128. Številka._Ljubljana, v sredo 7. junija._XXVI. leto, 1893. SLOV« SARI Izhaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznik«, ter velja po poŠti prejernan «a *vst o-ogersk • dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za eetrtleta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za Četrt leta. — Za t uje dežele toliko ve*, kolikor poštnina znafia. Za oznajnila plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., te se oznanilo jedekrat tiska, po 6 kr., će se dvakrat, in po 4 kr., «e se trikrat ah većkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — U edni&tvo in upravnifitvo je na Kongreanem trgu st. 12. Opravništvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, tklamacijc, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari. Preobrat — ka-li? Ako bi bilo mogoče, pozabiti stoletno šolo najhujših izkuSenj in najžalostnejšib iznenadenj, ako bi bilo mogoče, izruvati iz naših Brc tekom teh let nabrano nezaupanje in izbrisati vse Bpomine na obilne prevare, uko bi nas Se navdajala tista otroška lahkovernost, katera je nekdaj govorila o nepriBtranoBti nekaterih avstrijskih državnikov in naklonjenosti vlade napram Slovanom, potem bi mogli naznaniti avojim čitateljem in prijateljem, da se pripravlja korenit p re ob ra t v naši notranji in unanji politiki... Žal, da nam je pesimizen razjedel duševno ■poaobnoat, verovati znamenjem in besedam, ter nas naučil, da je le to res, kar imamo v rokah, kar vidimo in čutimo. Tistim pa, katerim zuamenja in beaede še niso prazen nič, tistim navajamo, kar se je zgodilo zadnje dni. Čim je ministerski predsednik grof Taafie odpotoval na svoje posestvo v Nalžovu, priobčilo je Plenerjevo glasilo „Neue Freie Presse* srdit članek, iz katerega je bilo posneti, da so bila vsa miui-sterska posvetovanja glede* položaja na Češkem popolnoma brezospeSna. Vlada Taafleova je končno uvidela, da punktacij ni moči šiloma uveljaviti in — kakor upa .Politika" — zapustila opolzlo stezo, na katero jo je bila zapeljala hegemonističnu politika Plenerjeva. Imenovano Plenerjevo glasilo pa ni samo to naznanilo, ampak še dosti več in prav to je moči zmatrati za nekako znamenje. „N. Fr. Pr." je pi-aala, da s tem, ker je vlada sklenila, da zoper mladočeško gibanje ne stori nič, je ustvarjena povsem nova Bitu vuci j a v notranji politiki. Sedaj je — pravi list — kakor soluce jasno, da se grof Taafie boji mladočeškega odpora. Obljubil je bil voditeljem nemških liberalcev, da zastavi ves svoj upliv v to, da bi češki deželni zbor odobri) punk-tacijsko predlogo o ustanovitvi okrožnega sodišča v Trutnovu. Mladočehi so to šiloma preprečili, postavili se na stališče, kjer ho parlamentarna opozicija premeni v navaden upor, n vzlic temu ni vlada nič storila, da bi je za to kaznovala. Pustila jim je LISTEK. Pompeji. Pompeji leži v ozki dolini mej Vesuvom in Sv. Angelom (na Sarontskem polotoku), Ob desnem bregu rečice Sar no. Sedaj stojo tu puleg železniške postaje le dva mala hotela in dve tri zasebni hiši. Poleg jedue teh zapaziš velikansko kopo iz bičevja, na kateri vibra italiianuka trobojnica in pod njo stoji zapisauo „osteria". Jaz sem so temu čudil in pogledal bližje, ter se prepričal, da je ta kopa zares votla, ogleniei podobna in da se v njej zares vino toči. Čisto, drugačno obliko pa imata omenjena hotela, namreč „pompejansko14, poBneto po uzoru starih hiš nekdanjega uiesta. Posebno lep je portikufl, katerega podpirajo stebri od zgorej boli in žlebasti, spodaj pa okrogli in rudeči. Stene imajo slike podobne pompejanskim, le tlak je IoščsbL Bližnji kraj .Valle di Pompeji" leži 2 km bolj proti vzhodu od tu. Staro mesto se nahaja nekoliko vzvišeno na stopici prazgodovinske lave (Forum leži 34 m nad morsko gladino) in zato so imeli nekdanji prebivalci skoraj z vsake hiše lep razgled na morje (zlasti venec zmage. Mladočehi soimngali, okrožno sodišče v Trutnovu ae ne bo ustnovilo, punktacije so raztrgane ... Na to roti „N. Fr. F" ustavoverne Nemce, naj brez odlašanja zopet zanejo opozicijo ter priznava, da so je d i d o in izključno le punktacije pomirilcNemco z grofom Taaffeom. Tu naj opozorimo na to izpoved vodilnega listu nemških liberalcev tistenafte smešne politikone, kateri so toliko papirja in čriila popisali, d* bi preverili slovenski narod, da io hudobni Mladočehi krivi prijateljstva mej levičari in Taaffeom. Iz tega je vidno, da so alijanco mej rlado in levičarji zakrivili jedino le Staročehi s svojimi punktacijami. Ako je zmatrati besede BN. Fr. Pr." resno in ne kot proato pretenje, poten je to najsijajnejši dokaz, kako izborno politiko so tirali mladočeški poslanci. V tem trenotku, ko nam nemški novinarji naznanjajo premembo sistema v notranji politiki, bavi se ves svet s semačno izpovedjo našega ministra unanjih rečij glede razmerja mej habsburško monarhijo le sosedno Rusko. Vaa Evropa je z začudenjem zapazila, da v letošnjem preBtolnem nagovoru ceBar — prvič v desetih letih — niti z jeduo besedo ui omenil tro-zveze. Posebno neugodno je to zadelo Madjare in v prvi seji proračunskega odseka tolmačil je to poročevalec Falk kot slučaj, kateri ne pomeni ni-kake premembe v aituvaciji, ngo celo svedoči, da smo z Nemčijo in Italijo tako trdno spojeni, da te zveze Še omeniti ni več treba, in prosil ministra, naj Madjarora v tolažbo potrdi to tolmačenje. Na tako vprašanje ni mogel grof Kalnokv drugače odgovoriti, kakor pritrjevalno, a pristavil je pomembne besede, „da ni mogoče voditi miroljubne politiku ne da bi bilo d o -b o ženo porazumljenje z Rusijo Naše razmere z Rusijo bo danes jako dobre, a upati je, da bo Se z boljšajo, in sicer vsied miroljubnega mišljenja ruskega c a r j n.u Tu nam prihaja v spomin divja gonja, katero nižje ljudstvo z goren|ib vrst amfiteatra), posebno zuto, kt r se je meBto vleklo polagoma navzgor proti podnožji Vesuva. Znano je, da so začeli Pompeji razkopavati še le potem, ko bo našli stari Herku-lanum. Tu leži uumreč sfaro meBto popolnoma pod sedanjimi mesti Portici, Resina in Torre del Greco, a v Poinpeju ni bdo pred sto leti nobene hiše, m-go sami vinogradi. Te je dal pokupiti kralj Karol III. in ukazal na njih razkopavati staro mesto. Prva razkopavanja niso bila znanstvena: iskali so mej razvalinami le dragocenih zakladov, a potem so zopet zasuli izkopana poslopju. Šele podkralj Murat je začel znanstveno odkrivati Pompeji in naslednje vlade so to nadaljevale. Kljubu temu je dandanašnji komaj tretjina starega mesta odkopana. Najveličastnejši utis napruvlja „Forum", ki je za tako mesto primeroma jako velik in dobro ohranjen, mnogo bolje nego rimski. Na tem trgu si lahko vse predstavljaš in misliš, kakšno življenje je bilo nekdaj na njem in jasen ti je namen vseh poslopij (svetišč in uradnij), ki so ga obdajala okoli in okoli. V primeri s forumom izginejo popolnoma gledališča, da, celo amfiteater, ki nema nič posebnega na sebi. Le troje kopališč je zelo instruktivnih, ker so popolnoma dobro ohranjena in se prav lahko spozna namen vsakemu posebnemu prostoru. Poleg teh na- šo pred par meseci uprizorili izvestni listi zoper mladočeška delegata Pacaka in E mu in zoper Spin čiča, ki so zahtevali, naj se naša država miru na ljubav ne da tirati v antagonizem proti Rušili, ampak naj skuša tudi v balkanskem vprašanji se ž njo porazumeti. Za tu bvojo tirjatev so bili tedaj opozicijonalni poslanci napadeni in pso-vani, Češ, da podkopujejo garancije državnemu obstanku, njene zveze. Sedaj pa, po pretenu sedmih mesecev — kolika prememba! Kako zadoščenje za imenovana mladočeSka in za slovenskega delegata! Avstrija je apozoala, da je miroljubna politika nemogoča brez porazumljenja z Rusijo, in ta ista Avstrija upa, da bo to tudi doBegla. Nihče ne more tajiti, da je to povsem nov ton, v katerem še noben javen funkcijonar ui govoril o Rusiji, odkar je Bismarck 1. 1879. na Dunaju sklenil avstrijsko-nemSko alijanco, naperjeno zoper Rusijo in Francijo, katera se je kmalu potem razširila v trozvezo. Baš tisto leto pa se je zgodila tudi važna prememba v notranji politiki; Čehi so takrat zavili zastavo šestnajstletne opozicije ter prišli v državni zbor. To se je zgodilo vsied premembe unanje politike, kakor v nas vedno unsnja politika določa Bmer notranji. * lz navedenih znamenj in besed moglo bi se konkludirati, da se premeni v kratkem sistem naše notranje in unanje politike. Ali bridke i/kušnje, nabrane tekom stoletij, razganjajo usiljujoče se na-deje, in zato ostanemo neverni TomaŽi, dokler na BVoje oči ne vidimo, da je res nastal preobrat. Politični razgled. Notranje (ležele. V Ljubljani, 7. junija. l>ele2 pa kot letniki. Domače stvari. — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metodal) Uredništvu naSega lista so posluli danes kronine darove za družbo sv. Cirila in Metoda: Večerna družba pri Auerju v Ljubljani poslala je zopet 1 0 k r o n po g. Ant. Za-gorjanu, ki je izročil dalje 5 k., katere so darovali: gg. Lapajne, Bogdan, Vlad ko, neimenovani in J. K. vsak po 1 k. Desetorica naprednih dijakov Ljubljanskik darovala je 1 5 k r o u pod gaelom: „Ligaftem dajo — mi dajajmo!" Iz Strassa na Štajerskem poslal je 7 k r o a g. Iv. Vidmar; darovali so: g. F. Jele 8 k.; gospa JoBi-pina in gg. Ivan Tausendschon, gostilničar, K. Nou-bauer, goatiluičor in mest*, g. D. W«goer io g F. Sturm vsak po 1 k. Iz Begunj pri Cerknici poslala je 5 kron gdčna. Berfa Terčeljeva, učiteljica; darovali Borgospe* M. Švigelj, J. B, gg. I. Čebašek, J. Stergulec n pošiljateljica vsak po 1 k. Dalje sta darovali v I j u b I j a n i gospodični Ana in Jelica Kremžar vsa a po 1 k. Skupaj smo torej vzprejeli danes 44 kra, katere smo izročili vodstvu. Živili rodoljubni daovalci in darovalke in njih nasledniki! — (Za „Narodni dom") v Ljubljani poslali so k ion i nt> darove uredništvu naSega lista: Gg. Iv Boltauzer, Albert D e r g a n c, Josip Gradii in Mijo Nežić, vsi v Ljubljani, va« k po 2 k., skupaj 8 ki on, katere smo izročili vodstvu. Živili vrli darovalci! — (Za sokolski Dom") v Ljubljani poslal je g. Ivan Vidmar iz Strassa na Štajerskem 2 kroni, kateri zročimo odboru. Živio! — (D r u ž > i s v. C i r i I a in Metoda) je poslala blagorodna g. Ana Lenarčiče va, prvome.stnica ženske podružnic« na Vrhniki, 152 gld. — 52 gld namreč nabranih o svatbi gospodov dr. J. Marolta in Fr. Župneka v Verdu pri Vrhniki in 100 gld. pa p o k r o v i t e I i n e g. dr. J. Mnrolta. — Po g dr. med. Krušiti, prvomestniku Graške u ka demičue podružnice smo prejeli /.a I. 1892 101 gld udnioe, kar je gotovo zdaten dur rja domovinski žrtvenik, ker udje pač niso vselej v uajsijajuejih gmotnih razmerah Odzvavšl se poslanici, smo lansko leto povabili vsa društva v krog pokroviteljev naše družbe postala je ookroviteliica „Narodna tiskarna" v Ljubljani z zneskom 200 kron. — Prvomestnica Cerkniško -Planinske ženske podružnica, bi. g. Matilda Š.'ben'ktrjeva, je poslala 50 gld. kot Čisti dohodek veselice, ki jo je priredila v prid družbi 9. apr. Bi. čitalnica v Planini. — Po g. Ivanu Hribarju Bmo prejeli 45 gld. krouinega daru vrlih koroških domoljubov; darovali so pa: prefi. g. Henrik Angerer, dekan v Št. Lenartu v labolski dolini, c. g. Fr. Bayer, kapelan v Djbrli ?eai, č. g. Jožef Fugger, župnijski upravitelj v Medgorjah, povodom papeževe slavnosti Jn Neiuvunvanec iz ž -lezne Kaplje po 20 kron, č. g. Simon Čemer, župnik na Žthpuijub p» io kruu. — V St Rupertu na Dolenjskem umrli trgovec, g. Martiu Jurič, je v oporoki volil družbi 20 gld — Blagajnik po družnice v Podgradu v Istri, g. Josip Volk, je poslal 15 gld, ki so jih zložili „Antjc", g. učitelj Alojzij Novak pa 14 gld., nabranih o svatbi g Fr. Šinkovca, trgovca ip posestnika v Idriji. — V gostilni pri g. Koš^uini v Ljubljani so darovali dosedaj za družbo „prvo krono": g. Košenina iu gospa 2 kroni, g. Miilier 2 kroui, po jedno krono pa: gospa M. Kune, gdč. Leopold i na Križaj, gg. Janko ČJešmk, dr. Furlan, Ferlič, F Urša ger, Jenič, Kaste lic, Kmet, Kol ene, Ko š m e 1 j, K o z 1 e v č a r, Kraigher, Ant. K i a p š, M. Kune, Lapajne, Mally,Mušič, Platuer, Rainer, dr. Scbvveiger in Fr. Stare. — Iz „Narodne t skarue" smo prejeli 15 kruu: 10 so jih darovali gg člani u red n iS t v a „Slov. Naroda", 5 pa si. u pravniško osebje „Narodne tiskarne". Daije so družbi še naklonili Strelski klub „Sokola" pri zaključku streljanja 5 gld 20 kr.; v Barkovljah umrli g. Anton Stare je družbi volil 5 gld.; g. M. V u ga od Sv Lucije ob Soči 5 gld., ki so jih zložili Mustarji o velikonočnem semuji za piruhe naši deci ob narodnih mejnb; č. g. Jakob Pokoren, kapelan v Poljanah 3 gld. 65 kr , kot dar vesele družbe; tri n h r o d n e Bestre iz Št. Jarneja na Dolenjskim G kron; č. g. Valentin Bernik, beneficijat na Vrhpolji pri Moravčah, 3 gld. v imenu vesele družbe; g. Mu te j Zadnikar, gostilničar pri „Sokolu" v Ljubljani 2 gld., g. Jernej Đ a h o v e c , knjigo-tržni komptoirist, 1 gld. (JO kr., nabranih pri odhodu dveh prijateljev iz L;ubljane, g. Anton Brezov-D i k , učitelj v Vojniku pri Celji, 1 gld. 30 kr. kot dar učiteljske družba in Neimeuovanec 1 gld. Požrtvovalnim darovalcem naj bo obilua zahvala i zavest, da s svojimi darovi pomagajo vzgajati našo nežuo, raznarodovanju izpostavljeno mladino v ver-Bkem, dinastičnem in domovinskem dubu. — Darovatelj „prvih kron" uaj imajo vedno več po-suemulcev! Prijatelje po vseh slovenskdi pokrajinah pa pros'mo, da nabirajo „prve krone" v svojih krogih; trud bo neznaten, a vspeh skupen gotovo velik. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metod«. — (Okrajna konferencija učiteljstva slovenskih in sloveusko-nemških Ljubljanskih ljudskih šol,) bode dno* 28. junija 1893 1. ob 8 uri do po lud ne v mestni dvo- rani v Ljubljani pod predsedstvom gospoda c kr. okrajnega šolskega nadzorniku prof. Fr. Leve a. Vspoved: 1. Določitev predsednikovega namestnika in volitev dveh zapisnikarjev in 2. overovateljev. 2. Overovljeoje zapisnika o vlanshi okrajni učiteljski konferenci. 3. Opazke gospoda c. kr. okr. Sol. nadzornika prof Fr. Le v ca o nadzorovanih šolah. 4. „ZavetiSče nravno-zanemarjenim šolskim otrokom v Ljubljani". Poročilo gospodu c. kr. okr. šol. nadzornika nadučitelja Andreja Žumra. 5. „Kako je postopati učitelju, da doseže učni smoter pri spisov-nem pouku v našh petrazrednicah in osemrazred-nicah na [»odstavi sedanjega učnega črteža". Poročilo gosp učitelja Jakoba Dimnika. 6. Izbor učnih knjig in beril za šolsko leto 1893/4. 7. Poročilo knjižničnega odbora o stanji in računu okrajne učiteljske knjižnice. 8. NasveTi o nakupovanji novih knjig za okrajno učiteljsko knjižnico. Dotične nasvete je najkeuneje do 23. junija t. 1. pismeno naznaniti načelniku kniižuičnega odbora, gosp. učitelju Fr. Ko kalju. 9. Volitev treh udov knjižničnega odbora za leto 1893/4. 10. Volitev stalnega odbora za leto 1893/4. 11. Samostalni predlogi, katere je najpozneje pismeuo zglasiti do 23. junija t. 1. pri stalnem odboru. — (Ustauovitev dijaškega podpornega društva „Radogoj" v Ljubljani) je c kr. deželna vlada za Kranjsko z razglaBom 3. junija t. I. dovolila. — (ObligatoriČna kronina veljava.) Kakor se oficljosno poroča, zjedinili sta se avstrijska iu ogerska vlada, da se bode pričelo obligatorično računati v kroniui veljavi z dnem 1. januvarja 1895. 1. — (Zgodovinski novci.) Uradni razglas spominja, da so tudi tolarii po dva goldinarja, kovani povodom srebrne poroke cesarja in cesarice, prišli iz prometa in se vzprejemajo sani > še do dne 31. julija pri državnih blagainah in uradih. — (Novega denarja) jo prišlo v promet do konca maja meseca: 74 milijonov kron v zlatih po 20 k , nad 12 milijonov srebrnih kron, 3Va m'-lijona kron v komadih po 20 vinarjev, nad 1 milijon kron v komadih po 10 viu., V* milijona kron v komadih po 2 vin. in 140.000 kron v komadih po 1 vinar. Skupaj se je torej dozdaj izdalo za 91 milijonov kron novega denarja Letošnje leto ima Dunajska peoeznica izdati 218 milijonov kron, kar se bode tudi zgodilo do konca letu. — (Ljubljanski obrti,) meseca majnika letos a) pričeti* Fran Slatner, pekarski obrt; Albert Krežmarž, agentura in komisija; Fran Štrukelj, trgovina z govejo živino; Štefan Dolenec, zidarski obrt; Josip Paulin, trgovina z vinom; Ivana Kodela, prodaja sadja; — b) odglašeni; Franc Kiegar, krojaški obrt; Matija Dremelj, prodaja moke; Vinko Pregelj, izdelovanje in prodaja obleke; Marija Pregelj, aejmarstvo; Ivan Zajec, starinarski obrt; Pavel Kotnik, vozuiški obit; šimen Jak, kramarski obrt; Fran Pulz, prodaja jedil. — (Izpred porotnega sodišča.) Pri včerajšnji prvi obravnavi, katera se je izvršila tajno, obsojen je bil Ivan Jeriha zaradi hudodelstva posilstva na petuajst mesecev teške ječe. — Pri včerajšnji drugi obravnavi zatožen je bil Janez Lap z Tinj, občina Dovsko hudodelstva tatvine in ropa. 4. aprila tega leta Sel je Batofteni s Antonom Soctnan-om katerega je pred par mesecev zadela kap na desni stiaui telesa, tako da mu desna roka nič ne služi in je izgubil tu li govor, od Grosupljega proti Višnji Gori. Na sumotnem kraji na cesti skozi log prijel io latoženi Juuez Lap Antona Sucmana za desuo roko in potem za prsi ter mu vzel žepno uro in verižico vredno uad 25 gld. Zatuženi djanja ne taji, a pravi, da je uro iu verigo vzel zato, ker mu je Socman 4 gld. dolžau. Zasličatije oropane priče Antuna Socmana je jako težavno in je morala neka ženska, ki je navajena njegovega jeclanja, posredovati pri zaslišanju oropauega. 22. decembra I. 1. pa je zatožoni Lap v Mali Loki iz posesti Janeza Škcrta ukral uro iu verižico vredno 25 gld. Porotniki so prvi glavni vprušanji glaseči se na rop in tat vinu jednoglasno potrdili, sodišče je obsodilo Janeza Lapa na deset let teške ječe, poojstreno z jednim postom vsak mesec. Po končani kazni se stavi Lap pod policijsko uadzorstvo. — (Velik požar.) Iz Breznice se nam piše: V vasi Zubreznica, občine Breznica, pričelo je včeraj okolu 1 ure ponoči na hlevu posestnika Ct lila goreti. V pur minutah bila je polovica vasi v plamenu. V kratkem prihitelo je mnogo soseščanov na pomoč, a pri tolikem vetru ui bilo veliko po- »S-nj a iz odseka, mogli bodo vlado iu nje delovanje kritikovati brezozirno in bodo to tudi storili. — V proračunskem odseku je minister Kallav obširno pripovedoval, kako Bosna in Hercegovina hitro napredujeta in le razvijata iu kako je prebivalstvo srečno in zadovoljno. To pripovedovanje nas spominja na Potemkiuove vasi in radovedni smo, kaj bodo rekli Miadočehl v plenuma. — V ogerske delegacije vojnem odseka pojasnil je minister Bauer ukaz glede pristopa reservnih častnikov k dijaškim društvom, a doslej ni fle noben list sporočil, kaj je minister rekel. »■ Cečke vesti Češko vprašanje stoji ua dnevnem redu in zato Be politični krogi zanimajo za vsako podrobnost glede češkega gibanja. Tako javlja neki, v Kutni Hori izhajajoči češki tednik, da je izključenje Mladočehov iz delegacijskih odsekov dogovoril s Plenerjem vcdja čeških veleposestnikov grof Deym. Isti list popisuje tudi natančno vzprejem delegaci)e pri cesarju in uzroke, zakaj se češki delegati niso hoteli udeležiti delegacijama na čast prirejene slav-nosti na dvoru. — V nedeljo govoril je dr. Heruld na nekem shodu o dogodkih v delegaciji in rekel, da Plenerjev govor ni bil zanj žaljiv, pač pa za Češki narod. S:cer pa je usoda že kaznovala Ple-nerja za njegovo preširnost. Grof T;ull ■ ga je puBtil na cedilu in šel v Nalžov k svojim „kvargeinom". Nemci bi radi svojo prevlado stabilizirali, a to se jim ne bo posrečilo, ker se temu protivi narod /■eški. — Vlada prepoveduje vse č«Ske politične shode. — Poslancu Miksi so volilci izrekli nezaupanje, ker v dež. zboru ni postopal solidaruo z drugimi mladočeSkimi poslanci. Nova bolffaraka ustava* Koburžan naznanil je svojim podanikom v posebni proklamaciji besedilo premenjene UBtave, kakor je je določilo veliko Bobranje. Prememli so se samo nekateri Členi in sicer se je določilo: da se knez imenuje „kraljevska visokost"; da moreta prvi knez in prvi njegov naslednik biti tudi nepravoslavne vere; da ima knez pravico deliti redove in odlikovanja; da voli člane velikega in malega sobranja narod neposredno in sicer ima priti na 10.000 vo-lilcev jeden poslanec za veliko, in na 20 vulilcev jeden poBlanec za malo Bobranje; da ima vlada pravico najeti posojila do 3 milijonov frankov tudi brez posebnega dovoljenja sobranja; in končno, da se pomnoži Število ministrov za dva. Srečna Bolgarska! Constans. Constansov govor v Tuluzi je še vedno pred met obširnim časnikarskim razpravam. Splošno se prizuava, da Že dolgo ni bilo slišati tako izhurnega govora in da je Constans zopet stopil v prvo vrsto tistih mož, ki so poklicani voditi Francijo. Mmi-uterski predsednik Dupuy, kateremu je Constans s svojim govorom prizadejal čutno rano, hoče reagirati in bo te dni na dveh krajih govoril o položaju sploh in o tendencah njegovega ministerstva. Težko, da mu bo to kaj pomagalo, kajti Btališče sedanje vlade je že močno podkopnao Tekora prihodnjega tedna interpjlovali bodo radikalci vlado glede splošne politike, a listi že sedaj napovedujejo, da bo dotična debata za vlado tako neugodna, da se bo moralo ministerstvo umakniti. Tedaj bo morda Constans stopil na krmilo in vodil volitve, kar bi bilo največjega pomena za Francijo. Vol Uno nihanje tia Nemškem* Razveo nemškega cesarja, kateri se je že večkrat odločno potegnil za vojaško predlogo, oglasil se je z»njo tudi veliki vojvoda bavarski. Pri neki vojaški slavnoBti je pavdarj&f da je itevilna in dobro organizuvana vojska ne salo najtrše jamstvo za ohranitev miru, ampak tudnedino jamstvo, da bo eventuvalna vojna hitro iu »čoo končana. Skliceval se je pri tem na velikega ojskovodjo, nadvojvodo Karla ter h koncu rotil av s podanike, naj volijo samo take poslance, kateri o za vojaško predlogo. — Posebno pozornost oba o priprave sa volitve v Berolinu. Doslej so imeli i jijalni derookratje samo v dveh okrajih absolutno tčino, v Štirih okrajih pa so pri zadnjih volitvah a ] močjo socijalistu*? zmagali liberalci. To pot, ko >a>opa|o konservativci in protisemiti složno, je lahki mogoče, da pridobe socijalisti Se kak drug okra/ Doiisi. 'Mt Duiiafa, 6. julija. [Izv. dop. ] (Poho-stinna hra čeakćho /ivadla.) Čehi v Josipov-akem gledišči so podali lanajskim Slovanom v pretočenem tednu iz ruščie prestavljeno življensko sliko Spažinskega .Pan majorka". Igra, katero Dunajski časniki iraenujej) veliko duŠeBlovno studijo, je splošno izredno ugasla; vsi listi (izimši ae\e smešno fanatično čifutkuLN Fr. Pr.") so bili polni hvale. „Neues Wien»r Tagblatt" piše: nDaB Stuck, das in jedem Zu£ einen bedeutenden Dichter verratb, ist in vornehnpr poetischer Sprache ge-schrieben. Der Dialog It ausgezexbnet, die S cenen-fUhrung tadellos. I) i e l) a r h t e 11 u n g hielt sich du rchaus auf der lohe der Anforderun-gen. Fra u M. Prochazka vvusate die Gestalt des da nonischen Weibes ic einer so vollendeten Weise zu versunbchm, dass nau sich cft an die besten Darstellerinnen der motiern'en BUhue erinnert fiihlte. Herr K. Lier sls Major schuf eine Gestalt vol) Lebensvvahrheit und eigreif.-u.ler Tragik " Istotako so se izrazili „Fre mlenblatt,* „Extrablatt" in „W. Abendblatt." — „Presse" pa je pisala: »Das SchnuBpiel sucbt seine Aufgabe in der Zeich-nung eines dutnoniechjn Weibes, einer schonen und uner,-U*tlichen, einer emberungs- und herrBchBiichtigen Frau, der richtigen russischen Romanheldin. Frau P r o c h a z k a stand auf der llij:ie ihrer Aufgabe, sie vviiule auf jeder grosBen Biihne eioen e h r e u-vollen Platz behaupten." — Ker bodo cenjeni čitatelji „61ov. Nuiudn" imeli Se tokom junija priliko videti nPaui major ku", naj omenim kratko še vsebino. Jena, krasno kmetsko dekle, občara starega majorja, da jo vzame za ženo. V kratkem se akli-matizuje Jenu v novem položaju popolnoma; razkošni potratnoBti iu zaljubljenosti v lastno životno lepoto se pridruži še pohotna koketnost. Vse se jej laska, vse umira v žarkih njenih omamljivih pogledov in nasmehov; vsem obl|ublja najslajše blaženstvo, a ko meniju oboževalci, da so že pri cilju, pahne j.h demonsko bitje z zaničljivim smehom od sebe. Slabotni major pa je poatal pravi pravcati suženj, škrpeteljek „par excelleuce", katerega „milostiva" že nebeško osreči, ako mu da — v poljub kunce prstov. Jedini majorjev nečak, mlad slikar, prezira vj-e Jenine sirenske umetnosti — a ne dolgo; tudi njemu se poraja uničujoča strast, on pa kot mož zatre kal ljubavi s svojim odhodom v Pešto. Toda baš tega ponosnega mladeniča hoče imeti Jena vsega; baš za njim, ki je bil slep in nem za njenu bujno krasoto in zapeljivo prijaznost, koprni vsaka njena žila, zato sklene iti v — Pešto. Major se jej ne drzne ustavljati, da jej celo mnogo novcev in za spremljevalca svojega prijatelja, izsušenega in iz-mozgsoega epikurejca. Na večer pred odhodom gre Jana na sprehod do mlina, katerega je dal major v najem inteligentnemu kmetu. Tudi z oženjenim najemnikom se je že Ijobovala in igrala Jena. Itivoo preklinja mladi mlinar stojo ljubav do majorke, ki mu je unesrećila blago soprogo, ko se mu približa „ruHalka" Jena in mu pove\ da pojde v Pešto. Takoj ve mlinar, kako in zakaj; obup in strast mu trgata src, srčno jo prosi, naj ne stori tega, — naj ga zopet ljubi, kot nekdaj pod ono vrbo tik vode, — zaman I S ciničnim smehom mu pove Jena, da je smešno zaljubljen norec, ki naj se zadovolji s svojo kmetico; — besen jo objame mlinar in pahne baš tik vrbe v tolmun. — V nedeljo so igrali Stroupežnickega kmetsko igro „Naši Furianti", ki je znana v Slovencih v prevodu „Naša kri". Gledališče je bilo razprodano in ploskanje brezkončno. Vender navzlic izborni igri K. Lier a F. Zvikovskega in M. Kjšave ni napravila predstava najboljšega utiša. „Pani majorka" se je pač večini gledalcev pregloboko vtisuila v spomin! — —f — Iz Krškega, 5. junija. (Pokopališče. — Bralno društvo.) Gotovo se še marsikdo spominja poročila, v katerem je nekdo opomnil mero-dajae faktorje na nagrobne kamene, križce in razpela, ki leže za pokopališčem kraj sprehajališča, kakor bi jih bili sami hudobci razmetali. Kaj mislite, da se je kdo ganil? Kaj šel Čegava dolžnost bi bila to oskrbeti? Po moji zdravi misli gotovo prva dolžnost onega, ki jih je dal raz grobe strgati in za zid zmetati, onega, ki je v prvi vrsti poklican skrbeti, da se ne žali pijeteta, onega, ki dan na dan povdarja, da se mora pred svetimi podobami odkriti in jih poljubovati. In kaj poreko šele KrČani, ki bo svojim spred-nikom le z največjo požrtvovalnostjo postavili spomenike, da se isti tako meni nič tebi nič uničujejo. Pa čemu bi dalje o tem govoril, ker znam, da je to pri „onih" vsa — bob ob steno. Zopet bodo le vpili, da vera peSa, da smo liberalci, brezverci, ker se drznemo kaj očitati „svetim" možem, dasi bi bilo potrebnejše spraviti zopet spomenike v stan red na grobove, nego loviti po mestu podpise za brezpomembne zaupnice in begati ljudstvo z zabavtjivimi tožbami o ba;e tako sprijenih Krčanih Na Telovo priredilo je tukajšnje bralno društvo, ki 86 je deloma prelevilo iz nemškega „Lese-vereina" v slovensko čitalnico — samo deloma, ker ima še vedno nemSko ime iu uemška pravila — zabaven večer, ki se je obnese! izborno. Dasi je bila udeležba iz raznih ozirov žalibog majhna, vender smo ostali v sredi pevcev in glasbenikov do pozne ure in smo se dobro zabavali. Zlasti mi je pohvalno omenjati društvenega pevskega zbora broječega 12 članov, gospe S t a n -zerjeve in g. dra. Vipavca, katerih prva je iz- Mf Dalje v prilogi. so bila odinenjeoa za bivaoje poBlov iu sužujev. Vai proBtori, zlasti spalne sobe, so zelo tesni in temni; Bvetlobo so dobivali le skozi vrata Nekatere sobice imajo tudi prav male luknjice (štirivoglute ali okrogle) na ulico, ki so od znotraj široke, ua zuuaj pa vedno ožje, kakor puSkarnice pri starih irdujavah. Druge sobe, zlaBti one pri glavnih vratih, so imele večja okna z železnimi križi in pred uje bo zapahnili od znotraj lesene durice. Našli bo se pa tudi oBtanki okenskih stekel, ali bolj redko. Pri nekem novem kopališči, ki Se ni bilo dogotovljeno ob času zasutja 1. 79 po Kr, vidijo se tudi velikanska okna, koli -kuršna bo pri naSib modernih prodajalnicib. Ku-košna stekla so bila za nje namenjena, to ni znano. Nasproti sobam pa so bila dvorišča, t. j. atrium in portikus, precej obširna in prostorna. Tu so stali vodnjaki in studenci, tu so bile mrurnornate nize, mozaični tlaki in lepi kipi. Vse Btene so bile lepo pobarvaue, ali čuduo da bo vse podobe zelo majhne, velikosti sten neprimerne. Ves drugi prostor je okrašen z arabeskami, visečimi in na daleč razple-tenimi venci, maskami, ptiči i. t d. Zlasti obednice in ženske sobe so bile lejio slikane, ali kaj pomaga: ves omet je razpočen ter Btene zsflikane in zaklam-l.ine. Posebno Bkrbno so krasili „lararije1, t. j. male pnnaiv ali kapelice v kakem bogu, kamor bo po stavljali hišne inalike. Muoge hiSa so imele tudi svoja kopališča, kujižnice, poletne obednice i. t. d. Pri kuhinjah so bile tudi posebne shrambe za jedila, da so hladna ostala, ali ob jedoem tudi — stranišča! Zaamenito je, da se nahajajo mnogokrat poleg gluvuih vrat še manjša vratica, kakoršna imenujejo Arabci „šivankiuo uho", da bo jiosamezniki lahko tudi po uoči brez ropota v hišo prihajali. (Tudi v Napolju imajo v velikih vratih še majhne duri izrezane za jedno osebo.) Kukor že rečeno bilo je življenje starih Pom-pejancev čisto, javno, vsem očitno. Vsi rokodelci so delali na ulici, celo kovači in mlinarji. Na koncu tiste ulice, skozi katero se ni smelo voziti, postavljeni so bili visoki pokončni kameni; nižji kameni pa so se nahajali skoro pred vsako hišo, da se je luhko stopilo z ulice na precej visok cestni hodnik. Tudi kamenite klopi se nahajajo pred mnogimi hi-š .mi Svinčene cevi, ki so vodile do razuih studencev in vodnjakov, ohranjene so prav dobro. Tudi mnogo 11 iiitl li cevij se vidi pu hišab, ali po njih švigajo in se skrivajo sedaj jedino le martinčki in guščarice (kač menda ni tukaj)! Po ulicah gredoč zapaziš vsak hip kako prodajalnico vina in oglja („taverna"). Posebno blizu javnih poslopij jih je mnogo, ker so se tam zbirali vsi poBtopuči in žejni ljudje. V prodajalni mizi so imeli vzidane precejšnje lončene vrče za omenjeni tekočini, a malo bolj zadej stali so velikanski rezervni vrči, iz katerih so zajemali z bronastimi lonci. Po nekaterih hišah je vse polno razbitih dvoročnih vrčev (ainfor), ki so pa že zdavnai izgubili svo.o okusno vsebino. Nek poseben občutek se polasti človeka, ki hodi po jinizoih grobotišnih ulicah pompejanskih. Na levi in desni gleda otožue razvaline in vender se mu zdi, du mesto še sedaj živi, le da njegovi prebivalci spe* kakor začarana priuceziuja. Vse je tukaj, \se sobe bo pripravljene, mere, uteže iu novce vidimo, le ijudij ni nikjer! Sobe bo tako živo pobarvaue, podobe tako govoreče in gibke, da misliš, zdaj pa zdaj bodo s stene stopile in ti nasproti priSle. Vse je tako sveže in vabljivo, kakor bi ti govorilo: „diem carpe!" In vender, veuder se le varamo. Mesto ni le prazno, nego tudi mrtvo, izprazujeuo! Ljubeznjiva bralka in častitljiv bralec se gotovo spomiuja Bool-werjevega romana „Zadnji dnevi Pompeja." V tem romanu je res premnogo izmišljenosti in zgodovinskih neresničnosti|, ali vodilno misel nam pa vender le podaja, da si ustvarimo živo podobo o naglem, nepričakovanem poginu nekdaj tako cvetočega mesta I Na razvalinah drugih mest vzdignile so se nove naselbine, a Pompeji bil je definitivno razdejan, tu ne bodo več ljudje bivali, vsaj dokler bo živela naša kultura. magati, omejili so slednjič vendarle ogenj, ko so prihitcl.; Se požarno hrambe \i Ridovlj ce, B'gunj, Bleda in Jesenic na pomoč. Pogorelo je 15 btir&ffa Številk z vsemi gospodarskimi poslopji in večjidel tudi z vso opravo. Posestn.ku „Čeh!utt, kjer je goreti pričelo, zgorela je tudi vsa Živina, — 1 konj z žrebetom, 1 krava, 1 telica, vsi prešiči in 25 ovac V hiši „pri Matijčku" zgorel je 80letui starte, ki je ležal bolan v neki shrambi. Zavarovani so skoraj vsi pogorelci, a le za male svote, zato je revščina velika. Nekateri še svoje najpotrebnejše obleke niso mogli rešiti ter so na pol goli komaj ubežati. Bog jim daj mnogo dobrotnikov! D >bro je še bilo, da je večji dol živine v planini, drugače bi bila nesreča Še večja Slavne požarne brambe v Radovljici, Begunjah, na Bledu in Jesenicah zaslužijo premeno zahvalo vse občine za tako hitro in izdatno pomoč, kajti buti se je bilo zaradi vetra tudi za bližnjo vas Brezoica. Želeti bi bilo, da bi se prav resno uvaževal predlog, ki ga je nedavno stavil posestnik in trgovec g. J. C, naj bi si na ravno mala občina Breznica napravila vsaj jedno brizgal-nico za prvo pomoč. — (Nov vodovod.) V Ribnici n»peljal se bode v kratkem uov vodovod iz bližoj e okolico trga, ter se bode v to svrho vršila tekom tega meseca dotična ogledna komisija. — Ker se v obližji tega trga ne manjka bistrih, neusahljivih in zdravih studencev, zlasti okoli Bukovce i. dr, bodo Ribni-čani dobili s tem vodovodom vsekako izvrstno pitno vodo, katere so v istini potrebni. — (Zdravstveno b tanje.) V Idriji razširja se zopet hripa, ki je prenehala zu skoro dva meseca. Zdaj pa se je zopet povrnila precej intenzivno in je zbolelo v poslednjem času kakih 100 osob naglo zaporedoma. Tudi za abdominalnim tifu zom zbolele so štiri osobe, izmej katerih je jedna Ženska umrla. — (Narodna zmaga.) V Šnoflji vasi pri Celju, kjer so pred tremi leti še nemškutarji gospodarili, bili so pri letošnjih občinskih volitvah dne 5. in 6. junija voljeni sami vrli Sloveaci, in sicer v dveh razredih jednoglasno, v tretjem razredu s 7G proti 5 glasovom. Živili zavedui Skorljevuščaui I — (Iz raznih toplic.) V Laške toplice došlo je do konca minulega meseca 73 osob. — Varaždinske toplice obiakalo je od početka leta do konca maja 97 strank z 441 osebami. — V Stubiške toplice prišlo je od 1. do zadnjega maja 134 gostov. Od prej jih je oatalo 113, torej je bilo Bkupaj 247 osob. — (Gunduličeva alavnoBt v Dubrovniku.) Hrvatski liati poročajo, da se je že oglasilo odlično društvo gosjiej in gospodov iz Hrvatske iu Slovenije za pot v Dalmacijo, ali So ne dovolj ve liko število, da se najame posebni parobrod. Zato opozarjajo, naj se udeležniki oglašajo pri času. Z vsoto 65 gld. je plačano vse iz Reke do Dubrovnika in nuzaj, namreč vožujh, hrana in postelja na parobrodu, na katerem je skrbljeuo za največjo udobnost potnikov, — („Hrvatski Sokol") v Zugrebu imel je v ponedeljek svoj redni občni zbor, katerega se je udeležilo mnogo članov pod predsedstvom staroste prol. S toži rja. Ćianuv broji „Sokol" 823, dohodkov je imel lani 8140 gld. Bodoče leto bode društvo blagoslovilo novo zastavo, za katero slav noRt ima že nabranih 1039 gld. Občni zbor izvolil je novi odbor, ki bode vzprejeniši goste Slovence in Cehe vrnil milim gostom bratovsko gostoljubnost, katero so mnogokrat izkazali društvu. — (Raz p i Ban i službi.) Pri državnem stuvbiuskem uradu za Kranjsko izpraznjeno je mesto inženerja z dohodki IX. čin. razreda, even-tuvelno mesto atavbinskega pristava z dohodki X. čin. razreda. Zahteva so znauje obeh dež. )ezi-kov. Pr.jšnj.: do due 27. t. m. pri c. kr. dež. vladt v Ljubljaui. — J__L_ Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda! -t 4 Razne vesti. * (Povod nji v Galiciji.) Vsled silnega dežja nastale so v vzhodni Galiciji velike povuduji, ki ho napravile mnogo škode. Železniška mostova pri Balehovcih in Dobrovlamb je voda razrušila, na progi Stiyj Drohobič je promet pretrgan in je želez niča ua moozih krajih poškodovana. * (Konec morske bolezni.} Neki francoski kemik g. Eugeae Fournier v l\fi/u ie iznašel sredstvo proti morski bolezni, ktero se imenuje „pelagine". Kakor poroča „Fiaro", je irau-Coskl ziravmk dr. O. Marion poskusi to sredstvo na parobrodu „Gascogne", ko se je/vozil iz New-Jorka v Havre in dosegel take uspele, da so bili vsi presenečeni. Vsi bolniki so ozdrivili v najkrajšem času povprek v poldrugi uri doj dveh ur, ko so zaužili zdravilo „pelagine". „Fig/ro" se nadeja, da bo'ie kmalu konec morski bolezn. * (E k s p I o z i j a s m o d u i k iu V Kirnu v Koblenškem okraj, na Nemškem ekplodiral je voz }>oln smodniku, ravuo v sredini mesa. Dve osobi sta bili ubiti, tri teško ranjene, des-1 )a lahko Kakih 300 hiš je manj ali več poškodovalih. * (Velika železni i ka nesreća) se je pripetila blizu Tvronea v Pensylvaniji. Železniški vlak, v katerem se je vozila družb* nekega cirkusa, skočil je s tira in padel navzdol ; visocega nasipa. Vsi vozovi so bili zdrobljeni, G ljudi ubitih in 15 ranjenih. Več levov in tigrov pcbegnilo je iz razdrobljenih kletk ter se klatilo )o okolici v velik strah prebivalcem Konečno se je posrečilo zveri po loviti. Književnost. — Slovanske slike. Crosp. D. Methudi v Zagrebu je založil dve reB krasni podobi, na kateri drage volja opozarjamo naše občinstvo. Prva je ne-ki.k spominski list v proslav« stoletnic^ rojstva Jana Kollarja. Portret Kollarje? je izvrstno zdelan, ves list fino okrašen iu primeren za vsak slovanski salon. Druga slika predstavi« krasno prestolnico hrvatsko, Zagreb in je kakor Kollarjeva podoba točno in skibno izdelana. Cena Kollarjevega Spomin-* skega lista je 80 kr., slike Zigreba pa 60 kr Na prodaj imajo te slike založnik Me t h ud y, D o-nička knjižara in knjigotržctv Kugli in Deutsch v Zagrebu. — Artariaa Orts-Lexikon der cedorrei-chisch-ungari8Cben Monarcbie (incl. Occupations gebiet, 1885) nach der Ziihlung von 1890, eotbal-tend alle Orto mit mehr als 2000 Eiuvv >bnern, Kur- und Badeorte etc, siwie touristisch-v/icht ge Ortechaffen mit Augabe der MeereBhohen. Bearbeitet von Dr. K Grissinger. Verlag von Ar ta rl a & O > in Wim. 1893. Cena 60 kr. = 1 k. 20 v. - Ta kn;ižica je droben izvod iz obs žmh statističnih publikacij, izdanih na podlagi zadnjega ljudskega Bte viljeuja. V tej knjižici so navedeni vsi nad dvetisoč prebivalcev broječi kraji, pri vsakem pa je navedena kronovina, v kateri se nahaja, okrajno glavarstvo in okrajno SOdiSče, h katerima spada, povedano je, ali je dotični kraj meBto, koliko ima prebivalcev, kako visoko teži nad morsko gladino in je || /nnu turihtom in iziotnikom ali bolnikom. Knjižica je se stavljena skrbuo in točno ter obsega vse, kar je treba vedeti, škoda le, da nemškim imenom nieo dodana tudi slovanska in da ni povedano v što vilkah, kako je narodnostno razmerje v posamriih krajih. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 7. junija. Ogerske delegacije odsek za unanje zadeve je včeraj odobril Kalkovo poročilo, v katerem se konstatira, da se je mej narodni položaj nekoliko zboljšal ter se po-vdarja posebno odločno, da jedino trozvezna politika more računati na podporo ogerske delegacije. Poročilo omenja dinastične slavnosti v Rimu ter pravi, da je vzprejem nemškega cesarja in avstrijskega nadvojvode bil dokaz za to, da trozveza ni samo zveza vladarjev, ampak narodov. Poročilo jemlje na znanje ministrovo izjavo, da se je avstrijsko-rusko razmerje zboljšalo, pozdravlja toplo mladega srbskega kralja, hvali pretnembo ustave v Bolgarski in nas ve tu je, naj se odobri imanja politika in naj se izreče ministru zaupanje in priznanje. Dunaj 7. junija. Vojni odsek ogerske delegacije odobril je danes ves proračun vojnega inimstit. tva. Dunaj 7. junija. V vojnem odseku ogerske delegacije rekel vojni minister gledč pristopa reservnih častnikov k dijaškim društvom, da ni prepovedal pristopa, ampak le naročil, naj se dotičnim častnikom odsvetuje, da pristopajo. Uzrok naredbi je bil ta, da so bili že nekateii reservni čantniki odstavljeni, ker so se udeležili od iz vestnih društev prirejenih nelojalnih demonstracij, ali ker so odklonili dvoboj. Dunaj 7. junija. Cesar se je danes do-poludne vrnil iz Brucka o. L., cesarica se pa za dva dneva odpeljala v Lichtenegg. Praga 7. junija. Mestni svet je sklenil nasvetovati obč. svetu resolucijo, s katero se odobrujoč postopanje mladočeških poslancev zoper punktacije protestira proti izključenju mladočeških delegatov iz delegacijskih odsekov. Madrid 7. junija. V San Sebastianu prišlo do boja mej prebivalstvom in konjiki. Več oseb ubitih, mnogo ranjenih. Bratje Sokoli! Di.e 11. junija 1893 je na korist naše p r e p o t r e b d e družbe sv. Cirila iu Metoda slavuost na Koslerjevem vrtu. Odbor sklenil je, da se na e društvo te slavnosti korporativno udebži ter se bodo izvajale tudi proste vaje na drogu. Podrobnosti glede vaj podal bode telovadni učitelj br. M. Benčau. Z ozirom na lepi namen te slavnosti pričakovati je Bploh obilne udeležbe, zaradi čeBar naše društvo nikakor ne sme zaostati za drugimi. Bratje Sokoli 1 zberite se kolikor moči mnogobrojno dne 11. junija 1893 v „Narodni čitalnici", od koder odkorakamo z društveno zastavo na lice mesta. Zbiramo se ob polu 3 uri popoludne. Odhod točno ob 3. uri. Na z d a r ! Dr. Josip Kušar, t. č. tajnik. Ivan Hribar, t. č. Bturo-tta. Narodno zdravilo. Tako bo sni6 imenovati bolesti utešujoće, mišico in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano „Moll-ovo francosko žganje in sol", katero se splofino in iiBpešno porablja prt trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici 90 kr. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tucblaubeti 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh Hteklenic se ue pošilja. 2 (18—8) „LJUBLJANSKI ZVON" stoji r.3i vse leto 4 gld. 60 kr.; ua pol leta 3 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Tujci : 6. junija. Pri Mulići i Ilarth, Muck, Bamberg, Sohwarz', NtMikcS, Reibel, Sasao /, Dunaja. — Kioia iz Polja. — Berien iz Kravja. — Haidl iz Gradca. — Stokaollnski, Leni bo rg, Hchobor, Hchleimer iz Kočevju. — 'VVagror iz Prage. — Chersich, Panior iz Trata. — Vinzel iz .Budimpešte. — Kolenz iz Bcrolina. Tri Mlonu i Gottosman, Kosania, Polatzek, Braun, Molnar, Beck, Maver, Guldblat, Konic z Dunaja. — Arko iz Zagreba. — Aiuadori iz Rima. — Kuneatd iz Celovca. — \Vallowitt, Eger iz Gradca. — Ličan iz Ilirske Bistrice. Umrli so v LJubljani: 5. j unija: Marija Nagode, gostija, 90 let, Cesta v mestni log si. 5, marasmus senilia. G. junija: Pavla Klopčič, delavčeva hči, 21/, leta, Cesta na Loko št. 11, škarlatic.a. — Marija Horštar, zasob-nica, 5H let, Tržaška cesta št. 8, braiuorka. V deželni bolnici: 3. junija: Matija Čmak, delavec, 27 let, jetika. — Tomaž Prosenc, gostaf, 70 let, plučnicu 4. junija: Andrej Čerk, sodar, 24 tet, meningitis. 5. junija: Marija Adamič, gostija, 72 let, wrf.ua hiba. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. 6. junija 7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer r86*9aa. 734*8 mm. 7 8li"iJ lun 15 0° C 20 <>u C 16 6° C si. sev. si. v/.ll. si. zah. jasno obl. ohl. 0-00 m ni. Srednja temperatura 17 4', za 0'5U pod tiortualoui. ID-anajsfea borza dne 7 juniju t. 1. včeraj 88-.-J0 98-15 117-30 9U-f)0 95IK- — 344 26 123-10 9-78 684 60" 12 Papirna renta.....gld. Srebrna renta .... Zlata renta ..... 4°/„ kronska renta Akcije narodne banke . Kreditne akcije . . . Lordon ...... Srebro ...... Napol....... C. kr. cekini .... Nemško marke , , . Dne 6. junija t. 1. 4"/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz 1. 18(14 po 100 gld. . . Ogerska zlata rotita 4°/0....... Ogerska papirna renta 5°/0...... Dunava reg, srečke 5°/0 po 100 gld. . . Zemlj. obč. uvstr. 4*/j7o ZR8t- listi- ! Kreditne srečke po 10O gld...... Rudolfove srečke po 10 gld. ,,,»♦, Akcije anglo-avst, banke po 200 gld. . . Tramway-druSt. velj. 170 gld. a. v..... - danes - gld. 9H-3u - n 98*86 - . 11710 - „ 9tt-5'J - „ 994— - „ 34325 - „ 12295 - Z 9-77'/, - n 5-84 - „ m-io 147 gld. 50 kr. 194 . — _ 116 127 „ 122 „ 1*96 „ 23 1B1 , 266 : 15 , n 5o ; 50 „ 50 „ CjyjgM nnildlitti wtr.Jul feltnlt. M iz voznega reda ■v«l?»-v-xn.«B-«l od X. 3-u.aaJ.j«. 3-S*3. Nastopno omenjeni prihajal ni in odhajabd časi označeni bo v eređnjeevropakein ten. Odhod it IOublJan« (jnž. kol.). Ob 12. uri 08 minut po noel osebni vlak v Trbii, Pon tabel, Beljak, Cel >veo, Franzeastette, Ljubno, Dunaj, čez Selit hal v Aussee, Incbl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gaatein, Zeli um Se«. Inomost, Hrepeni, Zflricli, Oenf, Parit, Sleyr, Line. Budejevice. Plaenl, Marijine vare, Eger, Fraoco'e vare, Karlo/e vare, Prago, Draidane, Dunaj vla Amatetten. Ob 7. ari 00 minut zjutraj oaabni vlsk v Trbii, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Fn.ntensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selathal v Autaee, Ischl, Gmunden, Solnof rad, Lend-Ga^tein, Zeti am 8ee, Dunaj via Amstetteo. Ob 11. url 50 minut dopoludne osebni vlak v Trbii, 1'ontabel, Beljak, Celovec, Fntnaenafeete, Ljubno, Dunaj. Ob 4. vri 90 minut popoludna osebni vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Soluograd, Iuoinoat, Line, Iachl, Ita-dejevfcse, Plzeui, Martine vare, Eger, Franreve vare, Karlove vare, Prago, Draždano, Dunaj via Amstetten. Prihod v Izubijano (jui, kol.). Ob 5. uri 65 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja vla Amstetten, Lh-azdan, Prage, Francovib varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-grada, Linca, Stevra, Iselila, Gmundena, Iachla, Auaseea, Parita, Genfa, Zltricha, Bregenia, Inomosta, Zella am See, Lend Gasteiuft, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franzena-feste, Trbiža. Ob 11. url 27 minut dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amsteiton. Drazdau, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Inoinoata, Linca, Ljubna, Celovca, Pen tabla, Trbiža. Ob 4. uri 53 minut popoludna osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Krantentfette, Pontabla, Ti hita. Ob O. uri 27 minut zvečer osobni vlak z Dnoaja, Ljub-negn, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiia. Odhod lz Izubijane (drž. kol.). Ob 7. url 18 minut zjutraj v Kamnik. „ 2. ,, 05 popoludna v Kamnik, ii 6. „ 50 „ zvečer v Kamnik. „ 10. „ 10 „ zvečer v Kamnik (ob nedeljah in praznikih). Prihod v IJubijano (drž. kol.). Ob 0. url 51 minut zjutraj iz Kamnika, l, 11. „ 15 „ dopoludne iz Kamnika. „ 6. „ 20 „ zvečer tz Kamnika. „ 9. „ 65 „ zvečer iz Kamnika (ob nedeljah in praznikih.) Sreduje-evropski čas je krajnemu času v Ljubljani za 2 minuti naprej. (12—lil) Vzprejmeta se takoj dva komptoif ista jeden naj bodo nekoliko tehnično, drugi pa linl»<-iJnUo izobražen, ter rvorata oba zmožna biti stoseu&fciue, nemščine in lašciue. — Nadalje se tudi vzprejme (590—2) paznik za delavce. Ponudbe s prepisi spričeval vzprejema Vinko Majdič ■vsuljl<5ia.i mlin -\r ICrstnji. 3' i 1 4 za vozove, uenje i u kopita, karbollneum, olje za kmetljalie stroje iu vse drugu amolna proizvode najboljšo kakovosti iu po najnižjih cenah priporoča "(824—19) 5 I H. WEBER v Ljubljani, Selenlmrgove ulice štev. 6, P t O 0) Tj 0 (D >N ti N k !2S a želode c_ rX^rnk6czy-jev Cognac-grenčec Hteklenica 50 kr., 12 steklenic 5 gld. Slaston 1 Učnk uje na želodec osvežujoče, kreplno, vzbuja tek n pospešuje probavo. Dobiva so pri Ubaldu pl. Trnkoczv-ju lekarnarju v Ljubljani. -SE Pošilja se a obratno pošto, s— Zet želodec. Nov stroj xa Izdelovanje soda-vode m BOO steklenicami Je po iik«mIbI ceni n« proda). — Več se izve pri ,:oa|iodu Yl«i«-u, hotelirju v Poatojinl. — Pisma na Marti nek A I.i»ti«-labrrKer9 H- len, XV., Poutlion-|MM 4. (575—3) prodajalec a., prodajalka ■e takoj vzprojme v prodajal*:100 * melanJni blagom. HaeuflmmrltH Imajo prednost. — Ponudbe na upravniitvo tega lista pod ftt. 48. (592—3) V Postoj ini v *re«tlial trga, odhlte we tulio>) popolnoma urejena v itns z restavracijo. Ondi i ;i!i■ i■;i m1 nov Utljard. ki se da obračati, nadalje tudi iiapolujiiia ledenica. Natatt&neje pismen^ hIi uatu* informacije daje lastnik g, VI. j/ij DekU'vu PoNtojiul. (582—3) Nase najboljšo in B| najcenejšo t sil etno milo je: i Da se poli ohrani lepa in da mladostno izgledaš nepre- 1 Dobivaše povsod po 30 kr. kom. d. i (602-1) ^1 to so doseže I vsakdanjo uporabo v kakovosti ko&ene^a Bocrluir-ovcK" mila n *»ovo. To mil) je tako Ugodi o, čisto in strogo ne\t-ahio, du se ž njim more ubrsnui ono, kar prou/.ročuje;o druga razjedIjiva mila, k' V sebi Bodrž*ijVfo milnjko: da postane polt rudeča ali bakreni, da omlabne )ili pre/fr daj Kvepe, ali pa da po nnilVsnji peče ali so raitetroje. Kdcr se hofce ogniti tem pojavom, odnosno kvarnim nasledkom, kupuj za svojo toiic>.o Doeiing-ovo milo s sovo, najboljše milo na svetu, "VI laHtnpatvo : A. MOTBCtl .. ('•■ . VVUu, I, LiigfloV N'r 3.__ m (Josip C. Gerber) (524-7) v Ljubljani. (Ustanovljeno leta 1837.) um rripO o'rtin p. u. gospodom trgovcem in dam na d« belo 20 0, 30o;0 do 40" 0 popusta. O-11I IniU je dobiti na Žalitev, nje brez plaćao. Ljubljana g Mestni trg št, 10. Ljubljana Mestni trg št. 10. Najboljše in najceneje kupuje se železo, železnina, okove, cement itd. pn Andrej Druškoviču v Ljubljani 1111 ?l4's< 114 l»B **• IO. Zaloga nagrobnih križev, štedilnikov, finili žag, ledenic (541—6) po najnižji ceni. ^52748 I i pri porota J. Soklič. Vt^l Uleilltl.Ake lllle« *t. «• fe?«t . * ^ '-----*> > ■ TJ. Lovec trgovinu z deželnimi pridelki 8 v Ljubljani, pri mesarskem mostu Kupuje vsakovrstne rastline, semena, korenin«^ rože za zdravila, kakor Arnikove i'i rože, Sentjanževe koreninice, bele krea-M niče, češminova zrnja, auirekovo seme S tršljikovo letne, ržene ri žičke in druge I poljske pridelke. Seno za kunie iu fu* V vejo živino v večjih množinah. Trgovina M v. raki, Hlagu Jos. Stadler stavbeni in galanterijski klepar in uradno potrjeni vodovodni instalater hm Ht«i-«:m twt. 1 n priporoča se za vsa v njegovo stroko ■padajoč« stavbinska dela v mestu in na deželi, kakor tudi za popravila. Vodovodne naprave vsake vrste prevzeui-lje ter z vso natančnostjo in poroštvom izvršuje. — Troškovniki pošiljajo se na zabtevsnje zastonj. (H7) iS F. BILINA & KASCH Židovske ulice št. 1 priporočata svojo bogato zalogo vseh Vrlt rokovic, tako od tiarijh Masten izdelek), kakor tudi od družeča blagu. Kirurg-ično obveze (le lasten izde lek), jaiučeno najboljše vrste, z raznimi kirurgičnimi pripravami. Velika izhera kravat, hladnlkov, krtač, glavnikov, mila m parfumov. Vse po uaj-nitjih oenab. t Brata Eberl jj \ Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. m % Slikarja napisov, * k, stavbinska in pohištzena pleskarja. ^ Si Tovarna za oljnate barve, lak % al in pokost. (1*6) p p Glavni zastop Hit.-tliol i-J«>i ej;i« orl-«• uiiiitlin'uii kurboMiieju. Maščoba ^ Vi za konjska kopita in usnje. V/ (VlktOV Kant In (150) I > j m l' 1 j. i 11. i, 3Ittt*ijiii ti'^>- 1 priporoča veliko zalogo oprem za kro- 5* jače in čevljarja, baloprtenega blaga m | podvlek, bombaža In 07čje volne, preje I za vezenje, pletenje, šivanja in kavlji- J čanje, tkanega m nogovižarskega blaga, u predpasnikov, životkov in rekevic, po-zamentirskega In drobnega blaga, trakov, čipk in petljanj, čipkastih zaves in j preprog, umeteljnih cvetk in njih delov. .t3:-1—-:\iig?T - rr.Pa_«sa£lW Hotel „Pri Slonu" f I. vrste ... v sredi mesta in v bližini c. kr. y poštnega in brzojavnega uradu. S ■ Sobe od 70 kr. naprej. Restavracija in kavarna sla v hiil.fi Železna iu parna kopelj § Urejena po Franeovih kopelih po c. kr. 3v vladnem svetniku g. prof. dr. pl. Valenti. & R Pozor gg. krojači ! FELIKS URBANC v Ljubljani, pri železnem mostu ima veliko salogo vst-h vrst suknenp.ca blaga, iiigerndorfsklh, Brnskih tkanin iu lodna, kakor i udi muogovratuega manufakturnoga blaga, ht.u c v i n ■ ■ in vso k oblikam potrebne oprave. 1 (19'J, Priporočati je vsem, kateri hočejo dobro biago po mzkl ceni Imeli ! >..i-«-;..;:;-T,:*:"-'' večjih množinah, Trgovina *.' kupuje po najvišjih conah. f», *********** Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval (66> lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero. Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki eeui. Vso mere se shranjujejo in /.a/.n amen u jejo. Pri zunanjih ua-3 ročilib blagovoli naj se vzorec vposlati. miiiiiinimiiiiiinii FRAN S. BARAGA slikar «>• (4()5>1 na Emonski cesti št. 10 priporoča se p. n. občinstvu in visoko-častiti duhovščiui za slikanje cerkva, znamenj, novih stavb, sob, za barvanje hiš sgrafito, za firme in dekoracije po fe najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah, fc, IVAN VIDER umetni in kupčijaki vrtnar v Ljubljani, Gradišče št. 16 priporoča se častiteiuu občinstvu za iz delovanju vsakovrstnih vencev in šopkov in vseh v njegovo stroko »padajočih del. Na prodaj ima vedno ni nogo v r tno cvetlico in cvetlične grmiče po najnižjih oenab. I (200) Jftp J. J. NAGLAS &' tovarna pohištva & v LJubljani, Turjaikl trg it. 7 in ^ T Ooapodske ulloo (Knežji dvoreo). o? Zaloga jednostavnoga in najfinejega le-g setiega in oblazinjenega pohištva, zrcal, % strugarakega in pozlatarskega blaga, pohištvene robe, zaves, odej, preprog, zastiral na valjcih, polknov (talusij). Otroški vozički, železna in vrtna oprava, ne-pregorne blagajnice. ((>•) Restavracija „Pri Zvezdi" cesarja Josipa trg. Velik zračni vrt, stekleni salon in kegljišče. Priznano izvrstne jedi in pijačo in skupno obedovanje. (70) F. FeilinC, restavrator. J leei 3*ei ,ae-a Josip JReiclt 5 Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4 Z priporoča čast. občinstvu dobro urejeno B kemično spiralnico + v kateri se razparane in nerazparane ■ moške in ženske ohleke lepo očedijo. J Pregrinjala v sprejme se za pranje in ■ crfiiu v po barvanje. V barvanji vtpre» ■ jema se svilnato, bombažno in mešano * blago. Barva se v najnovejših modah. ■ (147) I mir leerMe^i leatie-ai ♦♦I L ADOLF HAUPTMANN tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in kleja v lastni hiši ■ v Ljubljani, na Resljevi cesti št. 41 Filijala: Slonove ulice St. 10—12. I J Evgenij Betetto ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ tovarna za mctlje ♦ J v LJutljacl, Flcrižansko ulica št. 3 ♦ e priporoča čast. občinstvu in gg. trgovcem ♦ i svojo veliko zalogo vsakovrstnih i me t olj ~*»« od najfinejših do najcenejših po najnižjih e cenah. Ceniki so na razpolaganje zastonj a> ♦ in franko. (15B) ♦ rete««efeatt)««9(}9«eea«MM 1 SPRAJCAR IVAN J 2 stavbeni in umetni ključar j • Kolodvorske ulice št. 22 | • priporoča svoje (1 •> • valčasta zapirala za okna in vrata • X (Rollbalken) * 9 lastni izdelek, prava jeklena plehovina, JI 0 s tihim zaporom in trajnostjo. Popra- J • vila v tej stroki ae vsprdjeinljejo ter • 2 i/.višiijejo natančno in po nizki ceni. J •IMINIINIIINMIINMNI O. Tonnies v Ljubljani. Tovarna za stroje, železo in kovlno-livnloa. ■■ kot poanhnr>Hi: vso vrste strojev za lesoreznioe in žage. (144) Prevzame cetu mprarn in oikrtiujo iiiiroNtroje In Ml 1«' i •• :i."' h.- .t-ivi, tlučajno turbine In % o ti li rt. Unli'Nii HENRIK KENDA v LJ ubij »ni. Najbogatejša zaloga za šivilje. (164) J. MULLER IrVD (163) * fotogrnllčiio - artistični zavod V FrauelHkaiiMkili ulleali št. 8 priporoča svoj ateller za vsa v fotogra- 2-5 nčuo stroko spadajoča dela, kakor: p >r-trete, krajepise, interieurs, reprodukcije, vsakovrstne podobo, pisave, načrte itd. Moment ne fotografije za otroke, po-vekšanja vsake vrste po najnovejših H skušnjah. Vsprejumlja vaa v fotografično W K stroko spadajoča dela po najnižji ceni. Sr 3 Ecker stavbeni klepar, konc. vodovodni instalateur l.jol.li.tu.i (142) li;lj-Kil cesti. Nt. 7 In 11 priporoča ivojo bogHto zalogo kleparskega dela. ladeloje vaa v u.iegov obrt m puri i jora dela v m ust u in na detel i. Izvršcvatelj lesenih, ooment-nih m klojnlb. atreh. Zaloga strešnega laka, l< siie^a oemeuta in kleja. Na pravite!] strelovodov po novi sistemi« ■w >k>k ^ v ^k^k ^ 4 Uran & Večaj ► 4 Ljubljana. Gradišče št 8, Igriške ulice št. 3 ^ ^ priporočata p. n. čast. obrinstvu svojo ^ j vel ko zalogo vsakovrstnih w ^ peSij in glinastih, snovij ^ a kakor tudi ^ ^ štedi I n i kov k a in vseh v to stroko spadajočih del po t * nizkih cenah. (149) W 4r v *f ^W w ur Tit wv v *r Ćast mi je naznanjati, da aem nre-' vzela po smrti mojega moža Frana Toni l**oArii,AI*o obrt kateri) bodem nadaljevala, ter se priporočam za vsa v to stroko spadtjora dela po nizkih cenah, zlasti za nove podkove. Dobro delo in točna postrežba. Z veleapofitovMnjcm (.154) Ivanka Toni J. Hafner-jeva pivarna Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva. Priznano izvrstna restavracija z veliko dvorane m koncert« itd. i o lepim vrtom. (l-r>ii) = Kegljišča je na razpolago. = Ubud ju tudi iz Poljskih ulic. Pivovarna J. Auer-ja Gledališke ulice. Ir.vrKtiio iti* o iii-.t(ic ..t fzdelkit. I*i'i. i mi dni«njsUii. lirvMtMUik iu c i-1 o. InIi-nIo* vinaa. Priznano donrta •e,ii!n. Velik, zrn • i vrt s steklenim salonom iu Ite^ljiHČeiu. Točna iu cena postreib i. (4(14) 1 T. ^.\a.er, pivr>) v Kravji dolini št. 2 Ivan Somnitz vprej Fr. Pettauer) urar c. kr. priv. južne železnice 3 Ljubljana, sv. Petra cesta št. 18 $ priporoča svojo |veliko zalogo ur. £ Poprave no izvršujejo hitro In ■4 .|u S • iu n./n.h lovMkiU potrebšeiu — • X kakor tudi pušu IttHtnegit iatlelkn 9 Ster izvršuje vaakojaka popru v I|uii|m J _ točno iu po najnižjili cuuah. (40d) • Kavarna in restavracija v Svicariji. Od 23, aprila naprej o vsakem čbbu mej d *evom gurUe Jo«li. Najuda-nije podpisani se bode pri/.adeval. zadovoljiti svojim velecenjenim p n. gostom v vsakem oziru. Z velespoštovanjein 1 (192) H. Eder, resiavrater. Podobe umrlih urednikov „Sloven8keg;i Naroda" (Ant. Tomšič, Jos. Jurčič, Ivan Železnikar) dobtvhjo se na Icstrtori-paplrjl tiskane komad po 20 kr. v „Narodni Tiskarni", pri gospodu A. Zagorjan-u in pri druzih knjigo-tržcih. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o Hi. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne*.