strskega sveta.
Izplačilo invalidskih dodatkov.
Ministrski svet odobril uredbo o razdelitvi 100 milijonov dinarjev
za invalide. «
— Beograd, 20. decembra. (Izv.) Na snočni seji je ministrski svet poleg ostalih poslov odobril tudi uredbo o razdelitvi 100 milijonskega zneska in-\ alidom v smislu sporazuma med ministrom za socijalno politiko in finančnim ministrom. Zadevna uredba deli invalide v tri kategorije. Poleg draginjskih
doklad in določenih prejemkov prejmejo invalidi na podlagi te uredbe posebno doklado. Ta doklada se določa po nesposobnosti invalidov. Uredba glede tega določa:
1. invalidi do vključno naredniške-ga Čina z nesposobnostjo 60r't% rodbine padlih vojakov   izvzemši rodbino
V teh usodnih momentih so napredni Slovenci najmanj tako interesirani kakor ostali državljani naše države, aH pa še več. Saj gre za biti ali nebi ti slovenskega klerikalizma, torej za definitivno odstranitev več kot štirideselet-uega krivega principa iz našega celokupnega javnega življenja. Kakšne perspektive se odkrivajo naši katoliški cerkvi, če se reši spon klerikalnega političnega dirigentstva in Če se oproščena lahko posveti svoji samo duhovni misiji! Kakšne izglede bo dobilo naše celokupno kmetijstvo, če se bo lahko organiziralo za pametno, strogo stanovsko poltiko v okviru splošne nacijonal-ne in državne politike?
Moramo pa danes žal konstatirati, da za veliki trenotek, v katerem se na«
i haja slovenski klerikalizem s propastjo HRSS, nimajo zmisla vsi tisti ma'en-kostni >napredni« voditelji, ki pod težo j potrebe čim složnejšega nastopa proti I svojih bolestnih ambicij ne uvidevajo klerikailzmu ter s tem definitivne zmage nad slovenskim klerikalnim principom.
Zgodovina pa bo kljub temu priznala trud in doslednost tiste struje v našem novem državnemu življenju, ki je v naslovu za nove državne in nacijonal-ne ideale uresničila skoraj polstoletni sen in ustvarila vse pogoje za zmago nad slovenskim klerikalizmom!
SLS 98 trese radi razpusta HRSS. Ona že ve, zakaj! S HRSS propade tudi SLS!
padlih oficirjev In uradnikov prejmejo poleg svojih rednih invalidskih prejemkov in doklad poseben dodatek v znesku 25% vseh njihovih rednih prejemkov.
2. invalidi z nesposobnostjo 60— 100% prejmejo poseben dodatek v znesku 40% vseh svojih rednih prejemkov.
3. Invalidi z nad 100r; nesposobnostjo poseben dodatek v znesku 50% vseh svojih prejemkov.
Uredba dalje določa posebne dodatke invalidom bivšim aktivnim oficirjem srbske in Črnogorske vojske, kakor tudi invalidom bivšim rezerv-\ rim oficirjem srbske in črnogorske vojske. Po tej uredbi imajo invalidi, bivši aktivni oficirji srbske in črnogorske vojske prejemati: polkovnik do 2000, podpolkovnik do 1400, major do 1350, kapetan I. kl. do 1050, II. kl. do 1000, poročnik do 550 in podporočnik do 700 posebne doklade v taki višini, da nii-hovi dohodki niso večji od celokupnih dohodkov njihovih aktivnih tovarišev.
Na ozemlju kraljevine Srbije in črnegore bivajoče rodbine padlih oficirjev in vojaških uradnikov prejmejo podporo v znesku 2000 Din. Ta podpora se iznlača v dveh obrokih, en obrok pred Božičem in drugi pred Veliko-nočjo 1925.
Izplačila ima izvršiti minister za socijalno politiko iz zneska 100 milijonov dinarjev, ki je bil dan invalidskemu fondu na razpolago.
Uredba dalje določa, da se ta izplačila imajo izvršiti mesečno, razun one rlede podpore vojnim sirotam.
Finančni minister je ukrenil vse potrebno, da lahko invalidi že z današnjim dnem dvignejo prlstoječe jim dodatke. Finančni minister dr. Milan Sto-jad?"ovič je preskrbe! za vse, da je izplačilo tega dodatka invalidom zasigu-rano.
Polemika zunaniefm ministra proti Davidoviću.
— Beograd. 30. decembra. flnO Kakor smo že včeraj javili, so se sestali v Beogra« dj voditelji opozicijonalnera bloka. Na tem sestanku so največ razpravljali o runanji politiki. Izdan jc bil nekak komunike in interpelacija na vlado radi sporazuma z Ita* lijo, radi formiranja skupne protiboljševiSke fronte in radi peseta bolgarskega ministr* s're^a predsednika Cankova v Beogradu. — Vodja demokratov Ljuba Davidović je med drvgim tudi na svojem nedeljskem shodu v hotelu »Bnstol« ostro napadal zunanjo po* litiko dr. Ninčića ter je njemu med drgim očital, da jc šel v inozemstvo, da dobi od zaveznikov dovoljenje za preganjanje vladi neljubih strank. (?)
Zunanji minister danes v »Vremenu« obširno odgovarja Ljubi Davidoviću ter ga opozarja na gola dejstva. Potoval je res v inozemstvo, potoval pa jc tudi Stjepan Ra* dić. ki je iskal v inozemstvu političnih za* veznikov edino s tem namenom, da poruši našo državo. Radić je pri tej priliki obre* koval Srbe kot lopove, razbojnike, morilce in krvoloke. Radić je dobil podporo samo v Moskvi pri III. internacijonali. Oficijelni zastopniki III. internacijonale so Radiću, kakor je sam zatrjeval, obljubili, da ga pod« pro v njegovi notranii borbi proti naši drža* vi. Ali tega g. Davidović ne ve?
Kar sc tiče poseta g. Cankova, konsta* tira zunanji minister, da ni res, da bi naša vlada pozvala ministrskega predsednika Cankova v Beograd. Bolgarska vlada sama jc izrazila željo za ta poset. Zunanji mini« ster je imel v inozemstvu priliko slišati, da bi tak poset bolgarskega ministrskega pred* sednika napravil dober vtis. Prispeval bi k ohranitvi miru in dobrih sosednih odnosa« jcv. V ostalem z g. Cankovom ni bilo ntka« kih daljših pogajanj. Na žalost obstoja Sc vedno atmosfera nezaupanja.
Zunanji minister dalje odločno zavrača Davidovićevo očitanje, da ima sedanja vla« da zveze s prijatelji in pristaši Aleksandro* I va in Protogerova. Pač pa se je s takimi zvezami hvalil Davidovićev prijatelj St je«* pan Radić.
izjalovljena klerikalna špekulacija.
— Beograd, 30. decembra. (Izv.) Vlada je v podrobnostih pregledala delo državnega odbora, katerega seje so odgođene do 12. januarja 1925. Konstatirano je, da sta podpredsednik MR5S dr. Vladimir Maček in klerikalni po-
slanec dr. H o h n j e c njima odkazano delo pri državnem odboru rešila zelo pristransko in na rafiniran način. Ugotovljeno je, da so za predsednike volilnih odborov po predlogu dr. Mačka in dr. tlohnjeca bili določeni ljudje, ki niso niti 21 let stari, dalje osebe, ki so že davno umrle, kakor tudi osebe, ki niso sposobne za tako mesto. Tudi določitev volišč od strani dr. Hohnjeca in dr. Mačka je bila preračunana v strankarske špekulacije. Določena so kot volišča mesta, kjer sploh ni mogoče volitev izvesti. Elaborati dr. Hoh-: njeca in dr. Mačka se uničijo.
STJEPAN RADIĆ IN HL INTERNACIJONALA.
— Beograd, 30. decembra. (Izv.) Današnja »Politika« priobčuje na uvodnem mestu znnimiv Članek svojega so-trudnika in ruskega publicista K j u š" i -n a, bivšega urednika petrogradskega »Novega Vremena*. Članek razpravlja o vstopu HRSS v III. internacijona-lo. Naglasa, da HRSS opravičuje ta korak na ta način, da je s tem prišla v stike z ruskim kmetskim narodom. Članek konstatira, da ruski seljak nima ni-kakih zvez s III. internaciionalo, ruski seljak bojkotira vse, kar je komunističnega, tudi II!. internaciionalo in je torej jasno tudi, da je Stjepan Radi* v zvezi z boljševiki.
Borzna poročila.
Dinar v Curihu 7.80. Ljubljanska borza.
LESNI TRG Remeljni 30/60, 60/60, 35/7U. 7iV70 40/80, 80/80, frco Podbrdo: denar 600, blago 615; deske 20, 25. 30 mm, monte. frco mcia*. denar 590, blago 610: hrastovi fmi 5, 6, 7. *, 9, Ia, frco meja: denar 1440*. brusni les. po urancah Ljubljanske borze, irco nakladna pc?tala, 2 vagona: denar 220, blago 225, zaključek 220; oslje I.. vilano. frco Podbrdo; derar 121, blago J23.
ŽITNI TRG. Pšenica, domača, fco. Ljubliana. denar 445; pšenica, bačka, par. Ljubljana, blago 495; oves bačlci. fco. Ljubljana, blago 365; koruza, nova, umetno sušena, def., fco. dom Ljubljana, blago 255; koruza, nova. fco. bao* ka postaja, gar., blago 200; fižol, ribničan, b,n, čiščen, fco. Postojna, trans., blago 485: fižol, prepcličar, b/n. čiščen. fco. Postojna, trans., blago 565; fižol, mandalon. b/n, či< Ščen, fco. Postojna, trans., denar 450, blago 4S0; laneno seme, fco. Ljubljana, denar 700; otrobi, pšenični, srednje debeli, fco. gor. postaja, blago 225; krompir, roža iu beli, fco. nakladalna postaja, denar \35.
EFEKTI.
23^% drž. renta za vojno škodo —.—, 7% invest. pos. iz I. 1921. 65, Celjska pos. d. d. 210—218. Ljubljanska kreditna banka 224, Merkantilna banka 124—130. Strojne tov. in livarne 130—138, Trboveljska prem dr. 425, Združene papirnice 120, Split cement Portland 1390—1410, kom. zad. dež.
bke. 90.
Zagrebška borza*
Dne 30. decembra. — Sprejeto ob 73.
Devize: Curih 12.65—12.75: Praga 196.65—199.65. Pariz 3.50—3.55. London 307.65—310.65, Trst 2.73—2.76. Dunaj 0.091 do 0.093.
Efekti. 7% invest. pos. 1921. 65, — 2K% drž. renta za rat. štetu 124.50—125^0 Ljubljanska kreditna 223—225. Centralna tanka 29—30. Hrv. esk. bka. 113.50—115, Kreditna banka Zgb.114. Hipotek, banka 60—61.50, Jugobanka 104—.105, Praštediona 890—900, Slavenska banka 100—120, Eksploatacija 75—77.50, Drava d. d. Osijek 200, šećerana, Osijek 750—770. Isis d. d. 65—o7 Nihag 42—45, Gutman 700—720, Slaveks 215, Slavonija 67.75—68, Strojne tov. 135— 140, Trboveljska 410—415. Union, paromlin 545, Vevče 120—122.
Inozemske borze.
— Curih. 30. dec. Današnja borza: Beograd 7.80. Pariz 27.80, London 34.33, Newyork 3.14. Milan 21.68, Berlin 1.283, Praga 15.575, Dunaj 0.00724.
— Trst, 30. dec. Predborza: Beograd 36.30—36.40, London 112.25, Pariz 127-25—. 127.75, Newyork 23.62—2367. Čarih 461— 463, Praga 71—71.50, Dunaj 0.00715.
— Dunaj, 29. dec Devize: Beograd 1070—1083. London 3^5.000—336.000, MIlan 3004—3016, Newyork 70.935—71.185, Pttrte 3837—3853, Praga 2147—2157, Curili 13.795 —13.845. Valute: dolar 70.460—70.860, dftiar 1077—1083, čeSka krona 2130—2146, \\r% 2990—3010. - ^
»SLOVENSKI NAHOD« dar 31 decembra m*.
«tcv. 29>
AMERIKA Uf KOLNSKO VPRAŠANJE.
— WasMagtoe, 29. dec. (lev.) Kakor »United Esprest« is zanesljivega vira javna, sta poslanih Herrlck m polkovnik Lo-ogan dobila nateg zavetnike na to opozoriti, da uspehi Dawesovega načrta v marsičem odviae od mirne relitve kolnskega vprašanja.
POTRES NA JAPONSKEM.
— vVaaMngion, 20. dec Potresni aparati univerze v Qeorgetowmi so sooči ob 1S.0S zaznamovali BSočan potresni sunek. Potres je traja! do 20. Računajo, da je središče tega potresa ndća'Jeno okoH 6.U0O milj in najbrže na Japonskem.
TRGOVINSKA POGAJANJA MED FRANCIJO IN NEMČIJO
— Pariz. 30. dec. (Izv.) Nemška delegacija le prispeta v Pariz, da nadaljuje posvetovanja, ki so bi'a pred koMCniad prazniki prekinjena. Prancnska in* netnJka delegacija se sestaneta že jutri aa posvetovanje. Vodilni fcroal Francije ne prikrivajo bojazni, da se trgovinska pogajanja g Nemčijo ne bodo nspelno končate. Nekateri !i-s i opozarjajo na dve okolnosti: t.) na težavnost rešitve krnskega vpraianja m 2. na Se obstoječo krizo nemške vlade. Ntrmcl bodo skušali k"'nsko vprašanje porabiti za to. d j- prekinejo trgovinska pogajanja.
—' »S#koI I.« Na naSem večeru v Mestnem domu poje fcarkonist g. Joža Pavlic: Fr. Vilharl tvega »Mornarja« in Gerbičevo •poide m na prejo«. Spremlja g. prnt dr. Kozina. Bratsko članstvo m naše prijatelje ponovno vabimo na silvcs.rovanje. — Zdravo! 753'n
Zadnja pot Viktorja Parme.
Včer*i ponoMn« oh 15. «n dvi>. nfli pogrebci na javnem kolodvoru krsto s skladateljem Viktorjem Parmo m Jo naložili na mrtvaški voz.
Na kolodvoru so ie poprej znoeli pevci Zveze slovenskih zborov pod vodstvom dirigenta g. Zorka Prelovca Pavčičevo »Narodno nagrobnico«, na* kar je zaigrala godba dravske divizijske oblasti otožno »Vigrcd se povrne«. S ko'odvora je krenil sprevod proti Dunajski cesti do kavarne Evropa, kjer |€ zavil po Gosposvetski na Bieiwuso vo' certo, n od ?rrn m'*rm nj---*-.^., tfoma pred opcrro gTedaltfčc, kier fc sprevod obstal. Tedaj so zasvirale fanfare g'edalKkega orkestra Ravnfrovc žalost in ke.
S s črnim t u lom ovite govorniške tribune *1lteiH*narfl ~. |9t ■«j H u-bad veTfkemu rnkrjn'ku v s'ovo:
Pragi prijatni? NTric^kovrno se poslavljaš od nas. Ti, ki si bit v z"dn?<h desetletjih eden najpVc?ovi+ej*ili *.'oven«>?fi skladateljev. Tvoje ime Jc sieer Kafrtonsko. a Tvoja duša Je slovanska. Odkar si Izrekel v |i'pMiiim>ii*ffl ♦»"vno'k"- "c" ** -n*kd?f premagani!« — tn »S-M s- tmravi* ceno branijo* — In si ril rad« t^h t>-s<*df preganjan, smn Te tem boli vzljubili In tem visie sportova 'I!
Bfl si velfk HubitelJ glasbe In glasbenflc
Tebi vse — Tvnje zavetle, Tvoia utehi, Tvole v*s*i|e. Tvoje hrepenenje. Tvoje Jivljenle! NH si *bfel od mi-rt-sti da starosti, do zadni'h dni pred smrtjo.
Oral si ledino slovrnskr d-am^^e glasbene literature. Tvoje slovenske izviraj«" r-^CT^    -'Vb,   r"t"<-*   rc'N^'«       . t*<-^-r,H•• »f
rStara pesem« in »71»toro<r« ter ncV-tere operete izvajale so se pri Slovencih Hrvatih in Čehih z uspehom, ogledom In ras jo. TI si bil med prvimi, ki so zlaga*! s'nven-ske izvirne opere. To Je historično deis*vo. Tvoja dela, vesela in r-*na. zavz*maro e>s*na mesta v slovenski glasbeni lit era-rorL
Tvoja korrFnik* »Mladi voi-Vi,. Je r-opulemeJSa sVadba te vrste. Dosegla le kot taka evropsko vrednost in se Je neštetokrat izvajala v vseh državah Evrope In v Severni Ameriki.
Kjerkoli si službeno bival, si vzbujal v ljudstvu veselje in vnemo za glasM, ustanavlja! si orkestre vodil Jih sam in prlre-ial dobrodelne koncerte — teko v Kr rtu. Kamniku in v Krškem. Požrtvovalen si bil v svojem glasbenem delovanju brez primere.
Hvaležno Ti Je ostalo slovensko ljudstvo, prikupil si se mu izredno.
Globoko razžalostil si naša srca, ko nd-hajaš od nas v Jasno večnost. Bil si mož, ki ni imel sovražnika, ki ni poznal ne mržnje, ne zavisti, duša brez zlobe in brez hinavsčine zlat značaj — blažen v veselosti in dobroti.
Proslavil si svoie ime. proslavil pa tudi narod, iz katerega si izšel m za čigar kulturno povzdigo si z mladenf*ko navdušenostjo deloval do zadnjega diha.
Poslavljam se od Tebe, mili prijatelj, * težkim srcem, s solzami v očeh. Ohranili TI bomo hvaležnost, izvajali bomo Tvoja dela. Blag In večen spomin Tebi, mili brat, Viktor Parma.
Imenom Udruženja gled. igralcev Je govoril g. Julii Betetto, član ljubljanske kr. opere.
Ne boS prorok v domovini! Ta prislo-vtem se le prevečkrat uresniči. Najkrutcje
Jo izvaja vsakdanjost ravno napram kulturnim delavcem Napram onim, ki žrtva-Jejo v plemenitem not^ntu po nrpredka svojemu rodu vse: mlndnsr, zdrpvj? in dostikrat tudi srečo. Kadar pa lih sprejme v svoje naročje vsevečna mati — zemlja, se spomnijo poprej hladne množice src, katerim je preminn'i pjonlr kulturnega napredka skozi leta, di d?setletj3 ozn?n»e-vrs svoj ev*>agc'i)v da Je pok'fcral Vsemogočni k sebi filoveka, ki je v svojem umetniškem udcistvov^nju s dil ml: dike* ki so Id b~do rodile zdrav sr.d.
K veftienni počitku spremljamo danes Viktorja Parmo.
Ni praviTa brci lrj?m'*! Pnrma Je bil lzjcmr». Za svoj trud Je na*d že prrd M priznanje. Ne mislim samo primanja s*ro-kovrj-kov, ki ni vedno nepris*ransk«x Kar }~ veliko večje vrednrs'U to is p'lznanje naroda. Sporriniam sc J<. bro čaSOV, kft Sem prepeval v slovenskem TaW?Tv m hramu njegove kompr^lcije. P s~i, otCutcne v narodnem duhu! Iz srca mi fc prise! nlih me-Irs Jn naSrt je tudi \s~l-i pot v src-« po-»"usalcev. Bros vsega l-hko tr^Im. da so bile tisMb dob n^ecove kompozicije najpopularnejše v vsei Sloveniji.
Kot izvpj?Joči mrotnik In član slovenske opere, kateri je Viktor Parmi v najtežjih časih nien^gi počekta pomau^l ora'i ledino, sc pos'av^jrm s tugo v srcu od nre-rano umrlega. V im^nu ce'ok^pn ":a čl n-s*va n^rodne^a gledišča kličem blagopo-kojnemu sotrpinu v kulrumcm udejstvova-nju zadnje s'ovo. Spomin n°nl J^ za vedno vtišn^n v n-Aa srca. STava mu!
Za tem je §cl sprevod proti gliv-i poš*l H npzaj rn O^nV^'i c**-tj, Dalmatinovi u':c\ Krmpncke^a r'id, na Martinovo cesto in dalje proti Sv. Križu.
Prg^eba so *c udeležili krt zastoi-niki v'ade dvo". svetni1: Kremen-šck, Vesclln rfr. Sen ek o vIČ. Irle-srno občino 1'tib'jansko stn ^'»^♦opala Član rere^tsle-a svcAa r. Tos*o T u r V H Anton l.ikozar, dalje mag višji svetnik r. Fran O ovc kar, m zastopniki vojn?kib cblasM z g. g neradom Trinkovićem. V ža'nem sprevodu so bili tudi s'ladatelji Lajovic, gkerianc 'n Kimovec. Tud; pesnika Otona Zu^ančir-a smo r*>azili. V sorevodn Je sodelovala tudi železničar-ska godba.
Deževno vreme preprečilo, da "i bil sprevod tako reprezentančen, kot bi se spodobilo za tako zaslužnega po-koJnIVa.
Ob ogprfem grobu se Je zadr»JiVra4 pos!ovil od Viktorij Parme v fme^o pevcev g. Dražil, pred«ednflc »Slav-ca«, ki je poveličeval pokojnikove zasluge.
Sckclstvo.
— Sokolsko dm*4vo v "11 vasi
ima v nedeljo dne 11. Januarja 1925 ob 14. svoj rrdni občni zbor. Sckolsko dnrStvo v Otepanji vasi priredi v društveni telovadnici svoj »Silvestrov večer«. Ri»zen telovadnih točk, ki Jih Jzvalrjo člani druStva, se vprlzori tudi veseloigra enodej-mka ljubosumnost In burki enodejankl V Ječi In Bratranec. Začetek ob 20, url 742'n
— Redni občni zbor telovadnega društva Sokol v Ribnici se vrsi dne ft. Januarja z obf^Jnim dnevnim redom ob 2. popoldne pri Cenetu. 743/n
Pclitičns vesti.
= LJubtjcnski rmdikeli. Iz radikaf* krofov so nas naprosili, da ob j as vimo to*!c donošeno nam notico: Tisti, k* Se nimate strankinih legitimacij, pre* sVrbite se jih Se danes pri mestnih pod* oH borih, ker j'h rabite na zboru mest« nih radikalnih organizacij, ki sc vr5i danes ob 20. v Narodnem domu.
=se Dr. Pđvn'hrr kand!dTrc na svo'o pest v Lfub'fcn7! Fno£i ee jft vrJi'a <-eja davnega oH^ora radi'a'ne stranke za Ljubljano. Na se i se ie razpravljalo o vprašan; u, ka'cšno sta*i5je nni zavzame krajevna radika!na or^arrizacf^a napram sku^šči^^'cim vo'itvam v T,jub!ja^i. De* bat je bi'a rc'o burni. NeVaterj govor* niki so se Jzjavfl zn ^oja'en sVuy*cn na» ston s $am*>stoi'ro riemokra**"^© strr**» ko v Narodnem b'o'u v smisli pa'T^il p'avnc^a o'l^ora na^rv^o * rr^'^nSc s*ranT;c v Beo<Tra(*u, r1^ «i ro pobijaTi skupen r~*-o"> ter prcd'ann'1, naf ne •Vo^ c**-. Rr^'p'r'^r !'ct "nrr.os'ni^r. km*
f^'f^rf. Po^t'ana'i so, da so c^. Rarvnl* b^^'u zav naiPld ^ "°0T'i r,-ro^-,'h sotI« '>f>*OV v\ f*r v trm sT'**a-'u *w*i tfer'* l'C*ct nc postr\*'*r> $v<~*~''r> hrr^'^r'n,
r"ar*7*ci l o--rktno odče^o svefe ^s.*
^^*-"c zn ^r. Rmr' s <*c~   r ;e 1*"!e
T? "cei rma"a z-^-'niraor«. Večina čle* nov ffovnef"* ctdh^ra se f* i~re9-la ra "*»r^. -fr*-o P."v,rs 'ht '"Vrt hrn'J'(*~,itrcs. P-^^vc^"' ***^o, kai ro'c?e r" to i£ayrA rvfbor radi'cn'^e s*rs^ke v Peo*tr.*»f^u? Dvorr»J*no. da bi r~>'rno Irvi to fr^nder* sfvo. ki rn r"V*r?V» v L;u^^rni Pc*'"T> t'art~va sfzup'naf F«o ie «?o*ovo: Dr. &a\>r'l>ar r>~ tvore hrr^^^^rnti ho* rr^it *'crJs.<*?>t. r*"»sr«*oč s?^o 1'of ka^« rli^t ll^A-i^vić^KoroSčevega b*o!:a, t. j. kter'kalrcv!
— KlorIV-lcI, Pre^marfo In ro-»pt*>t f^rs. Prrd rresecem. Vo je ?t**^nn Pa^'ć n*v*3vif <:vojo kandidaturo v S')-vcn;i< 5n nret*! z re^^^i^-ansico poplavo tVnVtiit»l. j« c? c; 0SfrO r^vrnM*> r>r»r,?ć?vo s~!°fko 'n sami &tm Ko-o^^c *e i7^rcrov^ri1 o n?varno«?ti 7a P-ck-mfi?. o snoven* VI »preoe,;,r:c:€ in o veT*k<^rvat*k! oMastnosti. Z^i s«\ da *2 sed'»i vs*^ ti npvam^ct za H^^-^-aVe s p-p^stol^im ra^prr'^m H°^S od-Mi>^T>iM jn (»j, hf\ v'ađi č^st't-^'a med prvimi ravno Vrr si se^ai radi
P-^l-mvria in rviCT»Mce 1«^T-o o^dnbne! OT na misli ie dalie: Rad;<* je sicer m§ in'a'ni. t^Vorekoč rolttvni na-sorotnik v Prekmurju in na Doi-ni-ckem, v bistvu pa je pomo^n^k, brez k"terena bodo spavale vse n-^e "n1* in vsi m§i vn\ r'ede c*>»^>'>ct?»^r»^, kler;k3in*» Slovence po ^rnfli, Zato je s*?daj ?T ^ Trt}-?0*^* m Padič^vo nevarnost Jn na Pn-^ča kM vo"tvon^ga «o«;nrott>'Va tor zatrepetala v kost? ra-fii r.«rir»^;0^<.?a ra^ce^a in raznpsta Hn?^! bo v bodo*-m nar'arr.^!! oopolnoma osamljena in to bodo Se grenke^- Violine za Vler'Vnine tigre!
= DavMnvlĆeve k-n-'ld-tnre za PeowML Olavni o^bor Daviđovićeve stranke je imel snoči seio. na kateri so b'TI post^^'tjeni Vandi^iti 7a mesto Bj-orrad. Za nosilca Tste je postaviicn Lfuba Davidović, za prve^a sre-skca km^ida^a Priderik P a v s t In za 11. Slavko D n V a n a r S^ia j" bila zelo burna in viharna, ravidovičevcl se vednn boli Jn bolj cepijo.
-=? Prfiod C-nkora v BukarerStn. Iz BukareSte javljajo, da je včeraj 29. t. m. orispe* bolgarski ministrski preJ-sednik C a n k o v v BukareSto. Na kolodvoru ga jc sprejel zunanji minister Duca. Danes odpotnje Cankov v Sirajo. kjer ga sprejme kralj v daljSi
avdijenci. Cankov se na(o vrne direktno v Sofijo.
=? Herriot In komunisti na Francoskem. Francosko časopisje živahno komentira zadnjo Herriotovo izjavo, ki jo jc podal zastopnikom tiska, zlasti njegove besede o tako imenovani komunistični nevarnosti. Listi »Ere Nouvcllcc, »Couvre«. »Ouoiidicn« se strinjajo s sodbo ministrskega predsednika, ća vlača energično zatre vsak poizkus, s katerim M se hotelo prevrniti javni red in najsi pride ta poizkus od katerekoli strani. Listi desnice niso zadovoljni s Herriotovo izjavo. Pišejo, da Hcrrot ne pozna druge opaznosti razen klerikalne, proti kateri nastopa kjerkoli more, medtem ko daje komunistom proste roke in hvaležno polje za delovanje. >Pctit PariMen« povVar-ja. c*a je korrm'stiČna stranka v Fra*?-co7»h ni rakovi poti. Pred nekaj meseci je šf"la še 1C0 000 somiSHenikov, medtem ko je po zadnjem Izkazu le 60.000 članov. Kafve3 komunistov je v nariSk^m predmestju in v seniki pokra-jrm. »Matin« p'šc, (*a je pretirano po-roč'lo o kommTstl^ni nevarnosti v Parim nrovzročPo vznemirjenje v tnini. posebno v prrkomorsk:b deželah, kjer so se rosno bali za svoje sorodnike na Francoskem.
= Ne^č'jl nI mogoči zaupati. »Ma-t>« poroda. ?*\ oorojiio medzavezni-š'-e kont»-o'ne komisije opozarja na vsekako veliko važnost, da se na Nemcem mbaia še vomi materijal ter obrneš po7ornnct zaveznikov na vlo-ro. ki jo itrra neiicija in državna obramba, ^ije efektivno s*anjc preseda 100 000 mož Jn predstavlja elitni zbor. Vi je določen za vežbanie rekrutov. PoroCfo omema šc pos-bno dctovanlc vclikera gericr^meira štaba. »Mitm« prnomio'i da Angleži ne bodo izprar-r1? ic^'n-kc^ pacu r*ne 10. jan^ar«a 19?5, kiji h demrši nerr^kib velepo-r^nkov. Vsi l?sti Vrn^tatirajo edinost 7oveznri'ov v tem pogledu. »Journal« riŠ^, da se rnora sestaviti načrt in da se mora b^e+i tnd i^poln»evantem načrta. M bi bil v r-nči radikalno zatreti ^»-nc'liivost r^^^ke^a ro;b"tari7tr»a. »O^uvrc« konstatira, da bi bilo obžalovanja vredno, če bi Nemčija nrišla s n-otv^zo. da bi po^a^Sapi1* okimacije l-riir-V^ra r»asu irr»eio škodliiv vpliv na roottb1"k"n'-ko mfSfl^TiJe Nemčiie. Frnn-c"^ j? dokazala Nem^'ii svoto dobro vcii'o trtr ro vs"1 nravi"! prlčakuie, da bodo Merroi na kak r*»xin nokarnli, da vec'o c^n'tt dobro volio Franeije.
*%.^n/\v»T{. pmaUfriitl 'n
jSffnVo no shran-tl mr.
|rn *1m+ V«f»i r«Vr>^* r#>n*%
6S4S
fvrdka J. GOREČ
Psf«»i Lsblmslrt kreditni saftVt la 6os»etfttsiS 41
Hr?i pogoji 71 novo ponodbo z Grško.
Ker je juroslovcnska vlada nedavno odpovedala prijateljsko pogodbo z Grško, so se začela pogajanja za novo pogodbo. Naša vlada je pripravljena obnoviti pogodbo pod naslednjimi pogoji.
!. Priv;!*giJ za srbski Hflendarski samostan. Ta samostan na gori Atos je ogrožen, kakor vsi drugi sosedni samostani, ker mu hočejo odvzeti de! posestev za maloazijske begunce. Samostan je naprosil našo vlado, naj posreduje, in zdaj je to vprašanje v rokah diplomacije. Jugoslovenska vlada za-bteva. da ostane privilegij in imetje Hilendarskega samostana nedotakljivo.
2. Vprašanje jugoslovenske cone v Solunu. Odkar Ima Jugoslavija svojo
cono v solunskem pristanišču, skuša razširiti in utrditi svojo pozicijo na Egejskem morju. Med obema državama so nastale diference, ker Grška ne dovoli, da izpubi kcmrolo nad svojim ozemljem in da pride solunsko pristanišče pod jugosiovensko administracijo dočim stoji naša vlada na stališču, da ji je bila ta cona prepuščena brez kakršnegakoli pridržka in da grški uradniki nimajo pravice vmešavati se v našo acim;nistracijo te cone. Naša vlada zahteva, da se reši to vprašanje enkrat za vselej z novo konvencijo.
3. Polo?n? Jugoslovenov v grški Makcdon'Ji. Tudi glede te?a problema so nastale med obema državama diference. Grška vlada stoji na stališču, da moraio bit' erški državljani vsi oni prebivalci Mikedonrje, ki so sicer srbskega porekla, pa so rojeni na grškem ozemlju in imajo roditelje, ki bivajo stalno na OršVcm. Če zmaea naše stališče, se jueoslovenska manjšina v Makedoniji znatno pomnoži.
A. Vprnšanje železniške zveze Djevdielije-Snlun. To je najboli kočljiva to'ka. Jugoslavija je na tej progi nalbolj zainteresirana, ker veže nnša meio z F«rejskim moriem. torel našo cono v sr!rnsl*em pristan'šču s kralic-vmo. Večma aVcii te železnice Je v na-š'h rokab; pro?a jc tudi po<i nadzorstvom naše ndmfn^tracile. Grška vla-i*a bf ra^a preprečMa cventuelni konflikt na ta m^in. da odkupi to rro^o. JufPOafaviJa ra zabteva. da Grška odreče pravice do odkupa hi definitivno prizna fnančno ooerac^jo. ki da»e naši upravi vse pravice do te železnice.
Julijska Krajina.
— Po I e^'nni p-"H*li med Jucrosto-'•eni v Jrlilski Kra»'ni ie bilo za božične praTvke silno živahno. Povsodi so priredili božirna drevesca 'n preskrbeli mnoero daril za otroke. K božlčnicam so prihajali ra7ni itartanski go<:nodje in gosoe. zastopniki oblasti, v Vipavi jc prišel k Lejrini bo^mici sam predsednik društva dr. Petronio iz Trsta. Otroci so morali deklamirati italijansko in se zahvaliti za skrb. katero ima Le-ra ž ni'mi. Italijanski dnevniki prina-šaio polno popisov takih božičnic in vsi naglašajo. kako uspešno deluie Lega med drugorodci. Tako se izrablja v Ju-l»jski Kraiini lAo Rožič v raznnrodoval-ne namene. Mnogo pa d£ misliti vendar le okolnost, da slovenski starši v taki mori izročim svoje malčke razr^a-rodovalmm azilom!
— V Vo!o5kem župnikule Slovenec Brumen. Mož se ravna popolnomi po volji fašistov, zato pa ie vrgel hrvatski Jrzlk li cerkve. Domačini be£e iz cerkve, o Brum-nu pa se Cule, da bo imenovan za kanonika v Trstu!
— »Slovenski kvartci* (Banovec. Pečenko, Završrn. Zupnn) priredi v dneh od 3. do 6. januarja 1°ZS na Oori^kem štiri koncerte. Poje v Oorici, Ajdovščini, Tolmina in Idriji. 751/n
— Sveti di»n na vo.lnlh nokopallSčIli.
Šolski nadzornik C!. Menon v Oorici in skupina dam so priredili na Sveti dan popoldne na vojnih pokopališčih v Oorici, Solkanu, Krombergu. Oslavju, Podpori, Pev-mi, Šempetru in Ločniku svečanosti, tekom katerih so bila prižgana božična drevesca, motili so In peli patriotične pesmi. Sodelovali so šolski otroci.
— Pijanih o«eb ne sprejemajo v tržaško bolnico. V ulici CMozza v Trstu sta našla zvečer dva orožnika na tleh ležečo neko žensko. Dvignila sta jo in izpraševala, ali odgovorila je nekaj nerazumljivega po nemško. Bila je popolnoma pijana in ni mogla stati na nogah. Prenesli so io potem v bolnico kjer so jej nudi'i nekaj pomoči, ail k sebi ni prišla. V bo'nico je pa niso hoteli vzeti, sklicujoč se na nove dispozicije zavoda, na kar so posadili pijanko na klop v vrtu In je tam ostala v mrzli noči. Bat človekoljubno to ni.
Ed. Rlce Burroughs:
42
„ Tarzane o sin".
Končno je nekemu ogromnemu črnca Iztrgal Mj, s katerim ga je ta hotel udariti. Crnci so doživljali strašne trenotke. Sedaj se je pokazalo, kaka sila je v tem urnem, mišičastem telesu belega moža z gladko rjavo kožo. Navalil je na nje • tako silo in urnostjo, kakor razdivjani slon. Divjal je med njimi in usmrtil vsakega, ki je imel drznost se mu braniti. Bilo je jasno, da tako uniči vse prebivalstvo vasi, da dobi svojo drago M?riem.
Toda stari Povudvo ni imel namena dati iz rok odkupnine, katero naj bi dobil za dekle "d arabskega poglavarja. Spoznal je, da slabost njegovih bojevnikov leži v tem, da se Koraku po-samno stavijo v bran in tako podlegajo njegovi sili. Zato je zbrrl vse svoje bojevnike v močno strnjeno vrsto in jih postavil okoli dekleta in jim za-ukazal. da stm*<mo odbijajo vse napade strašnega belega moža. Korak je z žl*avo vztrnhostjo napadal to utrdbo človeSkh teles, ki je bila od vs h strani oborožena s kopji. Vsak napad je bil odbit, dostikrat je bil celo težie ranjen, da ja bil končno prisilen napalati previdnejše. Od glave do pete Je bil ves v krvi in radi izgube krvi tako! osamljen, da je pr*~l do prepričanja, da se tam ne bo nikdar polastit Meriem. |
V glavi se mu j^ norod»ra nova misel. Za-kftcai je na deklico, ki je zopet prišla k zavesti:
»Korak odhaja, toda K^rak zonet pride In Te osvobodi. Na svidenj?, MericmN
»Na svidenje,« je odgovorila deklica, »Meriem Te čaka. da prideš.«
Kakor blisk jc so'ezal na drevo, dri te*?a Črnci niso mogli preprečiti. Dež puščic in kopij se je vsul za njim. Korak jim je odgovarjal z g'asom posmeha, ki se je polagoma izgubljal v temi džungle.
POGLAVJE XTTL Prodana za sužnjo.
Meriem so ponovno zvezali in kočo, v kateri je bivala, močno zastranili. Tako je minila noč in prišel dan, ne da bi se Korak vrnil. Toda Meriem je zaupala njegovim besedam m ni dvom la. da se vrne m jo osvobodi iz ujetništva. Meriem je bila trdno prepričana, da se Koraku vse posreči. On je bil za njo ves svet. On je b*l najmflefši. naj-silnejši in tudi najlepši, kar je videla v tej divji okolici. Njegovo junnštvo je bilo čudežno in Meriem ga je obolevala.
Potrpežljivo je ležala, čakala In sanjata o njem. Primerjala ga je s svojim sedanjim poglavarjem m pri misli na tera mračnega m zlobnica Arabca se je stresla. Niti divji, surovi črnci niso bili tako okrutni, kakor on. Njih jezika nI razumela, zato ji tli bilo jasno, kal z njo nameravajn Hi zakaj so jo pravzaorav vklenili. Znano Ji Je bilo. da so Intdožrci m da so že zaužili belokofea, katerega so ajell. Prepričan* j* bila. da tudi z nio store isto. Med tem pa Je minilo .že mnogo dni in ničesar ae ji ie ni zgodilo. Ni M bilo znano, da je
v oddaljeno naselbino bil odposlan sel, ki naj se s ooglavarjcm pogaja glede cdkupn'ne. Tudi ji n! bilo znano, da ta sel ni nikdar prišel na kraj svojega poslanstva. Srečal je nosače Jenssena in Malbibna in ker je bilo zelo zgovoren, je izdal sv o-je poslanstvo in namen svojega potovanja. Ti so seveda to vest takoi sporočili svoi?m gospodarjem in posledica tega je bila. da mu je iz taborišča neposredno sledil neki možki pod pretvezo, da gre na lov. Kmalu na to se je slšal v džungli strel in sel se je s prestreljeno glavo zgrudil na tla, da n?kd3r več ne vstane.
Cez nekaj časa se je Malbihn vrnil v *abori. šče, kjer je zelo glasno in ponovno prioovedoval, da je streljal no krasnem in velikem jelenu, da pa ga ni zadel. Obema Švedoma je bilo namreč znano, da ju njih spremljevalci sovražno m da bi vsako sovražno dejanje, izvršeno na ljudeh Kovndve. ob prvi priliki izdali prebrisanemu poglavarju, ki je razpolagal z znatnim številom bojevnikov. — Šveda sama pa nista bila dosti močna in oborožena, da bi se mogla braniti proti črnemu poglavarju. Zanesljivih bojevnikov pa tudi nista imela.
Temu dorodku je takoj nato sledil boi s šim-patrzi tn s čudnim gozdnim divjakom, ki se je pridružil iimpenzom, da se bojuje proti ljudem. Samo s pravočasnim begom in s tem, da Šveda nista štedila s svin-em in smodnikom, sta razgnala razdražene opice. Tudi pozneje je b;lo njih taborišče cel* dneve in noči ogroževano od čred Š?m-pajizov, ki so vedno znova in znova rosknSali napasti onega, ki je hotel odpeljati njih kralja.
S puško v rokah sta Šveda odbijala napade, ki samo zaradi tega niso imeli zaželjenera uspeha, ker jim je manjkalo dobrega vodstva. Včasih sta si Šveda domišljala, da sta med šimpanzi zagledala telo divjega gozdnega moža. ki je imel gladko in belo kožo, kakor P.vropci. Pri misli nanj so se jim lasje ježili in obšla jih je groza. Želela sta. da bi se jima nudila prilika ga ustreliti. Smatrala sta, da je bil edino on vzrok, da nista v posesti krasnega eksemplarja šimpanza.
»Ta mladenič, mislim, da je oni, na katerega smo pred letom dni streljali v gozdu, ko smo bežali pred maščevanjem starega arabskega poglavarja,« je pravil Malbibn. »Sedaj pa ga je spremljala, v kolikor se spominjam, gorila. Ali si ga dobro pogledal, Jenssen?«
»Da,« je odgovoril Jenssen,« saj ni bil niti 10 korakov od mene, ko sem streb'al po njem. Še sedaj se Čudim, da ga nisem zadel. Videti je, kakor inteligenten Pvropec in je še zelo m'ad. Skoro deček, bi rekel. Njegova zunanjost je prikupliiva. v* potezah njegovega obraza ni videti omejenosti aH degeneracije, kakor je to navadno pri zblaznelih ljudeh, ki uidejo v gozdove in živć zanemarjeno in bedno. Ne — ta mladenič se znatno razlikuje od ljudi te vrste. Je to posebna izjema. Ta mož more biti človeku dejansko nevaren. Kakor bi po njem rad streljal, vendar raje vidim, da se rpl>i ne prikaže. Ako bi on vodil napad teh razdraženih opic, ne dam niti jrroša več za naše življenje, ako bi se nama ne posrečilo ga takoi pri prvem napadu ustreliti«
štev. 297.
Dnevne vesti.
•SLOVANSKI  NAROD« dne 31. decembra 1*24
Stran 3.
V Lmbuant dne,
Malik Radićevih Hrvatov.
Pokojna A/stro-Ogrska ni oia napram Srbiji nikc!ar prijateljsko razpoložena, celo takrat ne, ko je sedel na srbskem prestolu njen eksponent Milan Obrenovič.
Je pač instinktivno čutila, da je Srbija, naj bo na prestolu ta ali oni vladar, vendarle predstraža Slovan-stva in da je kot taka nevarna največji {Tačlteljicl slovanskih narodov — habsburški monarhiji. Za to so vsi av. str:jski državniki od trenotka, ko se je pojavil na slovanskem jugu jugoslovanski pokrei, sanjali samo o tem, ka ko bi to opasrc Srbijo za vedno izbrisali z zemeljske karte.
V devetdesetih letih preteklega -tcletja ko ]c bi! jugoslovenski pokret še \ povojih b je bila srbska kraljevi .'•a v^led težkih notranjih borb, povzrci ćcr.ih po Obrenovićih, razorana »o i a zunaj silno oslabljena, so avstrijski državniki že snovali načrte, da bi s svoio armado vkorakali v Srbijo, napravili konce njeni neodvisnosti ter spremenili to slovanske državico v avstrijsko satrr.pijo.
Ta r.ačrt ie predčasno prišel v javnost in poslanec Bianchini je izvedel, da namerava avstrijska vojna upra"\ a za zasnovano okupacijo Srbije v prvi vrsti porabiti — pač po geslu sdivide et impera« — 13. armadni zbor, ki so ga po pretežni veČini tvorili hrvatski vojaki. Bilo je to leta 1894. Bianchini je z ozirom na to vložil v parlamentu ostro interpelacijo, v kateri je z največjo odločnostjo protestiral proti nameravani razdelitvi Srbije, oziroma proti vmešavanju Avstrije v njene notranje razmere in proti projektirani vporabi hrvatskih vojakov za te načrte.
Ta interpelacija je avstrijske vladne kroge, ker jim ie pač prekrivala račune, seveda silno ozlovoliila. Posebno pa je bil ogorčen cesar Fran Josip, ki je bil takrat na letovišču na francoski Rivieri, čim je izvedel za B;ancbinije-vo interpelacijo, je poslal iz Cap Martina ministrskemu predsedniku \Vin-disch^raetzu to-le brzojavko:
»Nadejam se, da bo odgovor na Bianch*n\ievo Interpelacijo radi mobilizacijskih vesti proti Srbiil oster in da boste zlasti primemo ožigosali Izraz »hrvatske čete«.
prana Josipa je zlasti zbodel izraz * hrvatske čete« in po njegovem ukazu je na to Windischgraetz v svojem odgovoru na interpelacijo predvsem ugotovil, da »hrvatske čete« sploh ne eksi-stim.io, ker obstoja samo ena enotna avstro-ogrska ?.rmada.
Ta dogodek kaže Frana Josipa, ki ga nekateri hrvatski listi še danes predstavljajo kot posebnega prijatelja Hrvatov in njihovih stremljenj, v uprav bengalični luči. Kakšen prijatelj hrvatskega naroda je to bil. ki ga je spravil iz ravnotežja že nedolžni izraz »hrvatske čete«?!
Jn tega moža so gotovi Hrvati častili kot polboga in Stjepan Radić, ta republikanec po milosti božji, mu je pel himne!
»Kak* strašna pač slepota je Človeka!«
*  ★ ★
£<ubl<'anslci Sokol
priredi Silvestrov večer v telovadnici Narodnecra doma.
Vstopnina deset dinar ev.
7903
— Državne štipendije za praktično pedagogiko. Glavni odbor Učiteljskega udruženja je sklenil na zadnji seji. da naprosi prosvetnega ministra za posebne štipendije za praktično pedagogiko. Studente za praktično pedagogiko naj bi prosvetni minister določeval skupno z Učiteljskim udruženjem. Odbor predlaga 40 do 50 takih res koristnih Štipendij.
— Vprašanje splošnega uradniškega kongresa v Ljubljani. Na zadnji svoji seji je glavni odbor činovniškega saveza sklepal o vprašanju splošnega uradniškega kongresa, ki se naj vrši L 1925 v Ljubljani. Neki odborniki so predlagali mesec aoril kot najprimernejši čas kongresa, ker bi si kongresi-sti lahko ogledali tudi pokrajinsko Slovenko. Drugi so zopet zahtevali skorajšnje sklicanje kongresa v smislu prejšnih sklepov ter radi neodložljivih uradniških interesov. Zdi se, da se bo kongres vršil še pred aprilom.
— Danes prilagamo vsem cenj. naročnikom položnice v svrho obnovitve naročnine za leto 1925.
— Izprememba glede brzojavnih Is te*
lefonskih Jamčevln. Ministrstvo )e izdalo z odlokom št 72.485 z dne 2. dec 1924 naredbo, s katero se bistveno izpreminja poslovanje s telefonskimi depoziti (dosedanjimi jamčevinami), ki velja obenem tudi za poslovanje z brzojavnimi depoziti, to je depozite za oddajo brzojavk na mesečni kredit Ta naredba, ki stopi v veljavo dne 1. januarja 1925, se glasi v celoti tako-le: Na osnovi pravilnika o denarnem poslo-
30 decembra 1924.
vanju pri poštah, telegrafih hi telefonih in v sporazumu s strokovnim svetom se odreja, da morajo vsi telefonski naročniki, ki imajo pogovore s svojih naročniških telefonov, poprej plačati v telefonsko blagajno jamčevino (depozit) v znesku, ki nora zadostovati za pogovore enega Meseca. To velja od 1. januarja 1925 tudi za vse državne oblasti. Ako bi državne oblasti ne hotele ali ne mogle plačati potrebnega zneska za telefonske pogovore na kredit, bodo morale vsak prijavljeni medkrajevni telefonski pogovor plačati ondotni pošti, telegrafu in telefonu naprej, ker bi se jim sicer brez naprej plačane predpisane pristojbine ne dala telefonska zveza.
— Za popravo pri prevedbi prikrajšanih železničarjev je brzojavno interveniral g. dr. Niko 2 u p a n i Ć pri železniškem ministru Andri Staniču in predsedniku ministrskega sveta Nikoli Pašiću in zahteval takojšnjo odpomoč.
— Izplačilo uradniške razlike. Na s nočni seji ministrskega sveta se je razpravljalo tudi vprašanje izplačila razlike med starimi in novimi uradniškimi prejemki. Ministrski svet je ugotovil, da se morajo te razlike izplačati v smislu člena 249 uradniškega zakona. Pin. minister ie pooblaščen, da prouči fin. efekt akcije, da se čimpreje uradnikom ta razlika izplača.
— Kredit za državne bolnice. Ministrski svet je odobril izreden kredit za popravila v državnih bolnicah v znesku 5 milijonov dinarjev.
— Mednarodni profesorski kongres. Ministrski svet je sklenil, da se naša država udeleži mednarodnega profesorskega kongresa. V ta namen Je določen kredit 500.000 dinarjev.
— Popis živine hi perutnine m čebel-nlh panjev. V smisla razpisa velikega župana ljubljanske oblasti z dne 6. dec. 1924, Št. 30.408, se imajo v ljubljanskem mestnem okrožju v statistične svrhe popisati s stanjem 1. januarja 1925 konji, osli, mezgi, mule, goveda, prašiči, ovce, koze. perutnma (kokoši, race, gosi, purani) ter čebelni panji. Popisovanje na ljubljanskem Barju do mitnice na Ižanski cesti in pa v okrožju Spč Slške, se bo vršilo v času od 2, do vštetega 10. Januarja 1925 od hiše do hiše. V mestu bivajoči lastniki navedenih živali se pa pozivajo, da jih priglase v mestnem gospodarskem uradu (Mestni trg 27./L, soba št 12) med običajnimi uradnimi urami in sicer najkasneje do vštetega 10. januarja 1925. Proti vsem onim, ki bi ne storili svojo dolžnost in se pravočasno ne odzvali temu pozivu, bo mestni magistrat primoran uvcs.i kazensko postopanje v smislu obstoječih predpisov.
— Stanovanje pod milim nebom ima neka gospa v Mostah že od 16. t. m. Siroto je županstvo deložiralo In zdaj so vse njene prošnje zaman. Kakor smo Informirani, ima g. OraŽem na razpolago prazno stanovanje .a se županstvo navzlic temu ne pobriga, da bi spravilo dcložirano gospo pod streho. Kje je stanovanjska oblast, da napravi red?
— Poziv trgovcem. Industrijalcem In obrtnikom! Nekateri šefi še do danes ne vedo, da se nastavliencem kot novoletno nagrado izplača 13 mesec. Da je to istina, kažejo davčne pole, na katerih je razvidno, da davkarija smatra, da se šefi teh pravil držijo. Prizadeti. 748/n
— Pevski zbor Narodne Čitalnice v Šiški poživlja vse pevce in pevke, da prijavijo svoj pristop k nanovo v mešani pevski zbor razširjeni dosedanji moški pevski zbor. Prijave sprejema tajnik Pavel Herbst, Celovška c. 61. Odbor. 741/n
— Redni občni zbor Narodne Čitalnice v Sp. Slški se vrši na praznik dne 6. januarja 1925 ob 2. popoldne v društvenih prostorih. Odbor. 740/n
— Samostojna vas Rožna dolina. Županstvo občine Vič naznanja javnosti, da se prične s 1. januarjem 1925 izvajati naredba velikega župana ljubljanske oblasti z dne 23. oktobra, s katero je bila odrejena ustanovitev samostojne vasi Rožna dolina in prenumeracija hišnih številk na Glin-cah in Rožni dolini.
— Smrtna kosa. Dne 29. trn. je po težkem trpljenju umrl g. Filip F e 1 b e r, vpo-kojeni uradnik bivše Južne železnice. Pokojnik je bil vesten uradnik, lep značaj, ki so ga cenili vsi, ki so ga poznali. Pogreb bo v sredo 31. tm. ob 14 iz javne bolnice k Sv Križu. Blag mu spomin! — V visoki starosti 95 let je 28. tm. umrl g. Jakob Hren, vlšjesodni svetnik v pok. Bil je najstarejši slovenski sodnik. Rojen je bil leta 1830. v Begunjah pri Cerknici. Gimnazijo je absolviral v Ljubljani, juridične študije pa je končal na Dunaju. Posvetil se je sodniškemu poklicu. Ko se je ustanovilo v Novem mestu porotno sodišče leta 1874. je bil pok. Hren prvi državni pravdnik. Leta 1885. je bil izvoljen v kočevskem okraju za deželnega poslanca. Ta okraj je zastopal do leta 1891. Leta 1887. je Izposloval prvo državno podporo Glasbeni Matici. Iz Novega mesta je bil premeščen za namestnika državnega pravdnika v Celovec. V Celovcu je ostal do svoje vpokojltve. V pokoju je živel v Ljubljani. Do zadnjega je bil telesno In duševno še izredno čvrst in krepak. Starega gospoda je bilo skoro vsaki dan ob lepem vremenu videti kako se je šetal po Zvezdi in tivolskem parku. Pred desetletji te bil pokojnik še zvest sotrudnik našega Usta. Pogreb je danes ponolune ob pol 16. Bodi mu obranjem časten spomin!
— Novi mosti Iz Rimskih toplic na Šmarje to čas Savlno se je dne 21. decembra t L izročil prometu. S tem je zveza Iz Smiklav-ža na sv. Jedrt zelo olajšana.
— Roparski umor. Rimske toplice, 29. dec. 1924. Včeraj popoldne sta prodala zakonska Suhadolčanova fz Lokavca, občina Loka v Gračencl, svojo kravo. Izkupiček je znašal 4000 Din, ki jih je dobil prodajalec na roko. Po izvršeni pogodbi so šil v Blat-nikovo gostilno skupno pit Danes v Jutro j so našli v Jarku Oračenca sa Močoikovcaj 4
posestvu oba zakonska Suhadolčanova umorjena In oropana. Poklicana je bila takoj žandarmerija iz Zid. mosta* da preišče slučaj. Bržkone gre za roparski umor, o čemer bo še poročali.
— Smrtna nesreč*. V nedeljo se je smrt« no ponesrečil pri streljanju z možnarjem 18« letni Tomaž Poljšak iz Jurktoštra. Pri stre* ljanju je prišel Poljšak z glavo preblizu možna rja in mu je izstrelek preklal levo stran lobanje. Umrl je po težkih mukah po eni uri.
— Tudi statistika! V Ameriki ie bilo preteklo leto povoženih od avtomobilov 22.000 oseb do mrtvega in 678.000 oseb ranjenih. To so gotovo številke, da se Človeku lasje jezijo. Tako vsaj sodimo Evropejci. Ne tako Amerikanci, za katere je naraščanje avtomobilskih nesreč navaden dokaz, da avto-industrila v Ameriki narašča. Torej samo gospodarski napredek. To je glavno in ni treba, da Je človek sentimentalen. Kaj je končno 22 000 mrtvih in 678 °n pofcaMiencev proti ogromnemu napredku splošnosti.
U ti 7e ažitek:
3327
Jffirim čokolada!
Iz LJubljane.
— Druitvo »Kazino* je imelo sno!: ob IS. v društvenih prostorih svoj redni občni zbor. Zborovanje je otvoril društveni direk« tor g. dr. Albert K r a m e r. ki je konsta« tiral sklepčnost, se foominjal vseh v pretek« lcm letu umrlih društveni'-ov ter podal krat* ko, prefledno slT'o društvenega delovania v prete'lem letu. Tajniško poročilo je pod«! g   Fran Miicen. Iz njertove?a poročtfa ie razvidno, da je v pr^eVlem letu umrlo 5 društveni'-ov, 2 sta bila isključena, ker nista izoolnila svonh obveznosti, 12 p* iih je nanovo pristopilo. V celem šteje sedaj društvo 203 člane. Blagajnik g. Fran Mam je ooročal o društvenem gmotnem stanju »n o dfštvenem imeti»i. — Iz njegovega noro« Čila posnemamo, da so zna^a1« v«a aktiva pri prevzet ju »Kazir*« s'-npai 7.729 Dm 70 n«*-*. pasiva pa 64 754 D;n 21 r*ara. da je bilo torri primanjkljaja 57.024 Din 51 para. Za v<-!;1-o dvorano ie drvštvo v preteklem l^tu doMo 52.4r9 Din. izdalo ra je zanio 31.046 Din 40 para — Članarina je znaVa 65**4 Din. vpisnina pa ?40 Din. Gotovina ima druš*vo 4041 Din 35 f»**a. DoTg pri Mestni hrar;mici zna'a 712.977 Din, Vateremu dolgu pa stooi nasproti teHatev »Kacina« na ne« plačani najemnini fTVavska divizijska ob« last) v znesku 125X53 I>*n 65 r>ara. Vred* nost inventarja zna?a 10Mv«7 Din 22 pa^a. Poslopje ae eni na 490.000 Din. Na davkih in tansah je društvo lani p7a*a*o 22.113 Din 12 para. V imenu pregledovalcev računov je poročal revizor g. Ivan Volk. Revizorja sta natančno pregledala vse knjige in ra« čune in jih našla V najlepšem redu. Pred« lagal je. da se izre?e ravnateljstvu za po* žrtvovalno in uspešno poslovanje zahvata in da blagajniku, ka^or tudi celokupnemu upravnemu zboru ahsctutorij. Predlog je bi! soglasno aprejet.   Nato Je direktor doktor Kramer odredi! dopolnilne volitve v od« bor. Po pravilih to leto izstopijo iz odbora g*. Josip T u r k, Fran M a r n, Fran M a j« cen, dr. Albert K i s m e r, dr. Josip K 1 e« p e c,   dr. Ignacij   R u t a r  in mg. Janko Mačkovšek. Izmed teh je sporočil gosp. Josip Turk, da ne reflektira na ponovno iz« volitev, ker je preobložen z drugimi posli. Dr. Kramer je povdarjal, da je g Josip Turk v odboru tako dragocena sila. da ga ne more pogrešati ter priporočal, naj zbor njegove resisnaciie ne vzame na znanje. Nafo so se vršile volitve z listki. Ponovno so bili izvo» ljenl v odbor vsi gori navedeni gospodje % vsemi oddanimi glasovi.  Za revizorja sta bila ponovno izvoljena gg. Ivan Volk in dr. Vekoslav K i s o v e c. — Ker ni bi! vlo* žen noben samostojen predlog, in se tudi pri slučajnostih ni oglasil nihče za besedo, je direVtor dr. Kramer ob tričetrt na 19. zaključit zborovanje.
— Zdravstveno stanje mesta Ljubtjane. Zdravstveni tz'caz mesta Ljubljane v času od 2!. do 27. decembra beleži to*le statisti« ko. Umrlo je 21 oseb, 11 moških in 10 žensk (tujcev 9). Smrtni vzroki: jetika 4, škrlati« ta 1, srčna hiba 2, drugi naravni smrtni vzro« ki 12, slučajne smrtne poškodbe 2. Med tem časom se je rodilo 25 otrok, 17 dečkov in 8 deklic. Naznanjene nalezljive bolezni: škrlatica 1, ošpice 11 slučajev.
— Mestna blagajna radi žrebanja ljubljanskih srečk za stranke ne posluje dne 2., 3. In 5. Januarja 1925.
— Novo lete 1925 bomo gotovo pričakovali najboljše volje na Silvestrov! noči pevske družine »Ljubljanskega Zvona« v zgornjih prostorih Narodnega doma. Zbor — priden na koncertnem odru — se je potrudil, da bodo posetnikl prireditve z?dovolj ni s koncertom m zabavnim sporedom. Začetek ob osmih zvečer, blagajna odprta pol ure preje. — Na svidenje! 749/n
— Slovensko lovsko društvo v Ljubljani naproša stare in no v op ris t opi vše člane, da takoj poravnalo članarina Dia 5% odnosno zaprisežene! Din 25. za leto 1925, da se zamore definitivno določiti naklada glasila »Lovca«. V to svrho bo SLD čakalo in bo izdalo 1. Številko »Lovca« šele sredi januarja. Kdor ne poravna članarine, nc prejme lista. Članarino je plačati na naslov: Ivaa Zupan, blagajnik SLD, Ljubljana- 744/n
— Poziv gđč. plesalkam plesne šole akad. dr. Jadran. Danes ob pol 9. zvečer se vrši komerz srednješolskega tečaja C T., na katerega vabi druitvo vse cenjene dame in gospode. Ples se vrši v areni Narodnega doma. C. T.
— Predavanja v društva »Sod« 28. tm. e radio-predstavah, je bilo tako posečeno, da bi želeli vedno takega zanimanja in take udeležbe. O. preda vatel) strok, učitelj Blagajne je poljudno podat bistvo tega problem? na tak način, da je lahko vsak la-flk spozna! delovanje radio ©zfr. električne Jarke a* velike razdalje. Predeči! in doka«
zal jim ie to s praktičnimi poskusi. Prisotni so poslušali razne koncerte iz Anglije, Pariza, Nize, osobito dobro pa koncert iz Rima v katerem se je prav razločno slišaia godba, petje in ploskanje. Človek b' se kmalu oživel v lepoglasje In z'asbeno dovršenost posamnih točk izvajajočih istočasno v Rimu. Za svojo požrtvovalnost je fel g. predavatelj iskreno zahvalo. Pevski zbor je pokazal z dovršenim proizvajanjem pesmi, da ima es krasne in izučene glasove med seboj. Dva gospoda pa sta nudila naravnost uiretnišk: užitek s solosocvi spremljani z glasovirjem. Za Silvestrov večer se pripravlja Izredno bogat vspored s sodelovanjem najboljših tukajšnjih moči.
— Koncert v kavarn) »Evropa« se vrši jutri v sredo. Svira godba dravske divizijske oblasti. Začetek ob devetih zvečer. — Vstop prost. 745/n
— Planinski ples! V ponedeljek dne 5. Januarja 1925 se vrši planinski ples v vseh prostorih Narodnega doma v LJubljani. Začetek ob 2").: vstopnina Din 15. Prcdpro-daja vstopnic v trgovini Korenčan na Mastnem trgu, Ivanuš & Vlaj v VVolfovi ulici in v pisarni osrednjega odbora SPD, šelcn-burgova ulica 7711. levo. 74o7n
— Silvestrov večer pevskega zbora Glasbene Matice se vrši v Filharmonični dvorani. Kakor vsako leto. Je preskrbljeno tudi letos za mnogovrstno zabavo: solisti, »Slovenski kvartet«, balet, komični nastopi, kino, izboren salonski orkester, ples. V stranskih prostorih buffet, vinarna, kavarna in vse, kar treba za sladek prehod v leto 1925. Vstop prost. Prostovoljni prispevki 7i zborov po*oval^i fond. 752'n
— Smola ezmovlča. Čevljarju Alojziju Polanjku, stanu toče m u v Vodmatu je 29. tm. ukradel iz predsobe neki Bošnjak dva čevlja, vredna 360 Din. Bila pa sta oba na levo.
— K umoru trgovca Pipana. Iz preiskovalnega zapora je bila izpuščena ga. Pf-panova, vdova po umorjenem trgovcu Pipanu. Deželno sodišče je ugodilo njeni pritožbi proti odreditvi preiskovalnega zapora.
9*K.otth<»ti Al11* i to 4xvor rarh atnotf rac h ra*"ra-run j?«
Mnogo zmot in r&zotarani si ari' htanite. ako se odločite, dokler ni prepozno, ta
CBE3IO   SI ti ON
iCRE.UČ SJMOUiAkosevpora,. bij a na še v lat ni koti, ta izborna toaietnakrema. prrkrasno izbolj-la nežne poteze Ženskega obličja.
Njeno čisto higtjenično učinkovanje (ki se prilagodi vsaki hoft) ^       poživlja kožo. utrujeno od tet in 2       skrbi, daje koii ličnost milino in n       mehkost, polti pa belino in čistost.
Prodaja se povsod
krema, prašek in milo SIMON
Pmrfnmetic SfMOS. SS Fg. St. Martin. Parls
Iz Celja.
— U subotu 24. Januara 1925 priredju-je Srbska Pravoslavna Crkvena Opština u Celju Svetosavsku Zabavu sa elitnim plesom uz sudelovanje vojne muzike u svim prostorijama Hotela Uniona. Dosadanle Zabave ove opštine bile su od onih koje u Celju retko vidjamo. Nadamo se da če ova biti u ovoj sezoni Jedina od najbolje pose-čenih. Odelo povoljno, Ulazice — dobrovoljni prilog.
—c Požar v celjski koči Na Štefanovo zjutraj okrog pol 7. je izbruhnil požar v celjski koči pod Tovstom. Zgorela Je popolnoma cela streha in grušt. Vnelo se Je tudi že gospodarsko poslopje, katerega pa se Je posrečilo rešiti. Oskrbniku celjske koče Selaku je zgorelo mnogo obleke, uničeno mu Je skoro vse pohištvo. Tudi mu Je bilo v zmešnjavi več stvari pokradenih, tako da ima škode okrog 6000 D. Vslcd požara trpita precej škode tudi mestna občina kot lastnica in celjska podružnica SPD. Zavarovalnina je malenkostna. Ogenj ie najbrže nastal iz dimnika ali pa Jz kake razpoke.
—c Silvestrov večer priredi, kot vsako leto, tudi letos Sokolsko društvo v vseh gornjih prostorih Narodnega doma. Na sporedu večera so telovadni nastopi in god-bene točke ter polnočna a'egoriia. Vstopnina za Člane in članice Sok. društva znaša 5 Din. za nečlane 10 Din.
—c Občni zbor Sokolskega društva v Celju se vrši v četrtek 14. Januarja 1925 ob 20. zvečer v telovadnici. Dnevni red: 1. nagovor staroste: 2. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 3. poročila funkcionarjev; 4. volitve; 5. slučajnosti.
Iz Maribora.
—m Samomor. Včeraj dopoldne ob 10, se Je ustrelil 20-Ietni vajenec Feliks Kop-sche, zaposlen v Bergovi tovarni usnja. — Ustrelil se je v svojem stanovanju v Krpanovi ulici 18. Vzrok samomora nI znan. Kopsche je prišel ob 9. domov In Je svoji materi izjavil, da Je nekaj napravil, kar ne bi smel. Nato je spisal eno pismo ter ga nesel na pošto. Ko se je vrnil domov, si Je končal Življenje.
—m Beg Iz zaporov. Pretekli torek Je iz moške kaznilnice v Mariboru pobegnil Josip Fras, ki Je bil obsojen na 7 let leče. Fras Je drzen in nevaren vlomilec, čigar preteklost je bila zelo burna. Bil je že 20-krat predkaznovan. Zadnjikrat jc bil obsojen pred poroto. Upati je, da kmalu zopet pade v roke pravice.
—m Smrtna nesreča. V soboto popoldne se Je na Dravskem mostu dogodila težka nesreča, ki je zahtevala tudi eno človeško žrtev. Splašenl vojaški konji so podrli na tla 7l-lctnega čevljarja Antona Peiza. ki Je vsled cadobljenih poškodb eno uro kasneje umrl.
—m Izgon. Iz Maribora je bil Izgnan brezposelni trgovski pomočnik Anton Ja-pelj radi raznih sleparij in tatvin za dobo 3 let
DIVJI LOV ZA TATOM.
»Držite ga! Primite gal« tako Je odmevalo v nedeljo popoldne po kolodvorskem, ientpeterskem m poljanskem predmestja. Pasanti so začudeno dvigali glave, nekateri bolj Junaške narave so Jo urno pobrisali v varno zavetje — v najbližjo veže, tretji pa so prestrašeni zrli za dvema možakoma, ki sta se podila po ulicah, da je bilo veselic Razlika med obema Je bila ta, da je prvi tekel in — molčal, drugI pa je kričal na vso moč: «Prim'te ga, lumpa! Suknje krade! Drž'te ga!« Te) senzacionalni gonit, ki je trajala skoraj pol ure in sicer iz Kolodvorske ulice na Sv. Petra, od ta na Poljane ter zopet obratno, sta napravim konec dva stražnika, k! sta v Prečni ulici objela v svoje naročje prvega begunca v veliko zadovoljstvo njegovega preganjalca, ki je bil fe brez sape. No, m sta oba stražnika prijela pod pazduho Izmučenega begunca ter ga Urala na stražnico. Z
njimi vred je odšel tudi oni, ki je prvega podil, kakor pes zajca. Na policijski stražnici so se pomenili in je to dokaj zanimiva dogodbka.
Zas'išnli so prvega, kl sta ga stražnika »objela--, in je izpovedal, da se piše Otmar Kobald. V ostalem je gledal grdo. stražnika je zmerjal z izbranimi psovkami, h koncu pa je še pristavil, da je čevljarski pomočnik.
Zasijali so drugega, ki Je po poktlcu postrešček in se piše Jakob Avguštin. Mo£ je hitel pripovedovati, da je sedel v gostilni pri »Soči* na Sv. Petra cesti !n Je vstopil Kobald. Ponudil mu je naprodaj lepo zimsko suknjo, par rokavic in šal za zmerno ceno 170 Din in pristavil, da prodaja zato, ker nima denarja. Postreščck mu je verjel in mu izplačal zahtevano vsoto. Ko pa Je Kobald odSel, Je Avguštin opazil, da je snel na steni visečo suknjo trgovskega potnika Ivana Tralca. Avguštin je tega opozoril, nakar je Trelc Kobaldu suknjo odvzel. Kobald je nato bliskoma izginil pri vratih, Avguštin, ki pa Je sumil, da Je morda tudi suknja, katero Je kupil, ukradena, jo Je ubral za njim. Začela se Je divja gonja, dokler ni končno padel Kobald v roke stražnikov.
Nastalo Je sedaj vpraJanie: čigava |e druga suknja? In so ugotovili, da Je Kobald suknjo uro popreje ukradel v restavraciji de Schlava krošnjarju Petru Jurče-viču. V suknji |e bilo tudi 1000 Din. Takoj nato je Kobald prodal suknjo dalje, v svoji nenavadni grabežljivosti pa si Je hotel ta* kol prisvojiti drugo. To ga ie pokopalo ifl sedaj premišliuje v zaporih o svoil usodL Koha'd Je nevaren tat, ki je bii že 9-krat predkaznovan,
KRVAV DOGODEK V SPOD-NJI HRUŠICI PRI LJUBLJANI
V nedeljo ponoči se je odigral v Spod« nji Hrušici pri Ljubljani krvav dogodek, Id je zahteval eno človeško žrtev, ena oseba Je bila težko ranjena, dve pa sta morali v sa« por. O dogodku nam poročajo: V nedeljo okoli 23. s« je vračala šivilja Marija Votv t a, stanujoča na Sclu s svojim zaročencem Leopoldom S k u b i c e m, ki je kot mornar na dopustu, s Fužin domov. Ko ata prispela v Spodnjo Hrušico. je na oba navalilo več fantov, med katerimi je bil tudi delavec J«x kob Hlebi. Hlebš je oddal na Skubica ia na Marijo Vonta dva strela, ki sta oba za« dela Vontovo. Ena krogla jo je zadela v trebuh, ena pa v desno nogo. Ko je skočil Skubic svoji zaročenki, ki se je zgrudila ns tla, na pomoč, so napadalci navalili nanj. V silobrenu je nato Skubic potegnil samokres ter oddal na napadalce strel pri čemur Je zadel Jakoba Pogačarja v trebuh in se je ta mrtev zgrudil na tla. Orožniki so aretu rali Skubica in Hlebša ter sta bila oba izro» čena sodišču. Stanje ranjene Marije Vonta je zelo resno in je malo upanja, da okreva.
Vsak ctrok fc n in tttdi mama zna, la najb:lj§i jc pečini praick jtMjl
U4T
Turistika in sport«
NEKATERI NEDELJSKI REZULTATI.
— Jung Bovs (Bern) • Slramerlng (Dunaj 1:0! — MTK (Budimpešta) - Sportkluh Elberfeld 4:0. — Vasns (Budimpešta) - Ein-tracht (Frankfurt) 4:3. — Gradjaaskl (Zagreb) Je v LIpskem porazil Sportvereinl-gung s 4:2 (dunajski listi poročajo, da s 4:0). — Nerozet! (Budimpešta) - Pro Ver> celil (Milan) 1:0. — Kamratuna (Stock* holm) ■ FC Barcelona 2:1. Švedi, ki so doživeli pred dnevi od Barcelone poraz s 3:0» so v revanžni igri zasluženo zmagali. —• Boldklubcn — PCBtlbao 2:3.
— Nov hitrostni letalski rekord. Na leta« lišču v Istresu v Franciji je pobočnik Bon* net postavil nov svetovni hitrostni rekord s letalom in sicer je preletel v eni uri 488.170 kilometrov. Zadnji rekord je postavil ame-riSki letalski poročnik Williams, ki je dosegel 429.025 km na uro.
— »Kraljica Sporta« ta častni naslov je prejela znana svetovna prvakinja v tenisu Suzanne Lenglen in sicer na podlagi glasovanja, ki ga je priredit pariški Športni list »L* Auto«. Mile Lenglen je prejela 2417 glasov.
— Evropsko prvenstvo v hokeju na le«
du. Prvenstvo hokeja na ledu se bo v slučaju ugodnega vremena vršilo v Pragi. Protektorat nad prireditvijo so prevzeli zunanji minister dr. Beneš, minister ja naradno zdravje msgr. Sramek in trgovinski minister Novak. Turnir se bo vršil na prostoru praške Slavlje. V slučaja, da vreme ne bo ugodno, se bodo prvenstva odigrala aa Jor» danskem ribnika pri »Taboru«,
Stran 4.
»SLOVENSKI NAROD« dne SI.
štev. 297
Prosveta.
Repertoar Narodne gledališča t LjubijanL
DRAMA. Začetek ob 20. zvečer. Torek, 30. decembra: »Sumljiva oseba«. A. Sreda. 31. decembra: Ob 15. popoldne. »Da«
nes bomo tiči«. Ljudska predstava pri sni«
žanih cenah. Izven. Četrtek, I. januarja: Ob 20. zvečer: »Cyrt«
no de Bergerac«. Izven. Petek, 2. januarja: Zaprto. Sobota, 3. januarja: »Firma P. B.«. Red D. Nedelja, 4. januarja: Ob 15. popoldne »Pa«
glavica«. Ljudska predstava pri znižanih
cenah. Izven. — Ob 20. zvečer »Veronika
Descniška-r. Izven. Ponedeljek. 5. januaria: Zaprto.
OPERA.
Začetek ob pot 20. zvečer.
Torek.   30. decembra:   »Carjeva nevestac.
Gostuje g. Gj'mgjenac ir Z-greha. Red E. Sreda. 31. decembra: Ob 16. popoldne. »Ve«
tooir«. Ljudska predstava pri znižanih ce«
nah. Izven.
Četrtek. I. januarja: Oh 15. nonoMnr »Trtr* bacf-ir*. Gostuje dr. M. Adrian z Dunaja. JSnižane cene. Izven.
Petek, 2. januarja: Zanrto.
Sobota. 3. jpnuarja: *R«««>aU'a*. A.
Vedelia, 4. januarja: »T^aviata*. Izven.
Pcmedeliek. 5. januarja: Zaprto.
Razstava umetnin«
4
Samo s trernf oljnimi slikami je zastopan Anton Oot*nir K o s; v vseh so tako močni akcenti, da učinkujejo ma-milno. ^Portret« (St. 159) je duševno in-dividualen,  krepko modeliran, pester.
— j Kom pozicija« (št. 160) spominja na Tiatianove metode in beneško obnebje.
— »Kokrai (St. 161) dokumentira veliko umetniško silo ter sigurnost potez. Nič malenkostnega ni v teh umotvorih, ki nam govore v lapidarno - jasnih likih, kakor človek, ki je ćital skoporeč-ne?a Tacita. Dasi modem, se Ko*; ne udeležuje vseh mo-Jnih eksperimentov, ampak si utira — kakor se kaže — lastno poi.
Omenjenim umetnikom se pridružujeta Še dva iz mladega naraščaja, v ci-j'h navdušenosti se še vse vrti in pre-kopica: Bruno Vavpotič m Fran Zupari.
V a v p o t i t; a poznumo že iz razstav: v njegovi smeri ni bistvene iz-premembe. Ako je a\varel **lz Schon-brunnnc (št. 116) delan po h. 192% bi bilo morebiti dovoljeno sklepati, da je odkril — kolikor toliko — potrebo realizma, ne da bi sc zato izneveril svoii smeri, katere se ie oprijemal dosedai; vsekako je ta med razstavljenimi slika-
mi nsjloirje pojmljiva
ih to m b
napaka. »Večer nad Ljubljano« (št 11S) je pa tako stilizirano delo, da zahteva od opazovalca dobro mero samcaia-levanja. aro naj verjame naslovu. S »Schonbrunnsko veduto- (št. 1-7) in s točko »V Rebri* (št. 120) se bodo snri-faznjli otroško naivni duhovi in simbo-1is(;. a »Tihožitje-? (št. 119) utegne mikat! kakega liubitelja butelj, kaviara in punčik, torej materialista brez v;§jih smotrov. — Mladi umetnik stremi za tem, da najde svojemu notranjemu položaju adekvatno izrazitost; želimo in upamo, da mu ta namen uspe, ko neha »vreti«.
Zupan se ie udeležil razstave s 13 akvareli — vseskozi pokrajine. Za sedaj koraka, pač nekoliko divergentno z B'unonom Vavpotičem. nima pa toliko in takih predpogojev, kakor ta. Lotil se je težavnih nalog, da poizkusi s krili v drznem poletu; pa ne gre še.
»Zima« št. 145), »Hiše« (št. 147) in »Hiše v jutranjem svitanju« (št 154) so isti motiv, nedvomno   tudi istodobno delane slike. Kaj je pristno, poletje ali zima? Da so delani akvareli doma, potrjuje tudi posebnost, da obsevajo prvi žarki hiše (št. 154) ob tleh. dočim so strehe še v temi. »Devinski zaliv« (št 146) je bila v vsakem pogledu prete-žavna zadača. »Iz Dubrovniške okolice« (št 148) nudi vsaj navpično zidovje in nekaj perspektive; motiv »Iz kamniških planin« št. 149) je nejasen, vrhovi gora se majejo v vetru, kakor plameni, a kamniške   planine v resnici še trdno stoje in se ne udajo tudi tedaj ne, ako jih Zupan »pihne«. »Cerkev na Lapa-du« št 150) bi bila lahko mična sl;ka, da se ni bati vsak hip podora poševnega zidovja. In kakšne pač morajo biti v svoji notranjščini »Hiše na bregu« (Trst)« (št. 151)? Menda same temnice: pa i te se bodo kmalu prekucnile. »Venecijanska trdnjava« (št. 153) in »Kaste! Sucuvac« (Št. 156) sta obdana s hišami v obliki   primitivnih otroških igrač. Jako prikupljiv bi bil »Južni motiv« (št. 152), vrt z uticn in potom med drevjem, a se bori z obl"ko, barvo, lučjo in perspektivo. — Nadejamo se, da nam Zupan kmalu poda vrsto umetnin, užitnih tudi za pametne odrasle: samo« sraičmkl navadno ne kupujejo slik. Vsekako ima podlago, treba le urejene volje in visoko zastavljenega smotra.
Plastika je pri nas v ozadui; tudi na razstavi šibko zastooana. Karolina B u 1 o v e c ima 7 osnutkov v gipsu. Idejno in umetniško najboljša je skica »Kristus pade pod križem« (št. 3); živahen v kretnjah in v lepem ravnovesju zasnovan pridvicnien relief. Tro-benrajoči angelci v oblakih (brez št.) so v baroškem okusu izvršen droben relief; razen tega sta Še dve nortretni študiji (št. 1 in 2) in dve maski (št. 5 in 6). Skupni znak jim je bradavičasta tehnika, s katero oblikuje svoje po klasičnem kanonu zamišljene umotvore.
Ivan Zaje se je topot udeležil s petimi malimi plastikami, skušajoč re- I prezentirati iztok in združit? hioratsko okorelost egipt*ke in indijske u Tetno-sti z moderno. Oblikovno ie spravil več teh potez v svoje osnutke. Največia (prosta) plastika je »Ind;jska idila« (š*. 144), v ^spoštljivi razdalji« poljubujoča se dvojica. A ker ta polfub nima konca, se konča navadno toliko prej interes opazovalca — ako ni slučamo Indijec. rKleopatrina smrt* (brez št.) je tragičen prizor brez tragičnega momenta. Najbob'ša je Še mala skupina (prosta plastika, brez št.): »Ponesrečen delavec« — Meunierjevem slogu.
Ivan N a n o t n i k je poslal skupino »Satira« (št. 81), humorističen prizor: trije puti gredo s sulico nad polža. Delo je zanimivo v tem, da je združil tri putska telesa v kompaktno enoto: zasnovano je v baroškem slogu; lena in skrbno izlikana rezbarija iz lipovine. Profesor anatomije bo imel najbrže pomisleke zoper stopnjevanje baroške prostosti, posebno pri nogah.
Naravno je. da ni vse na višku: a razstava dokazuje, da ni še povoda ob-upavati. Toliko stremljenj, smeri in poi-movanj, novih teiiničniii metod m sredstev, načrtov in hotenja — to so pojavi, ki nas pomirjajo, da oblikovalca umetnost ne izgima izmed nas. Umetniki jo čuvajo in goič, kakor bata i Lazar svojo cvetico »Kallotehnio« in sčasom mora priti do tega, da bo slovenska umetnost
začela cvesti. To bomo potem vpisavali v svoje anale. In ko pridejo štirje svetniki zopet na zembo mšpicirat, bodo ngotovili, da je umetnost med nami napredovala vzlic temu. da so nekatenii-ki med Slovenci rajali »Hupa. hupa!
Veronika Desetiška."
Hkoncu Se predstava v gledišču.
Storilo se je, kar le zmoremo na našem preplitvem odru in ob malih sredstvih. Slikar Bucik je zamislil vnanjo opremo pozornice. V onem modernem smislu, ki koncentrira samo slavne za prizor potrebne znake Bucikovc arhitekture so učinkovite, gotska okna, stebri, zobat rob trdnjavskega zidu pod teraso, preproste stene; v enem prizoru prijetno mnogobarvena portijera, ki je drapirana ob stropa in poživlja enoličnost sten.
Vendar so ostale te dekoracije pri izvršitvi preveč platno; okna bi bila morala dobiti v vdolbino prascičen okvir, ki bi nam dajal občutek debelih zidov, ne pa španske stene. Pri takih nojednostavljenjih jc se bolj treba dati dekoracijam značaj solidnega gradiva. Da visi svetilka v prizoru, ko naj meče okno na dvorišče senco v podobi križa, na mestu, s katerega bi tak naravni fenomen ne mofla ustvariti, leži le na nesrečni plitvini odra. Ce bi obesili lestenec sredi dvorane, bi padale skozi okno vse sence na nebo. Dalo bi se pa vseeno doseči, če bi nebo s posebnimi svetilkami razsvetlili do one prozornosti, katero hi pravzaprav moralo imeti. Kajti Če vidimo skozi okno kos slabo osvetljene plahte, ki niti gladka ni, je iluzija večernega ali nočnega neba nemogoča. Bodisi, da nihče ni mis]il na mofncst namescenja specijalnih svetilk za zidno kuliso, da bi nero dobPo prosojnost in zračno daljavo (poskusili sploh <e niso nikoli), aH pa jim je bilo predrago in ie moralo zato izostati. Le z lučjo se da tudi na plitkem odru doseči čar zračnosti h daljin.
Tudi za nektere rekvizite in za dostojne kostume je skrbljcno. Bucik je spravi! v vnanje lice igre dokaj sloga. Baročni gobelin, ki mark»ra celjsko bogatijo, pa ni njegova krivda in ga že od preje poznamo.
Režiser Sest je moral kot praktik misliti na to, na kar se aesrtik kot umetnik ni toliko oziral: Na vpnzor'jivost. Odoasti je moralo menda okrog 500 stihov. 2 njimi dve mali vlo^i, med katerima mi je za ono DesenKkega soseda prav žal, ker ima mnogo humorja in bi bila ob dobri izdelavi med šaržami najlepša.
Igralci so se pripravili kar najbolje. Pri premijeri se je preveč govorilo skoro Šepetaj «j. Sploh Je glavna sila Zupančičeve umetnine, njeni stihi in v njih vsebovani poetski domisleki in primere, mnogo izgubila radi ncznnnja muzikalno lepe In 3asnc deklamacije pri večini soigralcev. Le dva sta bili temu kos: Jelisava Marije Vere in grof Herman L e v a r j a katera sta tudi v igralskem oziru vse nadkriljcva'a. Sari Ć e v a je bila zelo ljubka Veronika, a nI imela dosti prilike se razmahniti, čeprav Je naslovna vloga. Proti koncu je nos*alata nerazločna do nerazumljivosti. Kakor vi-sokr. cenim R o go z a, za Friderika bi si bil želel mlrjšcga in bolj sipkega dečka — katerega nimamo. Nadel si je malo srečno masko, morda primerno slogu časa, toda ne lepo. Naj bi bil obdržal svoie naravne plave las3, kakor v Hamletu. BI bil mlajši in lepsl Imel je tudi nesrečo, da Je bil pre-Majcr in mu je glas bripel. V prav malhnl vlogi Fnderikovcga pisarja me Je zelo prijetno presenetil Peče k. igrajoč pozablii-vega starčka dobričino, mnogoletnega uslužbenca, ki \z l\?\o zavzet za interese gospe darja. Put j a ti. Je Žida Banaventu-rc v lepi maski in polorljentalski ob^ki rrkdanjih zidov lepo in jasno govoril. Želel bi mu bil le več židovsko - trgovske temperamcntms*» pri razkladanju blaga in dob'-Ikani'j damam. Nekam preveč reservi-rrn je bil v oziru židovskih kretenj, katerih nikakor nI treba gnati seveda v hvaležno karikaturo. Po dolgem Času se Jc zopet po-
Javfl reangažlrani gospod Povhe v osebi
viteza Jošta. Ce bi imel vlogo igralec, ki bi bil zmožen tudi Falstafia, bi mogel iz nje mnogo napraviti. Lipah se je kot De-seničan za izpremembo trudil govoriti zlož-neje, nego mu je navada. Posebnega ni o njem povedati mogoče, ker prehitro izgine s svojo sestro vred, ki jo igra Medvedova. Potem so še tu dve dvorni gospodični, Danilova - Balatka In Juva-nova. Drenovec kot brezpomemn m vitez v spremstvu in Kralj, ki ima kot pravdač, nekak preiskovalen sodnik, samo pogovor s Hermanom in je bil med bo'.jSimi govorile L
Balatka je zložil tudi nekaj godbe,
ki se oglasa pri nekaterih prizorih. Čemu, ni prav razvidno. Godba sicer ne moti, a tudi ne poglablja občutja, kor ie drama n^ zahteva.
• *
— Narodno gledišče na Silvestrov dan.
V dramskem gledališču se vprizorl veseloigra »Danes bomo tiči« ob 15. popoldne pri znižanih cenah. V opernem gledališču bodo peli ob 16. popoldne pri znižanih cenah opereto »Netopir«. — Občinstvo se opozarja na ti dve predstavi, ki sta obe izven.
To in ono.
Ove juslifikaciji » Klosfarju.
Zadnje tire obsojencev.
Dne 22 novembra 1921 je bil izvršen nad zakoncema Tomom in Jovanko Ktsin iz Zupcev pri Trebnjem roparski umor. Oba morilca sta že čez nekaj dni padla v roke pravice. Bila sta to Stevan Blielič iz Kru-šcviča in njegov tovariš Gjuro Pavlovič Petrov iz Ubija v Dalmaciji. Dne 23. juM.^a ti. sta bila obsojena na smrt na veSalih. Oba morilca sta proti obsodbi vložila ničnostno pritožbo, vrhovno sodišče v Sarajevu pa je obsodbo v celoti potrdilo. Po obsodbi je sodišče predlagalo, da se Gjuro Pavlovič pomilosti. Pretekli teden pa je pravosodno ministrstvo vrnilo okrožnemu sodišču spise z odredbo, da se ima ta justi-fikacija Izvršiti.
Dne 22. decemba je sodišče razglasilo obema obtožencema, da je ničnostna pritožba zavrnjena In da se smrtna obsodba, ki je bila v polnem obsegu potrjena. Izvrši prihodnji dan.
Cim je bila obsojencema proglašena obsodba je pričel Bijclič plakati In prosil je zagovornika, da brzojavno prosi -/a pomi-loščenje Gjuro Povlovič pa je apatično poslušal razsodbo, zdelo se je da ni razume! kar mu je bi;o prečtano. Kasneje ie v celici prosit zagovorn:ka, da naj brzojavi njegovemu očetu da bo jutri obešen In da naj pride.
Stevan Bijelili je pri glavni razpravi odločno zanikal svojo krivdo, a je kasneje v Ječi priznal, da je s Pavlo vičem umori! Toma Kisfna in njegovo Ženo. Pavlovič je priznal, da je sodeloval pri umoru, da pa je nanj vplival Blielič. Bijclič ie dalje izpovedal da Je prišel usodne noči v Klvnovo hišo, kler je legel spav Ko so biii Kismovi v globokem snu, je BHelič vdrl s Pavlovičem v njih stanovanie. Nroreje jc zakla* spečo ženo Jovanko. Mož Tomo, ki se je zbudi! je oba na kolenih prosil, da ga pustita pri življenju. Toda zaman. BljeHč In Pavlovič sta ga zvezala in ga nato zaklala.
Smrtna obsodba je bila izvršena dne 23. decembra ob 8. zjutraj. Iz Sarajeva je prispel znam* krvnik Plorljan Mauzner s svotfm pomočnikom. JustifikaCia Je bila izvršena na dvorišču sodišča, ki je bilo zastraženo z močnim oddelkom orožnikov. Navzoč je bil ves sodni dvor z državnim pravdnikom na če*u; tudi oba zagovornika sta Mla poleg. Izvršenje obsodbe se je nekoliko zakasnilo, ker je senat čakal na event. brzojavno pomftoščenie, ki ga pa nI bilo. Ob 9. so pripeljali iz ječe Gjura Pavlovfča Pripeljali so vklenjenega, bil je bled In videlo se mu je, da Je celo noč pre'okal. Predsednik mu je še enkrat prečital obsodbo In ga vprašal da-li Ima kako že'Io. Obsoienec je mirno odvrnil: »Prosim milost? od Bora in kralja«. Pređsedn'k mu ie odvrnil, da je vsaka rr'lost *7Vlj«*čr-™a ter dal krvniku znamenje, da pristopi. Mauzner je pristopil, v naslednjem trenoft-u je ime! obsoienec vrv okoli vratu, kvntlkov pomočnik mu fe *z-podnesel pruč'co in v naslednjem trenotku je Pavlovič visel med nebom :n zeml.to. Bilo ie končano...
Pripeljali so drugega obsojenca. Čim mu je bs*a prečitana obsodba, je pros'1. da še enkrat orosi kral'a za pomiloSčenje In ko mu je bilo to odklonjeno, je pričel govoriti tik pod vešali: »Bratje, oprostite ml... Vem, da sem grešil in zato grem sedaj na
vešala. Narode oprosti mi« — In obrnjen proti senatu je še izjavil — ^oprostTte mi gespodje . .« Dalje ni mogel, vrv mu je zadrgnila vrat. Zdravn;k je ugotovi!, da ie bil mrtev šele po 16 nrnutah. — Bi1o je prvič v Mostarju, da sta bili izvršeni dve smrtni obsodbi naenkrat.
Prigode in šaljivte.
Neugodno podnebje.
Mestna c^spa na kmetih: -Mi. kafča so vpše breskve polne cvetja. To bodite imeli bogato jesen!* Kmet: »Moj Bog, ko pa v naših krajih nikoli ne dozore.« Gospa: *Krj je pri vas taho neugodno podnebje?« Kmet: »Da, ker pobalini vsako leto breskve še zelene požrejo.«
Neka} nenavadnega
Gledalski igralec: »KaVšni so ti papir i, ki brskaš po niih°« — BanVarjev sin: »Sami plačani računi!« Igralec: O. priiatclj. pokaži mi enega — kaj takega še nisem videl nikdar««
Cesarski ktišar.
V otroški vrtec tržaškega predmestja so pridrveli mr;!^kl ter kMcall: »Gospodična, zunaj je cesnrski kušar!« Ko si gre učiteljica ogledat dosedai popolnoma neznano živa'. zagVda — močeradi. Otroci so nr.ru-reč* poznali trkratno cesarsko zastavo, k! je bila črna in rumena.
Lov na ti^re.
Angleža, ki |e živel dlje časa v Indiji, ter se b;«vil indi z lovom ra tigre, so vprašali .ali je tak tov rriicten. Anglež Je resno odgovoril: »Jc to čisto prijeten sport, dok'cr gonite tisra. todi stvar d^bi svojo senčno stran, rko zr.čne tiger vas goniti.*
Spominska mednlja.
Leta 1679 so Danci z veliko oboroženo silo navalili na Hamburg. tcd.\ po dolgo t ra}« nem brcz"sr»cJncm oblrganiu so morali zo* net oditi. V soomm na ta dogodek so Ham« burzani dali kovati posebne m"«.i.i'ie. ki s«> nosile* na prvi strani napis: »Danski kralj jo bil nrrd irTamb'jrgom: o njegovih uspebin pO* vori d*-"ga stran.« — Druga stran medalje pa je bila prazna.
NerrJjetnc darilo.
Generala Mrfrbreja, vojvoda danskega. Je prijel obiskat priiatelj Izza mlidih let. ki ni more! prikrivati zavisti n^d častmi in bogastvi, ki si j'h je pridihi' vojvoda vsled mnogih zmr>g v vojski, d*sj je bfl rojen v borni kmečki Hšj. Vojvoda mu je odgovori': »O, prav rad ti prepnsr'm vse to za isto ceno, za katero sem si jaz pridobil. Pojdlva na vrt. Tam se boš šetal v*} ure, a jaz bom ukazoval samo eni sfotniji vojakov, dn bodo nate strcMiH, dočim jc nan*e strelf^tn veC stotnfj. Ako n-> boš ustreljen, dobiš vse moje premoženje s častmi vred.«
(1 fo: 'n; uredn \k: RAST O PUSTOSLEMŠEK Odgovorni urccfn;k: JOSIP ZUPANČIČ.
Darujmo za sokolski Tabor!
innumm
NAZNANILO.
Cenjenemu oHčinstvrj narnanj^m, da prttiamtm m novim lotom zopat sama 9 o stilna in se priporočam cen). 00-činstvu za nadaljni obi k.
Obenem želim vsem vaaalo In ara ena nova lato I
Aolom EaY6I6, goitilaa Jtltalft
_(■•■•« kamiona tavama). 7973
7927
Globoko potrti Žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naJ skrbni in rreiiubl rnl soprog oziroma oče, tast, stari oče, brat, svak in stric, gospod
Filip Felber
uradnik ¥ pok. bit Se južne železnico
dne 29. decembra 1924 po velikem trpljenja, previden s sv. zakramenti, izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb predragega bo 31. decembra 1924 ob Mri* nesjst h iz mitvainice javne bolnice k Sv. Križa. .
Vsem, ki sa ga poznali, ga priporočamo v Mag spomin.
MmMJmnmi daa 30.
ibra 1924.
Globoko žtl«)o« ostati
Vr*na miza.
dve klopi, navadna pisaL ra miza — nan-rodaj. — Ljubljana. Dunajska ce« ata 66 (Hirš). 7904
• Otroški voziček
se proda. — Poizve se: Zadnikar, Kmetijska rli« ca 295, Sp. Siska. 7905
Ogledalo,
približno 160 cm dolgo, SO cm Široko ter emeri« kansko pisalno mizo — kupim. — Naslov pove uprava »Slov. Nar«. 7906
1—2 prezni sobi
v blizini poste, v pritličju na dvorišču ali v I. nad« stropju — potrebujem za pisarno. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 7907
Skladišče
na Sušaku, prikladno sa vse — se takoj odstopi. — Vprašanja: Zagreb, Karea, Paimotičeva 56.
7908
Radi otvoritve trgovine avtomobilnih ta električ* nth potrebščin v promet« sem kraju Dalmacije —
¥ to stroko predmetov. (Tudi m Ceno goro.) Cenj. ponudbe do 10. januarja na upre* vo »Slov. Naroda« pod »Dalmacija/7909«.
Otroški voziček
in masiven železen £te# dilnik poceni naprodaj. — Cesta na Gorenjsko ?r* iezr-ico 22 7892
Trapista
dobre kvalitete »i »vekoj kolčni kg po 25 Din — razami! je pouzećeoi Ml je* k a rs-"a 1 »d ruga Vi rov' ***a (Slavonija-). 7790
Petfe,
kokošje, račje in soale, puh. oddala vsako m no« £ino po smerni cen! — tvrdks E. Vsjda, C:* V o« vec 52T
Pitani prašiči«
prvovrsne kakovosti, za Ipeh in mast — prodaja« jo se po nainižiih cenah pri — PrejJoviču nolpg Mestne klavnice v L izbijani.   * 7867
»Gon««
nov preizkusen in edino siguren lek proti kapa« vici (rrfner) ter zastarelemu (kroničnemu) tri« perju ter vnetju mehur« Ja. Za popolno osdrsv« fienie treba lest lončkov. Vsak lonček m navodilom starte 45 Dn — Fratara« ja m po polti razpošilja tudi na zdravniški pred« pis lekarna Penič, Zapre« prašič. Hrvatska. 99/T
7898
Trgovski
potnik
lahko dobi dober postranski sa-»tuiek a rrodsio dnb**» uvedenega koatatatlćno-hlgljanakeg* •parata« Pismene ponudbe na
dmgrrlio ..BALKAR", Knez M hsj'ova uiiea 28, Beograd
Uoincne jopice
149 T
t
umperte, modne telovnike, otto ke sv terje, čepice fn šale po zelo niskih cenah, ima v ve.tki izbiri tvrdka
F. L Gorltar, .Pri Ivanki-LinaljansH Sv. Petra cesta 29.
iwi m nott um ■■■ ■» <• Wfc
Slsvonska podravska železnica išče
dva Inženirja
kateri so sposobni v pradn I železnice In v vzdrževaniu fe ezn:?kih prog Služba se lahko nastopi ta^oj ter je stalna n zvezana z evrn-taetno piav co d"» pokojnine. V prošnji se ;ma o-nač.tl plačilne zahteve m na ves* i dosedanje službovani?* ter je nasloviti na ravn*. teijstvo z^orai Imenovane .eleznre v Bel'SĆM. 7926
Živo perutnino
kupuje stolno v vsaki množini in sicer i pohance, kuro mm p«6i9 kure in purane ter plača po naj«
boljših dnevnih cenah
C VJUOAf ČAKOVEC, MEDJIMURJE, teleff. 59,3,4.
1*5^ T
l.attninm  in  tank  »Narodna tiskarn*-
---—
—-
i
'k
32