te*
V
paago ggPig
1\ SŠtfg-SStf*-


, Jr !
Ml
;*«i >3* - A
Št* _
RŠfflfes
Šgg&jw

BHI

:::::
la. december 1964
CINKARNAR
Leto XI. št. 12
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE
Haljama je dosegla letni plan
Proizvajalci imamo navado, da ob koncu koledarskega leta zaključimo naše račune ter pogledamo kaj smo v preteklem letu naredili. Pregledamo naše uspehe pa tudi napake in ugotovimo, če smo izpolnili pričakovanja celotnega kolektiva in družbe. Marsikdo se bo vprašal, zakaj že zdaj o tem pišemo, ko še ni konec leta. Menimo pa, da je pravilno, če zve celoten kolektiv Cinkarne že danes o uspehih, katere je dosegla valjarna v letu 1964.
Proizvodnja v valjarni, to je
računani na ,osnovi dela enega delavca v osmih urah. Torej koliko kilogramov valjanih izdelkov je en delavec naredil v osmih urah. Vsi podatki na obeh diagramih so podani v odstotkih.
Vsa povojna leta se je večala proizvodnja valjanih izdelkov, tako da je že ob našem izhodišču leta 1960, dosegla približno dvakratno predvojno proizvodnjo. Naslednje leto se je proizvodnja valjanih izdelkov dvignila za 14 %,. proizvodnja same pločevine pa samo za 7 %. Uči-

proizvodnja vseh valjanih izdelkov in ne samo pločevine, je bila planirana v višini dosežene proizvodnje leta 1963. Iz prvega diagrama pa lahko takoj ugotovimo, da je kolektiv valjarne začel že prvi mesec presegati planske naloge. Ta razlika med planirano in doseženo proizvodnjo se je vsak mesec večala. Že 20. oktobra je bil dosežen letni plan valjanih izdelkov iz cinka. Za boljše razumevanje, kako je kolektiv valjarne lahko dosegel tako lepe uspehe v letošnjem letu moramo pogledati na drugi diagram, kateri nam pokaže sliko proizvodnje v valjarni v zadnjih štirih letih.
Izhodišče naših primerjav je leto 1960. V tem letu dosežena proizvodnja in doseženi učinki so označeni s 100%. Učinki šo
.CINKARNAR
ma učinek dela je počasneje ra-stel vsa leta kot pa se je dvigala proizvodnja. To se pravi, da se je proizvodnja povečala deloma na račun večjega števila delavcev oziroma nadur. V letu 1964 pa je prvič produktivnost rasla hitreje kot pa proizvodnja. Ta dvig učinka dela pa ni toliko posledica manjšega števila delavcev kakor pa posledica občutnega zmanjšanja nadur o-ziroma nedeljskega dela. V letošnjem letu v valjarni nismo poznali- nedeljskega dela, kar je bil pogost pojav prejšnje~leto, ko smo delali več kot polovico nedelj.
Vzrokov za tak dvig proizvodnje, predvsem pločevine, ki je naš glavni izvozni proizvod, in pa povečanja učinka dela je več. Delavci valjarne so dokazali, da so dobri upravljalci in gospodarji obrata, katerega jim je
delalo na organizaciji dela v valjarni in postavljanju perspektivnih delavcev na ključna delovna mesta. Svoj delež k dvigu proizvodnje je prinesla tudi delna rekonstrukcija valjarne (nov livni stroj, nova valjalna proga) in pa dobro vzdrževanje strojnih naprav.
Kakšne so perspektive valjarne v prihodnjem 1965. letu? Povečanja proizvodnje s sedanji; mi napravami in stroji skoraj ne moramo pričakovati. Pojavila so se že ozka grla v proizvodnji, katera bo treba čimprej odpraviti. Vzrok za to pa je nedokončana rekonstrukcija valjarne. Glavna naloga kolektiva valjarne v prihodnjem letu bo torej dvig produktivnosti ob isti proizvodnji kot letos. Z dobrim sodelovanjem delavcev in obra-tovodstva bomo ob dobri or; ganiza&iji dela uspeli dvigniti učinek dela na svetovno pov-
nek dela se je dvignil za 2,4 %; Med letom 1962 je v valjarni bila uvedena kompletna tretja izmena, namesto dotedanjih dveh izmen z delno tretjo izmeno. Zaradi tega je bilo potrebno povečati število delavcev v valjarni, kar je po eni strani povzročilo delno povečanje celotne proizvodnje, močnejše povečanje proizvodnje pločevine in padec produktivnosti oziroma učinka dela.
Izrazito povečanje proizvodnje valjanih izdelkov, predvsem pa same pločevine in povečanje učinka dela vidimo iz zelo strine krivulje za let? 1963 in 1964. Saj je v letu 1963 predstavljala celotna proizvodnja že 201 % v primerjavi z letom 1960. Proizvodnja same pločevine pa je dosegla celo 209 %. Učinek dela je predstavljal 122,9% v primerjavi z letom 1060. V letu 1964 pa smo dosegli še lepše rezultate. Celotna proizvodnja valjanih izdelkov je dosegla 226 %, same pločevine 233 % in učinek dela 141,8% v primerjavi z letom 1960. Produktivnost oziro-
njihov zaslužek. Zato je pa vrednost točke valjarne v prvih devetih mesecih letošnjega leta med najvišjimi v Cinkarni. Dru gi, zelo važen vzrok, je tudi izboljšana organizacija dela in pravilna kadrovska politika o-bratovodstva. V zadnjih dveh letih je obratovodstvo veliko
nje našega -vodstva.
Z nadaljnjim dvigom učinka ' dela in odpravo ozkih grl (manjša rekonstrukcija valjarne) si bo kolektiv valjarne ustvaril potrebne pogoje za prehod na skrajšani delovni teden, kar bi že lahko ustvarili v 'naslednjem letu.	' __

Naši pozdravi	Proizvodnja in proizvodnost
Vlil. kongresu	dela v novembru 1964
V ponedeljek, 7. decembra, so člani našega delovnega kolektiva z množičnega zborovanja poslali
Po V. kongresu ZSJ so sindikalni forumi skupaj z občinske skupščino izdelali akcijski program, katerega namen je bil zadolžiti gospodarske organizacije in njihove družbeno politične organizacije z nekaterimi konkretnimi nalogami. Akcijski program, ki ga je potrdila občinska skupščina Celje, so dobile vse delovne organizacije v naši komuni in je obsegal štiri skupne naloge:
—	izboljšati izkoriščanje kapacitet,
—	analizirati položaj delovne organizacije v svoji panogi in v komuni,
—	proučiti sedanjo in prihodnjo politiko delitve dohodka'na osebne dohodke in sklade,
—	nagrajevanje oziroma delitev po delu.
Ce se nekoliko ustavimo pri nalogah, ki jih navaja akcijski program, lahko ugotovimo, da te naloge ni postavil samo V. kongres ZSJ, ampak jih kolektiv rešuje že vrsto let.
Kapacitete v naših obratih smo v glavnem maksimalno izkoristili z izjemo nekaterih manjših obratov. Rezultat dobro izkoriščenih kapacitet naših obratov se kaže tudi v dvakratnem povečanju dohodka podjetja. Z maksimalnim prizadevanjem celotnega kolektiva in z rezultati, ki jih je naš k<> lektiv dosegel, je uspelo naši delovni organizaciji vključiti se v mednarodno delitev dela, saj
VIII. kongresu ZKJ naslednjo brzojavko:
se je kolektiv Cinkarne uvrstil na prvo mesto med industrijskimi izvozniki v Sloveniji.
Naš kolektiv je med prvimi začel uvajati nagrajevanje po delu. Bili smo tudi med prvimi kolektivi, ki so minimum osebnih dohodkov, (ta naj bi znašal 25.000 din) zvišali nad 30.000 din. Še en faktor, ki dokazuje
V petek, 20. novembra nas je obiskala petčlanska študijska skupina iz centralnega sveta zveze sindkiatov Jugoslavije, ki se ukvarja z analizo, kako poteka
Proizvodni rezultati so bili v mesecu novembru dobri. Vrednost ustvarjene proizvodnje v tem mesecu je celo nekoliko večja od vrednosti v oktobru dosežene proizvodnje, čeprav je bil na razpolago za 3 % manjši časovni iond. Ker je bil ta rezultat dosežen z manjšim številom zaposlenih in z manjšim številom opravljenih delovnih ur, je produktivnost dela porastla v primerjavi z mesecem oktobrom za okrog 4 "
V topilnici so bili po dinamičnem planu predvideni rezultati celo preseženi, zaradi česar bo letni plan proizvodnje cinka in prahu ob zaključku leta izpolnjen s 101 »o.
Proizvodnja valjanih proizvodov je bila tudi v mesecu novembru visoka kakor v predhodnih mesecih, zaradi česar bo letni plan znatno presežen.
Zaradi izpadov električne energije ob pričetku leta in rekonstrukcije kontaktne naprave za proizvodnjo žveplene kisline, letni plan kontaktne 66° Be kisline, ne bo dosežen, presežen pa bo plan stolpne kisline 60° Be.
uspehe našega kolektiva, so osebni dohodki, katerih povprečje 9 mesecev, v primerjavi s povprečjem celotnega lanskega leta je večji za 12.000 din.
Pri omenjenih uspehih so prav gotovo odigrale pozitivno vlogo vse družebeno politične organizacije in samoupravni organi.
strokovno izobraževanje v delovnih organizacijah. Na podlagi te analize bo organizirano posvetovanje o nadaljnjem delu delovnih organizacij na področju iz-
Zaradi pomanjkanja 'žveplene kisline in rentabilnega usmerjenja predelave oziroma prodaje, obratuje že nekaj mesecev obrat superfostata le delno, zaradi česar letni plan ne bo dosežen, vendar bo planirani finančni efekt zaradi prodaje kisline kljub omejevanju proizvodnje superfosiata ustvarjen.
Proizvodnja v anorganski kemiji je v novembru ugodno potekala ter bo ob koncu leta plan vseh pomembnejših proizvodov (z izjemo litopona) dosežen ali pa presežen. Ker je novi obrat litopona še v preizkusni proizvodnji ter se še občasno pojavljajo težave, ne bo dosegel letnega plana.
Optimistično postavljen' plan proizvodnje anilinskih barv ne ho dosežen, zaradi uvoza teh barv':',, kljub temu pa bo proizvodnja znatno večja od proizvodnje, ki je bila dosežena v preteklem le', a.
Proizvodni plan celotnega podjetja bo po vrednosti ob koc l leta dosežen.
V mesecu novembru smo iz1 >-žili naše proizvode in storitve v vrednosti 436.583 S. Kumulativno do meseca novembra pa že za 4,402.489 $ s čimer je letni plan že prekoračen za 33 0 o-
obraževanja. Tega sestanka so se udeležili ing. Klemen Stegenšek, direktor kadrovskega sektorja Karlo Sagadin, šef Centra za izobraževanje Zdravko Brdnik, predsednik IO SP Štefan Veselko in predsednik TK Z\1S Roman Terglav.
Tovariš ing. Stegenšek je seznanit goste z organizacijsko strukturo podjetja, njegovim razvojem v preteklih letih in perspektivnim planom. Člani študijske skupine so pokazali izredno zanimanje za organizacijo in delo našega Centra za izobraževanje.
Po končanem sestanku so st gostje ogledali nekatere obrate v
Cinkarni (slika levo).
CINKiRIMR
Delovni kolektiv Cinkarne Celje, zbran na množičnem zborovanju, pošilja VIII. kongresu ZKJ svoje borbene pozdrave z željo, da bi njegovo plodovito delo pomenilo novo etapo v razvoju socialističnih odnosov. Čvrsto zbrani okoli ZKJ s tvarišera Titom na čelu, se obvezujemo, da bomo še nadalje zastavljali vse. sile za izgradnjo so-, cializma, za razvoj naše domovine, za mir in aktivno koeksistenco na svetu.
Naj živi ZKJ s tovarišem Titom na čelu.
PO V. KONGRESU ZSJ
Obiskali so nas predstavniki CS ZSJ
!
Poleg navadnega superfosfata še mešana granulirana umetna gnojila
(Nadaljevanje)
Skoraj 90" „ vseh kalijevih soli porabi kmetijstvo za gnojenje in le 10% se rabi za ostale kemične proizvode. K(alijeve soli se, v večini primerov nahajajo v naravnih ležiščih kot dvojne soli kalijevega klorida z natrijevim kloridom, magnezijevim kloridom ali sulfatom, nadalje kot dvojne ali trojne soli kalijevega sulfata z magnezijevim in kalcijevim sulfatom. Kalij je sestavina mnogih silikatov, ki pa se redko uporabljajo za .gnojenje. Precej kalija vsebujejo: rastlinski pepel, odpadki pri proizvodnji tobaka, odpadki živalske volne, odpadki pri proizvodnji sladkorja in alkohola, prah železarn in tovarn cementa itd.
- Za gnojenje se uporabljajo kalijeve soli s 60% K»(), s 40— 50% K-O in z manj kot 30% K2O.
Z ozirom na način proizvodnje in vrsto surovin razdelimo mešana gnojila na: navadna mešana gnojila, kompletna mešana gnojila in kompleksna mešana gnojila. Kompletna in kompleksna mešana gnojila se proizvajajo le v obliki granul, navadna mešana gnojila pa v obliki prahu.
Navadna mešana gnojila proizvajajo z mehaničnim mešanjem dušičnih, fosfornih in kalijevih gnojil v homogeno mešanico. Tako npr. pripravimo 1 tono gnojila 5—15—15 z mešanjem 258 kg amonijevega sulfata (21 % N), 296 kg navadnega superfosfata (17% P2O5), 216 kg triplega superfosfata (46%,P20s) in 250 kg kalijeve soli (60 % K2O).
Kompletna gnojila proizvajajo z mešanjnem dušičnih, fosfornih in kalijevih gnojil ob istočasnem dodatku določene količine amonijaka, fosforne ali žveplene kisline, solitrne kisline itd. Na ta način pride med komponentami do kemičnih .reakcij. Ker pa so primešane tudi tekoče komponente, dobimo granulirana gnojila'. Tako npr. pripravimo 1 tono istega gnojila 5—15—15 iz naslednjih komponent:	75 kg žveplene kisline
(60° Be), i24kganhidricnega amonijaka (82% N), 145 kg amonijevega sulfata (21% N), 348 kg navadnega superfosfata (17% P2O5), 198 kg triplega superfos-fata (46 % P2O5) in 250 kg kalijeve soli (60% K2O3).
Kompleksna gnojila proizvajamo iz osnovnih surovin kot so anhidrični amonijak, žveplena, fosforna ali solitezna kislina, surovi fosfati, kalijeve soli itd. brez predhodne priprave posameznih gnojil. Na ta način nastanejo mešana gnojila s kemičnimi reakcijami med os-
'imRTAj?
novnimi surovinami. Izkoristek hranljivih surovin je mnogo 11-godnejši kut pri navadnih mešanih gnojilih zaradi na novo nastalih spojin.
Tudi pri proizvodnji kompletnih gnojil pride do kemičnih reakcij med posameznimi surovinami, vendar ne v taki meri kot pri kompleksnih. Za ilustracijo poglejmo materialno bilanco za 1 tono gnojila 5—15—15: 62 kg anhidričnega amonijaka (82% iN), 242 kg fosforne kisline (32 % P2O3), 234 kg surovih fosfatov (32,2 %	P2O5),	51.1% CaO),
278 kg žveplene kisline (66° Be), 250 kg kalijeve soli (60% K2O).
Z dodatkom majhnih količin
drugih elementov (bor. mangan, baker, cink itd.) v gnojila dobimo >gnojila z mikroelementi«. Ako superfosfatu primešamo lignitni prah, dobimo gnojilo, ki se imenuje Hignofos«. Mnogim vrstam gnojil primešamo sredstva za uničevanje rastlinskih škodljivcev (oldrimiziran su perfosfat).
CDS našega kolektiva je na svoji 23. redni seji potrdil investicijski program izgradnje obrata za pridobivanje kompleksnih granuliranih gnojil s kapaciteto 250.000 ton na leto in s povprečno formulacijo gnojil 7.5—16—16. Ta investicijski program zajema še proizvodnjo žveplene kisline po kontaktnem postopku s kapaciteto 150.000 ton 66° Be žveplene kisline letno in proizvodnjo fosforne kisline po mokrem postopku z letno kapaciteto 50.000 ton P2O5. Ker bo znašala poraba žveplene kis-, line približno 200.0001/1 bomo za omenjeno proizvodnjo fosforne kisline in umotnih gnojil rabili še 50.000 ton žveplene kisline iz obrata žveplene kisline, ki je že v izgradnji. Za proizvodnjo umetnih gnojil bomo rabili fosforno kislino v količini 40.0001 P2O5/I, tako da bo ostalo za prodajo še 10.000 ton te kisline.
Opjs tehnološkega procesa proizvodnje žveplene kisline je bif, objavljen v eni od prejšnjih številk(Cinkarnarja in ga zato ne'bi ponaVljali.'"
Tehnološki proces proizvodnje kisline razdelimo na naslednje operacije: razkroj surovih fosfatov z žvepleno kislino. filtracija nastale brozge fosforne kisline in sadre, koncentracija fosforne kisline.
Razkroj zmletih surovih fosfatov poteka v razkrojevalnem reaktorju, v katerega doziramo surove fosfute, razredčeno fosforno kislino in žvepleno kislino. Pri tem razkroju nastaneta fosforna kislina in sadra. Ker se zmes ugreje. jo je treba hladiti, da obdržimo najugodnejšo temperaturo ((80° C), ki je pogoj za pravilno rust kristalov sadre. Pline, ki vsebujejo fluorove
spojine, pred izpustom v atmosfero očistijo. Filtracija brozge fosforne kisline se vrši na va-kumskih filtrih s protitočnim iz piranjem. Na ita način dobimo fosforno kislino različnih koncentracij. Prvi filtrat vsebuje 50—32% PAki je produkcijska kislina. Drugi filtrat vsebuje 20—25 0 o P2O5 in se uporablja za razredčevanje žveplene kisline pri razkrajanju surovih fosfatov. Tretji filtrat, ki vsebuje ca. 5 % P2O5 se uporablja za prvo izpiranje pogače sadre. Drugo izpiranje se vrši z vročo vodo. Sadra se razmulji z vodo in transportira po cevovodih na odval. Kjer vsebuje sadra določeno količino fluora in nerazkrojenih fosfatov ni uporabna za nadaljno predelavo.
Koncentracija fosforne kisline se vrši z uparevanjem v vakuumu. Uparevanje se vrši v dveh stopnjah. V prvi stopnji dosežemo koncentracijo 42 % P2O3. Taka kislina se uporablja za proizvodnjo triplegasu-perfosfafa. V drugi stopnji dosežemo koncentracijo 54 % P2O5. Ta kislina je namenjena za prodajo.
Pline, ki nastanejo pri npa-revanju in ki vsebujejo -fluorove spojine, izpirajo, da dobijo fluorosilicijevo.kislino, iz katere proizvajajo natrijev siliko-fluorid.
Tehnološki proces proizvodnje kompleksnih grapuliranih gnojil lahko razdelimo na' šle-'
deče operacije: reakcija z amo-nizacijo, granulacija, sušenje, sejanje, vskladiščenje in emba-liranje.
Reakcija z amonizacijo poteka v dveh posodah: reaktorji in saturatorji. V reaktor se dodajo zmleti surovi fosfati, žveplena kislina in fosforova kisli*-na. Nastalo brozgo vodijo v satu rator, kamor uvajajo plinasti amonijak. kjer se izvrši nevtralizacija. Brozgo iz saturatorja vodijo v granulator, kamor dodajajo še kalijevo sol in gotova prašnata gnojila iz sejalne naprave.
Nastale granule padejo v sušilnik, kjer se z istosmernim Jokom vročih plinov pražijo. Vroče pline dobijo z izgorevanjem mazuta , ali plina. Končni produkt vsebuje manj kot 1 % vlage.
Posušena granulirana gnojila transportirajo na sistem vibracijskih sit. Velikost granul tržnega produkta znaša 1—4 nun. Delci, ki so večji gredo v drobilec’, kjer se. zdrobijo v prah. Delci, ki *so manjši od 1 mm se združijo s prahom iz drobilca in se transportirajo v granulator.
Končni produkt se nato v hladilniku ohladi s protitočnim tokom hladnega zraka. Iz hladilnika transportirajo umetna 'gnojila v napravo za posipavanje s sredstvom, ki preprečuje strjevanje granul in od tod v skladišče umetnih gnojil.
Embaliranjc in tehtanje se vrši na avtomatskih tehtnicah v natronske ventil vreče ali pa v polietilenske vreče, ki1 se zavarijo. Naprava za embaliran je in tehtanje je*tako skonstruirana, da, omogoča nalaganje vagonov z gnojili v razsmtem stanju.
Sama naprava za proizvodnjo kompleksnih granuliranih gnojil je tako skonstruirana, da o-mogoča proizvodnjo kompleksnih granuliranih gnojil, katere koli sestave,, nadalje omogoča proizvodnjo navadnega superfosfata. triplega superfosfata, amonijevih fosfatov, amonsul-fata. nitrofosfata itd.
Z realizacijo opisanega programa in programov ostalih proizvajalcev umetnih gnojil v Jugoslaviji bo narasla potrošnja umetnih gnojil od 14 kg' aktivne materije na hektar obdelovalne površine v letu 1960 na približno 160 kg aktivne materije na hektar obdelovalne površine v letu 1970. To se pravi. da bomo dosegli isto porabo v letu 1970. ki jo je mela Zahodna Nemčija vi letu 1960, ali z drugimi besedami, da bomo v uporabi umetnih gnojil še vedno 10 let za Zahodno Nemčijo, ki pa niti ni, najmočnejši potrošnik umetnih gnojil, saj ve-, mo, da iso v letu 196Q v Holandiji,'Belgiji ih na Išlancl.u porabili: pVekp; 200 kg. aktivnč rnitftčt rije na hektar obdelovalne'"p6-visme: : '	'* 'f! C. ' '
Tako bo izgledal naš novi obrat umetnih gnojil
DARUJTE SVOJO KRI
V pripravah na krvodajalsko akcijo, ki jo bodo naše sindikalne podružnice izvedle ob koncu januarja 1965, smo obiskali vodjo Postaje za transfuzijo krvi v Celju, zdravnico dr. Stano Štravs, s prošnjo, da za bralce »Cinkarnarja« pove nekaj več o pomenu transfuzije krvi. Iz raznih vprašanj krvodajalcev pri zadnji akciji, ki je bila v'mesecu marcu letos, smo namreč ugotovili, da o tem vprašanju prav malo vedo. Iz njenega pripovedovanja posnet mamo naslednje:
Poznamo preko 15 krvnih sistemov. Kompletna krvna grupa posameznika je zelo zapletena in jo običajno ne določamo. Za poitirebe transfuzo je se ugotavljata točno le sistema ABO in Rh. Le ta dva Sistema sta važna za transfuzijo 'kajti če dajemo neustrezno kri, lahko nastanejo za življenje bolnika usodne posledice.
V	prvem sistemu ločimo 4 različne skupine: A, B, AB in 0. Imenujemo jih po posebnih lastnostih, ki so vezane na eritrocite (rdeča krvna telesca). Pogostost teh grup je . različna. Ravna se po rasnih in ozemeljskih značilnostih. Za prebivalce
srednje Evrope, kamor spadamo tudi mi, je najbolj pogosta grupa_ A, ki jo zasledimo pri 46 % vseh ljudi. Takoj za ,njo je grupa 0, ki tudd doseže skoraj 40 %. Sledi grupa B, ki jo ima Okoli 15 % ljudi. Najredkejša je skupina AB. ki jo zasledimo le pri 3 do 6 % prebivalstva,
V	Rh sistemu v glavnem ločimo dve sikupini: Rh pozitivno in Rh negativno. Med prebivalstvom je skupina Rh + zastopana 85 %, Rh ■— pa 15 %. Ce pri transfuziji krvi teh dveh skupin ne1 bi upoštevali, se 'lahko zgodi naslednje: ljudje, ki Rh faktorja nimajo, ito so Rh negativni, se lahko senzilbiltiizirajo (postanejo občutljivi) in stvori jo antitelesa proti Rh sistemu, če pride v njihovo telo Rh pozitivna kri. To se lahko zgodi ne le pri dajanju injekcij, če je igla nečista, lahko pa tudi pri ženi med nosečnostjo, če je sama Rh negativna in nosi Rh pozitiven plod'. Če v kri take Rh negativne osebe, ki je postala občutljiva proti Rh faktorju, pride Rh pozjiitivna kri, lahko nastane neljuba reakcitjai, ki je včasih lahko usodna. Če je mati postala preobčutljiva, to je, če ima aintitelesa proti Rh sistemu, lahko med nosečnostjo in pri porodil okvari plod, da se rodi bolan. Takega otroka lahko rešimo le na ta način, da mu ita-koj po porodu izmenjamo vso kri s tako, ki njegovemu organizmu ne bo škodovala.
Vsaka bolnišnica mora skrbeti, da vedno razpolaga z zadostnimi zalogami krvi, ki ju mora stalno Obnavljati. Kri je uporabna za transfuzijo le 14 dni do največ tri tedne. Zato morajo transfuzijske postaje pritegovati krvodajalce kontinuirano vse leto. Morebitni viški krvi bi se lahko tudi pre-
delali v suho krvno plazmo. Vendar to ne bi bilo primemo, ker je poidročje celjske transfuzijske postaje premajhno in bi petem primanjkovalo krvi, ki je mnogo ustreznejša za transfuzijo kot krv-na plazma.
V nadaljnjem razgovoru je dir. Štravsova povedala še naslednje: letne potrebe celjske bolnišnice so 16001 krvi. Za prebivalce celjske občine potrebujemo približno 9001 (krvi in je
tolika tudi letna naloga Rdečega križa po mobilizaciji krvodajalcev. To pomenh da bi bilo treba s-področja naše občine pritegniti letno najmanj 3800 krvodajalcev, oziroma 6400 krvodajalcev s področja okraja. Na podeželju je odvzem krvi manjši, ker veliko število prebivalcev hodi na delo v industrijske centre. Zato morajo, in-diuštriljšiki centri' Zbrati večjo količimo krvi. Potrebujejo jo ne le za laisitne prebivalce ampak tudi za večje potrebe delavcev v industriji, kjer prihaja .do težkih obratnih poškodb.
Pni letošnjim odvzemu krvi din tudi med letom so cinkamarji in njihovi vzdrževani družinski člani darovali 50 do 601 krvi. Ta 'količina, če jto primerjamo le s povprečnimi potrebami prebivalcev celjske občine ne zado-
šča. Samo za potrebe v Cinkarni zaposlenih delavcev brez njihovih družinskih članov bi potrebovali 70 do 80 1 krvi, to je okoli 300 krvodajalcev. Ce pa prištejemo še povprečno število vzdrževanih članov i'n večje potrebe zaradi obratnih nezgod, se potrebna količina krvi in s tem tudi krvodajalcev potroji.
Po planu Rdečega križa, kot glavna pobudnika in organizatorja zbiranja krvodajalcev, predvidevamo v vsakem industrijskem podjetju 15 do 20% krvodajalcev. Glede ina to, da je cinkarna težka iindiusitirija, smo se s podjetjem dogovorili, da bo akcija samo enikiralt iletnjo :in to v zimskem času. Zaradi tega ne moremo računati na tolik odvzem, kot bi ga dosegli v dveh
akcijah. Taka akcija pa naj bi po .možnosti pokri vala vsaj dva do tri tedenske potrebe celjske bolnišnice, ki znašajo 60-'dio 901 krvi. Če bi Cinkarna v tem obdobju zbrala 250 do 350 krvodajalcev, bi lahko rekli, da gre v 'korak s splošno prizadevnostjo prebivalcev celjskega okraja.
V kolikor zberemo več krvi, kakor jo potrebujemo, je običajno ne predelujemo v krvno plazmo, ampak jo odstopamo mariborski bolnišnici s katero sodelujemo — tudi ona nam večkrat pomaga v največji stiski s pošiljkami najnujnejše količine krvi. Klub temu se zgodi, da mora včasih bolnik čakati na operacijo tudi do 14 dni, če ni nikjer na zalogi zadostne količine krvi odgovorja-joče grupe. Neglede na težke posledice takega čakanja za bolnikovo zdravje so tudi veli-
ki nepotrebni izdatki za plačilo bolniških stroškov. V takih primerih kličemo med letom posamezne krvodajalce. Seveda le tiste, ki jih poznamo. Prav bi bilo, če bi imeli vsaj v podjetjih registrirano krvno grupo vsakega zaposlenega, da bi lahko v nujnih primerih poklicali krvodajalce rednih krvnih skupin.
Pomoč, ki jo nam nudi Cinkarna in njena obratna ambulanta, je zadnja leta velika in lahko služi za vzor tudi drugim velikim podjetjem. Vi ste izbrali edini pravilni sistem, ko ste se v zbiranju krvodajalcev naslonili na sindikat kot najmočnejšo družbeno politično organizacijo. Veliki uspehi so povsod tam, kjer v prizadevanjih za uspeh krvodajalske akcije sodelujejo sindikat ter vodstvo podjetja in kjer uspe aktivirati tudi mladinsko organizacijo.
Poleg plačanega prostega dne, ki ga sedaj dajejo krvodajalcem na dan oddaje krvi že vsa podjetja, sem opazila, da so za mobilizacijo krvodajalcev koristne tudi nekatere olajšave, ki jih dajejo krvodajalcem nekatera podjetja, na primer: olajšave pri počitniškem letovanju, to je pravica do daljšega bivanja v počitniških domovih in’ večji popust v ceni penziona, dodatni letni dopust za krvodajalce, organiziranje posebnih skupinskih izletov za krvodajalce in tekmovanja v krvodajalstvu med obratnimi skupinami za popularne skupinske nagrade. Na take dajatve ne smemo gledati kot obliko "plačila za človekoljubno dejanje. Po mojem prepričanju je to le priznanje za višjo stopnjo družbene in humane zavesti, ki jo je osvojil posameznik, ki pa le koristno vpliva tudi pri mobilizaciji ljudi za oddajo krvi.
Ob zaključku razgovora nam je zdravnica obljubila, da bo za prihodnjo številko Cinkarnarja zbrala imena vseh cinkarniškili krvodajalcev in še. posebno imena vseh nosilcev srebrne in zlate značke ter krvodajalcev, ki so že prejeli diplome za 20-kratno oddajo krvi.
Poudarila je še, da se transfuzijska postaja ne poteguje za tako imenovane »junake« krvodajalce, ki oddajajo kri mnogokrat na leto. Najpomembnejše je, da je popularizacija krvodajalstva široka, da pride zavest o potrebi te humane geste v široke množice in da zbere akcija veliko število ljudi, ki oddajo kri le enkrat letno in štejejo to svojo gesto enako važno kot vsako drugo svoje državljansko ali moralno dolžnost.
5
CINKARNAR
NESREČE PRI DELU-NESREČE PRI DELU-NESREČE PRIDELU - NESREČE PRI
Vmesecu septembru je bilo:
30 poškodb pri delu s 419 izgubljenimi dnevi in 3 poškodbe na poti z 48 izgubljenimi dnevi Skupaj 33 poškodb s 467 izgubljenimi dnevi
Analiza vzrokov nesreč daje naslednjo sliko:
Nered na delovnem mestu in popianjkljva razsvetljava 1 nesreča Pomanjkljive -transportne poti ter pomanjkljiva kontrola 1 nesreča
Pomanjkljiva osebna zaščitna sredstva ............. 1 nesreča
Pomanjkljiv poduk o varnosti pri delu in pomanjkanje
poklicnih izkušenj............................. 1	nesreča
Pomanjkljivi varnostni ukrepi...................... 2	nesreči
Neprevidnost ...................................... 9	nesreč
Neprevidnost in motnje — bolezen .................. 2	nesreči
Neprevidnost in neustrezen način dela.............. 2	nesreči
Neprevidnost in pomanjkanje poklicnih izkušenj ...... 1	nesreča
Neprevidnost in pomanjkljiva kontrola ter pomanjkljiva tehnična zaščita strojev........................ 1	nesreča
Neprevidnost in tehnična pomanjkljivost orodja..... 1	nesreča
Neprevidnost in utesnjen prostor.................  1	nesreča
Neprevidnost in pomanjkljivi varnostni ukrepi...... 2	nesreči
Nediscipliniranost ...............................  1	nesreča
Nediscipliniranost in nered na delovnem mestu...... 1	nesreča
Nediscipliniranost in pomanjkljiva kontrola ......  2	nesreči
Ncdisciplniranost in pomanjkljive transportne poti- 1	nesreča
Skupaj:	"	-	50 ncsrcč
V mesecu oktobru je bilo:
27 poškodb pri delu s 507 izgubljenimi dnevi in 4 poškodbe na poti s 73 izgubljenimi dnevi.
Skupaj 30 poškodb s 580 izgubljenimi dnevi.
Pri delu so se poškodovali:
V	pražarni:
Ivan KROFLIČ,^— ko je hotel prekucniti voziček s povratkom v skip mešalca, mu je stisnilo prst.	/
Andrej TANŠEK — s sodelavcem je hotel prekucniti industrijski voziček. Pri tem se je zgornji del vozička oddvojil od spodnjega ter mu poškodoval nogo.
Boro KOSTREŠEVIČ je bil preblizu sodelavca, ki je čistil s krampom aglomeracij ski trak. Izpod krampa je odskočil košček aglomerata ter padel ponesrečencu v oko.
Franc BAHČIČ je hotel zapreti vrath. Pri tem mu je padla na nogo plošča, ki je bila naslonjena na vrata.
V	topilnici:
Marjan DABESKOVIČ — pri vlečenju cinkovih oksidov^ iz Thede peči v pokvarjen voziček se mu.je vsul vroč oksid v čevelj ter ga opekel po stopalu.
Stanko MIRNIK — pri vstavljanju retorte v peč se je udaril z drogom po prstu.
Andelko SAVIČ — Pri iznaša-nju predleža ga je vroč cink opekel po roki.
Alojz KODRIČ — Pri iznaša-nju predleža se mu je cink vlil po roki ter ga opekel.
■h— 6
Branko KUKIČ — Pri nakladanju veder s cinkovim prahom je dobil prst med vedra ter si ga poškodoval.
Štefan FRIC — Pri izpraznje-vanju japnerja, napolnjenega z vročim prahom, mu je spodrsnilo. Ko je hotel ujeti ravnotežje, je stopil z nogo v vroč prah ter si jo opekel.
Franc MALEC — Ker je hotel dobiti iz predleža komad ilovice, je močneje potegnil z greb-lico. Z ilovico je padlo iz predleža tudi nekaj tekočega cinka, kateri ga je opekel po gležnju.
Milan PERC — Pri odstranjevanju retorte iz peči je močneje potegnil. Kavelj se mu je izravnal, zaradi tega je ponesrečenec padel s hrbtom na alon-žc.
Tomislav POPOVIČ je pri razkladanju veder s cinkovim prahom dobil prste med nje ter si jih poškodoval.
V	keramiki:
Ljubislava FILIPOVIČA je industrijski voziček udaril v nogo. Filipovičev sodelavec je voziček sunkovito odrinij.
EpM im >	I
V	valjarni:
Janko VIDOVIČ si je pri posnemanju cinkovih blokov opekel roko.
Mile PRVULOVIČ si je z brusilnim kolutom poškodoval roko.
Jernej ZAGOZDA se je na vroči pločevini opekel po roki.
Štefan VENGUST — Pri žaganju protektorjev mu je kos cinka padel na nogo ter mu jo poškodoval.
V	predelovalnih obratih:
Marija GABER — Pri odstranjevanju matice se je udarila z ročajem ključa po glavi.
V kemiji I.:
Alojz REBERŠEK — Pri čiščenju lilterske stiskalnice mu je padlo blato v oko.
Vašo BANJEGLAV je izgubil ravnotežje in padel v vodnjak za hlajenje bakrenih granul. Opekel se je po nogah in rokah.
Dragotin MILOJEVIČ — Pri jemanju vzorcev žveplene kisline v obratu superfosfat mu je spodrsnilo. Pri padcu se je s kislino obrizgal po roki in vratu.
Ivan VALEK — Ko je hotel razpreti vagone je stopil na odbijač, ki se jč zavrtel. Pri tem
je ponesrečenec obvisel na roki, s katero se je držal za ročaj na vagonu. Pretegnil si je roko.
Jože ŽARKOVIČ — Ko je stm pal po lestvi, mu je na zadnji prečki spodrsnilo. Pri padcu si je poškodoval roko.
V mehanični delavnici: Aleksander PAVLINEC — Pri delu mu je padel tujek v oko.
Anton KUKOVIČ — Pri privijanju vijaka se je ta utrgal ter mu poškodoval kazalec leve roke.	_
Vinko LONČAR si je pri prenašanju bukovega ploha poškodoval nogo.
Vrni se zdrav domov!
Ko prebiramo rubriko »Pri delu so se poškodovali« in se pri tem zanimamo za vzroke posameznih nesreč, pogosto zasledimo: neprevidnost, nepoučenost, neustrezno orodje, nezainteresiranost nadzornega osebja itd.
Danes objavljamo fotografijo neustrezne lestve. Sestavljena je pravzaprav iz dveh lestev. Prva, daljša ima le tri ustrezne prečke, vse ostale so pribite z enim ali dvema žrebljcma, druga, sicer dobra, je prekratka, zato je naslonjena °na daljšo.
Ali je res cenejše zdravljenje delavca, ki bi se lahko ponesrečil na neustrezni lestvi, od nakupa nove lestve. Kaj pravijo k temu odgovorni, upajmo, da bomo brali v prilicd nji številki.
Nekaj misli in podatkov o bolniškem staležu v podjetju
(Nadaljevanje)
V zadnji številki »Cinkarnar-ja« smo spregovorili o bolniških dopustih v posameznih dneh tedna v preteklem letu — s posebnim ozirom na ponedeljke oziroma dneve po praznikih. Poglejmo sedaj situacijo po izplačilih dneh, to je 16. in 28. v mesecu (v letu 1963): in ga primerjali s splošnim letnim povprečjem.
Vidimo torej, da razlike praktično ni!
Nekaj pa drži: pogosto pride do močnega porasta staleža ob določenih prilikah (n. pr.: po zadnjem pikniku na Ostrožnem!), vendar se taki odskoki in pa običajna nihanja staleža Ob koncu je treba ponovno poudariti dejstvo, navedeno že uvodoma, da vzrokov nesposobnosti za delo in odsotnosti na delovnem mestu ne iščimo -
letno 16. v me- 28. v me-povprečje seču seču
v »staležu«, temveč v situacijah, ki so do njega privedle! Tu pa se je treba spoprijeti s težavami na širšem področju, kot je medicinsko in upoštevati celo vrsto faktorjev. Kajti definicija »ZDRAVJA«, ki jo je postavila Svetovna zdravstvena organizacija in je še vedno veljavna tudi v naši deželi, vsebuje oziroma upošteva raznolikost vplivov na počutje človeka. Glasi se pa »ZDRAVJE JE SKUPEK FIZIČNEGA, PSIHIČNEGA IN SOCIALNO - EKONOMSKEGA DOBREGA POČUTJA«
Dr. Slavko Šopar
Na poli so se poškodovali
Ivan FERLINC — Pri preskoku čez jarek’ si je poškodoval
nogo.
Jože ZAGORIČNIK — Ko se je peljal v službo, je na ovinku zapeljal na kolo, ki je ležalo na cesti. Pri tem je padel in si poškodoval glavo.
Jože TRATNIK — Na poti v službo ga je povozilo neznano vozilo.
Martin KRAJNC — Na poti iz službe ga je podrl avtomobiL Utrpel je poškodbe na glavi.
% bolniškega staleža	5,2 %	5,5 0'0	5,	%
% »A« nezgod na ves stalež	21,5 o/o	22,0 o/0	21,0	%
% »B« nezgod na ves -stalež	10,1 %	9,5 "/o	10,5	%
Skupni °/o nezgod na ves stalež	31,6%	31,5%	31,5	%
V tabelo smo vnesli celotni odstotek bolniškega staleža, odstotek »A« in »B« nezgod na celotno število staležnikov v nekem dnevu in skupni odstotek nezgod za določen dan. Su-mirali smo vse 16. in 28. dni v letu 1963, izračunali povprečje
v teku leta izravnajo.
Veliko bolj razgibano sliko nam daje osnovno, dnevno spremljanje bolniškega staleža, dasiravno gre običajno za skoke od 0,1 °/0 do 0,6%, kjer se pisano prepletajo nezgode in bolezni.
Kdo sme uporabljati stroje v delavnicah
Na podlagi HTV predpisov lahko opravlja delo na strojih in strojnih napravah samo delavec, starejši od 18 let, ki ima ustrezno kvalifikacijo in je za to delo usposobljen.
Doba usposabljanja za delo na strojih in napravah je odvisna od kompliciranosti stroja ali naprave in spretnosti delavca samega. V internih predpisih podjetja mora biti določena maksimalno potrebna doba za usposabljanje. V kolikor delavec v tein času ni zmožen samostojno opravljati dela na stroju, ga moramo premestiti na manj zahtevno delovno mesto.
Nadzorno osebje (izmenovod-ja-skupinovodja) mora navedeni predpis upoštevati in v inte-
Premajhna skrb za
resu varnosti pri delu nadzorovati izvajanje istega.
Vsak delavec lahko opravlja samo takšno delo, ki mu ga J« določilo nadzorno osebje, samovoljno opravljanje dela na strojih, pa mora bitj strogo kaznovano. Za odstopanje od navedenega varnostnega ukrepa kazensko odgovarja nadzorno osebje posameznih oddelkov.
Članom kolektiva, ki se zanimajo za nakup odpadnega materiala, sporočamo, da ga lahko nabavijo vsak torek dopoldne v prostorih pri metalurški kopalnici. Material izdaja tovariš Va-lenčak.
Pravice do pokojnine in zdravstvenega varstva če zavarovanec živi v Inozemstvu
V.: Ali žena lahko prejema moževo invalidsko pokojnino, v času ko je njen mož kot invalidski upokojenec ostal čez dovoljeni čas v inozemstvu? Nadalje me zanima ali njegova otroka, ki živita pri materi, v času očetove odsotnosti obdržita pravico do zdravstvenega varstva po njem in do kdaj jima ta pravica pripada? IRada bi vedela, kako je z zdravstvenim varstvom za otroka, ki že dali časa boluje in je zaradi tega moral prekiniti redno šolanje?
O.: Žena invalidskega upokojenca ne more prejemati pokojnine v času, ko mož biva v tujini, ne da bi imel za to veljavno dovoljenje našega pristojnega organa. Izplačevanje invalidske pokojnine se namreč upravičencu ustavi z dnem. ko poteče njegovo dovoljenje za bivanje v inozemstvu. Vendar pa taka oseba zadrži svojstvo invalidskega upokojenca.
Ce njegova otroka stalno prebivata v naši državi, obdržita zdravstveno varstvo po
očetu tudi v času, ko ta nedovoljeno prebiva v tujini, čeravno ju v tem času oče ne preživlja.
Zdravstveno varstvo pripada otrokom do dopolnjenega 15. leta starosti, če obiskujejo šolo, pa do konca predpisanega rednega šolanja, vendar najdalj do dopolnjenega 26. leta starosti — 1. odstavek 24. člena ZZZ.
Otroku, ki je zaradi bolezni nehal obiskovati šolo, se zdravstveno varstvo podaljša preko določene starostne nteje, največ za toliko časa, kolikor je zaradi bolezni zamudil šolanje. Mnenje o tem, da je prekinitev rednega šolanja posledica bolezni, daje zdravnik zdravstvene službe. Ce pa postane otrok zaradi invalidnosti, ki je posledica' poškodbe ali bolezni, ali pa da zaradi motne j v telesnem ali duševnem razvoju, nezmožen za samostojno življenje in delo, preden dopolni 15. leto starosti oziroma v času, ko je še na rednem šolanju, je zavarovan ves čas trajanja take nezmožnosti.
orodje in pripomočke
Zadostuje kratek sprehod po obratih, da vidiš ob zidovih pristavljene lestve,-ki ne ustrezajo več varnostnim predpisom. Kljub temu jih delavci nemoteno uporabljajo, ker verjetno hi-mamo v našem podjetju nadzornega osebja, ki bi skrbelo za to, da bi delavci uporabljali samo ustrezne in varne lestve ter odstranilo dotrajane in življenjsko nevarne. Koliko se je že pisalo, da vprašanje lestev v podjetju uredimo s centralnim skladiščem, kjer bodo iskrbeli za to, da bodo lestve ispravne. Do sedaj pa ni za varnost in ustreznost lestev nihče nič napravil.
Ce pride do nesreče, bo odgovoren za njo mojster ali skupi-novodja, ki je dovolil ali še' bolj — dal nalog za uporabo neispravne lestve, Pri sodniku za prekrške bo sigurno izjavil, da je svoje nadrejene opozarjal na dotrajanost lestev, ker pa ni nihče nič ukrenil in delo je moralo biti opravljeno, je segel po lestvah, ki jih je imel.
v- Ne bi bilo bolje čimprej rešiti vprašanje lestev, kakor pa čakali na to, da se nekdo zaradi naše malomarnosti ubije ali težko poškoduje.
Nov {lan skupščine socialnega zavarovanja v Celju
^ Ker je polovici članov skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev; v Celju potekla mandatna doba, so morali zavarovanci oziroma njihovi predstavniki —< delavski sveti — izvoliti nove člane skupščine.
Naš kolektiv sta doslej zastopala Jožica Farčnik dipl. ing. in Stojan Predič dipl. econ. Ker je tovarišu Prediču, ki je bil v letu 1962 izvoljen v skupščino za dobo dveh let, letos ta mandatna doba potekla, je centralni delavski sve£ na predlog družbeno-političnih! organizacij, za novega člana skupščine izvolil Ivana Fegeša, vodjo oddelka za socialno zavarovanje.
D. M.
CINK IRNAR!?
PRAZNOVALI SMO SVEČANO IN PRIJETNO
Popoldne pred praznikom je bilo povsod izredno živahno. Mnogi so hiteli proti postaji, da bi ujel i vlak, ki jih bo odpeljal k sorodnikom, ali- znancem ali nekam, kjer se bodo sprostili in pozab'!i vsakdanje skrbi. Nekaterim se je mudilo domov, kajti do večernega rajanja je preostalo le malo časa. Le redki so pomislili na tiste, ki so imeli ta dan še mnogo skrbi: ali bo ozvočenje delovajp, bo dovolj jedil in pijače, kako bo uspel program ipd. Tovarišem, ki so poskrbeli za našo prireditev, je šlo vse od rok in res zaslužijo pohvalo.
Že pred osmo zvečer so se začeli zbirati prvi - obiskovalci. Kmalu za tem, ko so bila odprta vhodna vrata, je bila dvorana samopostrežne restavracije polna. Tovariš Veselko je vsem navzočim zaželel prijeten večer. Nato je spregovoril tovariš ing. Jakob Raspotnik o pomenu praznika. Člani našega mladinskega aktiva so se predstavili v narod-
Izkušena recitatorlra Beba
november« Maričke Žnidaršič. K svečanem vzdušju je prispeval tudi mešani pevski zbor France
Naša folklorna skupina se je dobro odrezala
nih nošah in nam zelo dobro zaplesali naša kola in rusko polko. Iskazali sta se tudi mladi recita-torki Ivanka Švagula in Cvetka Krašovec, ki sta recitirali »Pozdravljen praznični dan« Kajetana Koviča in »Devetindvajseti
Prešeren, ki je pod vodstvom Edija Goršiča zapel-nekaj partizanskih pesmi. Na vrsto je prišel tudi zabavni ansambel. Pozno v noč so zveneli veseli akordi, toda plesalcem ni pošlo sape.
Spomnimo se tudi tistih, ki se
mmm

Blisk je povzročil malce hud pogled, toda kmalu je bilo tudi to pozabljeno
KTTifinjirh 3
niso mogli veseliti z nami. Bili so na svojih delovnih mestih, kjer so skrbeli, da je proizvodni proces nemoteno potekal.
.. 11 1111 1 -
Športna tekmon
šah isti d oj
dobre r e z U
Tudi letos je Izvršni odbor sindikalnih podružnic Cinkarne razpisal športna tekmovanja v počastitev Dneva republike. To je že tretje zapovrstno tekmovanje katerega se' je udeležilo sedem šahovskih moštev ali 28 igralcev. Dosedaj največja udeležba dokazuje, da so člani kolektiva pravilno razumeli pomen tega tekmovanja.
V ponedeljek, dne 23. novembra so bili igralni prostori Šahovskega doma zasedeni skorajda izključno samo s šahisti Cinkarne. Že sam pogled na lepo število igralcev je dajat vtis, da ima to tekmovanje svečan pomen.
Četudi se je bila huda"borba za vsako točko, saj je 10 predvidel lepe nagrade za prva tri plasirana moštva, je to tekmovanje poteklo v pravem kolektivnem in tovariškem vzdušju z željo za ponovnim takim tekmovanjem ob Prazniku dela!
Kakor je bilo pričakovati je zmagala močna ekipa uprava, -razvojni sektor, ki je odločila vseh šest srečanj v svojo korist ter nabrala 19,5 točk od 24 možnih. V zmagovalni ekipi so igrali (številke v oklepaju pomenijo individualni uspeh igralca): ing. Vrhovec (82,5 % brez poraza), ing. Pipuš (66,6%), ing. Stegenšek (82,5 "o), ing Ružič (91,8% brez poraza).
Drugo mesto je pripadlo prvemu moštvu metalurgije, ki se je pač po dosedanjih dveh zma-
gah moralo »zadovoljiti z dru-. gim mestom. Moštvo metalun gije je nabralo 17,5 točk. Nastopili so: Šnajder (82,5 " „), Jančič (33,3 %), Lazič (82,5%), Po-čivalšek (91,8 % brez poraza).
Tretje mesto je osvojilo mo štvo predelovalnih obratov s 16,5 točk. To moštvo se je verjetno najbolj nesrečno borilo saj so ves čas tekmovanja dr
žali korak z zmagovalci in sa mo poraz v zadnjem kolu, v ka terem so se srečali v direkt nem derbiju z metalurgijo, j< odločalo o zasedbi drugega ozi roma tretjega mesta. V tretji plasirani ekipi so igrali: Jova novic (58,3%), Zvone Ari (100%!), Persolja (66,6%), Ve selko (50,0%).
Četrto mesto je osvojilo prvi moštvo vzdrževalnih obratov i
Otočani - dečk
Zakasnelo poročilo z neuradneg
Ne umiriš si dobro živcev od televizije, ko te zjutraj v tovarni najprej poišče vodja izmene in začne naštevati, kaj vse se je prejšnje popoldne in ponoči pokvarilo, lioliko ljudi je manjkalo, koliko so naredili...
Če povrhu vsega vstaneš še z levo nogo, imaš že ob 6. uri zjutraj zagrenjen dan.
Sonce sije, ti pa se ubadaš z vsem mogočim, kar požira živce. Tako smo prišli na idejo, da bi ne bilo napak prah iz tovarne in utrudljivo letanje po obratih zamenjati popoldne s svežim zrakom in drugačnim načinom raz-migavanja.
Organizacija je bila odlična in že smo se sestali. »Dečkova — »Otok«; panoga: vse — odbojka, košarka, nogomet, šah, streljanje . ..
Tekma je bila napovedana za nedeljo dopoldne. Odbojkarsko igrišče Metke je sprejelo obe ekipi. Vendar ekipa Otoka ni bila
kompletna. Menda ni bilo ureje no doma z ženo, ne vem ... Mi lan »Dečkova« in Pavle »Otok kot kapitana sta si segla v roke trikratni »zdravo« in igra se j' začela. Prvi so povedli dečkove Z odličnim Milanom' na mreži st marljivo nabirali točko za točke Vendar je po vsaki menjavi m mreži spet drugi. To so otočan izkoristili in izenačili prav nič zn vidljiv rezultat. Rahlo vodstvo n pomagalo, ko se je po Štirn menjavah pojavil na mreži spe Milan, je bila usoda »Otoka« zn ki j učena.
Drugi set je minil v veliket zmagoslavju ekipe z Otoka. Dei kov če ni mogel rešiti niti odličt Milan. V ekipi »Otoka« je delt valo vse brezhibno.
Veselje je kmalu minilo, kaj v tretjem setu so dečkovci poki zali kaj znajo in »Otok« sploh i prišel do sape. Kot bi mignil t je vodstvo dečkovcev v šetih p1 večalo na 2:1.
njo v počastitev Dneva republike
g i i
d t a t e
dru- 12,5 točk. Igrali so: ing. Brglez ilur- (33,3 0 0), B. Ramšak (75,0%), sto- Kisovec (50,0 %), Šalej (50,0%) Jan- Peta je kemija L, ki je do-Po- segla 8,5 točk. Igrali so: Dečko a)-, (75,0%), Mežnar (16,7%), ffSmeh (25,0%), Zorko (37,7 %), verjŠmon (25,0° o).
‘ fj 1 .


rilo
dr
Šesto mesto je osvojila metalurgija II. s 6 točkami. Igrali

_ - ’’

NAMIZNI TENIS SAH, S1RELJANJE
sa >o: Jonke, Šmid (41,7%), Mraz
ka
ekt
25,0 o/0), Kantušar (33,3 %). Sedmo mesto vzdrževalni ob-j< 'ati II. 3,5 točk. Igrali so: Berg-ozi ez (33,3%), Krašovec (16 7%), etjfpavidov (8,3 0,,).
Kakor smo-že uvodoma orne-
)va
Ari ab je to tekmovanje bilo eno
lajbolj uspešnih od vseh dosegaj organiziranih in kaže, da >odo res postala tradicionalna rvr Športna manifestacija članov > kolektiva Cinkarne.
Tudi letos je komisija za šport in rekreacijo pri IOSP razpisala športna tekmovanja v streljanju z zračno puško, namiznem tenisu in šahu. Kakor prejšnja leta, so se tudi tokrat na naš razpis prijavila številna moštva -iz naših oddelkov in obratov, ki so s svojo udeležbo manifestirala Dan republike. Udeležba na tekmo: vanjih je bila povsem zadovoljiva, doseženih pa je bilo tudi nekaj zelo dobrih rezultatov v streljanju.
V namiznem tenisu so se v finalni del tekmovanja plasirale ekipe: metalurgija, investicije in kemija I. Prijavljeno je bilo 7 ekip, ki so igrale po sistemu izpadanja. V času poročanja še ni bil izveden finalni del tekmo-
vanja, vendar se za favorita uvršča ekipa metalurgije v sestavi ing. Lebar, Žolgar, Franc.
Dne 23. novembra so se v Šahovskem domu sestali vsi najboljši šahisti, da bi se pomerili v ekipni konkurenci. Neki udeleženec turnirja mi je po tek-
movanju izjavil, da še nikoli ni videl toliko cinkarniških šahi-stov za šahovnico. Nastopilo je sedem ekip ali 28 šahistov. Prvo mesto je osvojila'ekipa ing. Vrhovec, ing. Pipuš, ing. Stegenšek ing. Ružič z 19.5 osvojenimi točkami od 24 možnih, drugo mesto in drugo nagrado moštvo metalurgije I. s 17,5 točkami v sestavi Šnajder,Jančič, Lazič in Počivalšek, tretje mesto pa ekipa predelovalnih obratov v sestavi Jovanovič, Arh, Presolja, Veselko s 16,5 točkami. Nadalje si sledijo še ekipe 4. skupne delavnice 5. kemija I., 6. metalurgija II ter 7. skupne delavnice II. Trem najbolje plasiranim ekipam je vodja tekmovanja tovariš Jože Šnajder podelil v imenu sindikalne podružnice praktične nagrade.
Tako uspelega tekmovanja, ki je privabilo toliko ljubiteljev šaha, si cinkarnarji še želimo. Najbolj uspešni igralec na turnirju je bil na drugi deski tovariš Zvone Arh iz ekipe predelovalnih obratov.
V streljanju z zračno puško se je najbolje uvrstila ekipa
lili
lovci 1:1
*g tkmovsnja
e/e
Mi
tok
Četrti set je bil najbolj dramatičen. Sreča na strani »Otoka« se e kosala z rutino »Dečkove«.
okt Vodstvo se je stalno menjavalo.
)vc io
čoi
e i ča zmagovalca se še ni vedelo
13:15. Otočanom so očitno poli spustni živci in dve Milanovi
čkckrepki bombi sla zapečatili uso-i nfio »Otoka« —- 3:1 za dečkovce. Pljuča so bila temeljito očišče-
; zona, zrak zamenjan, cilj dosežen.
. .. Pri tem ni ostalo. Hitro so se tirlwomenili za revanšo — v košarki. sPeKošarkar »Otoka« Jože je 'pri estavil ekipo. Uradno po tele-
fonu, kol je to v Cinkarni nava-keljtia, je vrgel rokavico kapitanu De°ekipe »Dečkove«. Z vsem tem b'cyjeremonialom je bilo določeno letfže tudi mesto velikega povratnega dvoboja in seveda tudi datum kajPer čas. Ekipa »Otoka« se je na evanšo prav resno pripravila, rening je kar takoj pokazal, da -, osta dirigenta ekipe Jože in i poMitja. Razdelili smo si vloge in Natančno izdelali bojni načrt.
KU/- 1
oW>fe' >h ifr il sfoo
Drugi dan ob pol štirih smo se pomerili.
Običajno na tem igrišču igrajo gimnazijci in otroci iz okolice. Ko so gledali predpriprave obeh naših ekip, so se spraševali kdo so, od kod so, zakaj igrajo .. .
Pogovor se je razvijal nekako tako:
Prvi: »Kakšni .Old boys' (po naše bi to pomenilo starejše, že bolj kanclijske možakarje, ki morajo biti malo čez les, da igrajo košarko) pa so to?«
Drugi: »Najbrž tekmuje kak sindikat?«
Pa pravi tretji obema: »Vidita, to je tako, ko si v gimnaziji, je samo ob sebi umevno, da se ukvarjaš z raznovrstno telovadbo. Ce greš študirat, je s športom konec, če slučajno že od prej kje ne sodeluješ. Potem služba in za šport je še manj časa. To bosta razumela, ko bosta v službi, kaj pomeni rekreacija,« je pomembno in pomilovalno gledajoč mlajša kolega, zaključil.
Tekma se je zalela z ostrim tempom obeh ekip. Rutinirani Jože in kondicijsko neprekosljivi
ter povsod pričujoči — v obrambi in napadu — Mitja, sta počasi vendar gotovo polnila nasprotnikov koš. Včasih se je posrečilo tudi kakšnemu drugemu. Pri »dečkovcih« se.je gotovo najbolj izkazal Rudi, ki še ni pozabil, kaj so ga v- gimnaziji naučili. Prednost za »Otok« se je vedno bolj večala. Tudi slabe priprave »deč-kovcev« so.se začele kazati. Ker so na astaltnem igrišču igrali brez copat, so se na podplatih kmalu pokazali žulji.
V drugem polčasu je dečkov-cem zmanjkalo sape in tudi »Otoku« ni šlo od rok. Krasne akcije sta izvajala Mitja in Jože in končno je bil poraz v odbojki poplačan. Dečkovci so srečanje izgubili.
metalurgije I. v postavi Šmid, Počivalšek, Mraz in Andrejaš. Najvidnejši ^rezultat je dosegel Šmid Oskar s 168 krogi. Drugo mesto je dosegla ekipa iz predelovalnih obratov in tretje mesto metalurgija II.
Naša sindikalna podružnica je dobila od Rudnika svinca in topilnice v Mežici vabilo za medtovarniško .športno srečanje in sicer v odbojki, namiznem tenisu, šahu in streljanju z zračno puško. Dvoboj naj bi bil v Mežici decembra meseca. Vabilo smo sprejeli, vendar termin tekmovanja še ni točno dcF ločen. Vodje omenjenih športnih panog bodo pravočasno dobili vse potrebne informacije pri športnem referentu sindikalne podružnice. Srečno v Mežici!
Komentarji obeh tekem niso važni. Vem samo to, da je bil pravi konec tekme pod kostanjem v biieju na Otoku, kjer se je močno prileglo pivo.
Načrtov za naprej ne bom izdal. Poizkusite še vi, ne bo vam žal ne~ truda ne časa, ki ste ga zato porabili.	Rasti
Dopisujte v noš list!
9
CINURNAR
Dež ni pokvaril razpoloženja - z izleta naših mladincev
Začni sem sireno. Še dve uri, sem si mislil. Nestrpno sem se presedal s stola na stol in gledal na uro. Cas je počasi mineval, jaz pa sem se že videl kako udobno sedim v avtobusu in se peljem na' izlet, ki ga je organiziral TK ZMS. Moje misli iso se kmalu uresničile.
Vesel in z labkim korakom sem se bližal metalurškemu vratarju, k jer je že čakal naš avtobus- Nekaj tovarišev se je še zadnji liip odločilo in se nam pridružilo. Končno se je zbralo 39 mladink in mladincev — vedrih in nasmejanih, zavedajoč se, da je pred nami poln prijetnih doživetij in spoznanj. Čeprav je bilo oblačno, nas to ni motilo, upali smo na najboljše. Naša pot nas je vodila po lepi cesti, skozi jesensko pokrajino mimo mest,in vasi našemu prvemu cilju naproti. V avtobusu se' je slišalo petje in smeh. V daljavi so se že kazali obrisi dimnikov jeseniške železarne.
Pričakal nas je član TK ZM in kmalu Sino si pod strokovnim vodstvom ogledovali naš žele-
pa smo se začeli veseliti in ob prijetnih zvokih gramofona vrteti po parketu. Le kdo je sedaj še pomislil, da je na delovnem mbstu umazan, medtem ko naša dekleta sedijo v pisarnah, le katera je pomislila, da pleše z mladincem iz ene izmed bratskih republik. Nihče, vsi •smo bili kot ena sama velika družina, ki ne pozna razlik, ki se zaveda, da smo vsi mladi in da med mladino ne sme biti nasprotij, ampak si moramo z roko v roki prizadevati za boljše in lepše življenje. Nikoli se še nista pogovarjala, videla se le mimogrede, danes pa se veselo vrtita med vrvežem plesnih parov. Prepričan sem, da je bilo takih primerov mnogo. Poglejmo jih danes, kadar se srečajo, obujajo spomine no skupaj preživele ure in ise pogovarjajo kdaj se bomo lahko zopet srečali pa ne samo mi, ampak tudi ostali mladinci, ki se izleta niso udeležili, da se spoznamo še z njimi, da se bomo mladi skupaj veselili naših uspehov in gradili načrte za bodoče delo.
Zjutraj se nam je nudil kra-
Z izleta v
zarski gigant. Z našimi delovnimi tovariši smo se pogovarjali o njihovih problemih in delovnih uspehih. Po ogledu železarne smo se še zadržali v krogu naših vrstnikov ob čaši piva in se pogovarjali o delu mladine.
Kmalu smo se poslovili, kajti pred nami je bila še dolga pot do B linja. Že med ogledom železarne je močno deževalo, pa iudi tema je že bila, tako da je šel neonazno mimo nas Bled in druge lepote naše Gorenjske. Toda kdo bi se oziral na dež. temo in'podobno, ko pa je med mladino vedno veselo, tovariško in prisrčno vzdušje. »Tam dol’ na ravnem .. .< se je slišal samoten glas iz zadnjega dela av-tobu-a in vsi ismo povzeli za njim z zelo »ubranimi« glasovi. Vožnja je minila kot bi trenil. Pred nami je bilo Bohinjsko jezero in ob njem »Belevue Jezero« v katerega smo se preselili za nekaj brezskrbnih uric. Še malo čakanja na večerjo, nato
CIN K AR N A R
Bohinj
sen razgled. Pred nami je bilo jezero, v ozadju pa so se dvigali mogočni velikani s -svojimi belimi vrhovi. Vsi isimo bili polni lepih vtisov, mnogi smo bili prvič v tem biseru Gorenjske. Po obilnem zajtrku, fotografiranju in zbiranju spominčkov smo se odpravili dalje. Pričakovati je bilo lep dan, česar smo se zelo veselili. Kako smo se ušteli. Že v Bohinjski Bistrici je začelo močno deževati. Lahko rečem, vreme nam ni bilo naklonjeno. Kljub temu pa je naše življenje nemoteno teklo svojo pot.
Po dolgi vožnji smo prišli v dolino Soče, Soča je bila tokrat umazana, toda pokrajina je bila kljub dežju vredna občudovanja. Mimogrede smo »e ustavili pri hidroelektrarn Doblar, nato pa smo nadaljevali pot proti Mostu na Soči. Tudi tukaj smo se ustavili samo za kratek čas, nato pa smo že zopet sedeli v avtobusu in hiteli proti Novi Gorici. Imeli smo srečo. Nehalo je deževati in tako smo se lahko odpravili na ogled Nove Gorice. Vsi smo si želeli videti državno mejo in na drugi strani Italijo. Res, le cesta nas je lo-
čila od Italije. Pa ne samo državna meja, še mnogo drugih zanimivosti je v Novi Gorici. Nisem še bil-v Novi Gorici. Spoznal sem jo, lahko bom pripovedoval drugim o njej, jim pokazal fotografije, skratka na vsakem koraku sem spoznal nekaj novega, doslej neznanega. Tudi tu se nismo zadržali voč kot tri ure. Imeli smo še eno željo, videti Postojnsko jamo. Ros kmalu potem smo bili v Postojni. Kadar se spomnim na to, se mi vrnejo v spomin vse lepote te čudovite kraške jame. Vsi, posebno pa še tisti, ki so jo prvi-
krat obiskali, smo odnesli iz Postojne najlepše vtise. Preostala nam je le še vožnja proti domu. tudi ta je minila veselo in prijetno. Radi bi bili še skupaj, saj so se med nami • sklenile čvrste vezi. Razšli smo se z eno samo željo, da na naš naslednji, izlet pritegnemo še večje število mladih, z namenom, da se med seboj spoznamo res vsi mladinci našega kolektiva. Le tako bomo lahko s skupnimi močmi pripomogli k še večjemu uspehu našega kolektiva in naše družbe nasploh.
Roman Terglav
Seminar za člane TK ZMS in
predsednike obrafnih akfivov
Prva akcija novega tovarniškega komiteja je bila priprava dvodnevnega seminarja za člane tovarniškega komiteja in predsednike obratnih aktivov. Ker tovarniški komite sestavljajo novi člani, je bil, seminar izrednega pomena za naše nadaljnje delo. Program seminarja je vseboval štiri teme: razvoj Cinkarne, aktualne naloge mladine v gospodarskih organizacijah, idejno vzgojno delo in vodenje sestanka.
Glavni direktor tovariš ing. Drago Ceh dam je orisal razvoj Cinkarne od njene ustanovitve pa do danes. Velik poudarek je dal predvsem perspektivnemu razvoju Cinkarne jn nalogam nas vseh pri graditvi novih obratov. Nadalje nas je podrobno seznanil z razvojem posameznih obratov, s problemi investiranja in izgradnjo komunikacij, s problemom strokovnjakov oziroma izobraževanja, s pogoji dela v novih obratih itd. Želo živahna je bila razprava, v kateri je sodelovala večina udeležencev. Zanimalo nas je predvsem strokovno izobraževanje mladih.
O aktualnih nalogah mladine v gospodarskih organizacijah je spregovoril predsednik OK ZMS Stane Senjčar. Dejal je, da je treba v gospodarskih organizacijah posvetiti posebno pozornost prizadevnosti in pomenu mladinske organizacije. Stremeti moramo za tem, da bo organizacija ZM aktivirala široki.krog mladine ne glede na izobrazbo, spol ipd. To bomo izpeljali le na ta način, da bomo upoštevali naslednje faktorje: poiskati moramo ustrezni vodstveni kader, upoštevati je treba da delamo za večino mladih ljudi v Cinkarni, biti moramo stvarni in dosledni, povezani moramo biti z ostalimi družbeno političnimi organizacijami, samoupravnimi organi, z vodstvenim kadrom in ostalimi institucijami, ki dehijejo v podjetju.
Konkretne naloge, ki jih mora organizacija ZM v gospodarstvu upoštevati pri svojem delu pa so:
— Ugotoviti je treba ali so člani aktiva seznanjeni s statutom,
ali so se od takrat, ko je bil statut sprejet pa do danes pojavile kakšne pripombe.
— Vprašanje delitve dohodka po delu.
— Krepitev samoupravnih organov.
Nujno je še, da bi glavne naloge na tem področju mladi v Cinkarni večkrat analizirali. Os-novna naloga članov kluba mladih proizvajalcev,in upravljalcev mora biti, da uvajajo mlade ljudi , v delo samoupravnih organov in da rešujejo vprašanja medsebojnih odnosov. Tu bi mladi lahko največ naredili. KMP mora 'P0* sveliti posebno skrb mladim članom samoupravnih organov in skrbeti za njihovo izobraževanje; ,
Važno pri delu KMPU je tu ,j|| vprašanje splošnega in strokovnega izobraževanja. Vemo, imamo mnogo nekvalificirane ae" lovne sile. Naša naloga je, da jun omogočimo izobraževanje.
Če bomo uspeli vsaj del tuj* nalog uspešno rešitKbomo rekli, da smo nekaj naredili 1“ da organizacija ZM nekaj pome-.« ni.
Član CK ZMS tovariš Vili Skrt f je med drugim dejal, da je orga nizacija ZM idejno-vzgojna in P litična organizacija mladih. N loga organizacije je, idejno vzgajati mladino in jo hkrati vz9?i? tudi v dobrega proizvajalca. M dega človeka je treba vz9a-lV. zaradi tega, da se bo lahko 3 /. tivno vključeval v rešavanje ločenih problemov in nalog, ki ."S?™ postavljajo pred njega. asn?čitL-da teh nalog ne bo mogel res: . če ne bo družbeno, ekonomsko , politično dovolj izobražen. g
Član Sekretariata OK -Celje tovariš Franček predaval o organizaciji, vod in pripravi raznih sestankov, P-.^ nuraov, konferenc, predavanj o obliki našega dela. Ta tem bila potrebna zlasti zato, Jjrtlg mnogi izmed nas nismo im® 1 ;e volj izkušenj vemo P3, a e' uspeh našega dela v veliki odvisen ravno od teh orga cijskih oblik dela.
Seminar je uspel in je d0:,®9e svoj namen. Roman Terg
Kmalu pomožna elektrarna
CINKARNARJEVA
POSTA
TOVARIŠ UREDNIK!
Minilo je dva meseca odkar sem zapustil Cinkarno. Odšel sem v JLA. Težko sem se poslovil od delovnih tovarišev in od podjetja. Ko se vrnem v Celje, se bom zopet zaposlil pri vas seveda, če bo delovno mesto prosto.
Sprejel sem že dve številki Cinkarnarja. Obe sem dvakrat prebral; zelo zanimive se mi zdijo, ker mi ponovno približajo podjetje v katerem sem delal.
Ob koncu želim delovnemu kolektivu in tebi tovariš urednik srečno novo leto, polno delovnih zmag.
Franc Arnšek, V. P. 6892-10/12 Križevci
Srečno novo leto 1965.želimo tovarišema Gorazdu Kovačiču V. P. 8374 14-4 v Kumanovetn in Francu Arnšku Vojna pošla 6892-10112 v Križevcih.
7Tovariši iz konstrukcijskega biroja investicij.
Izpad električnega toka povzroča nekaterim našim obratom velike težave. Da bi se izognili izgubam, ki jih povzroča prekinitev dobave električne energije, smo letos pričeli graditi pomožno elektrarno, ki jo bodo sestavljali trije generatorji. (Njihova skupna zmogljivost je 1.000 KW. Generatorje bodo poganjali trije eksplozivni motorji, od katerih bo eden uporabljal za svoj pogon nafto, preostala dva pa prečiščen generatorski plin. V ta namen delavci že polagajo poseben plinovod. Centralo bodo vzdrževali štirje visoko kvalificirani strojniki. Domnevamo, da bodo vsa dela dokončana v mesecu januarju prihodnjega leta.
Pomožna elektrarna bo napajala ob prekinitvah dobave električnega toka tiste naše ključne objekte, ki ne prenesejo daljših izpadov električnega toka.
Pomen pomožne elektrarne
je velik, če pomislimo, kakšno škodo so nam doslej povzročili izpadi električnega toka. poleg tega pa je celotna investicija
cenejša od škode, ki nam jo povzroči enkratna prekinitev: napajanja iz električnega o-mrežja.
NE BI SMELI BITI PRESENEČENI
pa smo vendarle bili, ko se je v nedeljo, dne 15. novembra 1964 v jutranjih urah zbralo lepo število mladincev in mladink na gradbišču našega stanovanjskega naselja v Selcah, da nam pomagajo pri delu. Vest, da namerava mladina to nedeljo kopati jarke za napeljavo električnega kabla, se je širila po Selcah že nekaj dni prej. Nevernežev je bilo mnogo, saj ne more vsak cinkarnar vedeti, da je tudi v mladinskih vrstah zapihal nov, veter po letošnji mladinski konferenci.
Za začetek jih je bilo le 15. Delo pa je res pošteno zaleglo. Kar dobro so peli krampi in lopate v prenekaterih nevajenih rokah. Jarek se je'to nedeljo podaljšal za 40 m v pičlih treh urah. Vsak mladinec je izkopal dober kubični meter zemlje. Z veseljem in bržkone tudi z malo zavisti smo opazovali njihovo vnemo tisti, ki smo vsak v svojem odmerjenem delu jarka to nedeljo samotno kljuvali v zemljo. Kako bi bilo tudi pri nas delo izdatneje, če bi zagrabili kolektivno. Pa bo morda res prišlo tudi v Cinkarni do tam, ko se bomo moraii začeti učili pri mladini.
Delovna akcija v Selcah, odlično organizirana kulturna prireditev za praznik republike in mnoge druge naloge, ki si jih je mladina naložila in jih že izvaja, da presenečenj ne bo več, ampak bomo morali začeli računati z novim družbenim faktorjem v našem podjetju — z mladostjo.	is
Drsalna revija v Celovcu
Turistično in avtobusno podjetje »Kompas celje«, bo "od 23. februarja do 3. marca prihodnjega leta organiziralo dnevne prevoze v turistično opremljenih avtobusih' na ogled svetovno znane dunajske drsalne revije, ki bo, z novim programom »Svet v plesu«, gostovala v Celovcu. Revijski ansambel bo štel 20 solistov in 26 članski balet. Ob tej priložnosti bosta v Celovcu gostovala tudi svetovna prvaka v drsanju Marika Killius in Hans Jiirgen Baumler.
»Svet v plesu« vsebuje Slovansko fantazijo s slovanskimi ljudskimi plesi. Pestrost tega motiva bo prav gotoyo zadovoljila vse, ki si bodo .ogledali drsalno revijo v Celovcu. Drugi del sporeda revije se godi v madžarski restavraciji, kjer nastopajo plesalci, dekleta v madžarskih narodnih nošah in ciganska godba. V sporedu ne bo primanjkovalo humorističnih in satiričnih točk.
Turistično in avtobusno podjetje ».KOMPAS CELJE«, Tomšičev trg 1, že sprejema prijave. Pri predprijavi je treba vplačati 1.000 din akontacije po osebi, izpolniti vprašalno polo kolkovano s kolekom za 30 din, priložiti 2 fotografiji ter potrdilo o deponirani vojaški knjižici (moški do 55. leta starosti).
Otrokom v spremstvu staršev nudimo poseben popust!
Okvirni program tega enodnevnega . potovanja bo naslednji: Zjutraj odhod (avtobus bo ogre-« van) v smeri Dravograd (državna meja) Velikovec (ogled spomenika NOB) — Celovec (ogled mesta). Po želji izlet na Vrbsko jezero ali Gospo Sveto. Popoldan ogled revije. Povratek v večernih urah via Dravograd—Celje (oziroma do mesta, ki ga določi naročnik aranžmana).
Glede cene aranžmana (vključno vstopnica) sporočamo, da se generalna direkcija KOMPAS pogaja s prirediteljem v Celovca za odkup celotnih predstav ter vas bo KOMPAS CELJE pravočasno obvestil o ceni psovanja po osebi. Cena prav gotovo ne bo presegala lanskoletne.
Kolektive obveščamo,*da bodo imeli zasigurane vstopnice za popoldanske predstave ter da bodo KOMPASOVI avtobusi ogrevani.
Ne zamudite izredne priložnosti! Ogled drsalne revije v Celovcu v KOMPASOVEM aranžmanu bo doživetje za vas!
KOMPAS CELJE
ftr &
m
.
11 mmrnm
PJE, BRE in ODGOVORNOST
Pje: Kaj si pa tako potrt, Bre? Si morda bolan, kaj je narobe? Bre: Vest me peče.
Pje: ??? Kaj si rekel? Si kaj ukradel ali koga ubil, morda si napravil kaj hudega?
Bre: Kaj mi mar take stvari. ‘Poglej Pje, v raznih referatih in govorih nas opozarjajo na ijašo odgovornost.
Pje: Ja in??
Tovariš iz novega litopona predlaga, kako in kaj je potrebno napraviti in dodati napravam, da bi se izboljšalo izluže-vanje Ba-sulfida. Če bi se njegov predlog realiziral, tako trdi ta tovariš, bi lahko ukinili delo ob nedeljah, ali pa bi se lahko ukinila nočna izmena na tem delovnem mestu. Količina raztopine, napravljena v dveh izmenah, bi zadostovala še za nočno izmeno. S tem njegovim predlogom, bi bila tudi zagotovljena zadostna količina Ba-sulfidne raztopine v primeru povečanja litopona.
Drug tovraiš iz obrata litopon predlaga uvedbo novega dozirnega gnetilca s katerim bi polnili pladnje z litoponom. Sedaj sušilne pladnje polnijo ročno. V kolikor bi se predlog realiziral, bi dosegli naslednje izboljšave:	»
— čas potreben za polnjenje sušilnih pladnjev bo zmanjšan za ca. polovico — s tem bi se podaljšal čas sušenja;
Bre: Poglej! Kupili smo blagajno. Sedaj je v buffetu, kjer služi namesto koša za smeti. A ni ta koš« malce predrag? Zgradili smo pralnico v tovarni. Strežno osebje v buffetih pa streže v umazanih plaščih ali pa brez njih. Že pred leti smo nabavili mešalec za aglomeracijo in ne vem, če bo obratoval preden bomo aglomeracijo podrli.
—	zaradi daljšega sušenja bo litopon bolj suh, torej kvalitetnejši;
—	fizični napor §e zmanjša na minimum;
—	efekt dela se poveča.
Cena za dozirni gnetilec znaša ca. 1,000.000 dinarjev.
Škarje za obrezovanje svinčene pločevine
Tovariš iz mehanične delavnice predlaga, da bi se za 'obrezovanje svinčene pločevine, ki jo bomo valjali pri nas, uporabile specialne škarje. Škarje oz. stroj za obrezovanje/ bi imel dva valja. Pločevina bi šla med valji, zgornji valj bi obrezoval pločevino po dolžini. Obrezana pločevina bi se navijala na boben. K opisu stroja je ta tovariš priložil itudi skico, kako bi po njegovem predlogu izgledale te škarje.
Ali nisi kot upravljalec tudi odgovoren za take in podobne stvari?
Pje: Potem bi moral tudi kot občan biti odgovoren za razne podvige kut so nova klavnica, asfaltiranje in razkopavanje cest, začeta gradbišča, ki so že obdana s plotom, na vhodih pa piše -Nezaposlenim vistop prepovedan . zaposlenih pa tudi ni itd. itd. Kdo bo na vse to mislil. Glavno je, da gradimo—podiramo, investiramo—neamort izi ramo; življenje pa gre mirne vesti vedno naprej.
Bre: Vidim, vidim, da nihče več nič ne pazi; še 15. in 27. ko dobimo denar, škrnicli povsod ležijo ne glede na to kako iz-
Nekaj nasvetov za tiste, ki se selijo v nova stanovanja. Ge hočemo čimprej osušiti sveže ste-ne-zidove, kurimo in zračimo hkrati. Apnene madeže na oknih očistimo z okisano vodo (1:1), madeže od oljnatih barv pa odstranimo s terpentinom, še bolj pa z žiletkami. Preden zabijemo žeblje, preizkusimo zid s tankim žebljem, ali s tanko iglo, tako preprečimo velike razpoke v zidu. Žeblje ali vijake, ki jih nameravamo zabiti ali priviti v zid ali les, predhodno namastimo. Slike obesimo_šele takrat, ko so stene dovolj presušene. Koristno pa je, da robove na no-r
gledajo izplačilni prostori in dvorišče.
Pje: Veš, danes se že bolj pazi, kaj kdo reče, kot pa kaj kdo naredi. .
Bre: Ce je pa tako, pojdiva raje po eno toplo kranjsko v naš buffet.
Rečeno — storjeno. Ker sta dobila hladno kranjsko, ju je bolj pogrela cena. Po končani malici sta nagrbančenih obrazov odšla.
Pje: Ti mene pa nekaj šraufa po želodcu. Misliš, da zato ker je bila kranjska mrzla ali morda pokvarjena?
Bre: Ne vem. Mehe tudi.
Zavila sta v istranišče.
iNista bruhala zaradi hladne kranjske, pač pa zaradi spolzkih tal v stranišču.
tranji strani okvira podložimo s koščkom zamaška (plute). Pohištvo postavimo vsaj 10 cm od zida.
KRPE ZA ČIŠČENJE ČEVLJEV
Za svetljenje čevljev in za temeljito čiščenje usnjene galanterije potrebujemo manjše krpe iz,trošenega perila in pletenin. Ko so te krpe umazane, jih zavržemo, ker je pranje teh predrago.
Za umivanje avtomobila uporabljamo samo mehke plastične gobe, spužve, viskozne gobe, jelenove kožice ali specialne impregnirane krpe. v
Racionalizatorjiso predlagali
IZBOLJŠAVA IZLUŽEVANJA Ba SULFIDA
VAŠ KOTIČEK
SELI EV V NOVA STANOVANJA
CINKARNAH-FOTOGRAF
(Nadaljevanje)
Sedaj pa na delo. Poglejmo najprej kako pripravimo raztopino razvijalca ih fiksirja. Razvijalec AGFA 14 K
1.	metol 4,5 g
2.	hidrokinon — lg
3.	Na-sulfit ssic* — 85 g
4.	soda ssic* — 3 g
5.	brom kalij — 0,5 g
6.	voda — do 1 litra.
Fiksir
Na-tiosulfat — 250 g K-metalbisulfit — 25 g Voda — do 1 litra.
* sic. = sicum — brezvodni Raztopino pripravljamo tako, da v pol litra vroče vode dodamo kemikalije po vrsti in nato dopolnimo z vodo do 1 litra. V 1 litru razvijalca AGFA — 14 K
cimrnš
lahko razvijemo 8 filmov. Razvijanje traja 9 minut, za srednje občutljive filme in 11 minut za visoko občutljive. Temperatura pri razvijanju je natančno 18° C. Potrebujemo termometer!
V enem litru fiksira razvijemo 10 filmov. Fiksiranje traja 10 minut.	*
Raztopine razvijalča in fiksirja hranimo v temnih steklenicah (od kisle vode) zamašenih z gumijastim zamaškom.
Skoraj smo se ustrašili, koliko kemikalij potrebujemo. Ni tako hudo, kakor izgleda. Kemikalije se dobe v vsaki trgovini s foto-materialom, poleg tega pa imamo pri našem klubu dokajšnjo zalogo. Za tiste pa, ki se boje pripravljanja raztopin pa je svež razvijalec in fiksir vedno pripravljen.
Kaj še potrebujemo za razvijanje filma?
1.	Temen prostor — temnico.
2.	Razvijal no dozo.
3.	Cisto vodo.
Razvijalna doza s prostornino pol ali 1 litra je velika bakelitna posoda s pokrovom in vretenom, na katerega v popolni temi navijemo film skupno s koreks trakom. Koreks trak iz plastične mase je enake širine kot film. Na robeh ima razporejene izbokline, tako da se po površini film ne dotika in ima raztopina prosto pot za oblivanje filma.
V dozo nalijemo razvijalec do roba. Temperaturo kontroliramo s termometrom. Ce je hladno vreme, -naj ima v začetku 19° C. Nato luč ugasnemo in navijemo film skupno s koreks trakom na vreteno ter ga potopimo v razvijalec. Nekajkrat dvignemo in spustimo vreteno, da odpravimo mehurčke, dozo zapremo in prižgemo luč. Razvijalna doza je tako narejena, da ne more priti svetloba do filma. Razvijamo fl minut. Vsake pol minute vreteno malo zavrtimo, da se
raztopina bolje premeša. Po 9 minutah iz zaprte doze zlijemo razvijalec nazaj v steklenico in nalijemo na vrhu čisto vodo. Pomešamo, izlijemo vodo in nalijemo fiksir. Vse to pri svetlobi. Po 10 minutah je, fiksiranje končano, dozo odpremo, postavimo vreteno za pol ure v tekočo vodo. Po pranju film odvijemo. Paziti je.treba, da se emulzijska plast ne poškoduje. Film obrišemo s penasto gumo in ga šušimo na suhem prostoru. Običajno obesimo film s ščipalko za perilo na vrvico. Na spodnjem koncu ga obtežimo s ščipalko. V treh urah je film suh in pripravljen za izdelavo slik.
Pri sušenju moramo biti zelo pazljivi. V sušilnem prostoru ne sme biti prahu! Tudi prepih ni zaželen.
Razvit je naš prvi film. Opazujemo ga proti svetlobi. Že na negativu opazimo, da so nam nekateri posnetki uspeli. Ce je vmes kakšen slab posnetek, se ne jezimo. Saj se na napakah učimo. Prihodnjič jih ne bo več. Čaka nas še izdelava slik, o tem pa v naslednji številki ~Cinkar-narja*>. '
Popotovanje po deželi vrtnic
Sredi avgusta smo se opremljeni s šotori in plinskim kuhalnikom odpeljali v sosednjo Bolgarijo. Po naporni vožnji smo slednjič prispeli do Dimitrov-grada, se poslovili od naše države in prišli na bolgarska tla. Zanimivo je, da od Zagreba dalje nismo srečali servisnega avtomobila za pomoč na cesti, 50 km od meje na bolgarski strani nam je pa pripeljal naproti temnordeč fiat s kragujevško registracijo in z napisom Zastava servis.
Naša prva pot v Sofiji je bila v banko, kjer smo zamenjali ček za 20 obračunskih dolarjev. Dobili smo 40 levov (1 lev ima 100 stotink in je vreden 375 dinarjev). Sofija šteje okrog 850.000 prebivalcev; ima široke ulice z drevoredi in krasno urejene parke. Južno od Sofije se dviga Vi-toša (2285 m), s katere se nudi čudovit razgled. Na vrh vodita asfaltirana cesta in žičnica. Tu je center zimskega športa s številnimi hoteli, počitniškimi domovi in planinskimi postojankami.
V Sofiji je mnogo kulturno zgodovinskih spomenikov. Najznamenitejši je katedrala Aleksandra Nevskega, zgrajena s prispevki celotnega bolgarskega ljudstva v zahvaloJSusom, ki so leta 1878 osvobodili' Bolgare izpod turškega jarma. Glavne bitke so bile na prelazu Šipka (1330 m). V spomin na rusko zmago so Bolgari postavili na vrhu prelaza velik spomenik, pod prelazom pa manastir, kjer so pokppani ruski vojaki, ki so padli v teh bitkah. Do manastira prideš skozi gozdiček po asfaltirani cesti, okrog" njega so pa prekrasni cvetlični nasadi. Že od daleč se svetijo pozlačene kupole, v bližini pa se ne moreš načuditi prelepi ornamentiki.
Na nadaljnji poti proti Črnemu morju smo se ustavili v Tr-novu, ki je po svoji zgodovini najslavnejše mesto Bolgarije. Tukaj je bila prestolnica bolgarskih carjev, dokler jo leta 1393 niso zasedli Turki. Znamenito je
ostanek nekdanjega Pontskega morja. To je pravi gozd 5 in več metrov visokih kamnov na površini 50 kvadratnih kilometrov.
Ob Črnem morju je veliko pristanišče Varna — svetovno znano morsko kopališče, polno tujcev. Plaža se razprostira od Varne 18 km protiNseveru; pesek je čudovito rumen, zato imenuje najsevernejši del plaže Zlati pesek. Tu je polno toplih žveplenih izvirov, ki jih na plaži uporabljajo za prho. Morje je zelo toplo, voda je modrozelena in manj slana kot v Jadranskem morju, ker se tu izliva mnogo velikih rek. V globini pod 200 m je mnogo žveplovodika in zelo malo kisika, zato je življenje samo v zgornjih 200 m, v globinah (največja globina morja je 2600 metrov) pa razen sulfobakterij življenja sploh ni.
Iz Varne smo se odpeljali proti jugu do plaže Slančev br-jag — Sončna obala. Pred nekaj leti je bila tukaj sama peščena pustinja in majhen gozdiček akacij, sedaj pa je nastalo moderno letovišče z 32 hoteli, restavracijami in krasnimi nasadi. Glas o lepoti te plaže in o originalni arhitekturi se je razširil daleč. Turisti ne samo iz socialističnih dežel, temveč tudi iz Avstrije, Francije in Anglije prihajajo na Slančev brjag in so navdušeni nad kopališčem in njegovo ureditvijo. Smolo smo imeli, da smo bili ob Črnem morju ravno avgusta. V tem času tu vedno piha veter — mivko smo imeli v očeh, ustih, povsod — zato so zelo visoki, tudi metrski valovi. Mi, ki smo navajeni na naše mirno morje, seveda nismo znali plavati. Zato smo »jahali« na valovih; pogosto se je zgodilo, da so nas valovi vrgli na obalo (k sreči ni skal). Najmlajši član naše odp'rave je prišel med dva vala, ki sta ga zgrabila in premetavala sem ter tja, slednjič ga • je morje vrglo na suho, kjer je nekaj časa' prestrašeno gledal okrog sebe. Tega ne more poza-
Pobiti kamni, katerih nastanek je neznan
tudi zaradi svoje romantične lege, saj leži. na kafnenilih grir čili, okoli katerih še 'vije,.reka Janfra v obliki črke .S.
Približno '20 km pred' Varno , smo 'si ogledali »pobite kamne«,
biti in se čuti. velikega junaka.
Od sončne obale se razprosti-. rajo letovišča proti,severu in jugu* Na dveh polotokih je -staro mesto Nešphr.s. Ijevilnipji arheo-’. loškimi' spomeniki* iz časov pred
našim štetjem in mesto Pomor-je, ki so ga zgradili -grški izseljenci 400 let pr. n. š. V bližini Pomorja je 8 m visoka in 60 m široka grobnica, zgrajena v hribu. Tu so našli zelo dobro ohranjene antične predmete iz 2.—4. 'stoletja.
Spomenik zmagovalcem na prelazu Šipka
Največje bolgarsko pristanišče je Burgas, mesto z zelo razvito industrijo. V Burgaškem zalivu je zanimiv otoček Bolševik. Po septembrski vstaji leta 1923 je vlada pregnala komuniste na ta otok, ker so bile vse kaznilnice polne. Od tod jih je precej pobegnilo v Turčijo, od tam pa v Sovjetsko zvezo.
Značilno za bolgarska mesta je, da so gostilne in restavracije odprte samo določene ure. Ko smo hoteli po tretji uri v Sozo-polu obedovati, smo ugotovili, da je vse zaprto. Vrnili smo se v Burgas, kjer smo imeli srečo, da smo naleteli na samopostrežno restavracijo, ki so jo odprli ob petih.
Na poti proti zahodu smo se ustavili v Kazanliku — središču vrtnic in nadaljevali pot preko Plovdiva proti Sofiji po čudoviti avtomobilski cesti z drevoredi, ki tvorijo ponekod prave tunele.
Od Sofije proti jugu se razprostira pogorje Rila, kjer je ohranjen samostan Rila, ki je bil zgrajen v 14. stoletju. V cerkvenem stolpu je napis, da je stolp stal že v času č&rja Dušana, ki je združil Bolgarijo in Sr* bijo. Od prvotnega manastirja, ki je dvakrat pogorel, je ostal le stolp. Med turško okupacijo je bil samostan središče narodne prosvete in pribežališče Bolgarov in Srbov. V cerkvi so bogate freske z motivi iz svetega pisma. Vsaki slovanski državi, ki je podpirala samostan, so v zahvalo naslikali grb (Srbija, Rusija, Bosna itd.). Samostan je danes spremenjen v hotel in muzej, kjer je shranjeno vse, kar je ohranjenega. Samostan je zelo obiskan, posebno ob sobotah ni mogoče dobiti prenočišča. To se je zgodilo tudi nam. Morali bi se peljali v okoli 40 km oddaljeni
Blagoevgrad. Za naše težave je slišala uslužbenka hotela — vodič za Ruse — in nam takoj odstopila svojo sobo (meniška celica s 3 posteljami).
Z Rise smo se odpravili v Kju-stendil. Tudi tu je, kot v vseh predelih, kjer je kakšna vzpetina na vrh, kjer je restavracija s teraso, speljana široka asfaltirana cesta.
Bolgarija je agrarna država. Posestva so združena v zadruge, ki jih je nad 900. Polja namakajo po veliki mreži prekopov, skrbno gnojijo ne samo polja, temveč tudi sadovnjake. Tudi na domačem trgu prodajajo sadje v gajbicah, kjer je vsak sadež zavit v svilen papir.
Posebnost Bolgarije sff' vrtnice, iz katerih pridobijo 3000 kg rožnega olja; zaradi sintetičnih dišav na zahodu, proizvodnja nazaduje. Iz vrtnic pa pripravljajo tudi rožni liker in rožni džem. Karakteristično je tudi pridelovanje jagod: 41.000 ton. Na severu ob Donavi v bližini mesta Ruse vodi med jagodnimi nasadi asfaltirana cesta, ki se razširi v -letalsko stezo. Na tak način lahko opoldne dobijo v Londonu sveže jagode, ki so bile -zjutraj nabrane v Bolgariji. Bolgari imajo tudi posebne brzovozne tovorne vlake, v katerih pripeljejo svoje kmetijske pridelke, predvsem sadje in zelenjavo, v zahodni del Evrope najkasneje v enem dnevu in pol.	,
Manastir pod Šipko
Zelo razvita je tudi domača obrt; imajo čudovite preproge — čilime, vezenino in keramiko.
Čeprav smo, bili v Bolgariji skoraj tri tedne, se nismo mogli navaditi na njihovo pritrjevanje. Kajti njihovo odkimavanje je znamenje pritrjevanja in obratno.	A. V.
13 mM3'
BILO JE PRIJETNO TODA
ZAPISKI Z IZLETA V ŠABAC
Od nekdaj je znano, da mladi ljudje radi potujejo. Naši mladinci so hoteli v ta namen temeljito izkoristiti praznične dni. Odpravili so se v Šabac, kjer so se sestali z mladinci iz kemične industrije »Zorka« in člani Počitniške zveze.
Zaradi. »napornega« sobotnega večera se je naslednji dan odhod nekoliko zakasnil. Cilj smo dosegli šele v večernih urah. Kljub dolgi in utrudljivi vožnji so bili skosaj vsi potniki v avtobusu dobro razpoloženi in nolni pričakovanj.
Šabski mladinci so se izkazali kot dobri organizatorji. Potrudili so se, da bi nam bilo bivanje v njihovi sredini čim bolj prijetno. V rekreacijskem centru, ki se nahaja v neposredni bližini mesta so nam pripravili prenočišča in hrano. V ponedeljek dopoldne so nam razkazali tovarno.
Ogledali smo si obrata mešanih granuliranih umetnih gnojil in superfosfata, topilnico, pražarno, ter obrata za proizvodnjo žveplene kisline in modre galice. V kolektivu je zaposlenih 2400 delavcev.
Sodeč po tem, kar smo videli, je Kemična industrija »Zorka« po asortimentu proizvodov podobna naši tovarni, razlikuje se pa po načinu proizvodnje.
Naši gostitelji šo nam radi pripovedovali o delu mladinskega aktiva. Člani tovarniškega komiteja se nenehno izobražujejo, študirajo zgodovino NOB, vestno spremljajo gospodarske dogodke doma in v svetu, na predlog občinskega komiteja preštudirajo npr. zakon O delovnem razmerju ipd. Ob koncu vsakega četrtletja pa preverjajo svoje znanje. Člani TK ZM pogosto predavajo mladincem iz svojega kolektiva.
Z vsakim mladincem, ki je zainteresiran za delo v mladin-
CINKI3IMR
ski organizaciji, bodisi na športnem ali kakem drugem področju, se pogovorijo o sodelovanju, nakar ga vključijo v svoje vrste.
Nedelavnost članov TK ostro obsojajo in kaznujejo.
Med člani kolektiva, ki so prišli iz drugih bratskih republik ni nesoglasij.
Kadar se pojavijo nepravilni odnosi med predpostavljenim in novincem, take primere obravnavajo na mladinskem sestanku. Mnenje oziroma sklep o takem problemu sporočijo
rekreacijskem centru
ostalim družbeno političnim organizacijam, ki na to primerno ukrepajo.
Zvečer so nas povabili na ples v mladinski dom, kjer so peli kar trije pevci ob spremljavi zelo dobrega zabavnega ansambla. Kljub velikemu številu plesnih parov in tistih, ki niso plesali, je vladalo prijetno tovariško vzdušje.
Ob slovesu so tovariši iz Žabca obljubili, da bodo kmalu obiskali naš mladinski aktiv.
Skoraj vsi udeleženci tega izleta bodo ohranili prijetne
V mesecu novembru so prišli v podjetje: Lah Miroslav, Golob Branko, Stritih Zdenko, Golob Peter, Bele Anton, Turnšek Anton, Krivec Franc, Špegel Stanko, Vilhar Viktor, Smrečnik Stanislav, šterman. Mirko, Zajšek Ferdinand, Stojanovič Vitomir, Nastasijevic Milo-rad, Stramšak Martin, Kufner Viktor, Rakuša Franjo, Repas Anton, Halužan Franjo, Hustič Stjepan, Kitak Franc, Klobasa Roza, Bregar Jože, Stojadino-vič Paula.
Odšli iz podjetja: Grivic Štefan, Videnšek Adolf, Kores Jože, žaberi Ivan, Štefan Gregor, Rozman Henrik, Pšeničnik Amalija, Rek Franc, Tancer Karel, Vilhar Viktor, Prekoršek Franc, Kora-žija Štefan, Plavčak Anton, Trbojevič Vitomir, Novak Gabrijel, Martek Frančiška, Cavajda Stanko, Franič Mijo, Kerle Anton, Halužan Franjo, Dušic Martin, Stramšek Martin, Gajšek Martin, Resman ing. Jože, Lipušček ing. Peter, Matič Dragoljub, Švare Ivan, Krivec Franjo.
Poročili so se: Pujič Milovan, šklebek Milan, Persolja Olga, šuler Marija, Videnšek Karl, Kindelhofer Helena, Les-jak Vilma, Krajnčec Ivo. Iskreno čestitamo!
spomine, ki so si jih nabrali v žabcu.
Srečanja mladih iz različnih delovnih organizacij so vsekakor zelo koristna. Mladinci se med seboj spoznajo, izmenjajo izkušnje pa tudi poveselijo se. Toda za tako srečanje se mora temeljito pripraviti kakor gostitelj tako 'tudi gost.
Pri nas je zašepalo že na samem začetku. Od okoli 30 prijavljenih se jih je ob uri odhoda zbrala dobra polovica. K temu je verjetno prispevalo rajanje v pozno noč. Po daljšem čakanju se je avtobus napolnil. Prihod v Šabac je bil napovedan za neto uro popoldne. Gostitelji so aman čakali. Taki zamudi bi lahko botrovala tudi okvara na vozilu, ali pa slaba organizacija.
Med ogledom tovarne se je nekdo spomnil, da bi obiskali tudi kemično tovarno v Ložnici — 53 km proti jugu. Ta predlog je navdušil gostitelje in go-te. Narejeni so bili tudi računi brez krčmarja: popoldne ogled tovarne v Ložnici, zvečer pa še v Banjo Koviljačo, kjer bi člani šabske družine Počitniške zveze pripravili zabavni program. Gostitelji so bili popolnoma razočarani, ko so zvedeli, da je ta načrt propadel, ker je voznik avtobusa imel potni nalog le do Žabca. — Torej tak »skok« je bil neizvedljiv. Program, ki so ga napovedali Žabčam je splaval po vodi, ker so v Žabcu odpovedali rezervirano dvorano.
Pravijo, da se na napakah učimo. Toda uk, za katerega žrtvdjemo ugled je malce predrag.
S tako mero neresnosti vsekakor nismo naredili najboljšega vtisa.
Ne smemo pozabiti, da smo tovariše iz Žabca povabili. Torej, izkazati jim moramo tako gostoljubje, kakor so ga oni nam, kajti ne smemo jih znova razočarati.
V pokoj sta odšla: Kajič Anton in Sekirnik Matevž.
Disciplinsko je odpuščen Krainovič Sime iz topilnice.
OBLETNICE DELA V CINKARNI
5 let: Kotošek (Konrada) Vlado (18.), Turnšek (Marije) Vinko (5.), Marčen (Antona) Magdalena (L).
10 let: Gaber (Viktorja) Marija (4.), Kragolnik (Franca) Marija (13.), Kramer (Jožeta) Silva (15.).
15 let: Cecelja (Andra) Jože (29.), Ferjane (Nikolaja) Danijel (17.), Kolar (Alojza) Ivan (12.), Kopitar (Franca) Ivan (16.), Naglip (Andreja) Ciril (8.), Podergajs (Jožeta) Ivan (5.), Posinek (Ivand) Franc (5.), Vodeb (Jakoba) Jože (15.),' Zagoričnik (Franca) Ernest (8.). ’ '
Zahvaljujemo se za sodelovanje!
Nova premiera v SLG Celje
ZLOČIN IN KAZEN
V slovenskih gledališčih le redkokdaj pride na oder dramatizacija kakšnega proztiega dela, dasiravno je to po svetu dovolj običajno. Slovensko ljudsko gledališče Celje pa se je odločilo, da bo zaigralo dramatizacijo znamenitega romana ruskega klasika F. M. Dostojevskega.
ZLOČIN IN KAZEN je ne samo eno vrhunskih del ruske, marveč tudi svetovne literature.
V tem romanu je F. M. Dostojevski že nakazoval poti tnoder-nega romana današnje dobe.
Dramatizacija Poljaka Zbyg-nevea Hiibnerja in Branka Gombača je iz obširnega dramskega teksta, v katerem nastopa cela galerija oseb, izbrala samo temeljih problem zločina in zločinca, ki ga je opravil. Študent Raskolnikov ubije stiskaško starko iz želje, da bi preizkusil, ali je zmožen opraviti v življenju veliko dejanje. Ta njegova , zločinska misel o brezvestnem j ubijanju, o večvrednosti in nad-človeštvu je v zgodovini, posebno pa še v polpretekli dobi. na našem svetu zasejala nič koliko J gorja in smrti. F. M. Dostojevski nam v svojem romanu v po- .... drobnostih prikazuje, kako se takšna zločinska misel porodi, kako se realizira in kakšne notranje in zunanje pretrese takšen zločinec doživlja, dokler ga ne dohiti roka pravice. Pronicljivo analizo Dostojevskega v romanu je dramatizacija ohra-nila v vsej bistvenosti, zato je' kot odrska svtaritev močna in pretresljiva.
ZLOČIN IN KAZEN je zrežiral Branko Gombač, sceno in kostume pa je zasnoval poljski umetnik Zbyszek Bednaroivicz. Uprizoritev združuje delo velikega ruskega pisca z umetniškimi prizadevanji poljskih in slovenskih gledaliških ustvarjav-( cev.
Bruno Hartman
Izdaja Cinkarna, metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniška odbor. Odgovorni urednik Zlatko Šentjur c. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 23. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasUa»Cinkamar«, Cinkarna, Celje. Tel. 39-81, 39-82, interna 53. Tisk in klišeji CP »Celjski tisk« Celje.
FINALE NAMIZNO TENIŠKEGA TURNIRJA
V čeirtek, 26. novembra so se pomerili finalisti namizno teniškega turnirja. Končni vrstni red udeležencev je naslednji: 1. topilnica (Franc, Žolgar, ing. Lebar), 2. investicije (ing. Zupančič, Dečman, Gornik), 3. kemija I. (ing. Senčar, Catar, Smeh).
Šabski in naši mladinci v
KADROVSKE VESTI
Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali v celjskih kinematografih od 15. decembra 1964 do 15. januarja 1965.
KINO UNION:
Od 19. do 23. decembra 1964 — »UPOR NA LADJI BOUNTI«, ameriški barvni Cs film
Od 24. do 27. decembra 1964 — »NIHALO GROZE«, ameriški barvni Cs film
Od 28. do 31. decembra 1964 — »SEMENJ V TEKSASU«, ameriški barvni Cs film
Od 27. do 30. decembra 1964 — »PISANE NOGAVICE«, poljski barvni film (za novoletno jelko — dopoldne in popoldne)
Od 1. do 5. januarja 1965 — »SLADKA PTICA RADOSTI«, ameriški barvni Cs film
Od 6. do 9. januarja 1965 — »PRIVAJANJE NA ZAKONSKO ŽIVLJENJE«, amerški film
Od 10. do 13. januarja 1965 — »GRENKA ŽETEV«, angleški film Od 14. do 17. januarja 1965 — »TAKO, KOT JE«, jugoslovanski film
KINO METROPOL:
Od 14. do 16. decembra 1964 — »POT OKROG SVETA«, jugoslovanski barvni film
Od 17. do 22. decembra 1964 — »LEV«, ameriški barvni Cs film Od 23. do 27. decembra 1964 — »JUŽNI PICIFIK«, ameriški barvni Cs film Od 28. do 31. decembra 1964 — film še ni določen!
Od 27. do 30. decembra 1964 — »GULI VER JEVA POTOVANJA«, ameriški barvnr V V film (za novoletno jelko)
Od 1. do 5. januarja 1965 — »NAJ-LEPSE DEKLE NA SVETU«, ameriški barvni Cs film
Od 6. do 8. januarja 1965 — »DEKLE«,'ameriški film Od 9. do 13. januarja 1965 — »DOBRI DUH PARIZA«, ameriški barvni film Od 14. do 16. januarja 1965 — »PEKLENSKA FREGATA«, ameriški Cs film
MATINEJE:	(
Dne 27. decembra 1964 — »POJTE Z NAMI«, italijanski film Dne 3. januarja 1965 — »PETI OD_-DELEK«, češki film Dne 10. januarja 1965 — »DVA POLČASA V PEKLU«, madžarski film Dne 17. januarja 1965 — »TAKSI ZA TOBRUK«, francoski Cs film
Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. uri, matineje pa ob 10. uri dopolT dne. Program objavljamo po podatkih kinematografskega podjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo.
PRANJE IN LIKANJE UMETNIH TKANIN
Največja težava pri pranju umetnih tkanin je pravzaprav v tem, da spreminjajo obliko pod vplivom toplote, pa naj bo ta suha (likanje) ali vlažna (pranje). Bombažno in laneno bla£o celo pri kuhanju v lugu ne izgubi oblike. Vemo pa da Volne, svile in acetatne svile ne Smemo prati v vroči vodi. kaj šele kuhati. Isito velja tudi za blago iz umetnih tkanin. Največja dovoljena toplota pri likanju peril^i je uravnana na stopnjo, ki jo preneseta bombaž in lan. Če pa blago iz umetnih
vlaken kuhamo ali likamo s prevročim likalnikom, ga lahko popolnoma uničimo. Zato vedno pred pranjem ugotovite izvirnost in tekstilno sestavino blaga.
Prihodnjič:
WADI-EL-NATROUN 64
Rešitev križanke
HOMkČA ŽIVAL
MEVABN*. SNOV
ZATIK
SAMARI 1
^OKBIA«)
«1
POUAUC
KAttlOV

»*AWoT
OD
STASA
Pie me
osi »m
zaim c t MNOŽ
GTR A M
A£MA6A
SUUU1I
BAJKA
Et-ASJ. ITUPSAA MODUL pravica
Mtac



[lOt.TOtt. RADI J
jlZRBUH
*5ca>£rt
iiMlA.
vstopni
ZS-h
.VOZOVNICA IEVIP______
URA V
IVINI
AMEBIHI
Toot^rg,
VTZ-VA t*.\
Al »o TRANVP
JETNIK
ZACIJB

Nagrade za slikovno križanko
Do 1. decembra smo prejeli 67 rešitev nagradne slikovne križanke.
Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	Zinka ŠNAJDER, 3.000 din;
2.	Rudolf MALINOVSKY HTV služba, 2.000 din;
3.	Mirko PETEK — finančni sektor, 1.000 din;
4.	Andrej ŠNAJDER, 500 din in
5.	Karel MACUH — metalurgija, 500 din.
Nagrajenci prejmejo nagrade 15. decembra.
KNJIGE:
Berger H.: •gfacolor. 7. Aufl. Wup-pertal 1964. 3. 77.
Braune'j F.:	Gummiforderbander.
Wien-HeiJelberg 1951. S. 621.86.
Eiscnkolb F.: Fortschritte der Pul-vermetallurgie. I. Berlin 1963. S. 621.762.
Enciklopedija Leksikograf skog zavoda. VII. Zagreb 1964. S. 03.
Grundmann-Schroder:	Speisevvasser-
aufbereitung leicht gemacht. 5. Aufl. Verden (Aller) 1963. S. 621.1.
Huttc-Hilfstafeln. Ein Hilfsbuch zur Ermfttlung von Raderiibersetzung. Berlin 1956. S. 621.31.
Lenz E.: tilfeuerungen fiir Dampfkes-sel und Heizungsanlagen. 2. Aufl. Hamburg 1959. S. 621.1.
Metodologija študija radnog procesa i pomočne tehnike mjerenja u poduze-čima kemijske industrije. Zagreb 1964. S. 658.54.
Osnove za primjenu postupaka racionalizacije u poduzečima kemijske industrije. Zagreb 1964. S. 65.011.
Sauchelli V.: Manual on FertiUzer Manufacture. 3. ed. Caldivell 1963. S. 631.8.
Schreiter W.: Seltene Metalle. II., III. Leipzig 1961—1962. S. 669.2.
Tehnlčki propisi za električna postrojenja na nadzemnim mestima ugrože-nim od eksplozivnih smeša. Beograd 1964. S. 621.315.
Tehnični predpisi za izdelavo in uporabo parnih kotlov . . . Zagreb 1961. S. 621.1.
Thomas A. K.: Die Tragfahigkeit der Zahnrader. 5. Afl. Munchen 1963. S. 621.83.
Wiethaup H.: Schutz vor Luftverun-rcinigunggen, Gerauschen und Erschiit-terungen. Herne Berlin 1963. S. 628.5.
REVIJE:
Agricultural Chemicals. 1964, št. 8. American Dyestuff Reporter. 1964, št. 15, 16.
Analytical Chemistry. 1964, št. 9, 10. ^Angewandta Chemie. 1964,' št. 15,
Beton- und Stahlhetonbau. 1964, št. 9.
Bilten dokumentacije JCTND. 1964, št. 8.
Bilten dokumentacije ZZA 1964. št. 9.
Bilten za naučno tehničku dokumen-taciju RI 1964, št. 9, 10.	•
Chemical Engineering 1964, št. 20.
Chemiker Zeitung- Chemische Appa-ratur 1964, št. 17—19.
Chemische Industrie 1964, št. 9.
Chemische Industrie. International 1964, št. 3.
Cvetnye metally 1964, št. 9.
Delo in varnost 1964, št. 5. Ekonomsko-tehnički pregled 1964, št. 9—10.
Engineering and Mining Journal 1964, št. 2, 3, 9.
ETZ Elektrotechnische Zeitschrift. Ausg. A 1964, št. 18—20.
ETZ Elektrotechnische Zeitschrift. Ausg. B 1964, št. 19—20.
Europa Chemie 1964, št. 17.
Farbe und Lack 1964, št. 10. LTndustrie chimique 1964, št. 565. Journal of Metals 1964, št. 8, 9. Journal of the Oil and Colour Che-mists’ Association 1964, št. 2, 9, 10. Kemija u industriji 1964, št. 10. Konstruktion 1964, št. 9.
Metal Industry 1964, št. 11—15.
La metallurgija italiana 1964, št. 8, 9. Modern Industrv 1964, št. 53. Montanvvissenschaftliche Literaturbe-richte. Metallurgie 1964, št. 9, 10.
Novosti Iz nauke 1 tehnike 1964, Št. nov.
Paint, Oil & Colour 1964, ŠJ. 3438—3444/ Peintures, Plgments-Vernis 1964, št. 8. Pregled 1964, št. Tl.
Produktivnost 1964, št. 10. Radioamater 1964, št. 11.
Referativnyj žurnal. Elektrotehnika i energetika. 1964, št. 9.
Referativnyj žurnal. Himija 1964, št. 11, 13—17.
Refejrativnyj žurnal. Metallurgija 1964, št. 9, 10.
Rady i metale niezelazne 1964, št.V 8. Soils and Fertilizers 1964, št. 5. Stanki i instrument 1964, št. 9. Strassen- und Tiefbau 1964, št. 9.
VDI Zeitschrift 1964, št. 26—28. Vestnik mašinostroenija 1964, št. 9. Werkstattstechnik 1964, št. 9.
VVorld Mining 1964, št. 12.
Zavodskaja laboratorija 1964, št. 9, 10. Zeitschrift fiir Erzbergbau und Me-tallhiittenvvesen 1964, št. 9.
Zine Abstrdcts 1964, št. 10.
Življenje in tehnika 1964, št. 9, 10. žurnal prikladno j himmi 1964, št. 9, 10.
ČASNIKI:
Chemische Rundschau 1964, št. 19—22. Diecasting & Metal Moulding 1964, št. 5.
Gospodarski list 1964, št. 45—46. Gospodarski vestnik 1964, 'št. 88 (22), 91, 92.
IT novine 1964, št. 73, 88, 90—92.
MB investiciona oprema 1964, št. 117—118.
Naši razgleda 1964, št. 21, 22.
Privredni pregled 1964, št. 2664—2686. Technische Rundscliau 1964, št. 38—43.
_____________________________,
15
CINURNIR
Priprave na obcrni zbor
Ker se po statutu ZSJ sklicujejo občni zbori sindikalnih podružnic vsako drugo leto, nameravamo seznaniti člane našega kolektiva s pripravami na občne zbore.
Občni zbor naše SP bo v februarju prihodnje leto V naši delovni organizaciji, ki šteje 16 sindikalnih pododborov, nameravamo sklicati občne zbore sindikalnih pododborov že v mesecu decembru. Na občnih zborih morajo biti izvoljena nova vodstva in delegati za občni zbor SP delovne organizacije. Na občnem zboru sindikalnih podružnic bomo volili poleg novega IOSP in nadzornega odbora tudi delegate za občne zbore strokovnih odborov-in občni zbor občinskega sindikalnega sveta.
Z ozirom na dosedanje delo nekaterih sindikalnih pododborov ugotavljamo, da vodstveni kader in bil strokovno in organizacijsko sposoben voditi in usmerjati delo sindikalnih podoborov. Tudi člani
pododborov niso nudili predsedniku potrebne pomoči. Zaradi tega je potrebno, da se sindikalni pododbori skupno z osno rimi organizacijami ZK lotijo kadrovanja novih vodstev. V vodstva naj bodo izbrani taki člani, ki bodo politično in strokovno sposobni usmerjati delo in reševati odgovorne naloge. Pri kadrovanju je treba upoštevati, mlad perspektivni kader. Z novimi funkcijami ne smemo obremenjevati tistih, ki aktivno delajo v drugih družbeno političnih organizacijah. S predlaganimi kandidati se je treba predhodno pomeniti in dobiti njihov pristanek.
Dosedanje izkušnje pri gradnji cinkarniškega stanovanjskega naselja v Selcah kažejo, da je individualna gradnja stanovanjskih
Z razliko od preteklih let, ko smo na občnih zborih obravnavali množico vprašanj in problemov, mnogi pa so ostali nerešeni, je treba na bližnjih občnih zborih obravnavati tista vprašanja, ki so najbolj pereča in aktualna v posameznem obratu. O vseh tistih problemih, ki niso rešljivi v okviru obratov ali EE je treba razpravljati na občnem zboru sindikalne podružnice podjetja. V referatih moramo nakazati naloge, ki jih bodo morali reševati sindikalni pododbori in smernice za delo v prihodnjem obdobju.
hiš s pomočjo podjetja cenejša in hitrejša kot gradnja stanovanjskih blokov. Zaradi pomanjkanja sredstev se naše podjetje še vrsto let ne bo moglo lotiti gradnje,stanovanjskih blokov v taki meri, da bi zadovoljilo naraščajoče potrebe po družinskih stanovanjih. Omejena sredstva, s katerimi bomo razpolagali, moramo uporabiti tako, da bomo na najcenejši način pridobili čim več novih družinskih stanovanj. Najugodnejši načini za dosego tega^cilja so:	organizirane individualne
gradnje s pomočjo podjetja, individualna gradnja s pošojilom podjetja in morebitna gradnja blokov s predplačilom stanovanjske pravice.
Pri delitvi dohodka za leto 1964 bodo po vsej verjetnosti določena večja sredstva za individualno gradnjo stanovanjskih hiš po sistemu gradnje stanovanjskega naselja v Selcah. Da bi mogli planirali potrebna sredstva za tako gradnjo in pridobiti gradbene parcele, moramo predhodno poznati vsaj približno število interesentov.
Interesenti za tako gradnjo naj se čimprej prijavijo v kadrov'-skem sektorju, pri referentu za družbeni standard. Prijave so informativne in interesenta ne obvezujejo. Podatki o kraju gradnje, načrtih in stroških še niso znani. Prav gotovo pa bodo pogoji gradnje podobni pogojem, ki so se uspešno uveljavili jari gradnji v Selcah.
Obiskal nas bo DEDEK MRAZ
Ob zaključku 12. številke Cin-karnarja smo sprejeli telegram od Dedka Mraza. Sporoča nam, da nas bo ^biskal v nedeljo, 27. decembra v sindikalni dvorani in sicer dopoldne in popoldne. Obljubil je tudi, da bo s seboj pripeljal nekatere znance iz pravljic. Pridnim cicibanom je pripravil darila.
O točnem prihodu Dedka Mraza bodo starši pravočasno pismeno obveščeni.
J ,*PU»U$KA \
^ v HŽNIGA j
Vrednost točke
NOVEMBER 1964
I. Ekonomska enota metalurgije:
1.	Ptedpražarna in žveplena kislina
2.	Aglomeracija.....................
3.	Skupne službe (1. in 2)..........
4.	Topilnica surovega in finega cinka
5..Cinkovo belilo...................
6.	Keramika.........................
7.	Skupne službe obratov topilnice .
8.	Povprečje samostojne proizvodne enote
9. Kemični-metalurški analitski laboratorij .
II. Ekonomska enota predelovalni obrati:
1.	Valjarna cinkove pločevine ....
2.	C inkografija .	/...................
3.	Oblikovalnica cinkove pločevine . .
4.	Skupne službe predelovalnih obratov
III. Ekonomska enota anorganske kemije:
1.	Krumov galun..............
2.	Na-liidrosulfit in metalit .
". Na-sulfid.................
4. 'Litopon, Ba-siilfid, Zn-siilfat
3.	svinčeni oksidi...........
6.	Superfo*sfat ^ . . . . .
7.	Ultramarin ...............
8.	Modra galica..............
0. Kemični obrat III. Mozirje
10.	Modri baker .	. a . .	.	.
11.	Skupne službe anorganske kemije
12.	Ohratovodstvo modri bak^r — modre calica
13.	Obratovodstvo kromov galun, Na-sulfid,
svinčeni oksidi, ultramarin.............
metalurgije
IV. Ekonomska enota organska kemija:
z vsemi službami
V. Ekonomska enota vzdrževalni obrati
1.	Priprava dela
2.	Strojni obrat
3.	Gradbeni obrat
4.	Merilni obrat 5 Elektro bbrat 6". Energetski obrat
VI. Predračunske enote
V Strokovne službe 2. Družbena prehrana
VII. Celotno podjetje
lit
130.00
134.00 132,38 134,36
130.00 134,03 134,20 133,66 132,83
138.00 133,25
125.00 135,83
130.00
140.00
140.03 124,21
134.03 126,67
139.00
130.00
125.00
122.00 130,36 12635
137,78
138,60
133.40
133.40
133.40
133.40
133.40 133,40
133,40
133,40
133,35
Š. Veselko
GRADITEV STA«0*ANJV1S65