proletarci vseh dežel,združite sei ELAVSKA NOTNOST P 9. AVGUSTA 1969 ŠT. 32, LETO XXVII r mm& I ZAVAROVALNICA SAVA £*> O,: &/T 1 - Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER, KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR. MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO. POSTOJNA, TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka OGORČENJE SLOVENSKE JAVNOSTI ZOPER ODLOČITVE ZIS V ZVEZI Z MODERNIZACIJO CESTE ŠENTILJ—NOVA GORICA_ BOLEČ POSEG V KONCEPT DOLGOROČNEGA RAZVOJA SLOVENIJE Modernizacija ceste Šentilj— Nova Gorica ne pomeni le reševanja slovenskih problemov, marveč opravičljivo naložbo za turistični in blagovni promet vse jugoslovanske skupnosti R Zaradi odločitve ZIS o tem, da ni predložil Mednarodni banki za kreditiranje gradnje cestnih odsekov Hoče—Levec in Postojna—Razdrto, so najbolj ogorčeni ljudje iz krajev, kjer poteka trasa ceste Šentilj—Nova Gorica A t V Minuli teden je slovenska javnost z ogorčenjem sprejela vest, da zvezni izvršni svet ni vključil v predlog četrtega posojila Mednarodne banke za obnovo in razvoj cestna odseka Hoče—Levec in Postojna—Razdrto. S tako odločitvijo pa je zvezni izvršni svet onemogočil uresničitev republiškega zakona o modernizaciji ceste Šentilj— Nova Gorica, ki je za našo republiko in jugoslovansko skupnost narodov izrednega pomena. V skoraj slehernem večjem kraju v naši republiki, zlasti pa v krajih ob trasi avtomobilske ceste Šentilj—Nova Gorica, so zaradi takšne odločitve zveznega izvršnega sveta občani protestirali na številnih sestankih in zborovanjih. Protestirali so tudi proti načinu, kako je bil sprejet omenjeni sklep zveznega izvršnega sveta in tudi proti načinu informiranja naše javnosti — brez obrazložitve in le s kratko novico agencije Tanjuga. todo strpnega, odkritega in enakopravnega dogovarjanja in medsebojnega razumevanja« je bilo med drugim rečeno na seji sekretariata CK ZKS. »Praksa, ki se zrcali v zadnjem sklepu ZIS, kaže, da ni tako. Pojavljajo se stare, preživele metode, ki niso v skladu s politiko IX. kongresa ZKJ in s: cilji gospodarske ter družbene reforme ...« Na tej seji .sekretariata so člani opozorili na škodljive posledice, ki jih ima takšna praksa za razvoj odnosov med republikami, ter med federacijo in republikami. Taki in po- NA SPISEK TUDI SLOVENSKA CESTNA ODSEKA! Številni protesti delovnih ljudi iz celotne Sloveni je - proti odločitvi zveznega izvršnega sveta glede gradnje cestnih odsekov Hoče—Levec in Postojna —Razdrto so dobili svoj epilog na izredni seji izvršnega sveta Slovenije. Le-ta je odločno zahteval, da zvezni izvršni svet uvrsti v spisek tudi cestna odseka Hoče—Levec in Postojna— Razdrto. Izvršni svet Slovenije je tudi sklenil, da bo predložil skupščini SR Slovenije na njeno prvo naslednje zasedanje v razpravo informacijo b položaju,. ki je nastal v zvezi z modernizacijo ceste Šentilj—Nova Gorica. Tudi sekretariat CK ZKŠ je na svoji razširjeni seji razprav-. Ijal o. političnem položaju, ki je nastal po sklepu zveznega izvršnega sveta: »Problem, ki je nastal ob zadnjem sklepu zveznega izvršnega sveta, dokazuje, da je potrebno v Jugoslaviji kot večnacionalni skupnosti razvijati me- ■ minilllv 1IIIIIIIHIMIIIIIIHHIIIIH dobni primeri samo podpihujejo nacionalistične, šovinistične in druge strasti. Sekretariat je prepričan, da se bodo komunisti in delovni ljudje znali odločno upreti lak.šnim težnjam, ki niso v prid socialističnemu, demokratičnemu in samoupravnemu razvoju naše družbe. Tudi predsedstvo skupščine SR Slovenije je prepričano, da je s konstruktivno razpravo mogoče najti rešitev za predvideno gradnjo avtomobilske ceste Šentilj—Gorica v smislu predlogov republiškega izvršnega sveta. Skupščina SR Slovenije je s sprejetjem zakona o modernizaciji ceste državna meja pri Šentilju—Maribor—Celje— Ljubljana — Postojna — državna meja pri Novi Gorici že ustvarila potrebne pogoje za gradnjo teh cestnih 'odsekov in v ta namen zagotovila potrebna republiška sredstva. Ob sprejemu teh predpisov pa je bila s programirano gradnjo seznanjena tudi vsa jugoslovanska javnost. SINDIKATI: NAJPREJ RAZPRAVLJATI. POTEM ODLOČATI Številnim protestom zoper odločitve zveznega izvršnega sveta so se pridružili tudi slovenski sindikati. Na izredni seji predsedstva Republiškega (Nadaljevanje na 3. strani) Vsem občanom, še posebej pa vsem članom Zveze sindikatov in Zveze borcev NOV ptujske občine iskreno čestitamo ob 8. avgustu — prazniku občine Ptuj. Ob prazniku se z globoko hvaležnostjo spominjamo junaškega boja Lackove — Slovenjegoriške četo v Mostju 8. avgusta 1942 in se klanjamo spominu na vse najboljše sinove in hčere jugoslovanskih narodov, ki so v junaškem boju v NOB in socialistični revoluciji vgradili svoja življenja v nerazruš-Ijive temelje miru, svobode, humanih odnosov, bratstva in enotnosti narodov ter narodnosti Jugoslavije. OBČINSKI SINDIKALNI SVET PTUJ ODBOR! SINDIKATOV OBČINE PTUJ V LJUTOMERU JE BIL POSVET 0 POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU NEKDANJIH VINIČARSKIH DELAVCEV ___________ ODPRAVIMO STARE KRIVICE ^PUBLIŠKI SINDIKALNI SVET O AKCIJI SLOVENSKIH ŽELEZNIČARJEV POSOJILA ZA MODERNIZACIJO ŽELEZNIC:__ ^ODPRIMO PRIZADEVANJA ŽELEZNIČARJEV SLOVENIJE sv> skupni seji predsedstva republiškega sindikalnega jf! a 'n republiškega odbora sindikata delavcev prometa V6|5* * * * V®z so člani med drugim razpravljali tudi o akciji slojni železničarjev pri vpisovanju posojila za obnovo Ob koncu seje je predsedstvo republiškega sveta Na stavbi restavracije na trgu v Ljutomeru je vzidana plošča v spomin na viničarje, ki so izgubili življenje v demonstraciji zoper izkoriščanje gosposke. Vsak zase nemo beremo s spominske plošče in neprijetno nas spreleti vse, ki se tega dne vračamo s sestanka na ob- = činskem sindikalnem svetu, kjer smo se pogovarjali o neure- naslednje priporočilo: skupnosti jugoslo-tk>Soiii beznic je razpisala ^ ‘0.za ožji program mo- slovPJac^ie jugosllovanskih — Z ”SKlh — železnic. Sl’61Som Posojila zbrana ?r8ani»a k.0^0 občani, delovne ezbic ,acŽ/e in komitenti že-% . ^"'ko pripomogli k lih pi^gkfrifikaciji magistral- sodobnih varnost-kfav; elt0IPunikacijskih na- iti Gradnji ranžirnih postaj te»^Upu sodobnih lokomo-Potniških in tovornih S ^ski železničarji se do-k orii,- ■i.0> da pomeni vsa-v 8ramaan,’e z uresničitvijo ,>kih a Jhodernizacije slo-^Shacii,. žel,eznic nadaljnjo 1° železniškega prome- ta in tudi tistega dela gospodarstva, ki je z železnico močno povezano. Nedvomno ima razpis posojila zato širši druž-beno-ekonomski pomen, zato železničarji upravičeno pričakujejo razumevanje delovnih organizacij, delovnih ljudi in občanov. Dosedanji rezultati gospodarjenja na železnici v Sloveniji in vpis posojila železničarjev kažejo, da so sami pripravljeni storiti vse, da postane železniški transport čimbolj sodoben. Do 17. julija letos je 16.220 železničarjev — to je 91 % vseh zaposlenih na železnici — vpisalo 11 milijonov 596.300 novih dinarjev posojila. Delovne organizacije so vpisale 13 milijonov 846 novih dinarjev, drtigi občani pa so vpisali 2 milijona 318.700 novih dinarjev posojila. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je na svoji seji predsedstva 25. junija tega leta sklenil podpreti akcijo slovenskih železničarjev pri zbiranju posojila. Prav tako podpirajo to akcijo vsi republiški odbori sindikatov. Zato predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije priporoča sindikalnim organizacijam, naj spodbudijo v svojih delovnih organizacijah člane sindikata za kar na j večji individualni vpis. Verjetno so pogoji vpisa znani, če niso. zahtevajte podrobna navodila v svojih delovnih organizacijah ali pa pri centralnem odboru za vpis obveznic Združenega železniškega transportnega podjetja Ljubljana, ulica Moša Pijade 39 — telefon 313-044. V vašem podjetju se bodo v prihodnje ponovno oglasili železničarji, ki organizirajo akcijo za vpis posojila. Prosimo, da jim nudite vso pomoč in podporo, da bi bil vpis tudi v vašem podjetju čimbolj organiziran in čimbolj množičen. = = i = = M E jenem pokojninskem zavarovanju mnogih nekdanjih viničarskih delavcev. Leta 1953 smo s to sramoto predvojnega izkoriščanja po- metli. Z zakonom so bila od- pravljena viničarska razmerja. V vinorodnih predelih, kot so Ptuj, Ormož, Ljutomer in Radgona, pa vedo povedati, da še danes tod žive ljudje, celo družine, ki so nekdaj ob svojem družinskem glavarju opravljali stotera težka., dela za lastnike goric, dobivali za svoje delo plačo, danes pa žive v pomanjkanju, ker niso mogli uveljaviti delovnih let za pridobitev pokojnin. Kdaj pa kdaj se nekateri med njimi srečajo s svojo nekdanjo gospodo, ki se pripelje v avtomobilih z avstrijsko in nemško registracijo na obisk med svoje nekdanje gorice; in če bi prisluhnili njihovemu pogovoru, bi kot člani naše socialistične družbe morali zardeti. Krivica, ki še danes žge nekaj sto nekdanjih vir»madni-ških delavcev, je bi'a strnjena zaradi nedoslednosti pri ugo- tavljanju pogojev za priznavanje delovne dobe, zaradi togih predpisov in še bolj toge sodniške prakse. Vedeti namreč moramo, da so pri nas inštitucije socialnega zavarovanja vse * do nedavnega na podlagi pismenih dokazil in prič urejale delovno dobo za vse delavce, ki so vložili svoje zahtevke za predvojna in medvojna leta. Na tisoče takih primerov je bilo rešenih. In vendar smo v tej naši dolgoletni skrbi z.a ureditev enega najpomembnejših življenjskih vprašanj spregledali nekaj sto delavcev in jih pahnili v izredno težke življenjske razmere. DRUŽINSKI ČLANI, DELAVCI PRAZNIH ROK Problem je izjemen za Slovenijo — niti ne za vso, ampak le za njen severovzhodni del v vinorodnih predelih, kjer so vladali viničarski odnosi. Večji kjnetje, bogati trgovci in gospoda, ki je živela v mestih, tudi izven naših meja, so v svojih vinogradih na viničarijah zaposlovali domače družine. Viniča-rije so bile po velikosti različne in dobivale so jih le družine z »zadostnim« številom družinskih članov. Zgodilo pa se je tako, da so lahko delovno dobo za r»kojnino uveljavili samo nosilci viničarskega razmerja. Drugi družinski člani, ki so; opravljali v vinogradu enako delo kot glavar družine, so ostali praznih rok. Kot rečeno, viničarije so bile po velikosti različne; tako je uveljavljal delovno dobo nosilec viničarskega razmerja, ki je obdeloval s svojo družino 30. arov površine, dobil jo je drugi, ki je obdelal pet in več hektarov. V sodni praksi sta se izenačila, prav tako pa tudi njuni družinski člani. Razumljivo pa je, da en sam človek ni mogel obdelati, denimo, 5 hektarov vinograda. V Halozah je to vprašanje še posebno -pereče. Za: osnovo kmetijskih gospodarstev so bile tu večje kmetije, na primer Štajerska hranilnica, grofija Ulm itd. Ta posestva so se večala iz drobnih privatnih posestev, viničarij in so merila, poprečno 30 arov starih in izčrpanih vinogradov, nepomembnih sadovnjakov, košenic in gozdov. Na vseh posestvih so bile viničarije s številnimi družinami. Torej semkaj segajo vzroki za gosto naseljene in ekonomsko zaostale Haloze. Haložanom, nekdanjim viničarjem, se je zgodilo podobno kot drugim v vinogratjniških. predelih: (Nadaljevanj« na 2, strani) POHIŠTVO lesnina, • RAZGOVOR S SERGEJEM KRAIGHERJEM: •.v vi;- - . Spalnic«, dnevn« sobe. Kuhinje, »toll, fotelji, KavCI. omar« »»eh »rst. pUarnlSKo, gostinsko (o Šolsko poht-Itvo, stilno in nmlkeioe pohištvo SuperavtomatiCni pralni stroji, hladilnik, lo štedilniki znamke NftONIf! Neuniflfiva tglana najlonska obloga za vsak pod TAPISOM SOMMEB Poslovalnice s Sloveniji, tjubljana. Celje. Koper. Kranj, Maribor. Nova Gorica Murska Sobota. Žalec In ostale' ooslovalnlc« v vseh večjih mestih Jugoslavije CENTHALAi UUBUIANA TITOVA M REZERVIRANI STOLPEC Polde Logonder predsednik občinskega sindikalnega sveta Škofja Loka: 0 Glasilo Zveze sindikatov Slovenije Delavsko enotnost prebirate že dolga leta. Povejte nam, prosim, kako jo ocenjujete in, če bi bilo v vaši moči, kaj bi storili, da bi list izboljšali? V sindikatih delam £e precej let. Najprej sem bil štiri leta predsednik sindikalne organizacije v podjetju LTH, potlej pa sem prišel na občinski sindikalni svet, kjer sem sedaj prav tako že četrto leto, Razumljivo, da sem vseskozi spremljal Delavsko enotnost, saj menim', da bi moral biti na ta časopis naročen sleherni delavec, ki dela v sindikatu; seveda bi ga moral tudi redno prebirpti, Po mojem pomeni Delavska enotnost Izvrsten kažipot za vse tiste ljudi, ki delajo v sindikatu. Opozarja jih na najaktualnejše naloge, prinaša mnenja in sklepe tako najvišjih sindikalnih forumov kot osnovnih organizacij in, kar je prav tako pomembno, časopis prinaša na konkretnih primerih najrazličnejše rešitve posameznih problemov, ker je spet za sindikalne delavce, posebno začetnike, več kot dobrodošlo. Skratka, meni je časopis, tak kakršen je, na moč všeč. Rad ga imam in rad se iz njega učim. Sprememb sploh ne predlagam, In še beseda o tem, da bi Delavsko enotnost združili z enim izmed večjih časopisov, kot nekateri predlagajo. Mislim, da glasilo sindikatov Slovenije v nobenem primeru ne bi smelo biti le priloga drugega časopisa. S tem bi Delavska enotnost gotovo veliko izgubila na svojem dosedanjem pomenu; mi vsi pa želimo, da bi pridobila. Skratka, glasilo sindikatov mora ostati samostojen časopis v dosedanji obliki, sindikati pa se morajo potruditi, da ga bo bralo m pisalo čim več ljudi. Nada Beltram tajnica občinskega sindikalnega sveta Nova Gorica: © Kako ocenjujete Delavsko enotnost? Pohvalim sprotno in zadostno obveščanje ob sklepih višjih sindikalnih forumov, kar omogoča enotnost akcije sindikata. S tem ižpoljnjuje list po mojem mnenju bolje kot pred leti svojo osnovno nalogo, ki je že izražena v imenu glasila. Obžalujem, da je Delavska enotnost tako malo razširjena. Pričakujem, da bomo uspeli v prihodnje izročiti list vsaj voljenim sindikalnim delavcem. Pogrešam sestavke s komentarji, aktualnejše prispevke, na primer niti v Zadnji številki z dne 2. 8. ni, razen posredno s karikaturo,- pisanja o odmevu slovenskih delavcev na zadnji sklep Zveznega izvršnega sveta o gradnji ceste Šentilj—Gorica. Bojim sef da bodo prihodnje tri številke prepolne sestavkov in poročil o tem' vprašanju. Pričakujem, da bo v prihodnje objavljenih manj referatov in porodil z mestnega sveta, več prispevkov iz osnovnih sindikalnih organizacij, manj člankov o gospodarjenju in vsaj nekaj prispevkov o kulturi, manj športnih in več sindikalnih rezultatov * (beri uspehov) v posameznih panogah (beri pri posameznih stališčih) ter da bo glasilo slovenskih sindikatov manj poročevalec in mnogo bolj tudi kreator vsebine sindikalnega dela. Mihael Mišič zastopnik podjetja Istra vino z Reke: © Kako vam je všeč Delavska enotnost? . Delavsko enotnost prebiram že nekaj let. Zlasti mi je bila obrodošla, kd sem v cerkniški občini delal na občinski luristič-i zvezi, Ta časopis pa mi je všeč zaradi tega, ker lahko v vsaki ievilki. najdem številne prispevke iz najrazličnejših področij. L vseeno z njim še nisem povsem zadovoljen. Najprej: po znanjem izgledu je časopis, premalo atraktiven. Hočem reči; ča i menjali obliko časopisa in pri tehničnem urejanju z večjimi oslovi bolj poudarjati pomembnejše prispevke ter časopis opre-lili še s fotografijami, bi bit le-ta mnogo bolj priljubljen pri ralcih. Tako pd vsakdo, ki zdaj dobi v roke Delavsko enotnost, zkoj pomisli na. list iz prejšnjih časov, ko si v njem lahko rebral le dolge, največkrat nezanimive članke — prave semi-arske naloge. Kaj še pogrešam? Zdaj v poletnem času še več ihkbtnega pisanja, zlasti s področja turizmu- Nekaj že pišete tem, toda še vse premalo. Ljudje smo petč taki, da v tem asu radi preberemo prej kaj- zabavnega iz katerega od tun-tičnih krajev, kot pa prispevke o naših zamotanih gospodar-kih razmerah. Oprostite, če sem malce zloben, toda resnica je, ’.a sam ob poplavi najrazličnejših zabavnih časopisov in revij ad vzamem v roke tudi Delavsko enotnost. Bo že držalo, da se tekega časopisa tudi navadiš, če ga redno prebiraš. I f i = M >W m b" I " soesi mkturiranje našega gospodarstva Republika bi morala imeti na voljo sredstva, s katerimi bi po programu prestrukturiranja gospodarstva intervenirala tam, kjer bo potrebno Iz razgovora, ki ga je 18. julija imel predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher s političnim aktivom RS ZSS, smo v zadnji številki objavili izvlečke o našem trenutnem gospodarskem položaju glede na zastavljene cilje gospodarske reforme. Na podoben način danes objavljamo najvažnejše misli iz tega razgovora, ki zadevajo vprašanja, povezana s prestrukturiranjem našega gospodarstva. Po besedah predsednika KS Toneta Kropuška proces .prestrukturiranja našega gospodarstva že poteka, moramo pa : ga . še bolj pospešiti, če nočemo ohranjati pri življenju tistih, delovnih organizacij, ki 'nimajo perspektiv za rentabilno poslovanje, Pri tem pa moramo seveda misliti na tiste delavce, ki bodo izgubili svojo zaposlitev zaradi opuščanja določene proizvodnje ali pa zaradi uvajanja nove tehnologije. Tem delavcem moramo zagotoviti nova delovna mesta, za to pa so seveda potrebna sredstva, s katerimi bomo intervenirali tam, kjer bo to potrebno, S temi intervencijskimi sredstvi bi po mnenju slovenskih sindikatov morali poseči v dogajanja predvsem tam, kjer bomo načrtno opuščali določeno proizvodnjo. Pri tistih intervencijah pa, kjer bi šlo za gospodarsko ekspanzijo, bi morale s svojimi sredstvi sodelovati tudi banke. Zato se sindikati ogrevajo za naslednja stališča, ki pa še niso do konca izkristalizirana: • Osnovni nosilec razširjene reprodukcije naj ostane gospodarstvo skupaj z bankami. Gospodarstvo in banke naj s pravilno politiko spodbujajo naložbe, ki bodo perspektivne. • S takimi naložbami bomo vplivali na prestrukturiranje gospodarstva, boleče točke prestrukturiranja — predvsem tiste, ki zadevajo delavce, ki bi izgubili svoja dotedanja delovna mesta. — pa naj bi reševali s pomočjo sklada skupnih rezerv gospodarstva, kjer naj bi se zbirala večja sredstva kot doslej. • Ce bi se odločili za določena republiška sredstva ali za republiški sklad, bi ta sklad moral intervenirati predvsem na področju infrastrukture, ker to področje še ni tako zanimivo, da bi gospodarstvo samo vlagalo sredstva za njegov razvoj. Zaradi tega .bo na področju infrastrukture predvsem potrebna intervencija republiških sredstev. NEDOGKAJEMOST. SISTEMA RAZŠIRJENE REPRODUKCIJE Kako gledajo slovenski sindikati na prestrukturiranje gospodarstva? Tov. Sergej Kragiher je v zvezi z različnimi problemi prestrukturiranja našega gospodarstva najprej dejal, da je izvršni svet že predložil skupščini zakonski osnutek o ureditvi tega področja, ki zasluži vso pozornost. Postavlja se zahteva — je nadaljeval tov. Kraigher — po dokončni dograditvi sistema razširjene reprodukcije. Vendar pa ob tem ugotavljamo, da so nekateri, problemi — na primer problemi črne metalurgije — tako pereči, da ne moremo čakati na sistemske rešitve in odločati o teh problemih šele tedaj, ko bo sistem razširjene reprodukcije končno urejen. Črna metalurgija je v takem položaju, da so ne glede na sistemske rešitve potrebne pravočasne intervencl-je. Potreba po koncentraciji sredstev v proračunu ali kateremkoli skladu izven proračuna je dokaz nedograjenosti našega sistema razširjene reprodukcije. Z usmeritvijo, ki smo jo začrtali na bili, in IX. kongresu ZKJ, lahko rešujemo le trenutne, neodložljive probleme, ne smemo pa iz tega delati sistemskih zaključkov. Ko je zatem govoril o vlogi bančnega sistema v razširjeni reprodukciji, je tov. Kraigher poudaril, da moramo v tem sistemu narediti kvaliteten korak naprej. Delen napredek smo že dosegli s spojitvijo Splošne gospodarske banke . s Kreditno banko in hranilnico. Ljubljana, s čimer smo dosegli veliko koncentracijo sredstev. Ta sredstva pa so zelo vezana za kratkoročne, neposredne učinke, ne razvija pa se dolgoročen sistem, ki bi omogočil vlaganje kapitala v dolgoročne naložbe, ki bodo rentabilne v prihodnosti. Razvoj naše proizvodnje pa postavlja zahteve, ki so povezane z dolgoročnimi investicijami. V sedanjem obdobju, ko se odločamo . za temeljitejše prestrukturiranje gospodarstva, smo še zelo vezani na dolgoročne investicijske učinke, tudi na takšne, ki ne dajejo takojšnjih rezultatov ali pa dajejo ie posredne rezultate. Vlaganja v črno metalurgijo na primer ne dajo takojšnjih učinkov, vsaj v črni metalurgiji sami ne, hitro pa vplivajo na razvoj kovinske industrije in na ustvarjanje večjega dohodka v tej industriji. To je logika organske povezave bančnega in proizvodnega kapitala, NUJNA JE INTERVENCIJA DRUŽBENIH DEJAVNIKOV Drugo pomembno vprašanje — je nadaljeval tov, Kraigher — je vprašanje proračuna. Bila bi popolna iluzija, če bi mislili, da bi v naši družbi, ki ni dovolj razvita in kjer so velike razlike v stopnji razvitosti, lahko . ure- ODPRAVIMO STARE KRIVICE = i 5 i i m m m ■■ m i S ■■ m m ■■ JJJ (Nadaljevanje s L strani) številni družinski člani, nekdanji aktivni delavci ne uživajo priznavalnine za svoje delo, ampak so si v poznejših letih z delom v kmetijskih zadrugah pridobili pravico do minimalne invalidske pokojnine. Ali celo do te ne in dobivajo le nekaj stotakov občinske podpore. Takih primerov je mnogo! Drug problem je v tem, da so viničarji lahko uveljavili le sedemmesečno delovno dobo namesto dvanajst mesecev v letu. Prizadeti so predvsem viničarji, ki so upravljali manjša posestva. Na teh posestvih pa so imeli delo tudi v zimskih dneh, tedaj ko sicer delo v vinogradu miruje. Na radgonskem področju so v socialnem zavarovanju ostali črn madež kolonisti, ki so s 1. I. 1946 ustanovili v Apašlu. kotlini zadrugo najvišje stopnje, kar pomeni, da so se v celoti odpovedali privatni lastnini. V zadrugo so se združili priseljenr ci, samo udeleženci NOV. Tu so bili zaposleni med leti 1946 do ]954, vendar razen nekaj izjem, ki jih je uredil že prej radgonski kombinat, nimajo urejene delovne dobe in š tem seveda tudi ne pokojninske dobe. V tem primeru gre prav gotovo za velik absurd. Borci NOV, ki so se prvič zaposlili v zadrugi, seveda ne morejo uveljaviti tudi dvojnih let. Vsi tisti, ki pa so med vojno služili Nemcem ali Madžarom, pa so si k delovnim letom lahko prišteli tudi svoja vojna leta. SPREMENIMO SODNO PRAKSO! Takšnih in podobnih primerov je veliko. Na vsakem področju so izjemni. Na ljutomerskem posvetu, ki so se ga udeležili predstavniki sindikalnih, organizacij kmetijskih delovnih kolektivov, komunalnega zavoda za socialno zavarovanje in tamkajšnji republiški poslanec socialno zdravstvenega zbora, so jih osvetlili z vseh zornih kotov. Vsem številnim primerom pa je skupno nerešeno vprašanje pokojninske dobe. Po nekaterih podatkih gre Z,a 600 do 700 ljudi. Zato so na posvetu meni-li, da za. ureditev tega vprašanja ne bi bilp potrebno sprejemati posebnega zakona niti na zvezni niti na republiški ravni. Spremeniti bi morali ie sodno prakso pri ugotavljanju pogojev za uveljavitev delovnih let. Sklenili so, da bodo občinska sindikalna vodstva v sodelovanju z ustreznimi organizacijami zbrala natančnejše podatke o razmerah na posameznih področjih, Vsestransko utemeljeno gradivo pa bodo nato posredovali Sekretariatu' za delo SKS, republiškim poslancem s svoje- ga območja in republiškemu odboru sindikata delavcev kmetijstva. Gradivo bodo pripravili že v avgustu, da bi tako lahko že na jesen s pomočjo ustreznih republiških organov rešili boleče vprašanje viničarskih delavcev. Menili so, da pri urejanju teh zadev ne bi smela biti ovira pomanjkanje sredstev v skladih pokojninskega zavarovanja, ker gre le za .nekaj sto ljudi, ki v nobenem primeru ne bodo deležni visoke pokojnine. I. VRHOVCAK dili vprašanje razširjene reprtf dukeije brez intervencije družbenih dejavnikov — politični” predstavniških organov in njihovih izvršilnih organov. Poleg sklada skupnih rezer? gospodarskih organizacij imamo še cestni sklad, vodni sklad j« nekatere druge sklade, ki jm obravnavamo kot infrastruktuf' ne sklade in ki so državnež3 značaja. Morali bi razmisliti' katere investicije naj financir*' mo iz sklada skupnih rezer?1 katere pa naj izvajajo neposred' no politični izvršilni organi. C« gre za opuščanje določene pt0, izvodnje. na primer za zapiranje nerentabilnih rudnikov, potem je to tipičen primer, ko mora družba intervenirati s sredstvi nekega solidarnostnega sklada. To so sredstva, o katerir morajo odločati vsi tisti dejavniki, ki jih prispevajo. Tu gr® za skupen sklad družbenih r«^ zerv, za katerega bi se bilo treba izreči; videti pa moramo, c je položaj že toliko dozorel, d* že sedaj lahko ustanovimo ta* samostojen sklad. V samih gospodarskih organizacijah — je nadaljeval toV Kraigher — pa moramo zagotoviti še druge oblike solidarnosti in solidarnostnih skladov, vezanih za uvajanje nove tehnologije.. Ena naših temeljnih nalos je, da ustvarimo pogoje za t®i da bodo delovni kolektivi zainteresirani za uvajanje nove tehnologije. Če hočemo zagotovo ta proces, bomo morali v vseh podjetjih, še posebno pa v za’ starelih podjetjih, zbuditi zainteresiranost za obstoj rezervnega sklada, s pomočjo katerega bi lahko odprli nova delovn* mesta za delavce, ki bi žaram uvajanja nove tehnologije izgubili delo. Zahteva po sociain* gotovosti je namreč stalno Pr*' šotna v celotnem procesu modernizacije proizvodnje — in _ moramo upoštevati bodisi z odpiranjem novih delovnih mest tisti delovni organizaciji, ki uvaja novo tehnologijo, ali pa ^ drugi, sosednji delovni organ1' zarili. „ Razmere so in bodo 'Jolg takšne, da bo morala skupščin* razpolagati z določenimi sred stvi, ki bodo omogočala razr£ sevanje politično posebno v0" čutljivlh problemov ne glede n trenutno stanje v bankah. P, raba teh sredstev bi morala hn vezana rta določene srednjem* ne plane, ki bi nakazovali v° litiko uporabljanja teh sredst® in na podlagi katerih bi vsrt. leto odločali o namembnosti ie sredstev. ..i Prav bi bilo — ie zakliuf tov, Kraigher — da ts sredst? izločimo iz nroračuna. čeprav , jih uporabljali po proračun^ tehniki, Dejstvo je namreč. 9 je proračun edina oblika int® venrtie družbe v gospodarst in da ie sedaj pod najbolj / mokralično kontrolo — ve h-bolj kot različni skladi. To d” liko intervencije bi morali d.j, držati, pri tem pa zagotoviti, bi bil tudi dotok sredstev v sklad pod strdgo kontrole in ^ bi bila Pod stalno kontrolo h*, vsa sredstva, ki se intervencij sko vlagajo v gospodarstvo M. il!l!lll!ll!i!!!!l|llll!II!!!llllll!!!lll!l ekskluzivni modeli —• plašči In oblek* modnih barv v omejenem število modna hiša prodajni servis Ljubljana—Maribor—Osijek iiraiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiuiiiii«^ VELEBLAGOVNICA Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah: namcs 0 priporoča potrošnikom hiter, sodoben In cenen nakup vseh potrebščin, za sebe. za družino, za dom in za gospodinjstvo; O potrošnikom nndl blago na obročno odplačevanje; O za tuje kupce je v hiši menjalnica. LJUBLJANA TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, VVolfova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka, Kidričeva ulica 1 a 2 OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV • IDRIJA Iz Idrije poročajo, da so se predstavniki gospodarstva, občin-8^e skupščine in sindikatov spora-fcUmeli o tem, da bodo pripravili družbeni dogovor o delitvi dohod-^ o usmerjanju akumulacije in še nekaterih drugih aktualnih 'Ttfašanjih te občine. V Idriji so ^i že imenovali posebno delovno skupino. ki naj bi s predstavniki klovnih kolektivov, občinske skupščine in sindikatov poskušala Pripraviti osnutek dogovora glede j>blike> področja in kriterijev družnega dogovarjanja. Ta. skupina 50 poskušaal najti tudi najbolj Primerne elemente delitve dohed-da bi zagotovili čim bolj smo-delitev in obenem nadaljnjo £ast idrijskega gospodarstva. Prikujejo, da bodo nekatere delov-Ile organizacije v idrijski občini Uresničile svoje razvojne progra-1116 Prav na osnovi družbenih dogovorov. Z občinskega sindikalne-ga sveta v Idriji sporočajo, da bo-a° osnovne točke družbenega dogovarjanja v njihovi občini znane v prihodnjem mesecu. srai s TUJKO • LJUBLJANA V Sloveniji se mudi na 8-dnev-študijskem obisku skupina Vladih Francozov, ki proučujejo nas razvoj samoupravnih od-hosov. Gostje iz Francije so so-^šljeniki iniciativnega komiteja ^®VoiUcionarnega gibanja Francija ki namerava na bližnjem °hgresu — le-ta bo na jesen le-°s v Parizu — obravnavali jugo-slovanske izkušnje pri oblikova-samoupravne družbe. Gostje iz Pariza so se v repub-skem sindikalnem svetu pogo-rjali s sodelavci komisije za de-Vsko samoupravljanje o načelih ^vskega samoupravljanja pri o vlogi sindikatov v sistemu htoupravnih odnosov ter o za-0sIovanju jugoslovanskih delav-^ v v tujini. Razen razgovorov na jf^Ukliškem svetu bodo gostje iz j ^hcije obiskali tudi števnlne ko- stTtiVe ter se z n^hovimi Pred' vnii5i pogovorili o izkušnjah 1 razvoju samoupravnih odnosov. Boleč poseg v koncept dolgoročnega razvoja Slovenije (Nadaljevanje s 1. strani) odbora sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije, ki ji je prisostvoval tudi Tone Kropušek, predsednik republiškega sindikalnega sveta, je bilo med drugim rečeno: "Ogorčeni niso samo delovni ljudje v podjetjih prometa in zvez, marveč tudi delovni ljudje v drugih delovnih organizacijah. V številnih protestnih pismih, ki smo jih prejeli, se delovni ljudje Slovenije dobesedno zgražajo nad tem, da zvezni izvršni svet sprejme neki sklep in ga šele potem pojasnjuje javnosti. V tem primeru bi moral zvezni izvršni svet najprej posredovati predlog slovenski skupščini, da se ne upoštevata pri IV. posojilu tudi cestna odseka Hoče—Levec in Postojna— Kazdrto. Sele na osnovi stališč slovenske skupščine bi lahko zvezni izvršni svet odločal. Zato ob tem, ko sindikat delavcev prometa in zvez polno podpira program razvoja modernizacije slovenskih cest, ki sta ga sprejela republiška skupščina in republiški izvršni svet, hkrati pričakuje, da bo zvezni izvršni svet o predlogu cest, za katere bomo najeli kredite pri mednarodni banki, ponovno razpravlja ...« \ Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Tone Kropušek, pa je na tej seji med drugim dejal: "Zvezni izvršni svet je s svojo odločitvijo bistveno posegel v koncept dolgorbčnega razvoja Slovenije, saj preprečuje izgradnjo osnovne magistrale, pomembne za celoten razvoj gospodarstva, zlasti pa za razvoj terciarnih dejavnosti. Razen te^a v zadnjem sklepu zveznega izvršnega sveta tudi ne zasledimo načela, ki je bilo tolikokrat poudarjeno v predvoliv-ni kampanji, da bosta javnost in demokratičnost osnovno merilo pri delu zveznega izvršnega sveta.. .■« OGORČENJE V NOVI GORICI Najbolj so bili nad odločitvami zveznega izvršnega sveta ogorčeni delovni ljudje v Novi Gorici in Mariboru. Občinski sindikalni svet v Novi Gorici nam je posredoval stališča skupščin občin Ajdovščina, Nova Gorica, Tolmin ter družbenopolitičnih organizacij do najnovejšega sklepa ZIS o najemu posojil pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj za gradnjo avtomobilskih cest. "Avtomobilska cesta Šentilj —Nova Gorica predstavlja eno osnovnih smeri v slovenskem cestnem križu,« je rečeno v teh stališčih, »in je izredno pomembna za jugoslovansko gospodarstvo, saj povezuje avtomobilsko cesto bratstva in enotnosti in jadransko magistralo s severno in zahodno Evropo. V mednarodnem prometu pa povezuje padsko magistralo s Podonavjem in z Bližnjim vzhodom ter z evropskim cestnim sistemom nad Alpami. Zaradi tega je pomemben člen v bodočem evropskem omrežju avtomobilskih cest in nepogrešljiv del jugoslovanskega sistema cest. Velika zamuda, s katero smo se lotili reševanja modernizacije cest, povzroča prav na tej cesti največjo gospodarsko škodo in zahteva največ človeških žrtev. Posebej odsek Ljubljana —Razdrto, ki je skupen za celo postojnsko pahljačo proti Reki —Gorici—Trstu in Kopru, terja takojšnjo rešitev. Na ozemlju severnega primorskega območja pa poteka navedena avtomobilska cesta po Vipavski dolini, ki je za jugoslovansko gospodarstvo najpomembnejša smer. Po sedanji poti, močno zastareli za sodobne potrebe, se pretaka 56'% ali 700.000 ton tovornega prometa, 25 % vozil in 18 % potnikov na jugoslovansko-italijanski meji. Na italijanski strani pa bo padska magistrala zgrajena do naše meje že prihodnje leto. To bo tudi prva sodobna avtomobilska cesta evropskega pomena na jugoslovanski meji. S celotnimi načrti, ki jih je uzakonila slovenska skupščina, so seznanjeni tudi strokovnjaki Mednarodne banke za obnovo in razvoj in so se o njih pozitivno izrekli. Ti strokovnjaki mednarodne banke so sami večkrat svetovali slovenskim projektantom in odgovornim organom, da naj zaradi nevzdržne obremenitve prvotno predlaganega odseka Vrhnika—Postojna takoj podaljšajo gradnjo ceste do Razdrtega. Iz vseh teh razlogov in neovrgljivih argumentov je kratka Tanjugova vest, da bo ZIS predlagal Mednarodni banki za obnovo in razvoj le ceste Sarajevo— Zenica, Beograd — Novi Sad, Peč—Priština in Bar— Ulcinj, brez pomembnejših odsekov avtomobilske ceste Šentilj —Gorica, Hoče—Levec in Postojna—Razdrto, vzbudila veliko ogorčenje in spontan protest delovnih ljudi, ki zahtevajo od skupščin Nova Gorica, Ajdovščina in Tolmin, da najostreje protestirajo proti takšni enostranski odločitvi...« Splošni zbor občinske skupščine Maribor pa je na osnovi številnih, protestov sprejel med drugim naslednje stališče: "Ko je zvezni izvršni svet na zadnji seji preklical vse svoje prejšnje odločitve, na osnovi katerih je bilo v Sloveniji narejeno vse potrebno za uresničitev programa modernizacije cest, ni javnosti povedal vzrokov, zakaj je izpadel odsek ceste Hoče—Levec. Ta odsek je za vsakogar, ki vsaj površno pozna prometne razmere, tehnično stanje in obremenjenost cest v Sloveniji in Jugoslaviji, eden prometno 1 najtežjih odsekov. Zato zahtevamo, da zvezni izvršni svet pred slovensko javnostjo pojasni svoje razloge za svojo odločitev. Zvezni izvršni svet je vedel za republiški zakon o modernizaciji ceste Šentilj—Gorica in za odlok o modernizaciji cestnih odsekov Vrhnika — Postojna — Razdrto in Hoče—Levec, vendar kljub temu ni smatral za potrebno, da bi o svoji nameri poprej obvestil prizadete dejavnike v SR Sloveniji. Zato takšno prakso odločno obsojamo. Splošni zbor skupščine občine Maribor zahteva, da se že sprejeta stališča glede modernizacije cest v Sloveniji izvedejo in da zvezni izvršni svet takoj predlaga Mednarodni banki za obnovo in razvoj možnost sofinanciranja cestnega odseka Hoče—Levec, ker ta modernizacija ne pomeni le reševanja slovenskih problemov, marveč opravičljivo naložbo za turistični in blagovni promet vse jugoslovanske skupnosti.« MILAN 2IVKOVIČ Pravna posvetovalnica PE ® VPUAŠANJE: Kot invalid I. kategorije invalidnosti mi je zavod za socialno hoyarovanje odmeril invalidsko pokojnino v višini Ti odstotkov n K°jninske osnove, ki jo je določil na podlagi poprečnega oseb-dohodka v zadnjih 5 letih. Star sem 55 let, moja skupna Uj^ojninska doba pa znaša 37 let. Zanima me, ali mi je pokoj-•‘dn- bila l,ravill1° odmerjena in če imam tudi pravico do inva-“'he, ker za delo nisem zmožen? 5 T. L. — NOVA GORICA ^OGOVOR: se Oe je invalidnost posledica bolezni ali poškodbe izven dela, $ka °jninska osnova izračuna enako kot se izračuna pokojnin-o^nova za odmero starostne pokojnine, to je po poprečju l. °neSa dohodka v zadnjih 5. letih (1. odst. 69. člena v zvezi s id člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju člen v zvezi z 238. členom temeljnega zakona o pokoj-20 i i m Zavarovanju). Pri zavarovancih s pokojninsko dobo nad odst ...Se °<3meri pokojnina glede na pokojninsko dobo z enakim s katerim se odmeri starostna pokojnina (2. odst. 69. W,a.temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju). Zatorej bila invalidska pokojnina — če gre za bolezen ali po-Popjv?. izven dela — pravilno odmerjena v višini 77 odstotkov ecia osebnega dohodka v zadnjih 5 letih. Vgr^avico do invalidnine za telesno okvaro imajo samo tisti za-Sfeg Vanci- pri katerih nastane telesna okvara kot posledica ne-na delu ali poklicne bolezni. Tako določa,!, odstavek no-n3u m ga 84' člena temeljnega zakona o invalidskem zavarova-ifiei last SFRJ, št. 1/67). Ta določba velja od 14. januarja diCa' nalje. Ker po vaših navedbah vaša telesna okvara ni posle-oitv nesreče pri delu, nimate pravice do invalidnine za telesno r°- MIROSLAV VEHOVEC ^KRAŠANJE: ^ sem možnost boljše zaposlitve in bi zato rad prenehal z v, ^ P^tetju, v katerem sem že 8 let in bi se zaposlil v dru-' ju. kjer so boljše delovne razmere pa tudi višji osebni »Nkasn’ •' novem podjetju pa zahtevajo, da bi delo nastopil teljo (?P',c.ln- avgusta letos. Ko sem v svojem podjetju izrazil deiar * s tem dncm ali že s 1. avgustom prenehal delati, so te tolik 'v da moram dati odpoved in da moram ostati na delu * tein ?. c.asa> Rot je to določeno v statutu, t.j. 2 meseca. Ker bi Pfuneru izgubil možnost boljše zaposlitve, mi, prosim. odgovorite, ali lahko takoj preneham z delom v sedanjem podjetju in ali lahko podjetje izvaja proti meni sankcije. Že sedaj so mi dejali, da mi ne bodo izročili delavske knjižice. V. R. — CELJE 9 ODGOVOR: Člen 100 temeljnega zakona o delovnih razmerjih določa, da lahko delavec brez obrazložitve ob vsakem času preneha z delom v delovni organizaciji in izstopi iz delovne skupnosti. Pri tem pa mora obvestiti delovno skupnost ter ostati na delu še toliko časa, kot to določa njen statut ali drugi splošni akt. Pravilno bi torej bilo, če se ne morete sporazumeti s podjetjem o tem, da vam delovno ;razmerje preneha takrat, ko vi želite ali ko morate nastopiti delo v novem podjetju, da ostanete na delu še toliko časa. kot to določa statut oziroma, kot sami omenjate, še 2 meseca po odpovedi. Ce ravnate drugače, se pravi, qe prenehate z delom pred iztekom tega roka,^ potem ste s tem samovoljno nehali delati in tako zagrešili hujšo kršitev delovnih dolžnosti, zaradi katere vas delovna skupnost lahko izključi. Zakon pa tudi določa, da mora delavec, ki samovoljno neha delati, delovni organizaciji povrniti škodo, ki ji .io je povzročil s takim ravnanjem.Ce je torej delovna organizacija zaradi vaše samovoljne zapustitve dela utrpela škodo, ker na primer ni mogla takoj dobiti drugega delavca na vašem delovnem mestu, ali pa je prišlo do škode na strojih, na materialu ah podobnem, boste morali povrniti podjetju škodo, ki je s tem nastala. Drugih sankcij pa podjetje nima pravice izvajati, zlasti pa nima pravice zadrževati delavske knjižice. Ob prenehanju dela vam mora izročiti delavsko knjižico. Vsekakor pa vam svetujem, da ponovno poizkusite doseči sporazumno ureditev zadeve. MITJA STUPAN V POMOČ NAŠIM DELAVCEM V začetku septembra letos bo odšlo v Zahodno Nemčijo devet jugoslovanskih socialnih delavcev, da bi pomagali tam zaposlenim našim delavcem. Ti socialni delavci bodo po svojem statusu uslužbenci zahodnonemške karitativne organizacije Arbeitenvohlfahrt, ki je v tesnih stikih z nemško socialdemokratsko stranko in z zvezo nemških sindikatov. Za to skupino naj bi odšlo v Zahodno Nemčijo še več socialnih delavcev, tako da bi jih ob začetku prihodnjega leta Že šestintrideset delalo v Arbeiterwohljahrt. Pred dnevi se je mudil na Svetu ZSJ generalni direktor organizacije Arbeiterivohlfahrt Richard Hahn ter med kandidati izbral prvo skupino naših socialnih delavcev. V intervjuju za list Rad je generalni direktor organizacije Arbeiterwohlfahrt med drugim takole označil dejavnost te organizacije in naloge naših socialnih delavcev: — Arbeiterwohlfahrt je organizacija za socialno delo in pokriva vsa področja socialne dejavnosti. Organizacija ima svoje bolnišnice, rehabilitacijske centre, mladinske domove in druge , institucije. Ne da bi upoštevali kolektivno članstvo posameznih organizacij,' združuje Arbeiterwohlfahrt 350.000 članov in ima zaposlenih 9000 delavcev. Del dejavnosti naše organizacije je posvečen tujim delavcem. Vlada Zvezne republike Nemčije pa nas je zadolžila, da se zavzamemo za jugoslovanske delavce, ki so zaposleni v naši državi. Delavcu, ki se dobro znajde v novem okolju, seveda naša organizacija ni potrebna. Toda številni jugoslovanski delavci imajo, velike težave — največkrat zavoljo neznanja jezika ali razmer — pri uveljavljanju svojih pravic iz socialnega zavarovanja, zdravstvenega varstva, pri uveljavljanju pravice do zaslužka in drugih pravic. Marsikateri od teh delavcev je osamljen, marsikdo bolan in prepuščen samemu sebi, marsikdo potrebuje pravno zaščito — vse to pa bo delo vaših socialnih delavcev, ki jih želimo zaposliti v naši organizaciji. Ti socialni delavci bodo delovali v nekakšnih posvetovalncah, sprejemali bodo vaše delavce in se z njimi pogovorili o problemih. Zato bomo vaše socialne delavce na seminarjih v Nemčiji najprej v podrobnostih seznanili z nalogami in delom, ki jih čaka, z nekaterimi pravnimi značilnostmi pri vas. ki zadevajo delo socialnega delavca. Vaši socialni delavci pa bodo, kot sem že dejal, uslužbenci naše organizacije in bodo imeli enake pravice kot nemški delavci na tem poslu. OKREPITI MEDOBČINSKO SODELOVANJE M. a k e d o n i j a Pred dnevi je bil na Ohridu področni posvet občinskih sindikalnih svetov iz Debra, Struge'*.Rešena, Kičeva in Ohrida, na katerem so člani obravnavali idejno-politično akcijo sindikatov v praksi. V tej razpravi so bila v ospredju zlasti tri vprašanja: angažiranje delovnih ljudi pri vpisu posojila za povečanje zaposlenosti, politično angažiranje sindikatov za čim doslednejše uveljavljanje zakonskih sprememb v statutih in drugih normativnih aktih delovnih organizacij ter slednjič sprejem statutarnih sklepov in pravil Zveze makedonskih sindikatov in reorganizacija sindikalnih organizacij v občinah in v delovnih kolektivih, kot to določata novi statut ZSJ in statut Zveze sindikatov Makedonije. Ob koncu posveta so udeleženci sklenili, da naj bi v prihodnje okrepili medobčinsko sodelovanje v sindikatih ter v sindikatih odločneje vzpodbudili integracijske procese v gospodarstvu. NAREDITI HOČEJO KONEC NEREDU Odbor sindikalne organizacije kmetijsko industrijskega kombinata Kosmet — eksport v Prištini se je pred dnevi sestal, da bi ocenil dosedanja prizadevanja za razvoj podjetja in rezultate gospodarjenja. Ugotovitve članov vodstva te sindikalne organizacije pa so bile sila žalostne: lanska izguba kombinata je dosegla 31 milijonov novih dinarjev. Toda ta izguba ni nastala samo kot posledica lanske hude suše — so pripomnili člani vodstva te sindikalne organizacije — temveč vsaj v enaki meri tudi zavoljo slabega in malomarnega poslovanja. Kljub večkratnim opozorilom sindikata, naj strokovne službe in upravno vodstvo kombinata uveljavijo ukrepe, ki bi zagotavljali učinkovitejše gospodarjenje, kljub obljubam, da bodo ukrepi tudi uveljavljeni, pa je izguba v kombinatu samo naraščala. Tako so na zadnji seji ugotavljali člani odbora sindikalne organizacije v kombinatu Kosmet — eksport in pristavljali dokaze: m Ob rekonstrukciji tovarne olja v Uroševcu je podjetje uvozilo tudi blago široke potrošnje, pri čemer pa je bila zavoljo negativne razlike v ceni ustvarjena izguba v vrednosti 570.500 N-dinarjev. To pa ni vse: kilogram lakirane žice je kombinat kupoval v Italiji po 45,87 N,din, na domačem tržišču pa jo je prodajal po 26 N-din za kilogram. Negativna razlika v ceni se je v tem primeru povzpela na 580.000 N-dinarjev. K temu bi morali prišteti še negativno razliko v ceni svežega paradižnika, ki ga je kombinat kupoval v Albaniji po 5,07 N-din za kilogram, na domačem tržišču pa ga je prodajal po 3,68 N-din za kilogram ... Spričo tako malomarnega poslovanja in gospodarjenja ni naključje, da so nekateri v kombinatu videli edino rešitev v uvedbi prisilne uprave. Odbor sindikalne organizacije pa je zavrnil take predloge in namesto tega sklenil predlagati prisilno upravo za nekatere obrate, ki doslej niso rentabilno poslovali, ter za skupne službe in komercialno službo kombinata, hkrati je odbor zahteval od samoupravnih organov, da čimprej pokličejo na odgovornost vse krivce za nastalo izgubo. SPAČEK SPET NAPRODAJ — ZA DEVIZE IN ZA DINARJE Tovarna Tomos iz Kopra je pričela te dni spet sprejemati vplačila za dobavo novega modela avtomobila spaček (To-mos-Citroen 2 CV-A-24). Cena novega spačka brez prometnega davka franco Koper je 15.275.— N-din, devizna cena z vsemi davki vred franco Koper pa 1293.— USA dolarjev ali ustrezen znesek v kateri drugi konvertibilni valuti. Povečana proizvodnja novega modela omogoča krajše dobavne roke, in sicer do 30 dni za devizne kupce in do 90 dni za dinarske kupce. Tomos sprejema vplačila in dobavlja avtomobile preko svojih prodajaln v Beogradu, Sarajevu in v Ljubljani ter preko zastopnikov: Slovenija avto — Ljubljana, Merkur — Maribor, Metaliacommerce — Zagreb, Autoslavonija — Osijek, Autobačka — Sombor, Autovojvodina — Novi Sad, Auto kuča Šumadija — Beograd, Autopromet — Niš, Autbmake-donija — Skopje in Autohrvatska filiala Split, v tujini pa preko firme Multihold Pariš. TOVARNA MOTORNIH VOZIL TOMOS KOPER jes, odločitev ZIS, da cest-, nih odsekov Hoče—Levec in Postojna—Razdrto ne bo uvrstil v spisek zahtev za četrto posojilo mednarodne banke za obnovo in razvoj (pač pa nekatere druge, manj rentabilne, menda iz bojazni, da bi drugačna delitev zveznih garancij škodila bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov), je -razgrela politično atmosfero na Slovenskem skoraj. do vrelišča, prekipelo pa vseeno ni nikjer. Zato je strah, da lahko protesti rode tudi nezaželene politične posledice, nedvomno prev ranjen (posebno zato, ker še nič ne kaže, da so ti protesti kaj prida zalegli), pisanje časopisa »Borbe« o nepotrebni drama- mednarodne avto ceste — še posebno, ker jo bomo gradili tudi z lastno udeležbo — ni treba posebej dopovedovati, že suhi statistični podatki, ki jih te dni navaja naš dnevni tisk, so dovolj zgovorni. V zadnjih 20 letih se je promet na slovenskih cestah povečal približno za tridesetkrat. Če je bila še leta 1950 na naših cestah res prava »vaška idila«, lahko danes na najbolj obremenjenih odsekih naštejemo tudi do 20.000 in več vozil dnevno, tako da se vozila po cesti komaj še »plazijo«. Vemo tudi, da je imela' Slovenija lani 94.774 osebnih avtomobilov, vsa Jugoslavija pa 439.892. To pomeni, da pride v' SRS po en Osebni VROČA RAZPRAVA NA GOSPODARSKI ZBORNICI SRS: o Oh J O H m > H S o H < E- 2 M J O £< Ul tizabiji, in političnem, pritisku., -avto že na 18 prebivalcev (v ,, __• 7 _ __x____ • i____j___J • „ t-i____. - v _ ,, , pa, milo rečeno, medvedja usluga reformi — predvsem reformi nd-še zajesti — in 'razvoju demokratičnih mednacio-. nalnih odnosov v naši družbi, S pomočjo Tanjuga smo razeii' tega zvedeli, da je po mnenju mestnega komiteja ZK Skopje v Sloveniji šlo za pojav priti- Evropi n& šest), v SFRJ.pa komaj na 72. Seveda pa je stiska ‘na cestah v Sloveiiiji še toliko hujša zaradi 'močnega avtomobilskega prometa tujcev, saj pride več kot 90 odstotkov vseh tujih vozil v Jugoslavijo prav čez Slovenijo. Liani je po slovenskih cestah > 3 o H < H Z H O Kako ohlajevati ? -o w ft a o h Ul škd »kot sredstva za reševanje odprtih problemov in' uresničevanje konkretnih ciljev«, kar 'skopski' komite smatra »kot negativno za 'normalno demokratično' funkcioniranje našega političnega sistema in njegovo učinkovitost«, zaradi česar naj ' bi predsedstvo 'in izvršni bim CK. ZKJ ' »zavzel stališča', ki 'bodo' zagotovila nadaljnjo akcijo ZK v soglasju s sklepi IX. kongresa«. Ozračje na Slovenskem se je torej preveč razgrelo, treba ga je ohladiti — toda ne z javno . r.azppavp „a. demtikpažiČT . nošti postopka ' pri sprejemanju odločitev ZIS, ampak z »akcijo v soglasju s sklepi IX: kongresa ZKJ«. » Kakšna pa je vsebina teh sklepov; ki naj bi kot Damoklejev meč viseli nad nemirnim razpoloženjem slovenske javnosti in ga, če bo potrebno, ohladili. Na srečo takšna, da je ni mogoče obračati po vetru: sklepi obvezujejo komuniste, da se dosledno zavzemajo za uresničevanje ciljev reforme. A kaj je reforma, vemo: slovo od vsedržavnega skrbništva nad usodo posameznih gospodarskih organizacij; : smotrne, ekonomsko utemeljene naložbe; nenehno povečevanje produktivnosti dela s pomočjo nagrajevanja po delu in gospodarskega odmiranja konkurenčno nesposobnih delov gospodarstva; uresničevanje načela — tisti, ki več ustvarja, naj tudi več ima;, manj administriranja in več poslovnosti itd. Vemo tudi,- kaj reforma ni: gospodarsko životarjenje na račun nelikvidnosti, kreditov, administrativnega . pretakanja denarja, uravnilovska mentaliteta, republiški ključi pri delitvi zveznih sredstev na škodo ekonomskih .učinkov investicij'. večinski pritiski itd. Kam, v katero od obeh skupin sodi zahteva slovenskega gospodarstva in družbe, naj • bi ZIS avtoritativno, podprl, predlog za gradnjo slovenskih odsekov križarilo več kot 12 milijonov tujih avtomobilov, letos jih bo nedvomno še več in prihodnje leto še več. K temu naj dodamo še dober milijon ton tovorov, ki so jih po naših cestah prevažali tujci. Nič čudnega torej, da so že lani 'strokovnjaki ocenili potovalno hitrost na' slovenskih magistralah ' ha 60 km " na uro, ' v nekaj letih — če ne bomo takoj začeli graditi sodobnih cest — pa bo zdrknila na komaj 26 km (!). Po vsem tem so očitki lista »Borba«, in.drugih, češ da. Slovenci . nimamo razlogov za drajnanzirgnje sklepa ZIS, na majavih nogah. Njihovi avtorji bi se radi, kot vse kaže, še naprej o tako pomembnih stvareh, kot je gradnja sodobnih cest (in še vsega drugega) pogovarjali v kuloarjih, interno, mešetarsko, z uporabo ključev ter brez posluha za načela in resolucije, za katera smo vsi glasovali — ne pa odkrito, pošteno, pred vso jugoslovansko javnostjo. V naši zgodpvini niso odnosov med jugoslovanskimi narodi nikoli skalili odkrita beseda ob pravem času in na pravem mestu, pomoč, ki smo jo drug drugemu nudili v težkih trenutkih svoje zgodovine, in čisti računi — kalilo in zaostrovalo jih je le zakulisno mešetarjenje, podpihovanje šovinističnih strasti, ribarjenje v kalnem. Upajmo, da bodo potem, ko bo ZIS sredi avgusta izrekel svojo dokončno besedo o slovenski štiripasovnici, lahko tudi tisti, ki so zdaj nasprotnega mnenja, rekli: protesti v Sloveniji ob sklepu ZIS niso pomenili nepotrebnega dramatiziranja, ki ga je bilo treba utišati, ampak zdravilen pritisk, da bi odnose med našimi narodi končno začeli urejati na ekonomski osnovi ter v duhu reforme, ne pa po načelu: vsi za vse in vsakemu nekaj. VINKO; BLATNIK > 3 o h < H £ H O hd O CL •J O H > ' O H < H Z U w & J o H m u H Oh J O H cn > c« o H < H Z w O u 0< , 1-1 o H V) KOMENTATORJEV STOLPEC i! "j (j.-j • • - J ■ * ;v. • KOMENTATORJEV STOLPEC • KOMENT V KRANJU SO ODPRLI XIX. GORENJSKI SEJEM To pomeni grobo kršitev načel gospodarske reforme U »Če zvezni izvršni svet ne spremeni sklepa glede cest, bo izgubil zaupanje slovenskega gospodarstva« Na splošno so seje na naši gospodarski zbornici burne, naj razpravljajo predstavniki posameznih panog ali najvišja predstavništva slovenskega gospodarstva. Tako vroče, kot je bilo na zadnji skupni seji upravnega odbora in sveta za promet 1 in zveze pa, mislim, še ni bilo. Tema razprave: zavrnjeno soglasje ZIS za najetje mednarodnega posojila v četrti transi, s katerim naj bi Slovenija zgradila avto cesto Šentilj—Nova Gorica oziroma za zdaj pd- -Levec in Postojna- > H K O H < H Z S o seka Hoče-Razdrto. Niti en elan sklicanih zborničnih organov ni neopravičeno manjkal, kar se tudi še ni zgodilo, in vendar so enoglasno zahtevali: Zvezni izvršni svet naj spoštuje ustavo ter načela gospodarske reforme ter na podlagi tega spremeni svoj sklep o 'cestah, sicer bo izgubil zaupanje slovenskega gospodarstva. Sredstva iz davka na motorna goriva in maziva naj sc že prihodnje leto v celoti prepuste republikam, v katerih so zbrana, in se uporabijo za rekonstrukcijo in za vzdrževanje cest. Pristojni organi SR Slovenije. naj zagotove, da se takoj začno priprave za sistematično in celovito rekonstrukcijo in modernizacijo glavnega cestnega omrežja v Sloveniji. Odločnost in ogorčenost zbranih pa sta poudarili zahter vi po takojšnjem sklicu gospodarskega zbora skupščine SRS in predlog za sklic Zbora narodov. razvoj. Kaj ne bi! Cez mejne prehode v Sloveniji prihaja v Jugoslavijo 97% vseh inozemskih vozil, 95% potnikov in polovica inozemskega blaga. Ogromna večina tujcev in tujih tovorov potuje po naših cestah, četudi je končni cilj potovanja morda v drugi republiki. Zdajšnje cestno omrežje v SJoveniji je tako preobremenjeno, da se potovalna hitrost med turistično sezono zmanjša na 40 km na uro in da smo primorani omejevati zlasti tovorni promet. Ekonomska škoda, ki nastaja zavoljo tega zlasti v tranzitu (devizni priliv!), gre v stotine milijonov dinarjev. Zato je upravni odbor Gospodarske zbornice SRS že večkrat razpravljal o naših cestah in 27. novembra lani predlagal, da se takoj začne sistematično rekonstruirati celoten slovenski cestni križ — to je Šentilj—Ljubljana—Nova Gorica in Podkoren—^Ljubljana— Brežice — ter zahteval, da se sredstva j.v, prometnega davka na motorna goriva odstopijo republikam, kjer se zbirajo. Ne glede na to, da je Slovenija doslej z lastnimi sredstvi zgradila, domala vse večje infrastrukturne objekte -h- Luka Koper edina v Jugoslaviji ni bila deležna-zveznih investicijskih kreditov, isto velja za železniško. progo Koper—Divača, da ne omenjamo reševanja slovenskih železnic nasploh in ljubljanskega letališča in da največ-vlaga v zvezne investicijske sklade, najmanj pa dobiva iz njih — se je letos spet odločila z lastnimi silami in sredstvi urediti tudi naše ceste. Skupščina SRS je tudi že sprejela zakon, ki temelji na zagotovilih in sklepih prejšnjega zveznega izvršnega sveta, da dobimo soglasje za mednarodno posojilo. Novi zvezni izvršni svet pa je sklepe svojih prednikov kratko malo razveljavil v imenu poli-tično-ekonomske kombinatorike, ne da bi se poprej posvetoval s pristojnimi predstavniškimi organi Slovenije. Člani upravnega odbora in sveta za promet in zveze pn republiški gospodarski zbornici so se spraševali, ali ustava in samoupravni principi ne veljajo za vse državljane Jugoslavije in protestirali proti grobemu kršenju gospodarske reforme, ki vsekakor daje prednost ekonomskim razlogom pred politično-ekonomsko kombinatoriko, s katero novi zvezni izvršni svet opravičuje razveljavitev poprejšnjega sklepa o gradnji cest z mednarodno pomočjo. »Ne nasprotujemo gradnji drugih cest v Jugoslaviji,« je zapisano v izjavi zborovalcev, »kolikor bi bili krediti Mednarodne banke rentabilno naloženi in bi jih bili investitorji sposobni odplačati z lastnimi sredstvi. Najodločneje pa protestiramo zoper odločitve zveznega izvršnega sveta, ki ne izhajajo iz ekonomskih načel. NAŠE CESTE SO VSAJ ZA 50»/» BOLJ OBREMENJENE KOT NAJBOLJ PROMETNE CESTE V JUGOSLAVIJI Avtomobilska cesta Šentilj— Nova Gorica naj bi bila primeren priključek Jugoslavije na evropsko omrežje in najkrajša zveza med Srednjo Evropo, Podonavjem in Italijo, obenem pa naš prispevek (nekoliko zap0" znel sicer!) za razvoj evropske* ga cestnega prometa. Če še upoštevamo, da so sl<>l venske ceste vsaj za 50 % boo obremenjene kot najbolj pf0* metne ceste v Jugoslaviji, P0* tem je ogorčenost naših gosp0* darstvenikov, ki prometne h6* sreče, zastoje v prometu gleda* jo skozi ekonomske naočnike skozi perspektivni gospodarsk1 razvoj, v katerem naj bi med* narodni turizem postal močan steber naše ekonomike, ne le ra* zumljiva, ampak tudi upravi* cena! In ravno tako zahteve, iz* rečene z neprikrito nestrpnosti0' ki so jo zborovalci nekako tako* le obrazložili: Ne gre za osamljen primer grobega kršenja formalno-pra''* nih predpisov in procedur, bid nismo prvič doživeli grobega kr* šenja sporazumno sprejetih P®' čel gospodarske reforme, če sip0 jih mi dolžni spoštovati, ra01 ali neradi, naj jih spoštuje]0 tudi tisti, ki nas z besedami n0" nehno opozarjajo nanje. V moupravni demokraciji, kje* preglasuje večina, je nujno sp°' štovati ekonomske principe, sl' cer manjšina ne bo mogia klju^ vsej prizadevnosti prodreti ' naprednimi in gospodarsko ce>) najbolj utemeljenimi predlo?1' MARIOLA KOBAL P.S.: Po zadnjih vesteh ^ 13. avgusta ZIS ponovno ra** pravljal o modernizaciji cesto®' ga omrežja v Jugoslaviji. poprej pa bo skupna seja pred' sednikov republiških in pok®*' jinskih izvršnih svetov, na k»' teri bo med drugim obravnav®' na cestna problematika. »NE NASPROTUJEMO GRADNJI DRUGIH CEST PO JUGOSLAVIJI S KREDITI MEDNARODNE BANKE, NAJODLOČNEJE PA PROTESTIRAMO PROTI ODLOČITVAM, KI SO PLOD POLITIČNO-EKONOM-SKE KOMBINATORIKE« Že stari Rimljani so se zavedali, da so ceste arterije gospodarstva in blaginje. Napoleon je svojo provinco Ilirijo med kratkotrajno vladavino prepredel s trdnimi cestami in nič čudneg'a, če smo Slovenci med kovanjem načrtov o razvoju mednarodnega turizma — glavnega vira neobremenjenih deviz za vso Jugoslavijo tudi ugptoviii: ces.te.so arterije gospodarstva. . in smo sklenili z lastnimi sredstvi zgolj s formalnim soglasjem federacije za najetje mednarodnega posojila zgraditi od Šentilja do Nove Gorice takšno avtomobilsko ■ cesto, da. še je • inozemp . ne^bi bali. ' . 'Ji/: , ^Ejcpnomičnost in. reriiabilftoft • te bodoče ceste so priznali m potrdili celo strokovnjaki Mednarodne banke za obnovo in NAJPOZNEJE 29. NOVEMBRA BODO SLAVILI V JELOVICI ZAKLJUČEP REKONSTRUKCIJE OB OŽJEM PROIZVODNEM PROGRAMU VEČJI ZASLUŽEK Škofjeloška Jelovica bo v prihodnje obdržala le še proizvodnjo stavbnega pohištva in montažnih stanovanjskih hiš 1 Doslej največ razstavljavcev Škofjeloška tovarna Jelovica, znana širšemu krogu ljudi predvsem po svojih ličnih in obenem kvalitetnih montažnih stanovanjskih hišah, beleži v zadnjem času zavidanja vredne uspehe. Samoupravni organi in strokovne službe so v tem letu dokončno izoblikovali svoj proizvodni program, kar je za. nadaljnji razvoj Jelovice vsekakor precejšnjega pomena. Proizvodni program tovarne bo v prihodnje bistveno ožji, kol pa je bil doslej. Tako usmeritev so v prvi/vrsti narekovale potrebe trga. Jelovica bo že od letos dalje obdržala le še proizvodnjo stavbenega pohištva, to je proizvodnjo oken, vrat in senčil ter proizvodnjo montažnih hiš. Izdelovanje he-raklit plošč so v Jelovici že opustili, prihodnji mesec pa bodo ustavili tudi proizvodnjo furnirja. Organizatorji računajo, da si bo od 3. do 19. avgusta ogledalo sejem blizu 200.000 obiskovalcev iz domovine in tujine LJUBLJANA, 9. AVGUSTA: Včeraj so v Kranju ob prisotnosti številnih osebnosti političnega in gospodarskega življenja Gorenjske ter naše republike odprli XIX. tradicionalni Gorenjski sejem. Tucli letos je Gorenjski sejem organiziran na treh razstaviščnih prostorih, in sicer v osnovni šoli »Simon Jenko«, v Tekstilni šoli in v delavskem domu »Franca Vodopivca«. Če prištejemo, da so v Tekstilni šoli letos z dvema montažnima dvoranama povečali razstaviščni prostor, potem moramo takoj povedati, da na letošnjem — že tretjič tudi mednarodnem sejmu — sodeluje na več-kot 6009 kvadratnih metrov pokritega notranjega in blizu 6000 kvadratnih metrov zunanjega razstavnega prostora kar 359 razstavljavcev iz Jugoslavije, Avstrije, Italije in Zahodne Nemčije. Na vseh treh razstaviščih številna domača pa tudi tuja podjetja prikazujejo v glavnem blago široke potrošnje- Tako lahko na razstavišču v osnovni šoli »Simon Jenko« vidimo razstavljeno lesnoindustrijsko in drugo, stanovanjsko opremo, izdelke živilske industrije, stroje in druge pripomočke za goso-dinjstvo, gostinstvo, potem usnjeno galanterijo, kozmetične izdelke itd. Na razstavišču v. tekstilni šoli lahko vidimo izdelke tekstilne industrije, najrazličnejše konfekcijske izdelke in pletenine, obutev in drugo usnjarsko galanterijo, šivalne in pletilne stroje, stroje za predelavo lesa, elektrotehnične aparate itd. Razen tega so gorenjski turistični delavci na tem razstavišču pripravili tudi zelo zanimivo turistično razstavo. Na razstavišču v delavskem domu »Franca Vodopivca« pa se lahko seznanimo z izdelki elektroindustrije, živilske industrije, konfekcije, nadalje s stanovanjsko opremo, plastiko, z različnimi materiali za oblaganje tal, s pečmi za centralno kurjavo in s kotli za ogrevanje ter z drugimi najnovejšimi gospodinjskimi stroji in pripomočki. Na zunanjih prostorih vseh treh razstavišč si obiskovalci lahko ogledajo kmetijske stroje in orodje ter drobno kmetijsko mehanizacijo, primemo za obdelavo hri- bovitih predelov, osebne avto« mobile ter druga motorna vodila in kolesa. 'ij/ Kot že rečeno, na letošnjem Gorenjskem sejmu sodeluje skupaj 350 razstavljavcev, od tega 49 tujih. Največ je italijanskih razstavljavcev, in sicer kar 21, sledi 17 avstrijskih in 11 zahod-nonemških razstavljavcev. Razen tega smo lahko videli, da so z nekaterimi izdelki na sejmu zastopane tudi druge države izr;" Zahodne Evrope, in sicer preko uvoznih podjetij. Podatki o ude; ležbi inozemskih razstavljavcev v primerjavi z minulim letom ■ dokazujejo, da je njihov interes,, za Gorenjski sejem iz leta V leto večji in kot je pristavna Alojz Okorn, direktor sejma, so morali zavrniti udeležbo številnih tujih podjetij. Od celotne površine notranjih—tn • zunanjih--razstavnih prostorov ’ zasedajo inozemski razstavljavci blizu 2000 kvadratnih metrov razstavnega prostora, kar predstavlja petino vseh razpoložljivih razstavnih .prostorov. Letos se je število tujih razstavljavcev po« dvojilo. M. ŽIVKOVIC »Znano je, da se je. v minulem obdobju odločil naš kolektiv za razmeroma visoke-investicije. Uvideli smo namreč, da je nujna modernizacija proizvodnje. Investicije bodo znašale blizu 17 milijonov novih dinarjev. Od škofjeloške banke smo prejeli 3 , milijone kredita, mednarodni bančni kredit znaša dobrih 7,5 milijona, medtem ko znaša našauideležba 5 milijonov N-dinarjev. 3zdaj nam manjka za uresničitev naših načrtov še skoraj poldrugi milijon, vendar upamo, da ga bomo že kako zvrtali ...«, mi je z optimizmom razlagal generalni direktor škofjeldske Jelovice Prance Puhar. Kljub temu da so krediti kratkoročni — rok vračanja znaša za mednarodno posojilo 4, za škofjeloško pa samo 2 leti — so bile investicije v modernizacijo proizvodnje potrebne. »Ko bo vse nared — upamo, da bomo svečano proslavili zaključek rekonstrukcije 29. novembra letos — bo pri nas precej drugače, kot je bilo pred časom ...«, je nadaljeval direktor Puhar. »Imeli bomo povsem novo kotlovnico, nove sušilne komore in, kar je najvažnejše, v celoti nov strojni park za proizvodnjo oken in vrat. Danes je v gradnji tudi 5.000 kvadratnih metrov velik nrostor. ki bo služil kot. skladišče, v manjši meri 7a tudi za potrebe proizvodnje.« V Jelovici na tihem upajo, da bo rekonstrukcija končana še pred 29. novembrom. Računajo celo s tem, da bo že v septembru zaključeno montiranje novih strojev za proizvodnjo oken, vrat in senčil. Nemške ekipe, ki te dni montirajo svoje stroje v Jelovici, danes namreč zatrjujejo, da so dela že v zaključni fazi. Vloženi milijoni v modernizacijo proizvodnje se bodo že v kratkem več kot dobro obrestovali. Medtem ko je znašal minulo leto celoten bruto dohodek Jelovice 40 milijonov novih dinarjev, se bo že naslednje leto skoraj potrojil. »Računamo, da bomo prihodnje leto izdelali za 70 milijonov stavbenega pohištva, to je za 44 milijonov več kot minulo leto« je povedal France Puhar. »Tudi proizvodnjo hiš bomo prihodnje leto podvojili. Medtem ko bomo letos dali na trg 250 do 300 hiš, jih bomo naslednje leto najmanj 500. Danes izdelujemo že 23 novih tipov stanovanjskih hiš, za naslednje leto pa pripravljajo naši strokovnjaki nove načrte tudi za vikende ...« »Vrednost proizvodnje boste torej od letos na prihodnje leto tako rekoč potrojili. Ob tem nas zanima, koliko Hudi boste morali na novo zaposliti?«, sem vprašal direktorja škofjeloške Jelovice. »Malo..., skoraj nič. V red- ni proizvodnji bomo obdržali s®' danje število zaposlenih, na n0-vo pa bomo morali zaposliti 9®' kaj novih monterjev. Te l.iu°; iščemo vsepovsod in jih poti® priučujemo. Gradnja po pri1?' čipu »ključ v roke« predstavil namreč precizno delo. ki zaht® va od monterjev precejšnjo 91® ro natančnosti, vestnosti in r-nazadnje tudi znanja. Ob tej; naj povem, da v Škofji Loki ,r, njeni bližnji okolici tako rek01 ni več ljudi, ki bi bili brez la. Zdravih ljudi, ki bi radi ol? lali, a dela ne dobe, tako rek0 ni več!« Medtem ko v Jelovici nin1® jo težav s prodajo svojega st®'/ benega pohištva, si montažne še še vedno le s težavo utir®!' pot na tržišče. ,. Pa ne Zaradi tega, ker lju°l ne bi bili z njimi zadovol.i°j Sploh ne! Urbanisti so tisti. * vihajo nos nad njimi in ra®®! redkih izjem ne dovolijo, da 0 v montažnih hišah prebivali dl ljudje v mestih. »Letos zaključujemo nas°H, montažnih hiš v Ljubljani. ‘0, leg tega bomo postavili v'Kokr' ci pri Kranju 60 naših hiš, s pa smo, vsaj za letos, tudi opm vili s postavljanjem nase*" Kljub vsemu opažamo, da urbanistov do montažnih hiš P časi slabi. To je tudi razumi!*''? Hiše so vse bolj kvalitetne. ^ nanji videz tudi ni več P®0,*, matičen. Naj povem, da smo * tos pričeli izdelovati stene iz p lioretana, ki ustrezajo glede lote in zvočne izolacije 60c^ debelemu klasičnemu zidu.-'1 je povzel France Puhar. .4« Tr Jelovica danes predstav. samostojnega uvoznika in nika. Poleg tega je v želji, da j kar najbolj skrajšala pot proizvajalca do potrošnika, tf 0 vila tudi svojo lastno prodal^ mrežo. Tako ima danes svoj0 hku ima uaues svu.r- ^ Škofji Loki. Puli. C®1 v govine v okoiji juuki. jrun. v ,, venici. Zadru in Šibeniku, kratkem pa bo odnrla svoji daialni tudi v Splitu in v rebu. Na našem obalnem 0 močju. kjer traja gradbena seZs9 na vseh 12 mesecev v letu. ^ danes možnosti nroH^jp jzdeiK za Jelovico največie \ ulaga ribnica OKNA VRATA POLKNA PRODAJA NA KREDIT Ali veste ••• da v naši družbi ni-%mo koncepta'otroške za-c^e, čeprav pri vseh 1ri(L}hnih možnostih, ki jih lriliirno, dajemo danes že ^fecejšnja sredstva za to javnost. To kažejo tudi ^datki 33 občinskih skla-ki so lani zbrali 92 bilijonov "N-dinarjev za 0^r°ško varstvo, porablje-pa je bilo samo 63 mi-lionov. Tretjina je ostala izkoriščena, ker ni bilo ^ Porabo teh sredstev ne ybud ne načrtov. Da vla-a Popolna nezainteresira-y°s*» kaže primer Trbovelj, 3er je od zbranih sred-izkoriščeno samo 0,25 °dptotka, v Ivangradu 0,53 °dstotka, Prištini 3,5 c/o razložljivih sredstev, in še 0 o glavnem za admini-5frocijo. Tudi v rubriki ‘‘Pomoč otrokom, ki se šo-7° izven kraja prebiva-^a,< ni v analizi poslova-33 občinskih skladov *kjer knjižen niti dinar, ^ zdtem ko so v rubriki irieizkoriščena sredstva« ^cejšnje vsote; • ■ • da podatek o več kot , 5.000 nezaposlenih v dr-objavljen v marcu le-°s ni vzbudil pozornosti ^nosti. Medtem pa je do-,l večjo publiciteto dobilo elstvo, da se je v tem me-,ecd število zaposlenih v . dzbenem sektorju povedo za 20.500 delavcev. Vi-et* je, cfa je vzrok v opre-^U,ali dvomu o verodo-podatkov o neza-.^lenosti. Pri nas namreč do danes nismo razčisti-’ kaj pomeni nezaposle-; 5f- Če primerjamo števi-. 400.000 nezaposlenih s 4 . dijoni zaposlenih, vidimo, ® ie nezaposlenih kar 10 j Hotkov. V svetu .menijo. js že stopnja, višja od s '’> ^ zadosten razlog za Teiem posebnih ukrepov. .n.m............... BODOČNOST SLOVENSKE KEMIČNE INDUSTRIJE Brez kemije ni napredka Kemična industrija se v svetu razvija izredno naglo, v Sloveniji pa — kakor je znano — izredno počasi. V našem listu smo celo že pisali, da je vse slovenske kemične industrije komaj za eno tovarno — ne le pri razvitejših sosedih na Zahodu, ampak celo upoštevaje razmere v drugih republikah. Države, ki v času kraljevanja sintetike in umetnih vlaken ne skrbe za razvoj kemije pa po pravilu zaostajajo tudi na drugih gospodarskih po dročjih za razvitejšimi. Zato se nam upravičeno zastavijo vprašanje: kakšne perspektive ima slovenska kemična industrija? ščanje potreb po umetnih gnojilih pa bo — razumljivo, zahtevalo gradnjo večjih zmogljivosti za pridobivanje žveplene kisline, predvsem za pridobivanje mokre fosforne kisline in koncentriranih fosfatov. Proizvodnja žveplene kisline bo po računih strokovnjakov narastla od 43.000 ton v letu 1964 na 250.000 ton v letu 1994. proizvodnja kompleksnih gra-nuliranih gnojil pa bo leta 1994 znašala 250.000 ton. Proizvodnjo anorganskih pigmentov in polnil bomo povečevali vzporedno z rastjo celotne industrije, delno na osnovi izkoriščanja domačih surovin in odpadnih snovi. V elektrotermi-ji bo največ pomenila tovarna dušika Ruše, ki bo to proizvodnjo razvijala, zlasti na področjih obrazivov in specializiranih og-njestalnih materialov:. V elektrokemični proizvodnji pa ima ugodne pogoje za povečanje proizvodnje vodikovega peroksida in širokega asortimenta raznih perspojin tovarna Belinka v Ljubljani. Nasprotno pa je neugodna lokacija kemične tovarne v Hrastniku ovira za večji porast elektrolize soli, ki se bo zato verjetno razvija še na relaciji Ruše—Kidričevo. Intenzivno naraščanje proizvodnje pa je mogoče v prihodnjih tridesetih letih pričakovati zlasti v organiski kemiji, predvsem na področju proizvodnje umetnih plastičnih mas, a nekoliko nižjo . v proizvodnji premaznih sredstev, pralnih in pomožnih sredstev za lesno, tekstilno in obutveno industrijo ter v farmacevtiki — in to predvsem zaradi velikih zmogljivosti tovrstne proizvodnje v drugih republikah. Proizvodnjo plastičnih mas bomo morali od sedanjega skromnega izhodišča — kakih 3.000 ton letne proizvodnje povečati do leta 1994 najmanj na 60.000 ton — če naj bo rentabilna. Takšen razvoj lahko prinese že samo povečanje zmogljivosti sedanjih proizvajalcev na optimalni obseg proizvodnje — ter zgraditev vsaj ene nove tovarne za plastične mase, denimo za predelavo acetilena iz karbida in vinilnih spojin in polimerov. Prisluhnimo odgovoru, ki so ga ob tem vprašanju oblikovali sodelavci ljubljanskega inštituta za ekonomska raziskovanja, ko so pripravljali oceno o možnostih razvoja posameznih področij in panog slovenskega gospodarstva. . Predvsem so ugotovili, da so zmogljivosti slovenske kemične industrije dokaj razdrobljene, saj je od 2tl podjetij kar 11 — kakih 40 odstotkov proizvodnje — pretežno usmerjenih na bazno kemijo, predvsem anorgansko, druga podjetja, s približno 60 odstotkov proizvodnje, .pa sodijo v predelovalni sektor — kot naprimer barve, laki, zdravila, pralna sredstva, predelava plastičnih mas, itd. — Majhne tovarne z zelo pestrim proizvodnim programojji —• to je nizka produktivnost,' zaostajanje pri razvoju raziskovalnega dela itd., povrh tega pa se tudi ne morejo — nepovezane kot so — uspešno vključevati v zunanjo' trgovino. Slovensko kemična industrija je kljub tradiciji in hitrejšemu razvoju kot v državi zaostajala za potrebam; domače potrošnje, še bolj pa za razvojem kemične industrije v svetu. Povprečna stopnja rasti kemične industrije v razvitejših državah je namreč znašala v minulem desetletju kakih 10 odstotkov, in sicer: v Zahodni Evropi 11 odstotkov, v ZDA S odstotkov, na Japonskem pa celo več kot 15 odstotkov. Zato predvidevamo v srednjeročnem planu razvoja Slovenije večja vlaganja v kemično industrijo, da bi se končno le začele »zapirati škarje« med proizvodnjo in potrošnjo, predvsem v modernejših sektorjih petrokemije in druge organske kemije. Kje vse naj b; razvijali kemično industrijo? Proizvodnja umetnih gnojil ima ugodne možnosti za razvoj ob sedanji proizvodnji žveplene kisline in superfosfata v Celju, }ci predstavlja obenem geografsko. središče za oskrbo kmetijskih področij v Sloveniji in v obrobnih predelih Hrvaške, še posebno ker je pot od mesta proizvodnje do potrošnikov gnojil relativno kratka. Nara- Predelavo plastičnih mas po naj bi povečali od dosedanjih 2.UOO ton na 5.000 ton izdelkov v letu 1994 in to za potrebe lesne,, kovinske in elektroindustrije, gradbeništva, za različno imbala^o v industriji in za široko potrošnjo. In zakaj najdbi proizvajali več umetnih tekstilnih vlaken V Predvsem zaradi potreb domače tekstilne ' industrije, a morda tudi še za gumarsko industrijo. Na voljo imamo lastno surovinsko osnovo, zlasti v bukovi celulozi za umetna celulozna vlakna, ter možnosti pridobivanja sintetičnih vlaken z razvojem petrokemije v državi ah celo v Sloveniji. Prvi korak pri proizvodnji sintetičnih vlaken smo že napravili leta 1964 z dograditvijo tovarne žh polia-midno svilo z zmogljivostjo 1.100 ton v Ljubljani, z nadaljnjim razvojem pa bi se ta proizvodnja lahko povečala in razširila še na poliesterna in tudi druga sintetična vlakna, s skupnim obsegom od 25.000 do 30.000 ton letne proizvodnje. Za perspektivno gradnjo nove tovarne umetnih celuloznih vlaken z zmogljivostjo kakih 25.000 ton najbolje .ustreza lokacija blizu Krškega — zaradi bližine glavnih surovin: bukovega lesa oziroma celuloze iz Vidma, žveplene kisline iz Celja, ...zlasti pa zaradi zadostnih količin vode. Skupna proizvodnja umetnih vlaken bi tako dosegla v naslednjih tridesetih letih v Sloveniji približna 50.000 ton, s tem pa bi nadomestili glavni del uvoza tekstilnih surovin. S predvidenim intenzivnim razvojem organsko kemične predelovalne industrije se bo nedvomno močno povečala tudi poraba organskih surovin, ki jih proizvaja sodobna petrokemična industrija. Za zdaj je v tej proizvodni skupini de manjši obrat za specifično sintezo metanola na osnovi zemeljskega plina v Lendavi, čigar proizvodnjo pa bi morali povečati do optimalne zmogljivosti blizu 40.000 ton letno ter na novo zgraditi petrokemično industrijo, denimo za predelavo-nekaj sto tisoč ton nafte ali nienih derivatov v določen asortiment baznih organskih spojin, i* katerih bi dalje razvijali proizvodnjo neposrednih surovin za potrebe industrije, plastičnih mas, sintetičnih vlaken, organskih topil in drugih, s čimer bi olajšali hitrejši razvoj teh predelovalnih zmogljivosti. Kakor je videti, je načrtov za razvoj slovenske kemične industrije precej več kot denarja Vendar jih bomo morali uresničiti, če želimo gospodarska hitro napredovati. V. B. ItEZEHVlRAiVO ZA STAMOVAMJSKO GOSPODARSTVO STANDARD SOSESKA STARA CERKEV Stigr,3 izredno zanimiv; urbani-'•gjj,1 razstavi pod naslovom jo včeraj, danes, jutri«, ki tih ^ v hovih poslovnih prosto-lo -Minuli teden organizira-§tanianovanjsk° gospodarstvo fli ?rc^ smo lahko opazili tu-Č5Vp3jrazličnejše možnosti zazi-hove soseske v Šiški, in cerkvi. obm Stara cerkev obsega sicer ^Ov^6 mec' Celovško, Vodni-V „ ln Tržaško cesto. Le-ta je cetltfPOSre^ni bližini mestnega *n dobro povezana z tiOsj-g?1 deli mesta. V njeni ne-ČVoj. ni bližini pa so objekti: Tivoli, hoteli Ilirija, frios ter Lev, podjetja Cos-. k0, Slovenija vino in §0sto ’ 1° območje je tudi zelo beljeno. K;ot 80 nam P°" 'larsu, na S*-anovanjskem gospo-'^laodard, je že po potr- čip 'Seski zazidalnem načrtu v tej ^iov d° Predvidenih šest stolp-14 nadstropji, več pavilionskeg.a tipa. stevi]0 8araz ter zadostno llofl j ParkL'nih prostorov. Do-s°sesl'e je mogoč z dveh Iki^kih križiše po Celov. , Ob>dnik°vi cesti. *azičl=in 1 V tei soseski so po 6rh načrtu namenjeni predvsem poslovnim prostorom, gostinskim obratom, trgovini, obrti servisni dejavnosti, uradom itd. Obstaja pa tudi možnost, da b idel novih objektov preusmerili v stanovanjsko izgradnjo. Koristna površina poslovnih, oziroma stanovanjskih prostprov znaša 12.520 kvadratnih metrov. Po programu bodo začeli graditi to sosesko prihodnje leto, prvi prostori pa bodo na voljo kupcem že ob koncu 1971. leta Kot. so nam še povedali na Stanovanjskem gospodarstvu Standard,- b^do rok dograditve seski pri Stari cerkvi še skrajšali, če bodo to zahtevali posamezni kupci. Cena za poslovne prostore v soseski Stara cerkev še ni dokončno določena, vendar računajo, da se bo gibala blizu 3.SOC N-dinarjev za kvadratni meter neto poslovne površine. Dokončne cene bodo določene ob začetku gradnje vsakega objekta. Na Stanovanjskem gospodarstvu Standard želijo, da bi se interesenti za nakup poslovnih prostorov v soseski Stara cerkev čimprej oglasili. 2. TRZNk UUCA ss 4/- Nova mizarska delavnica šentjurskega podjetja »Alpos« »ALPOS« se širi V šentjurskem podjetju želijo osvojiti serijsko proizvodnjo trgovinske opreme »Alpos«, tovarna opreme v Šentjurju, ki zaposluje kakih 300 delavcev, se usmerja v predelavo železa in aluminija. V ta namen so že uredili lastno proizvodnjo šivnih cevi. V podjetju, izdelujejo predvsem notranjo in vrtno gostinsko opremo, osvojiti pg želijo tudi serijsko proizvodnjo trgovinske opreme. Med »Alp-osovimi« izdelki zavzemajo pomembno mesto še lestve za gospodinjstva m oprema za kampiranje. • Zaradi nizkih cen na svetovnem trgu izvaža »Alpos« le manjši del svoje proizvodnje — približno desetino. To je toliko, kolikor mora. da se oskrbi s potrebnimi deviznimi sredstvi. Nadaljnje opremljanje s sodobnimi stroji je osnovna naloga podjetja, hkrati pa nameravajo urediti skladiščne prostore, novo mizarsko delavnico že gradijo, zaposliti pa bodo morali še večje število strokovnjakov, zlasti strojnih inženirjev, ki bodo osnovni nosilci in organizatorji proizvodnje. .. »Alpos vse bolj išče tudi povezavo s sorodnimi podjetji. Dobri so že poslovno-tehnični stiki z »Impolom« v Slovenski Bistrici. V »Alposu« predvidevajo, da bodo v petih letih povečali vrednost proizvodnje za 4-krat, število zaposlenih pa naj bi se povečalo na_500. Rekordna oroizvodnja 11 jl _|i|iiijLLiLLiL-jLii iimii nun iinrmiTTfrmTrc—1— Polletni dosežki Železarne Ravne na Koroškem; Tudi v železarni Ravne na Koroškem beležijo v letošnjem letu hiter vzpon gospodarske aktivnosti. Naročila so v stalnem porastu. Medtem ko so imeli na začetku leta naročil za 19.000 ton izdelkov, so jih imeli ob koncu junija že za 39.00!) ton. Tako so vse zmogljivosti ravenske železarne za leto 1969 že zasedene, zaradi velikega povpraševanja po proizvodih pa so v najpomembnejših obratih vpeljali delo v 4 izmenah, da pri tem posebej ne omenjamo proizvodnjo ob nedeljah in praznikih. Prizadevanjem primerni so tudi polletni dosežki kolektiva železarne Ravne na Koroškem. Kljub temu, da je bi1 proizvodni načrt za letošnje leto dokaj zahteven, so polletne naloge presegli za dobrih 5 odstotkov, v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta pa so povečali proizvodnjo za skoraj četrtino. V nekaterih obratih, kot na primer v jeklovleku. se je povečala proizvodnja v primerjavi z lanskim letom kar za 67 odstotkov. Spričo velike konjunkture jeseniške železarne in ker tamkajšnji železarni manjka jekla, so se na Ravnah odločili, da bodo priskočili na pomoč Jeseničanom. V nekaj mesecih so jim dobavili 4600 ton surovega jekla — ingotov, kar vsekakor predstavlja izdatno pomoč. Polletni plan realizacije je železarna Ravne na Koroškem presegla za 12 odstotkov, v primerjavi s prvim polletjem 1968 pa se je povečala realizacija kar za 36.7 odsotka. Upoštevaje dobave železarni Jesenice pa je realizacija večja od- lanske za 40,6 odstotka. Železarna Ravne na Koroškem že deset let izvaža izdelke na tuja tržišča. Kljub velikemu povpraševanju po jeklu na domačih tržiščih tudi letos niso pozabili na izvoz. Čez nekaj let bodo na Ravnah proizvedli 230.000 ton surovega jekla, iz katerega hod- proizvajali valjane, kovane in lite izdelke, četrtino teh i-delkov pa.bodo morali že 1975. leta izvoziti na tuja tržišča. Kljub: velikim željam, da bi letos Ravenčani povečali prodajo na domačem tržišču, nadaljujejo z izvozom, predvsem na konver ibling območja. V prvem polletju so izvozili 6000 ton izdelkov v vrednosti 1.410.000 dolarjev.. Kar 92 odstotkov izvoza je raven !rUtvo bodp c pokušnjo '!n orenievanj®^ rvi vn v irr psi p v? k1'h pivovarn P-posipih orppr-^m Prireditve. ^ TOl n/UN Na ^adnii Reji oh"inskr* skiio ^ ne v Tolminu so odborniki u?n - vili. d-s si obrani n-* Toiminsl'^, le stežka za getom pr*trojno no noirmč. včasir. jf* Mio v • rrMTjn več nik*«tn;koir. dano*; > Mf-5 CPenfa, **»ko do ^'»bkn. ^ Z-q pl nr^vpo PPTTie* —• jp r*v»pippppi pbseru — le pri ptu .# ctrer*'’ V^U^ rrmnUi. d** M nni v To!^^in,, ? prh odvetniško pisarno. jg -m- POHIŠTVO USTAVNE SPREMEMBE BOMO URESNIČEVALI VEC LET 0USTAVNE SPREMEMBE BOMO URESNIČEVALI VEC LET f USTAVNE SPREMEMBE BOMO URESNIČEVALI VEC LET »USTAVNE SPREMEMBE BOMO URESNICEVAlJ M NE N JA 1N S TAL 1Š Č A III. alfl' Večje strokovnosti samoupravnih odločitev ni mogoče doseči Z »AVTOMATIZMOM« ima svojo delovno funkcijo vsak kolektivni in individuai' organ — zbor delovne skupnosti, delavski svet, odbori in ^ | misije, direktor in drngi odgovorni posamezniki; vodja delo'1^ enote, vsaira strokovna služba, delavec strokovne službe in r>je' vodja pa vse do mojstra jp delavca ob stroju. Prepričal, sem, da je navedeni pristop k iskanju najučin*5^ ; vjtejše organizacije samoupravnega dela edina možna p01 w našem samoupravnem sistemu. Le po tej poti je mogoče Pe' ; v delovni organizaciji organizirati tako, da bo proces osvoP‘, | japja človeka hitrejši (zlasti v razvijanju njegove samoupr3'^ odgovornosti zavesti) ir: da bo skozi razvijanje celovite samoupravne člana delovnega kolektiva). Obravnavani »avtomatizem«, ki naj skozi volilni pc zagotovi uresničitev splošnih družbenih teženj po večji kovposti in odgovornosti v delu delovnih organizacij, z st' dosežena večja poslovna učinkovitost I vsake* > ostoPfj, i st -n |illl!l!IHii:ili:!l!llllinil!illllll!!lllll!!!! RUDNIŠKI ŠOLSKI CENTER VELENJE ŠIRI DEJAVNOST: VSAKO LETO VEČ uCencev in dijakov Prihodnje leto že nove poklicne šole ® V novih delavniških prostorih se bo še nadalje dvignila raven poklicnega usposabljanja mladih # Ob praktičnem usposabljanju tudi proizvodno delo DOPISNIKI POROČAJO Rudarski šolski center Velenje, ki se je razvil iz poklicne rudarske šole, postaja vse bolj pomemben dejhvnik pri izobraževanju mladih v Šaleški dolini pa tudi na širšem območju. Razumljivo je, da je bila sprva dejavnost velenjskega Rudarskega šolskega centra usmerjena pretežno v usposabljanje mladih za rudarski poklic, sčasoma pa se je dejavnost centra širila tudi na druga področja. Trenutno združuje Rudarski šolski center Velenje štiri poklicne šole, in sicer tehniško srednjo šolo rudarske stroke, zraven nje pa še poklicne šole za rudarje, elektrikarje in kovinarje. V velenjskem RŠC pa šolajo tudi polkvalificirane delavce za potrebe Rudnika lignita Velenje, septembra pa bo že četrtič začela z delom šola za inštruktorje RŠC. RŠC Velenje je začel širiti dejavnost zlasti po letu 1967. Do tedaj so v glavnem usposabljali mlade za rudarski poklic. ' Elektrikarjev in kovinarjev je bilo takrat le za en razred. Spričo razmaha velenjskega gospodarstva, zlasti še tovarne gospodinjske opreme Gorenje, pa so se občutno povečale potrebe po izobraževanju elektrikarjev in kovinarjev. V šolskem letu 1969/70 bo velenjski RŠC sprejel v poklicno šolo za rudarje 150 novih gojencev. Za sprejem v šolo se je prijavilo kakih 300 mladincev, vendar rezultati zdravniških pregledov — precej mladih ima ukrivljeno hrbtenico ali pa je kako drugače bolanih — kažč-jo, da kapacitete poklicne rudarske šole ne bodo v celoti izkoriščene. Zato RŠC Velenje še sprejema prijave mladih za sprejem v poklicno šolo za rudarje! V prva razreda poklicne šole za rudarje in elektrikarje pa bodo letos prvič sprejeli po 90 učencev. Prijav je dovolj za obe šoli, zato so vpis že zaključili. Ker so želeli v Velenju skrajšati čas šolanja rudarskih tehnikov, so se odločili, da bodo v tehniško srednjo šolo rudarske stroke sprejemali le tiste, ki so končali poklicno rudarsko šolo. Cas šolanja mladih rudarskih tehnikov bodo tako skrajšali od petih na tri leta, v šolo pa bodo sprejeli tudi tiste, ki so končki ustrezne poklicne šole v Idriji in v Mežici. Rudarski šolski center Velenje bo imel v novem šolskem letu 1969,70 že 900 učencev. Je pa čedalje ,več zahtev, da naj bi začel RŠC Velenje uspo- ■ sabljati mlade tudi za druge poklice, predvsem za potrebe kemične industrije in gradbeništva. Težave pri uresničevanju teh zamisli pa nastajajo predvsem zavoljo pomanjkanja ustreznih izobraževalnih programov pa tudi kadrov. Kljub temu pa v RŠC Velenje računajo, da bi s šolskim letom !!i!l!l!illll ll!l!i!ll!l!li IGO IJUBLJANA IZDELAVA GOSTINSKE OPREME LJUBLJANA UPRAVA: TRNOVSKI PRISTAN 3 — TELEFON: 20-869, 21-747 C"0AT: GRADIŠKA 22 - TELEFON: 20-103 PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE, IZDELAVO IN MONTAŽO OPREME ZA VSE VRSTE KUHINJ, SAMOPOSTREŽNIH RESTAVRACIJ IN GOSTINSKIH OBRATOV 1970/71 že začeli usposabljati mladino za poklice s področja predelave plastičnih mas in šibkega toka. Posebej je treba omeniti, da se spričo dobro organiziranega programa izobraževanja, ki daje zadovoljive rezultate tudi v praksi, šola v RŠC Velenje čedalje več mladih tudi iz drugih občin. OB PRAKTIČNEM USPOSABLJANJU TUDI PROIZVODNO DELO V Rudarskem šolskem centru v Velenju so učenci, ki so se odločili za rudarski poklic, že od vsega začetka ob praktičnem usposabljanju kopali tudi premog. Pred tremi leti pa so se za takšno prakso odločili tudi pri usposabljanju elektrikarjev in kovinarjev, da bi si zagotovili potrebna sredstva za delo RŠC Velenje in ne nazadnje tudi za nadaljnji razvoj tega izobraževalnega zavoda. RŠC Velenje je lani uredil jamo Skale, ki je zdaj izključno šolska jama, v kateri pa bodo letos nakopali tudi že kakih 400.000 ton lignita. Pri, letni proizvodnji SpO.pOO ton je zalog lignita še za nadalnjih 7 do 8 let. Prostori, kjer sta elektro in kovinarska delavnica, pa so tudi žg pretesni in neprimerni , za dosedanjo proizvodnjo. Zato so se letos odločili za gradnjo novih prostorov, ki jih bodo gradili v velenjski industrijski coni. Tako bodo zagotovili sodobno organizirano praktično usposabljanje mladih za oba poklica in pripravili mlade za delo na sodobnih strojih, ki jih je v velenjskih delovnih organizacijah čedalje več. Nove prostore za elektro in kovinarsko delavnico bodo začeli že v kratkem graditi, v njih pa naj bi začeli z usposabljanjem mladih in z redno proizvodnjo že v začetku prihodnjega ieta. V elektro in kovinarski delavnici bodo letos dosegli predvidoma 20 milijonov novih din realizacije, po dograditvi novih prostorov pa bodo vrednost in obseg proizvodnje najmanj podvojili. S povečano proizvodnjo bodo tudi v prihodnje zagotavljali denar, potreben za dejavnost RŠC Velenje in za odplačilo anuitet za gradnjo novih prostorov. Omeniti kaže ob tem, da deluje v okviru elektro in kovinarske delavnice RŠC Velenje več oddelkov; ponekod imajo vpeljano celo serijsko proizvodnjo posameznih izdelkov za potrebe slovenske ko-vinsko-predelovalne industrije. Računajo pa, da bi z delom proizvodnje v prihodnje v večji meri posegli tudi na tuja tržišča, (vš) 'AVNE SPREMEMBE BOMO URESNIČEVALI VEC LET • USTAVNE SPREMEMBE BOMO URESNIČEVALI VEC LET • USTAVNE SPREMEMBE BOM Protiustavnost obravnavanega predloga pa je razvidna tudi ^ drugega odstavka XV. amandmaja. Amandma določa: in resničujoč samoupravljanje v delovni organizaciji kot celoti £ .v organizacijah združenega dela v njihovem sestavu, dolo-i®30 delovni ljudje vprašanja, o katerih odločajo neposredno, Poverjajc določene junkcije upravljanja delavskemu svetu 'roma glede na naravo dejavnosti delovne organizacije druge-Ptt ^treznemu organu upravljanja, določene izvršilne funkcije ,njemu odgovornim kolegijskim in individualnim organom, ■"h voli delavski svet. [j_pe!ount ljudje v delovni organizaciji določajo organe uprav-Hip ^ delovne organizacije m organizacij združenega dela v v0,n"m sestavu, njihovo delovno področje in čas, za katerega se Site'10’ ter Pogoje in način za njihovo izvolitev oziroma razre-v •..« (Podčrtal pisec) "e ^0'°čilo drugega odstavka amandmaja opredeljuje vse orga-Ijurn delovni organizaciji kot organe upravljanja, ki jim delovni CHpJe’ uresničujoč svoje samoupravne pravice, poverjajo lunk-doj ."Pravljanja in izvršilne funkcije. Zato ustavni amandma tudi zahtevo, da so vsi člani teh organov voljeni. Do- loč}] ----- -------- ------- ----- or ‘°>. da morajo biti vsi kolektivni in individualni izvršilni liam Vo3ien'i še dodatno pojasnjuje, da gre za organe uprav-jeJ3®; V primeru, da bi ustavna sprememba težila z razme-ti6 , .3.u “-vodenja-« in »upravljanja«, bi člani izvršilnih organov arpa'' v°ljeni, temveč bi jih delavski svet le imenoval. Ustavni hovjh T1® Predstavlja novost* le. v ločevanju organov po nji-funkcijah, ki jih terja organizacija samoupravnega dela. dolcv; emu svetu poverja funkcije upravljanja, ki jih ustava ig V Prvem odstavku 92. člena: »Delavski svet določa statut raavm ge sPtošne akte, določa načrte in programe za delo in delovne organizacije ter odloča o drugih vprašanjih.« Woi-IVnim in individualnim izvršilnim organom pa izvršilne Ddstax l6 (ki 3ih glede na naravo dejavnosti, skladno z drugim Iz v *°m XV. amandmaja določa statut delovne organizacije), sprem” nan'zanih določil je torej razvidno, da ustava s svojo fipga i1?*30 teži predvsem za boljšo organiziranostjo samouprav-cij ..a 'n za racionalnejšo opredelitvijo samoupravnih funk-^ehtev samoupravnega dela). flviai^j s.rn° enotni v ugotovitvi, da so tudi kolektivni in indivi-'zvršilni organi — organi upravljanja delovne organiza- cije _ je predlog glede omejevanja pasivne volilne pravice tudi nezakonit. Prvo (veljavnoff poglavje temeljnih določil temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja namreč določa v 3. točki: »vsak član delovne skupnosti ima pravico voliti in biti voljen v organe upravljanja delovne organizacije, pravico določati kandidate za volitve v te organe in sam kandidirati, predlagati odpoklic in odločati o odpoklicu izvoljenih članov organov upravljanja«; in v 7. točki: »volilna pravica je enaka ne glede na razlike v narodnosti, rasi, veroizpovedi, spolu, jeziku, izobrazbi' ali v družbenem položaju.« (Podčrtal pisec) Obe navedeni določili nasprotujeta zakonitosti predloga, da bi z izobrazbo omejevali prasivno volivno pravico! Prvo določilo temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih oi‘ganov upravljanja pa nasprotuje tudi ideji o »mandatarstvu« direktorja za sestavo kandidatne liste kolektivnega izvršilnega organa, saj določa, da ima vsak član delovnega kolektiva pravico določati kandidatno listo zafvolitve v organe upravljanja, v kolikor te pravice (in skladno /z določilom XV. amandmaja) z izvolitvijo ne prenese na člane delavskega sveta. Ob predlogu o »mandatarstvu« direktorja naj zato povem le to, da bi bilo zelo enostavno v teoriji graditi samoupravne mehanizme, če bi »državno-organizacijskim« institutom nadeli le novo. samoupravno ime. Iz vseh nanizanih misli sledi zaključek, da omejevanje pasivne volilne pravice in ideja »mandata« direktorja za naš samoupravni sistem nista ustrezni obliki zagotavljanja večje strokovnosti in odgovornosti pri samoupravnem delu. Razrešitev tega vprašanja pa je treba po mojem mnenju iskati v učinkovitejši organizaciji samoupravnega dela, v kateri ne bo več delitve na vodenje in upravljanje in v kateri bo imel vsak posameznik, služba in organ točno opredeljene pravice in dolžnosti. Skratka, gre za proces integracije teh doslej umetno ločevanih funkcij v nedeljivo celoto, v kateri naj bo delavski svet enako posloven organ, kot je kolektivni izvršilni organ tudi samoupravni organ, kjer ne nastopa več strokovno poklicna in posebej neka politična samoupravna odgovornost, temveč le enovita samoupravna odgovornost delavca — samoupravljavca. PETER TOŠ • TRZIC Nova pridobitev za prebivalce in turiste V torek, S. avgusta, je poslovna enota Tržič veletrgovskega podjetja Mercator iz Ljubljane odprla ob avtomobilski cesti ob novem naselju Bistrica v Tržiču novo samopostrežno trgovino. To je že 300. prodajalna In 41. samopostrežna trgovina podjetja Mercator. Zgradili so jo v rekord- nem času po tipskem načrtu — enaki trgovini sta že v Vevčah in na Vrhovcih v Ljubljani — ima pa 440 kv. metrov koristne površine. Novo trgovino v naselju Bistrica je odprla predsednica centralnega delavskega sveta veletrgovine Mercator Vera Aljančič v navzočnosti številnih gostov, med katerimi je bil tudi predsednik občinske skupščine Tržič Marjan Bizjak. DD • CELJE Osebni dohodki naraščajo Poprečni osebni dohodki zaposlenih v celjski občini so v primerjavi z lanskim letom nekoliko porasli. Podatki razkrivajo, da so se osebni dbhodki povečali tako v gospodarstvu kot v negospodarskih dejavnostih. Največji porast osebnih dohodkov je bil dosežen v maju, ko so le-ti za 4 odstotke presegli aprilske in je znašalo poprečje 1069 N-dinnarjev. V prvih petih mesecih letos je bil poprečni osebni dohodek v celjski občini 1012 N-dinarjev, medtem ko je znašal Se lani v tem obdobju 888 N-dinarjev. Največii poprečni osebni dohodki so bili v maju letos v naslednjih dejavnostih: industrija 1035 N-dinarjev, gozdarstvo 1044 N-di-narjev, trgovina 1180 N-dinarjev, promet 1173 N-dinarjev, gostinstvo 1100 N-dinarjev, obrt 1063 N-dinarjev in komunala 1097 N-dinarjev. Največji porast osebnih dohodkov v primerjavi z enakim obdobjem minulega leta pa so dosegli v gradbeništvu, industriji in v gostinstvu. mb • ŠENTJUR Zasebna obrt nazaduje V šentjurski občini ugotavljajo, da obrt ne more zadovoljiti potreb občanov, očitno pa je tudi, da obrt in zaslužki od teh dejavnosti niso dovolj zanimivi za prebivalce. Tako v Šentjurju očitno primanjkuje šivilj, krojačev, čevljarjev, kovačev, kolarjev, električarjev, vodovodnpt inštalaterjev, ključavničarjev in drugih poklicev. Poznavalci razmer ocenjujejo, da bi lahko v tej panogi gospodarstva šentjurske občine takoj dobilo zaposlitev najmanj 100 prebivalcev. (mb) • PTUJ Zaposlitve naraščajo Na območju ptujske občine je sedaj zaposlenih že 13.340 ljudi ali dobrih 20 odstotkov vsega prebivalstva. Se pred dvema letoma pa je bilo v Ptuju zaposlenih le 11.700 prebivalcev. V zadnjem času so številna ptujska podjetja, zlasti trgovska, gostinska in obrtna zaposlila tudi večje število vajencev. Pripomniti pa velja, da bi lahko dobilo učna mesta in kasnejšo zaposlitev še znatno večje število mladih ptujskih občanov, če bi izpolnjevali osnovni pogoj za uk in za zaposlitev, to je dokončana osnovna šola. F. H. • JESENICE Mehanizirali so betonarno Priprava betonske mešanice je bilo nekoč eno najtežjih gradbenih del. Strojne naprave pa so zdaj tudi to delo močno olajšale. Tudi N splošnem gradbenem podjetju Sava na Jesenicah so postavili mehanizirano betonarno ob robu jeseniškega Travnika, S prekucniki pripeljejo pesek iz savske struge, nato pa ga z buldožerjem potisnejo do širokega žleba, po katerem pesek sam drsi v mešalec. Poleg mešalca so postavili tudi velik silos za cement. Betonska mešanica iz mešalca sama pada na tovornjake, ki jo nato razvažajo na gradbene objekte. Jeseniška KSava« gradi nekaj pomembnih objektov v jeseniški občini: nov most v Mostah, novo klavnico, bencinsko črpalko in objekt trgovskega podjetja »Rožen«. Z novo betonarno je odpadlo težko ročno delo pri pripravi betona. B. B. • SLOVENSKE KONJICE Večje naložbe v komunalne objekte V občini Slovenske Konjice vlagajo letos precejšnja sredstva v dve veliki komunalni investiciji, in sicer v gradnjo novega vodovoda ter v asfaltiranje nekaterih cest v Konjicah in v Vitanju. Občinska skupščina Slovenske Konjice je že pred dobrim letom začela pripravljati načrte za gradnjo novega vodovoda, saj je spričo novogradenj zlasti v poletnih mesecih že močno primanjkovalo pitne vode. Raziskave so pokazale, da bi kazalo zajeziti izvir v bližini 2ič pri Slovenskih Konitcah. ki daje kakih 70 litrov vode na sekundo. Ce bi na tem mestu zajezili vodo in zgradili popolnoma nov vodovod, bi za daljši čas rešili problem oskrbe z vodo ne samo v Konj'ieah. temveč tudi v številnih okoliških krajih od'Zreč do Loč.' Takšna je bila tudi odločitev občinske skupščine. Na pomlad letos šo že začeli z delom pri gradnji novega vodovoda. Na pomoč so priskočile tudi delovne organi-nizacije, saj znaša celotna vrednost investicije več kot 2 milijona N-din. Prebivalci Slovenskih Konjic in precejšnjega . dela zgornje dravinjske doline pričakuiejo, da bodo dobili pitno vodo iz novega izvira najkasneje v septembru letos, saj So glavna dela pri gradnji rezervoarja že končana-polaganj^ cevi pa hitro napreduje. V. L. • VELENJE Referendum je uspel Kot smo poročali že v prejšnji številki, so v Lesno industrijskem kombinatu Šoštanj in v Podjetju za izdelavo pohištva STIK Velenje pripravili 28. julija referendum, na katerem so zaposleni glasovali o predlogu za združitev obeh delovnih kolektivov v enotno delovno organizacijo. Po pričakovanjih je referendum tudi uspel. V velenjskem podjetju STIK je glasovalo vseh 88 zaposlenih za združitev, v šoštanj-skem lesno-industriiskem kombinatu pa je od 225 zaposlenih glasovalo za združitev 199 delavcev. Odločitev o združitvi morata zdaj potrditi še delavska sveta obeh delovnih organizacij. Predvidoma se bosta združit* obe podjetji že 1. septembra letos. vš • SLOVENJ GRADEC Potrebna bo pomoč delovnih kolektivov Slovenjgraški otroci že od leta 1953 letujejo v Fiesi, kjer Ima ta koroška občina svoje letovišče. Ker je iz leta v leto več interesentov za letovanje otrok, so morali organizatorji letovanja otrok skrajšati izmeno od 21 na 14 dni. Letos bo preživelo del počitnic v Fiesi kakih 325 otrok iz Mislinjske doline. V Slovenjem Gradcu pa se zdaj ukvarjajo z mislijo, kako bi povečali zmogljivosti počitniškega doma v Fiesi, da bi tak,o lahko spet podaljšali čas letovanja otrok na 21 dni, hkrati pa omogočili letovanje vsem tistim, ki to žele. Organizatorji letovanja otrok in mladine iz Slovenjega Gradca pričakujejo, da bodo zdajšnje težave odpravili z gmotno pomočjo delovnih kolektivov iz Mislinjske doline. PORTRETI IN SREČANJA to sedemdeset amazonk in J| dva moška! Si predstavljate, kako se počutita, kadar se spravijo nadnju? . Malo je manjkalo, pa bi se Slavko Siler, po službeni dolžnosti vodja črnomaljskega obrata metliške tovarne BETI, spremenil v podobo sedmih žalosti, ko mi je opisoval bojevitost Belokranjic. »Vrvi bi moral imeti namesto živcev, kadar vzkipijo na sestankih. Pravzaprav je redkost, da ne kipijo. Enkrat za-Vbljo norm, enkrat zavoljo stanovanjskega posojila. In jaz sem kot obratovodja nji- Sodobne bova večna tarča. Včasih me ima, da bi vse skupaj obesil na klin in se vrnil me Gorenjce, ki so hladnejši in treznejši.« »So tudi bolj delavni?« Siler se je namuznil in, čeprav mogoče nerad, priznal, da imajo v črnomaljskem obratu Beti tudi odlične delavce. Ravno zato, ker so nekatere odlične, druge pa slabe, je večkrat cirkus. Plače so najbolj oglodana kost obratnega delavskega sveta, v katerem so same ženske... Po takšnemle predstavljanju svojega kolektiva sem si, kajpak, zaželela pobliže ogledati vsaj eno izmed njih. In res se je kmalu pokazala med vrati: visoka, postavna, odločnih potez in ognjevitih črnih oči. Po zunanjosti je ustrezala moji predstavi. »Tole je naša predsednica obratnega delavskega sveta,« jo je predstavil obratovodja, »dobra delavka, pa huda ženska.« Pričakovala sem, da bo vzkipela, namesto tega pa se je prizanesljivo nasmehnila Šilerju in mi segla v roko: »Marija Vranešič. Želite?« »Same ženske ste v samoupravnem vodstvu obrata, o čem najpogosteje razpravljate?« Qrn blisk je švignil proti Silerju, odskočil na tla in nato k meni: »Vsaka od nas želi čimveč zaslužiti, zato največkrat govorimo o normah in o osebnih dohodkih. Mislim, da to ni narobe, če skrbimo, da je mesečni proizvodni plan izpolnjen. Težko je pa slabim delavkam dopovedati, da so slabe in da so same krive, če malo zaslužijo, ne pa prenapete norme.« Pomenljivo je pogledala Ši-lerja. preden je nadaljevala: »Se vam zdi prav, da je, na primer meni dala mojstrica novo delo samo zato, ker so druge šivilje prisile skoraj polovico manj zadrg ko jaz in toliko manj tudi zaslužile? Mislim, da to ni niti za podjetje dobro. Vidite, ob takš-nihle rečeh se skrešemo.« In Vranešičeva je poguna. S kolikšno zavzetostjo mi je pravila, da v metliških obratih dajejo več za stanovanja delavcev kot v črnomaljskem. Osemnajst milijonov starih dinarjev kredita da so si razdelili, njim pa da so dali samo tristo tisoč; menda zato, ker v stanovanjski komisiji niso amazonke imeli dobrega »navijača« ... Toda ko sem pred dnevi telefonirala v Črnomelj, mi je Siler — novi član stanovanjske komisije — povedal, da so si izborili kredit za 6 stanovanj. Dobila ga je tudi Vranešičeva, ■ ki je vložila že tri prošnje. Z možem sta toliko prihranila, da sta zgradila temelje nove hiše. naprej pa ni šlo z njunimi dohodki ob štirih lačnih želodcih in dragi gradnji. Stanujeta pa v eni sami sobi. Amazonke zmagujejo! Ne mislite, da brez žrtev. Kadar zaseda upravni odbor Beti,. se Vranešičeva šele pozno popoldne vrne iz Metlike. Kosi in večerja obenem. Na to, seveda, vse delavke ne -mislijo, ampak jo zasipajo z vprašanji: »Si povedala to? Zakaj nisi omenila tega in tega? Ali si rekla, naj centralni delavski svet zahteva, da bo naš vrtec tudi popoldne odprt?« Vranešičeva je strelovod za vse človeške zahteve sto sedemdesetih črnomaljskih delavk ... In zdelo se mi je, da se v tej vlogi prav dobfo počuti, čeprav je nekam pobito očitala: »Za vse ni nikdar prav. Raztrgati bi se morala, če bi hotela vsem ustreči. Ja, če bi sama odločala ...« »Bognedaj,« se je vmešal Siler in mi pomežiknil: »Zgradili bi stanovanja in uredili bi otroško varstvo, kot je treba, obratna sredstva bi pa skopnela.« Vranešičeva je vedela, da ne misli resno. Marsikateri stroj zabrni deset minut pred začetkom dela, nad delovno disciplino pa se tudi ni mogoče pritoževati, niti nad negospodarnostjo. Moderni obrat je kakor iz škatlice. MARIOLA KOBAL Informiranje še ni akcija Na rob razpravam in polemikam o informiranju in vlogi informativnih sredstev Nikakor ni naključje, prej že kar pravilo, da se med grešnimi kozli za tako imenovane »konfliktne situacije«, kakor imajo naši sociologi navado reči prekinitvam dela (ali stavkam), največkrat znajde »neustrezno informiranje o dejanski situaciji«. Ne le analitikom notranjih razmer v delovnih skupnostih, tudi politikom je »slabo in napačno informiranje javnosti« pogosto dokaj prikladno orožje, ko je treba na hitro udušiti kakšno kočljivo javno vprašanje. Skratka, kaj bi pogrevali znane stvari: v naši družbi bo'J pogosto in raje postavljamo na zatožno klop opise individualnih in kolektivnih napak ter njihove avtorje kot pa njihove vzroke. A kaj so informacije, vsaj tiste najzanimivejše, drugega kot takšni opisi!? Zato se v debati o informiranju velja izogniti modrovanju o njegovem pomenu za smotrno samoupravno odločanje — kaj nismo tega že temeljito premleli na več simpozijih — ter si raje zastaviti vprašanje: zakaj informiranje ni učinkovito, zakaj tako pogosto izzveni v prazno? Odgovor: zato, ker informiranje ni in ne more biti akcija! Dobre, sveže in točne informacije, namenjene članom in vodstvom družbeno političnih organizacij ali delovnim ljudem in samoupravnim organom (kakršnega značaja so že) lahko le navajajo na razmišljanje, vplivajo na sklepanje in sodbo o obravnavanih pojavih in vprašanjih, lahko pomenijo tudi osnovo za ukrepanje, nikakor pa same po sebi — če ne sprožijo individualne in družbene akcije — ne razrešujejo problemov, ne spreminjajo odnosov in sveta. Marsikateri družbeno politični delavec pa misli drugače: — Ce bodo ljudje o vsem dobro informirani, bomo imeli situacijo v redu! Naš časopis se mora vsebinsko in oblikovno izboljšati, pa bo vse prav, trmasto pribija. Ne vpraša pa se samokritično: le kako je mogoče, da moje početje ne rodi pravega sadu. Saj res: zakaj je družbeno, politična dejavrtost precejšnjega števila družbeno političnih organov in delavcev, ki naj bi sledila informiranju, brez pravega (»želenega«, kot otožno ugotavljajo), učinka? Menim, da predvsem zato, ker uporabljajo še vedno, kljub naglemu tehnične- mu razvoju komunikacijskih sredstev in novim oblikam vplivanja na javno mnenje nekakšne aktivistično-misionarske metode političnega dela (razvlečene sestanke, na katerih se medsebojno prepričujemo o znanih stvareh, občasne kontakte s terenom, ki niso nič drugega kot improvizirani pogovori, večtir-nost obravnavanja posameznih vprašanj, pogrevanje razprav o vlogi te ali one množične organizacije itd.). V naši družbi je tudi še relativno malo pismenih družbeno-političnih delavcev, ali če ne kar po starem, z (zakulisnim) udarcem s pestjo po mizi. Sila, vsiljevanje takšne »demokratično sprejete« odločitve pa lahko rodi le odpor. 1 'Kaj nismo priča takšnemu pojavu in reakciji nanj prav zdaj, ob sklepu ZIS v zvezi s financiranjem štiripasovnih cest v državi!? Ko teče beseda o temi, zakaj se naša družbenb-politična dejavnost zaustavi ob sklepih, resolucijah in deklaracijah, zakaj se ne izteče v akcijo, si je treba podrobno ogledati tudi ll ia«i Ste.sliŠaliS ... da bo. sodeč po izjavah direktorjev večine gradbenih podjetij, letos zgrajenih v državi 172.000 stanovanj ali 28% več kot lani. Te podatke je zvezni zavod za statistiko dobil z anketiranjem 411 oz. 83% vseh gradbenih podjetij. Tako ugodna gradbena dejavnost ima vzrok tudi v tem. da bodo letos dokončane številne gradnje iz lanskega leta. Največji skok bodo dosegli v Bi,H — 44 odstotkov, v Makedoniji — 40 %, Srbiii in Hrvatskj — 27 "A. Črni gori — 17% in Sloveniji — 10 ... da je 25 let po vojni na celjskem komunalnem zavodu za socialno zavarovanje. ki je po 1. januarju 1958. leta prevzel nadaljnje reševanje priznavalnin za enojno in dvojno dobo. še vedno 1.832 nerešenih prošenj. Po temeljnem zakonu va je bil zadnji rok za uveljavljanje priznavalnin 31. december 1965. leta. V vseh občinah zato iz leta v leto narašča predvsem, m,ed kmeti-borci vse večje razburjenje, ker njihovih prošenj ne rešujejo hitro in dosledno. Ugotovljeno je bilo. da veliko ljudi, posebno v odročnih krajih, sploh ni seznanjenih s tem. kaj morajo narediti, da jim bodo priznali dvojno ali enojno dobo za aktivno sodelovanje in delo v NOV; ... da se v Kranju skupščina in družbeno-politične organizacije dostojno od-dolžujejo borcem NOV. Lani so borcem dodelili 21 stanovanj ter nakazali 47 parcel za gradnjo hiš. Stalno družbeno pomoč v povprečju 175 N-dinarjev mesečno prejema/ letos 225 oseb. Za pomoč kmetom borcem so lani razdelili več kot 80.000 N-dinarjev, številnim, borcem so pomagali pri zaposlitvi, njihovim otrokom, zlasti pa otrokom padlih borcev, so zagotovili štipendije in primeren poklic. Na osnovi posebnega odloka bodo letos podelili za potrebe borcev kakih 520.000 Ndinarjev; iiimiiibiiiiii ■■■■■■■ *■■■•■■ ■■■■■■■■:«iiii***«iaiiiiiiii*iia*ii ■■■■■■■■■■■■ vsaj govorniško prepričljivih pri utemeljevanju svojih pogledov in stališč; namesto da bi z argumenti uveljavili svoj prav, ga raje uveljavljajo s svojim položajem v hierarhični struktdri te ali one organizacije, z medlimi, neoprijemljivimi utemeljitvami, da gre enkrat za reformo, drugič za splošno družbene interese, pa spet za bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov — metode deja družbeno-političnih organov in delavcev, če hočemo, da bodo stvari jasne- Res je, da dejavnost izvoljenih organov in funkcionarjev v naši družbi uravnava kopica statutov, pravilnikov in dogovorov ter načel, res pa je tudi, da so dolžnosti, pravice in obveznosti enih in drugih v teh aktih opredeljene dokaj ohlapno, tako, da mnogi družbeno-politični organi in de- lavci praktično niso neposredn^, odgovorni svojemu volilnemu telesu za svoje ravnanje in početje (morda šele po močnem javnem pritisku). Zamegljena opredelitev pristojnosti organov posameznikov pa pri slabi organizaciji družbeno politične aktivnosti ne more obroditi drugega kot neučinkovito delo. Vidna znamenja takšnega »dela« so; slabo vodenje sestankov (ki ie posledica slabih priprav nanje)i neobvezujo-či in posplošeni rezultati sestankov (resolucije, apeli, deklarativni sklepi), improvizirane »makropolitične' akcije na terenu, ki ljudi odtegujejo od poklicnega dela in jim jemljejo čas, namesto da bi jim pomagale razreševati aktualne probleme in dileme itd. Razumljivo torej — ne pa opravi člji vo — da marsikateri družbenopolitični organ ali delavec zavestno ali podzavestno želi prevaliti odgovornost za svojo slabo organizirano in zato neučinkovito aktivnost drugam, na »ustreznega« grešnega kozla, ki da je »neustrezno informiranje javnosti, kar ima za posledice zaostreno politično situacijo«-V resnic pa se politična situacija po navadi zaplete prav zaradi neučinkovitega dela teh organov j in posameznikov, ne pa zaradi tendencioznega informiranja. Zato: informiranje — tu mislim tudi na javna glasila našik množičnih družbeno-političnih ! organizacij in ne le na interne informiranje za potrebe vodstev teh organizacij — je lahko le takšno, kakršno je delo teh organizacij, saj je le izraz in zrcalo njihove aktivnosti. Nelogično in krivično je torej napadati vsebino nekega lista ali dejavnost neke službe za informiranje zaradi slabega dela, če nisi s primernimi, sodobnimi metodami družbeno-političnega dela omogočil, da bi se informiranje lahko uveljavilo kot nepogrešljiva metoda pri oblikovanju smotrnih družbenih dogovorov in odločitev. Očitek nekaterih družbeno-političnih delavcev, da je slabo informiranje krivo za ! zaostritev političnih razmer V kolektivih in v družbeno-političnih skupnostih, je torej lahko le samokritika — posebno še, 2® pravimo, da mora biti delo družbeno-političnih organov ih delavcev javno, učinkovito, (P° novem torej tudi strokovno) ih odgovorno. VINKO BLATNIK E'JiEfSSEHIEIIIEIIIEIH=lilEillEIII=!li=!liEIHE!!IEmEmE!IIE!ll=t!!EI m ® H m | m VA ui I m I ® m m m fii TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA BORIS KIDRIČ KIDRIČEVO PROIZVAJAMO: 0 surovi aluminij v valjarniskih formatih in ingotih • kalcinirana glinica Al-A • aluminijske legure • katran in • mešanice fenola Telefon: 31-095 Maribor Teleks: Kidričevo 331-16 Pošta Kidričevo, železniška postaja Kidričevo VSEM OBČANOM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM PRISRČNE ČESTITKE ZA OBČINSKI PRAZNIK PTUJA! m jjj m I m S m m I ju ju m ju ju m I I I iii i:'!™!!!i:!!l=ni=llt=l=lll=IIIEIII~lll=IIIH!!IEIII=lll=lll=IM=IIIEIIl=lll AUDI 60,601,60 variant 751,75 variant, S 90 AUDI 100,100S.100LS v , ■ w W fc- v AUDI 60, 60 L, 60 variant 1496 ccm‘ 65 KM, poraba goriva 8,7 I na 100 km — navaden bencin, pbspe od 0—100 km/h 16,2 sek., največja >ešek hi. AUDI 75 L, 75 variant >4, poraba goriva 8,9 l n» aden bencin, pospešek i 14,5 sek., največja hi- Ii 1696 ccm, 75 KM 100 km — navč cd 0—100 km/h trost 150 km/h AUDI S 90 1760 ccnr, 50 KM, poraba goriva 8,9! na 100 km — super bencin, pospešek od C—100 km/h 12,2 sek., največja hitrost 163 km/h AUDI 100 1760 ccm, 80 KM, poraba goriva 8,9 I na 100 km — navaden bencin, pospešek od C—100 km/h 13,5 sek., največja hitrost 156 km/h AUDI 100 S * 1760 ccm, 90 KM, poraba goriva 8,9 1 na 100 km — super bencin, pospešek od 0—100 km/h 12,5 sek., največja hitrost 165 km/h AUDI 100 LS 1760 cm, 100 KM, poraba goriva 8,9 I na 100 km — super bencin, pospešek od 0—100 km/h 11,9 sek., največja hitrost 170 km/h sprednji pogon - majhna poraba -hitri pospeški - visoka potovalna hitrost - odlična lega na cesti skratka varna in ekonomična vožnja INFORMACIJE IN PREIZKUSNE VOŽNJE PRI LJUBLJANA, TRDINOVA 4. in pri predstavništvih Autocommerce:. Beograd, Kataničeva 18— Zagreb, Varšavska 4 — Sarajevo, Kralja Tomislava 19 — Novi Sad, Bul. M, Tita 9 — Skopje, Orce Nikolov 29 — Rijeka, Račkog 23 — Split, Ulica prvoboraca 101 — Koper, Verdijeva 2 1lBB«BS|BRBIIKBgiHa*BIVBKBKIBaagaaa*00*B3B9£BE>l KrtATKOIPf IhDRNATO © PREVALJE Planinsko društvo na Prevaljah, H j@ eno naj~ bolj aktivnih tovrstnih društev v Sloveniji, bo v nedeljo na Uršlji gori praznovalo 50. obletnico obstoja. Prevaljsko društvo- je bilo ustanovljeno 16. avgusta 1919 v Pliberku, pobudniki ustanovitve pa so bili slovensko misleči uslužbenci v tem koroškem kraju, ki je po plebiscitu 10. oktobra 1920 pripadel Avstriji, Potem so društvo preselili na Prevalje, Danes ima društvo že blizu 1000 članov, ki vsako leto hodijo na številne Izlete ♦» so tudi drugače zelo aktivni. Ob jubileju bodo dokončno uredili kočo na Uršlji gori. Ob lepem, za planince redkem jubileju, je društvo izdalo poseben spominski almanah in značko. Najbolj prizadevni člani bodo ob tej priložnosti dobili posebna priznanja. I. P, ® DRAVOGRAD Nogometna ekipa Ojstrice, ki so jo sestavljali člani več delovnih organizacij iz občine, je gostovala v avstrijskem mestecu St. Andražu, kjer se je v povratnem srečanju pomerila z vrsto tamkajšnje termoelektrarne- Dravograjčani so po nezanimivi igri položili orožje s 4:3 (2:1), V prvi tekmi v Dravogradu so zmagali nogometaši Ojstrice z 2:1 (0:0). 1. P. o SLOVENJ GRADEC Tradicionalno srečanje športnikov obmejnih občin Dravograd, Slovenj Gradec, Labot in St. Paul bo letos v prvi polovici septembra v avstrijskem mestecu Labotu. Športniki iz omenjenih občin se bodo pomerili v nogometu, kegljanju, odbojki, šahu, streljanju in nekaterih drugih športnih panogah. Prav bi bilo, da bi k sodelovanju na teh tekmovanjih povabili še tekmovalce iz drugih občin na obeh straneh meje — tako bi takšna srečanja v večji meri dosegla namen združevanja in prijateljstva med narodi. I. P. ® KOPER Komisija za šport in re-kueacijo pri obalnem sindikalnem svetu Koper je sklenila, da razpiše v počastitev 50-letnice organiziranega delavskega gibanja v Jugoslaviji v okviru delavsko športnih iger konec avgusta tekmovanje v plavanju za moške in ženske. Predstavniki, sindikalnih organizacij bodo tekmovali v treh disciplinah: prsno, crawl in prosto. Tekmovalci oziroma tekmovalke .bodo razdeljene v tri starostne skupine: do 25 25—35 let in od 35 Prej. let, od let na- JESENiŠKI ŽELEZARJ! TIK PRED VELIKIM ŠPORTNIM SREČANJEM, KI BO KONEC TEGA MESECA NA JESENICAH _____ Pestre možnosti za aktiven oddih delavcev Medtem ko že vseskozi slovijo Jesenice po tem, da so tam doma številni vrhunski športniki — predvsem smučarji in hokejisti — le malokdo ve, da predstavlja temelj vsega športnega življenja v tem mestu prav jeseniška železarna. Res je namreč, da Imajo danes slovenski železarji že dolgoletno tradicijo v organizaciji aktivnega oddiha svojih . zaposlenih in da na tem področju skrbi za človeka prekajašo marsikoga. Vsako leto prirejajo svoje zimske in letne športne igre na katerh tekmujejo med seboj v rokometu, odbojki, plavanju, namiznem tenisu, stre-Ijanju, kegljanju, sankanju smučanju itd. Se bolj pomembna, kot so letne in zimske športne igre železarjev, pa je njihova dejavnost med letom. Skrbijo namreč tako za dnevni kot tedenski oddih zaposlenih, saj dobro vedo, kako neprecenljive vrednosti so možnosti za- zdravo razvedrilo po vsakdanjem napornem delu. ORGANIZIRANO RAZVEDRILO SKOZI VSE LETO Ko smo se pred dnevi na Jesenicah pogovarjali z Janezom To so interesne skupine športnikov, ki se redno sestaja-'5 jo in se ukvarjajo predvsem s tistim športom, ki jim je najbolj pri srcu. Najštevilnejše so rekreacijske skupine za kegljanje na asfaltu, namizni tenis in splošno vadbo v telovadnici. Zanimivo je, da jemljejo delavci to svojo dejavnost — pa čeprav predstavlja konec koncev le razvedrilo — dokaj resno, saj se malokdaj zgodi, da bi kdo kar tako izostal od ure. (kc) • JESENICE Tudi letos je občinska zveza za telesno kulturo Jesenice organizirala na kopališču v Ukovi plavalno šolo. Tečaj poteka pod strokovnim vodstvom trenerja plavalnega kluba Je-sendice Francija Fona, trajal pa bo do 16. avgusta. ""laMBBBBBBBBBBaBMBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBMBB Janez Jenko Jenkom, poklicnim referentom za rekreacijo v železarni, smo zvedeli, da imajo danes jeseniški železarji že razmeroma, lepe možnosti za dnevni in tedenski oddih. Na Jesenicah oziroma v neposredni bližini mesta imajo na voljo plavalni bazen, potrebna igrišča, drsališča in smučišča z žičnicami. In k temu naj dodamo še to, da so Jesenice imenitna izhodiščna točka za krajše ali daljše izlete v- ggrski svet. Hoja pa šteje med najbolj zdrave oblike aktivne rekreacije sploh... Kot smo že dejali, imajo jeseniški železarji organizirano aktivno razvedrilo skozi vse leto. Aktivnost med drugim poživljajo redna medobratna tekmovanja, ki predstavljajo po eni plati tudi možnost za uveljavitev in so prav zato za številne, posebno mlade ljudi, na moč privlačna. REKREACIJSKE GRUPE Druga značilnost organiziranega oddiha jeseniških železarjev so tako imenovane »rekreacijske grupe«. Pravijo namreč, da se po urici ali dveh aktivnega razvedrila počutijo bolje kot na primer po enako dolgem pasivnem počitku. K rekreaciji pridno hodijo -vsi, od neizučenih delavcev do -inženirjev. Na urah v telovadb niči, ki jih vodi profesor telesne vzgoje Viki Krevsel, redno vidimo tudi mr. inž. Petra Kunca, generalnega direktorja železarne. ŠIROK PROGRAM ODBORA Janez Jenko, referent za rekreacijo v tej največji jeseniški delovni organizaciji, mi je povedal, da je napravila železarna v minulih letih velik korak naprej na področju organizacije aktivnega oddiha zaposlenih. »Uspeli smo v tem, da smo tudi za to področje angažirali, samoupravne organe. V železarni imamo namreč poseben, tako imenovan odbor za življenjske pogoje in rekreacijo.^ To je področni odbor, ki se ukvarja izključno le z vprašanji življenjskih pogojev in rekreacije delavcev. Mislim, da pomeni že samo dejstvo, da imamo ta odbor, za nas zelo velik uspeh ...« mi je dejal Janez Jenko. . Na vprašanje, kaj si bo prizadeval odbor prvenstveno rešiti v prihodnjem obdobju, pa nam je Jenko odgovoril takole: »Odbor ima kar precejšnje načrte, zato se bom omejil le na najbolj bistvene naloge. Glede na to, da koristi danes večina delavcev svoj redni letni dopust v jtiliju in avgustu, si bo odbor prizadeval, da bi več delavčev odšlo na dopust tudi izven glavne sezone. Iz tega že sledi druga naloga: izboljšati rtogoje za. oddih in zagotoviti kar najbolj pestre možnosti za rekreacijo zaposlenih skozi vse leto. Res je, da smo na tem področju že. marsikaj storili, vendar s tem, kar imamo, še •*' letne; smo s e. odločili, da bomo prihodnje leto obravnavali nevesti v ppdage.š?dh prijemih v po-camernib šnort^h zvrsteh In da bodo nekateri diplomanti poročali o svojih uspelih prijemih. Sicer pa kaj več o tem prihodnje leto!« •a. POLETNA ŠPORTNA ŠOLA DE 0 POLETNA ŠPORTNA ŠOLA DE ® POLETNA ŠPORTNA ŠOLA DE 9 POLETNA ŠPOR 4. Znamo plavati? V Četrtem nadaljevanju naše poletne športne Sole te bomo danes najprej seznanili s predvajaml z no- iiii[ll[|iiiii||iipi|ii[iiiiiiiiiiii|iilim.......mil....... G ZOBNA KREMA Signal TRAJNO VARUJE VAŠE ZOBE Ne oklevajte! Še danes kupite odlično zobno kremo »SIGNAL« — svetovni izdelek. Vsebuje med drugim HEKSAKLOROFEN in fosfate. Za Jugoslavijo izdeluje VEDROG — Ljubljana iimi »»lllllllll lllllllllllll gami, ki so potrebne pri učenju prs-ncga plavanja. Co imajo učenci že jasno predstavo o tem, kako je treba delati z nogami, ne bo treba demonstrirati vaj na suhem, v nasprotnem primeru pa je to koristno. V vodi delamo gibe z nogami najprej na mestu Učenci na pol lebdijo v nizki vodi in se z rokami opirajo ob tla (ali pa se držijo za rob plavalnega bazena). Vaditi morajo lahkotno pritegovanje kolen in nato izdatno suvanje nazaj in skupaj, Štetje za gibe z nogami: na »ena« drža (pavza), na »in« pokrce-nje nog, na »dve« sunek s stopali nazaj — narazen in skupaj. KAKO USKLADIMO GIBE ROK IN NOG? Tisti, ki so temeljito predelali vse igre in predvaje, bodo kar naenkrat splavali. Postopek je tale: ko se odrivajo od stene bazena in drsijo pod vodno gladino, napravijo najprej poteg z nogami, nato pokrčijo noge in sunejo z nogami. To je gibalna enota, ki sc prj prsnem plavanju »ciklično« ponavlja, kakor pravijo športni strokovnjaki. Nekateri učenci bodo splavali igraje, nekateri bodo imeli še težave z nepravilnimi gibi, z nepravilnim ritmom plavanja In podobnim. Posvečali jim bomo posebno pozornost, kajti naš cilj je, da bi vsi mladi ljudje obvladali vsaj prsno plavanje. IN KAKO SE NAUČIMO CRAWLA? Kdor želi postati dobej* plavalec crawla, naj upošteva tale nasvet: opazuj najboljše plavalce pri treniranju. Opazuj posebej držo telesa, veslanje z rokami, striženje z nogami in sukanje glave pri dihanju.. Opazuj vse to tako živo in zbrano, da boš dobil jasne predstave o plavanju crawla. Opazovanje živega plavalca je nedvomno bolj učinkovito kakor branje razlage. Sedaj pa bomo na kratku skušali pojasniti, kako se je treba -naučiti cravvla, tega elegantnega, najhitrejšega načina plavanja. . LEGA TELESA PRI CRAWLU Za slabega plavalca je značilno, da drži glavo visoko nad vodo, noge pa ima močno povešene. V takem položaju je plavanje počasno, upor vode je prevelik. Izurjen plavalec cravvla leži v vodi skoraj vodoravno, najvišja točka je glava, noge pa so le malenkostno povešene. Na moč učinkovita vaja za pridobivanje pravilne lege telesa v vodi je odrivanje od stene bazena. Odrivanje je treba vaditi tik pod vodno površino. Kdor bo v drsenju med najboljšimi, bo tudi hitro napredoval v učenju cravvla. DELO Z NOGAMI Striženje z nogami ali brcanje zahteva veliko vaje. Noge ne smejo biti preveč pokrčene, stopala so obr- njena nekoliko na noter. Najprej vadimo na mestu — opiraje z rokami za dno — telo leži v vodi vodoravno. Strižemo v zmernem tempu, ne previsoko in ne pregloboko! Enakomerno gibanje z nogami dol in gor Ima dvojno nalogo: 1. telo mora držati na površini vode in 2. plavalcu mora dajati osnovno hitrost v plavanju.1 Tri učenju striženja z nogami si običajno pomagamo z desko, ki jo držir^o v rokah, ali pa z žogo. DELO Z ROKAMI Prj crawlu delamo z rokami izmenično, potegujemo se zdaj z levo zdaj z desno. Na suhem vadimo najprej bočno kroženje z rokami. To je zelo ^Pristna vaja, ker si z njo povečujemo gibljivost v ramenskih sklepih, V vodi vadimo veslanje najprej stojo z eno roko, nato z obema rokama. Pri tem pazimo, da vode ne režemo, temveč, da potegnemo z dlanjo podobno kakor z veslom. Seveda pa je nekoliko težjo veslanje z rokami leže. Dobiti moramo občutek za smotrno delo, da je roka ob pravem času bolj ali manj pokrčena in da ne deluje zaviralno, ko jo vlečemo iz vode. Zamah po zraku je sproščen, poteg pod vodo mora biti brez vsakršnega zaviranja v ramenih ali v kolkih. OAZA DELAVSKEGA TURIZMA V ISTRI Več sto metrov dolga lepo urejena plaža na Pineti. Vsak kolektiv si jo je z lastnimi Del k]imatekega zdravilišča gorenjskih otrok. Zgradili so ga gorenjski delovni kolektivi sredstvi uredil Pineta-pravijo ji tudi Mala Slovenija j Na vsej naši obali bi težko našli prijetnejši kraj za počitek, kot je Pineta pri Novigradu. Ta'svet so pred desetimi leti odkrili in poselili s počitniškimi domovi mnogi slovensk*; delovni kolektivi. Tu srečamo predstavnike nekaj deset slovenskih delovnih organizacij in krajev od Nove Gorice, Tolmina, Idrije, Jesenic, Kranja, Ljubljane, Litije, Maribora. Pravcata mala Slovenija. Ne le po zastopstvu, ampak tudi po drugih odlikah edinstven gozd, gosto posejan z borovci, pod njihovimi bogatimi krošnjami in med grmičevjem pa počitniške hišice, restavracije, igrišča za otroke in odrasle, in naokoli te vasi, ki blizu štiri mesece v letu šteje več kot 2000 prebivalcev, morje s čudovito urejenimi dohodi in plažo. To je Pineta, ki bo po pogodbi devetindevetdeset let rezervirana za slovenske delavce. GORENJSKI OTROCI IMAJO SVOJE LETOVIŠČE Na koncu Knete ima na 4 ha površine svoje letovišče Zavod za klimatsko zdravljenje otrok Kranj. Bolnim gorenjskim otrokom so ga zgradili gorenjski delovni kolektivi. Dve zidani poslopji in restavracija z otroško jedilnico ter pred nedavnim dograjen atrij z jedilnico za odrasle letoviščarje, med njimi člane Zveze borcev Kranj in njihove svojce — to je zunanja podoba zdravilišča. K temu bi morali še dodati lepo urejeno okolico, nasade ceder in sredi njih otroško igrišče. Upravitelj zdravilišča in hkrati ekonom je Vinko Križnar. Povedal nam je, da je v domu 420 ležišč, od tega 80 v počitniških hišicah ZB Kranj. Počitniški dom je seveda predvsem namenjen bolnim in bolehnim otrokom. Semkaj prihajajo na priporočila zdravnikov, njihovo dvajsetdnevno letovanje pa si delijo plačniki občinska skupščina, socialno zavarovanje in starši. Zadnja leta pa tudi najmlajši gorenjski občani občutijo pomanjkanje sredstev v skladu zdravstvenega varstva. Zato odstopa zdravilišče proste zmogljivosti tudi odraslim. To je znal zelo lepo izkoristiti predvsem občinski sindikalni svet Kranj. Prizadevnim sindikalnim delavcem omogoča ceneno letovanje s tem, da si stroške delijo po tretjinah občinski sindikalni svet, osnovna sindikalna organizacija in posameznik. Dan, preden smo obiskali: Pineto, se je vrnilo z letovanja 90 kranjskih sindikalnih delavcev. Se besedo, dve o letovanju otrok. Njim je in bo vedno namenjeno klimatsko zdravilišče. Če bi" hoteli opisati njihovo dvajsetdnevno letovanje, bi morali imeti seveda na voljo veliko več prostora. Zdravilišče je poskrbelo za varno in zdravo letovanje otrok. Zato skrbe zdravnik, medicinske sestre in cel štab vzgojiteljev. Otroke smo zatekli v jedilnici. Na mize pa so ro-mie velike sklede in pladnji okusnih jedi. Tu velja pri jedi pravilo: nihče ne sme vstati cd mize lačen. NITI POL BESEDE NA RAČUN REDA IN VZDUŠJA Pravzaprav so si počitniški domovi delovnih kolektivov na Pineti podobni kot krajcar krajcarju. Vsak ima svojo kuhinjo, jedilnico deloma v zaprtem prostoru v glavnem pa na terasi, skupne sanitarije z izjemo Te-, kstilindusa, kjer ima vsaka počitniška hišica sanitarije zase. Za restavracijo pa so v gozdu posejane počitniške hišice. Ene bolj udobne, druge, nekoliko manj,-kakor so rasle in kot je iz leta v leto naraščal življenj- ski standard ter potrebe po vedno bolj udobnem letovanju. Vsak počitniški dom ima tudi svojo plažo. Pri urejanju dohodov na plažo, cvetličnih nasadov, plaž, garderob, tušev so nekateri za korak dlje pred drugimi. Sicer pa se letoviščarji sprehajajo po vsej Pineti ne glede na »posestniške meje« posameznih kolektivov. Tu je za vse in povsod dovolj prostora: v senci, na klopi, na tem ali drugem balinišču, na tej ali drugi gugalnici... Počitnice so počitnice in neverjetno je, da stopnjujejo žejo. Točilnice so dobro založene z osvežujočimi pijačami brez in z alkoholom. Cene pa tako zmerne, da tudi najbolj žejni ne morejo zapraviti premoženja. Zanimivo je, da je najlaže spoznati med stotinami »enodelnih in dvodelnih kopalk« KRAMLJANJE Z UPRAVNIKI, RECEPTORJI IN GOSTI Čas je, da predstavimo posamezne počitniške domove, najbolj značilne podatke in sodbe nekaterih letoviščarjev. Bližnji sosed klimatskega zdravilišča je Počitniška skupnost Soča iz Nove Gorice. Letovišče je zgradilo več kolektivov, med njimi Grosist iz Nove Gorice, Soško gozdno gospodarstvo, Cestno podjetje Nova Gorica, Meblo, Avtopromet Gorica. Skupno imajo približno 200 postelj, za kooperante velja pen-sion 25 dinarjev, za zunanje goste 28, za otroke pa 18 dinarjev. Jožica Laharnar, receptorka, ki je postregla z vsemi temi podatki, je potožila nad pomanjkljivostjo Pinete: zabave skorajda ni. Godbe nimajo, da bi kdaj pa kdaj zvečer poskočile Dvojček v počitniškem domu Tekstilindusa. Na vsaki strani je dvoposteljna sobica in sanitarije upravnike, receptorje in druge delavce, ki skrbijo za dobro in sito počutje letoviščarjev. Bledi so, njihov korak pa je vse prej kot lenoben, s pogledom pa švigajo na vse strani. Vidijo vsak papir na tleh, opazijo vsakega manj razpoloženega gosta, zdaj so v recepciji, zdaj v točilnici, zdaj v kuhinji, zdaj v počitniški hišici, skratka, kjer se-pojavi zadrega, kjer jih potrebujejo letoviščarji. Vsi ti ljudje ne poznajo normalnega delavnika, v morje skočijo tedaj, ko sonce zatone', ko se gostje umaknejo po skupinah v zasebno življenje. Vsem tem ljudem gre zasluga, da med večurnim obiskom na Pineti ni bilo letoviščarja, ki bi izrekel pol kritične besede na račun reda in vzdušja na Pineti. Vsi so hvalili, ne iz vljudnosti, ampak argumentirano, kot se temu reče. Hvalili so okusno in obilno hrano, čistočo, red, hvalili so svojo Pineto, njeno sonce in senco, morje in kopno. mlade noge. To je hudo, najhuje pa vendarle ni; vsak drugi letoviščar ima navit tranzistor, zato preko vsega dne valovijo po vsej Pineti melodije od domačih viž do bit muzike. Komur pa odpove tranzistor, lovi glasove iz zvočnikov. Na poti k počitniškemu domu Vevče srečamo Tončko Petrič iz Idrije: »Pineta je s svojo .senco zlata vredna,« pravi. »Zelo smo zadovoljni s hrano, s hišico, s podjetjem Avtoprevoz, ki nam je pomagalo na letovanje z regresom. Edina nerodnost so skupne sanitarije, ker primanjkuje vode. Le trikrat na dan curlja po eno uro.« Počitniški dom Vevče ima pod svojim okriljem tudi tri hi« šice počitniške skupnosti Moste. Upravnik Drago Čihak pove, da imajo približno sto postelj, kuhinja zmore- več kot 120 obrokov. Pri njih se hranijo tudi nekateri drugi letoviščarji. Hrana je nadvse dobra in obilna. Pred počitniškim domom Predilnice Litija sem se sestala z upravnikom Venom Pajerjem in Leo Rapl, v tovarni kadrovi-kom, na Pineti pa enim izmed mnogih gostov. Pri besedovanju so nam pomagali tudi nekateri drugi gostje, med njimi France Podlipnik, ki je tu »po ženini liniji«, ker je zaposlen v Pivovarni Union, ki ima svoje počitniške domove v drugih krajih. Bil je kratek in jedrnat: »V ,Litijo’ prihajam že več let in lahko rečem samo najboljše.« Najprej je nanesla beseda na litijski kolektiv, ne na tega na Pineti, ampak na tistega v Litiji. Iz tekstilčevih ust je prav gotovo prijetno slišati, da gre podjetju.dobro; kot sta zagotavljala tovariš Pajer in tovarišica Raplova, da gre za to zasluga vodstvu in dobri poslovni politiki. Zategadelj imajo v povprečju 1000.— N-din osebnih dohodkov. Penzion na Pineti velja 11.— N-din za delavce, ki imajo več kot 800 N-din osebnih dohodkov, za tiste pod 800 N-din pa le 9 N-din. Za K 15 so dobili 100 N-din nadomestila in 80 N-din za nepreskrbljene družinske člane. Počitniški dom na Pi-. neti pa so zgradili delničarji: Vata Domžale, Tekstilna tovarna Otiškj vrh, Tekstil Ljubljana, Slovenija les Ljubljana. Kooperanti tudi skupno investirajo. Letos so zgradili nove sanitarije, kupili nov univerzalni kuhinjski stroj, postavili nekaj hišic. Skupno so investirali več kot 130.000 N-din. Pri vevških papirnčiarjih smo že prej srečali skupino Mariborčanov. Za resno kramljanje niso bili pri volji, pomagali so pa tako, da so me napotili k upravniku Počitniške skupnosti »Pohorje« Slavku Furmanu. Mariborčani so se med prvimi naselili na Pineti, 39 hišic pa si deli šest mariborskih kolektivov: Cestno podjetje, Svila, Teksta, Vinag, Tekol in Marles. Dnevna oskrba velja 23 N-din. Podjetja pa pomagajo dopustnikom plačevati z regresi. Slavko Furman nam je povedal, da bo počitniški dom že v kratkem preyzela Svila. Doslej se je pokrovitelj menjal vsaki dve leti. Ce bo počitniški dom v enih rokah, je dejal, bo imelo to podjetje večji interes urediti to in ono v domu. Prav na začetku Pinete,. če se pripeljete iz Novigrada, ima svoje letovišče DPM Jesenice. Namenjeno je predvsem jeseniškim otrokom, nam je povedal upravnik Lovro Žemva. Skupine otrok se menjajo vsakih trinajst dni. Nad tem počitniškim domom drži svojo roko jeseniška občina. Oskrba velja od 12 do 16 N-din, odvisno pač od starosti otrok; v to ceno pa je vključen tudi prevoz. Razliko do ekonomske cene pokriva občina. Občina pomaga tudi . socialno šibkim otrokom. Otroci uživajo štiri obroke dnevno. Hrana je dobra in obilna. Za varnost, telesno in duševno, pa skrbi medicinska sestra in več vodičev. Kot vodiča sta bila lani tu celo jeseniški župan in njegova' žena. Imela sta vsak svojo skupino in z njo delila počitniško hišico. Tudi letos ju pričakujejo. SKRB ZA RAZVOJ PINETE IN SOŽITJE Z OBČINO Pri naštevanju počitniških domov smo preskočili počitni- ški dom kranjskega Tekstilindusa. 'Namenoma. V vseh domovih so mi namreč rekli, ko smo kramljali o stoterih minulih in sedanjih problemih Pinete: »Pojdite k Nacetu, on je pionir Pinete, največ bo vedel povedati.« Laže rečeno kot storjeno. Do Naceta ali uradno Franca Aljančiča, upravnika počitniškega doma Tekstilindusa, ni bilo lahko priti. Jaz pn enih vratih k njemu, on skozi druga po opravkih. Nekajkrat sva se tako lovila, potem sem pa kratkomalo obsedela v zasedi v recepciji. Do njegovega prihoda sva kramljali z receptorko, študentko Mileno Zupanc. Povedala je, da imajo 52 hišic, nekaj jih sodi k Svilanitu Kamnik, Tekstilnemu šolskemu centru Kranj in Tekstilnemu inštitutu Maribor. Letos so ob domu uredili parkirišče in postavili še osem zelo udobnih počitniških hišic. Penzion velja 28 v starejših hišicah in 32 N-dinarjev v novejših, kjer imajo poleg drugih udobnosti še toplo vodo. Tekstilindus regresira dnevni pension s petimi dinarji. Tekstilci-letoviščarji so zelo zadovoljni z oskrbo. Njihovo letovanje greni le nekaj: za mnoge so osebni dohodki preskromni, da bi si lahko privoščili več kot enotedensko letovanje. Medtem je prihitel upravnik Franc Aljančič. Pravkar je odpravil proti domu avtobus z letoviščarji. Franc Aljančič je že enajst let upravnik. Pineto pozna do zadnjega kotička. Njen razvoj je spremljal od dne, ko so tu začeli krčiti neprehodno goščavo. Ko so osvetlili Pineto z elektriko, napeljali vodovod, uredili cestišče, se borili za borovce, ki jih je hotelo Gozdno gospodarstvo Buje posekati, pa vse do današnjih dni, ko sta spet na dnevnem redu voda in cesta. »Res je, da je vse, kar je videti na Pineti, delo kolektivov, da je v vse to vložen denar teh kolektivov, ki so se tu naselili« pravi Aljančič. »Res je tudi, da plačujemo letos enkrat višjo turistično takso kot lani. Plačujemo tudi prispevek za zemljišče, smo dnevni potrošniki v trgovinah v Novigradu itd. Toda bodimo pravični do občine Novigrad in še posebno do njegovega sedanjega župana. Njegova zasluga je, da smo lani uspešno zaključili spor b borovcih, da bomo že čez de.~et dni dobili nov vodovodni priključek in bo vode dovolj. Za cesto, ki vodi iz Novigrada na Pineto, smo dobili blizu 500 kubikov peska, občina pa je cesto prevzela pod svojo skrb. Nov urbanistični načrt pa predvideva z dograditvijo dveh večjih hotelov v bližini Pinete tudi novo asfaltirano cesto« S tovarišem Aljančičem sva se potem sprehodila po naselju. Ogledala sva si eno izmed novejših počitniških hišic. Izdelali so jo v mizarski delavnici v Tekstilindusa, prav tako tudi opremo zanjo. Vse je videti lično, udobno, čisto, zračno in hladno. Ko so hišice postavljali, 'V} pazili, da ne bi uničili nobenega drevesa. Če je delalo napoto, so ga presadili na drugo mesto. Tudi te presajence sva si ogledala. Zelenijo. Pomeni, da so sc na Pineti čvrsto ukoreninili. I. VRHOVČAK m 3 PODOBE NAŠEGA ČASA »Naša glavna slabost tovariši, naša družbena nee,1' kasnost. Naši delovni prog?11' mi bolehajo na nekonkretnO' sti, sklepi nikogar ne zadolžil' jejo, nikogar ni, ki bi j*'* kontroliral, v gospodarstvu nadgradnji ni več pravega reda! Mislim, da je že skrajni čas, da prenehamo s takšno prakso. Zato predlagam setčlansko komisijo, ki naj današnje razprave izlušči P°' glavitne probleme, jih strP kovno obdela in priporo# ustreznim organom in samO' upravnim institucijam v odg0' vorno reševanje. Predlog 211 člane komisije imate pred boj na mizi; s tem pa ni počeno, naj delajo le ti članh ampak naj pritegnejo k izpol' nitvi naloge še druge ustrezno dejavnike iz mladine, sindiktl' ta, SZDL in partije. MislW< da je mogoče najbolj zaktiiH' zirati delovne ljudi, če obravnavane probleme razgf' ne pred javnostjo v obliki teh tako da se neposredne proiZ' vajalce neposredno pritegne * realizaciji zastavljenih naloG’ V tej zvezi je predvsem trebil delati z mladino. Komisij11 naj bi seveda sprejela svo) program dela, ki pa naj bO akcijski in mobilizacijski. bro bi bilo, če bi jo tudi P°' oblastili za obravnavanje p#' pomb s terena in za njihov0 vključitev v akcijsko plat' jormo za naše nadaljnje del0. Akcijski program Ko bo svoje delo opravita, P® naj poroča na naši seji, kj°’ bomo sprejeli nadaljnje akcij' ske sklepe in ustanovili tud1 komisijo za kontrolo njihove' ga izvajanja. To sejo bi lahk° imeli že takoj po dopustih. v tako zastavljen občinski p*0' gram našega dela sem vkljV' čil še nalogo posredovanj0 naših stališč terenu s pomoč' jo bazenskih posvetovanj. Se strinjate s predlaganim koV' ceptom naše akcije? — Kaj pa preko radia? — Nobena stvar ne mor* zamenjati živega kontakta. — Kaj se nismo odločili z® regije? — Ime ni važno: glavno ie smisel akcije. — Ampak ljudje na terev0 so silno občutljivi. Ne dovoli' jo posiljevanja. Niso še poz0' bili okrajev. — Saj jih nihče ne posilj0' je. Pri roki imamo več ko1 preveč argumentov za akcij0' — Pa vendar: zakaj bi bodli z bikom, če ga lahk° obidemo. Kaj, če bi reki1, PODROČJE? — Ne, zveni preveč terit0, rialno! — Morda res, je pa POD' ROČ JE lepa slovenska besed0' vse drugače zveni kot pa b°' zen ali regija... 1— Veste kaj, tovariši. Im001 še boljši predlog... — Na dan z njim. Jože!' — Kaj če bi rekli: Ofi' MOČJE. — Območje? Hm, ni slab0, kar dobro zveni; bolj v sarn0' upravnem duhu že kot P0^' ročje. Ali ostanemo pri tem- — Ja! — No, sprejeto je torej moje stališče, da je treba ' akcijskim programom našeS dela seznaniti teren s pompcj0 območnih posvetovanj, ne? — Ja. Morda še z dodatko^ naj postanejo takšna posvet0' vanja naša stalna delovn praksa. — Prav. Z dodatkom, naj območna posvetovanja razvl' jejo v stalna delovna telesa VINKO BLATNIK MEDNARODNI GORENJSKI V KRANJU, OD 8. DO 19. AVGUSTA 1969 Potrošniška in komercialna prodaja blaga široke potrošnje, vsak večer zabavni program in vsak dan ob 18. uri modna revija