POMEMBEN PRISPEVEK K STABILIZACIJI GOSPODARSTVA
Združeno delo mora vedno bolj težiti k podpiranju, razvija-nju in sprejemanju novih znan-stvenih dognanj in tako ustvarjati možnosti za nenehno povečeva-nje produktivnosfi dela, celotne proizvodnje in dohodka. V tej zvezi moraino vsi delovni Ijudje, vse subjektivne družbene sile pod vodstvom zveze komunistov v TOZD preučiti več temeljnih izhodišč.
Kako vključujejo naši srednje-ročni razvojni načrti kvalitativne razvojne dejavnike, ki prispevajo k večji produktivnosti ter ustvar-janju dohodka v TOZD oziroma delovni organizaciji?
Kolikšen poudarek je dan ra-zvijanju inovadjam, zlasfi razi-skovalno-razvojni dejavnosti v okviru naše organizatije združe-nega dela?
Ali spodbujamo inventivno dejavnost, zlasti množično, ter v tem okviru ali razvjjamo ustrezno nagrajevanje po delu in prispevku k ustvarjenemu do-hodku na temelju dosežkov v procesu inventivne dejavnosti, ali nimamo to ustrezno urejeno v samoupravnih aklih?
Kako ocenjujemo vlogo do-mačega in tujega znanja v delov-nem procesu, kako se vedemo v odnosu do nekritičnega vnašanja tujega znanja v naše okoije ter do usposobljenosti delavcev za uspešno uvajanje novega znanja v proizvodne procese? Kakšni so naši odnosi od pretirane odvi-snosti naše proizvodnje od tujega znanja?
Ali posvečamo dovolj pozor-nosti prenašanju našega znanja in tehnologije v druge dežele, zlasti v dežele v razvoju, ter pro-blematiki necelovitosti naših po-nudb v teh deželah?
Kakšen je na.š odnos do ustvar-janja materialnih možnosti za ustvarjalno delo — zlasti financi-ranje <er dejavnosti u. amortiza-dje v okviru investicijskih pro-jektov in druge oblike združeva-nja sredstev za inovacijsko de-javnost tako v okviru SIS za razi-skovalno dejavnost kot nepo-sredno z izvajalci inovacijskih projektov (neposredna svo-bodna menjava dela ter sobodna menjava del v okviru in prek sa-moupravnih interesnih skupno-sti)? Kolikšen je pri tetn vpliv de-lavcev na raziskovalno politiko?
Kako uslvarjamo kadrovske možnosti za inovarijske procese.
zlasti glede usposabljanja lastnih delavcev ter prehoda delavcev in raziskovalne dejavnosti v mate-rialno proizvodnjo in družbene dejavnosti, torej v prakso, in obratno, kako uslvarjamo mož-nosti za izobraževanje z raznimi oblikami? Pripravljamo kadrov-ske in razvojne načrte?
Kako spodbujamo ustvarjal-nosl vsakega delavca, ki lahko prispeva k razvoju te dejavnosti. Kako vključujemo dosežke družboslovnih ved v poglabljanje samoupravnih in incdčloveških odnosov, ki bistveno prispevajo k produktivnosti in ustvarjalnosti dela? Ali je raziskovalno delo vcepljeno v rast naše organizacije združenega dela?
Za uresničevanje teh ciljev je treba najti tudi najustreznejše oblike delovanja zveze komuni-stov, sindikatov in vseh delovnih ljudi.
V naši tako razvejani gospo-darski občini imamo vrsto mož-nosti pa tudi skritih in neraziska-nih gospodarskih rezerv. Vcr-jetno pa smo do sedaj dali pre-malo pozornosti inovacijski pro-blematiki tudi v sredstvih jav-nega obveščanja, ki bi lahko vse občane sproti seznanjal z uspehi in rezultati dela na področju teh-ničnih izboljšav.
Zato tokrat predstavljamo predlog tehnične izboljšave Franca Grabnarja, enega števil-nih inovatorjev iz vevške papir-nice s kratkim povzetkotn njego-vih razmišljanj.
PREDLOG ŠT. 129 — HLA-JENJE KONDENZATORJA S TOVARNIŠKIM VODOVO-DOM
Prvotno smo hladili konden-zator parae turbine z vodo iz Ljubljanice. Ker je bila večkrat umazana, nam je povzročalo ve-like težave: zamasile, so se nam rake na jezu, zaščitne mreže okoli sesalnih košev (er črpalke, ki so črpale vodo iz Ljubljanice.
Zato smo morali zaščitne mreže dnevno čistiti. Posebno kritično je bilo ob nalivih, ko je prinašala Ljubljanica ogromno nesnage. Ob slabem vremenu so nastopa-li pogosti izklopi zunanjega omrežja in parna turbina je prev-zela obtežbo celotne tovarne. Za nemoteno obratovanje parne tur-bine sta morala biti zaposlena dva pomočnika, da sta sproti či-stila sesalne koše. Kljub zaščili teh košev z mrežami pa je bilo potrebno enkrat mesečno čišče-nje kondenzatorja in tedaj je paraa turbina stala ok. 8. ur. Slaba stran hlajenja z vodo iz Ljubljanice je bila tudi njena temperatura poleti 18 do 20 sto-pinj Celzija.
A vtor predloga je vse te težave odpravil tako, da je prevezal vodno omrežje in uporabil vodo iz tovarniških vodnjakov.
S tem je bilo doseženih več prednosti.
1.   Voda iz vodnjakov ima 6 do 8 stopinj C nižjo temperaturo kot Ljubljanica. S tem je bil do-sežen boljši izkoristek parne lur-bine in pridobljenih ok. 50kWh.
2.   Voda iz vodnjakov je či-
slejša in ne maši konden/atorja. S tem je bilo odpra vljeno čiščenje in zastoj parne turbine.
3.   Odpravljeno je bilo čišče-nje rak in sesalnih košev ter od-stranjen   problem   obratovanja parne turbine v sušni dobi, ko je primanjkovalo hladilne vode.
4.   Odpadia je uporaba črpalk na Ljubljanici, kar pomeni pri-hranek na električni energiji.
5.   Prihranek   na   tehnološki vodi znaša okoli 60 kubičnih me-trov, ker se voda vrača v omrežje tovarniškega     vodovoda,     pri prejšnjem načinu pa je odtekala v kanal.
Avtor je s tem predlogom pri-hranil delovni organizaciji ok. 580.000 din letno, vrednost na-grade pa je znašala ok. 20.000 din.
CIRIL ZUPANČIČ