Zbornik gozdarstva in lesarstva, 49, 1996, s. 161 - 186 GDK 524.6 : 181.45 IZBOR IN PRIPRAVA PREDELA ZA CELOSTNI MONITORING VPLIVOV ONESNAžENEGA ZRAKA NA EKOSISTEME V SLOVENIJI Igor SMOLEJ * , Lado KUTNAR ** , Mihej URBANČIČ *** Izvleček Prispevek predstavlja način in rezultate izbora in priprave predela za celostni monitoring vplivov onesnaženega zraka na ekosisteme. Opisuje temeljno opremo in glavne značilnosti izbranega predela: lego, gospodarjenje, vegetacijo, tla, zgradbo gozda in značilnosti rastišča. Izbrani predel, imenovan Mošenik, je 55 ha veliko, reliefno razgibano in hidrografsko dobro omejeno zlivno območje blizu Kočevske Reke. Pretežno je poraslo z acidofilnim bukovim gozdom {Blechno-Fagetum), habitatsko zelo pestro. Gozdovi so v državni in zasebni lasti. Opremo predela sestavljajo mreža trajnih vzorčnih ploskev, postaje za monitoring in prostorski informacijski sistem. Ocenjeno je, da je izbrani predel ustrezen za izvajanje programa monitoringa. Ključne besede: celostni monitoring vplivov onesnaženega zraka na ekosisteme, Slovenija, izbor predela. značilnosti predela CHOICE ANO PREPARATION OF AN AREA FOR INTEGRATED MONITORING OF THE EFFECTS OF AIR POLLUTION ON ECOSYSTEMS IN SLOVENIA Abstract The paper discusses the method tor the selection of an area tor integrated monitoring of the effects of air pollution on ecosystems, its results and preparation of the site. The basic equipment and the main features of the selected site are described: location, management, vegetation, soil, forest structure and site characteristics. The selected area, called Mošenik, located in the vicinity of Kočevska Reka, is 55 hectares in size, characterised by diverse relief and a hydrographically well-defined catchment area. It is mainly covered with acidophilous beech torests {Blechno-Fagetum) with highly diverse habitats. The forests are state-owned and private. Monitoring equipment consists of a permanent network of sample plots, monitoring stations and GIS. Results of the study show that the selected site is suitable for the implementation of a monitoring programme. Key words: integrated monitoring of the effects of air pol/ution on ecosystems, S/ovenia, site selection, site characteristics • mag., dipl. ing. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, Večna pot 2, SLO ** dipl. ing. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana , Večna pot 2, SLO ••• dipl. ing. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana , Večna pot 2, SLO 162 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 49 VSEBINA 1 UVOD ............................................................................... 163 2 IZBOR PREDELA ZA CELOSTNI MONITORING VPLIVOV ONESNAžENEGA ZRAKA NA EKOSISTEME V SLOVENIJI. ........................................... 164 3 PRIPRAVA IZBRANEGA PREDELA MOŠENIK PRI KOČEVSKI REKI ZA MONITORING ................................ 165 3.1 Oprema predela ................................................................ 166 3.2 Temeljne značilnosti predela ............................................ 168 4 RAZPRAVA ................................. : .................................... 180 5 POVZETEK ...................................................................... 181 SUM MARY ....................................................................... 183 VIRl ................................................................................... 185 1 UVOD 163 Smolej, /. in sod.:lzbor in priprava predala ... Propadanje gozdov najpogosteje povezujemo z različnimi človekovimi vplivi, predvsem pa z naraščajočimi koncentracijami zračnih polutantov v mnogih delih Evrope tudi v predelih, ki so zelo oddaljeni od virov onesnaževanja. Razumevanje pojava, iskanje njegovih vzrokov in oblikovanje ukrepov za zaustavitev propadanja zahtevajo mednarodno sodelovanje. To se uresničuje v okviru Združenih . narodov z mednarodno konvencijo Ekonomske komisije za Evropo o čezmejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje (UN/ECE CLRT AP - Convention on Long-Range Transboundary Air Pollution). Konvencija poleg monitoringa stanja gozdov ter iskanja vzrokov in razlage za propadanje gozdov določa tudi poti za reševanje tega problema. Države podpisnice namreč obvezuje, da spremljajo stanje okolja in sprejmejo ukrepe za varstvo zraka. Te obveznosti je prevzela tudi Republika Slovenija, ki je postala podpisnica konvencije s sukcesijo v juliju 1992. Celostni monitoring vplivov onesnaženega zraka na ekosisteme je postal mednarodni program sodelovanja v okviru konvencije LRTAP šele v letu 1992. Program, ki je razdeljen na 24 med seboj povezanih področij - podprogramov, zdaj poteka v 22 evropskih državah in Kanadi na skupaj 57 predelih za monitoring. Predeli za celostni monitoring ekosistemov so običajno majhna zlivna območja, kjer je malo ali sploh ni človekovega vpliva. Zelo pomembno je, da se v monitoringu uporablja enotna, na evropski ravni dogovorjena metodologija zbiranja in obdelave podatkov. Zato je mogoče rezultate primerjati v mednarodnem merilu, razvijati in uporabljati matematične modele za simulacijo ekosistemskih odzivov in z razlago sprememb v ekosistemih dobiti znanstveno podlago za obvladovanje emisij. Celostnega monitoringa vplivov onesnaženega zraka na ekosisteme ni mogoče izvajati kjerkoli, ampak je lokacijo treba premišljeno izbrati, pri izboru pa v čim večji meri upoštevati mednarodno dogovorjene kriterije. Poleg njih se lahko postavi še dodatne kriterije, da bi z njimi upoštevali temeljne značilnosti dežele. 164 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 49 2 IZBOR PREDELA ZA CELOSTNI MONITORING VPLIVOV ONESNAžENEGA ZRAKA NA EKOSISTEME V SLOVENIJI Pri iskanju primernega predela za celostni monitoring ekosistemov v Sloveniji so bili upoštevani mednarodni kriteriji (PYLVANAINEN 1993): 1. Nadzorovana raba tal. Običajno to pomeni, da so v predelu vplivi človeka zmanjšani na najmanjšo možno mero. V predelu naj bi za obdobje monitoringa opustili vsakršno oz. vsaj intenzivno (gozdno) gospodarjenje. 2. Varovalna cona. Najbližji vir onesnaževanja naj bo oddaljen vsaj 50 km. Kjer je splošna onesnaženost ozračja večja, je oddaljenost od tega vira onesnaževanja lahko manjša, na območjih s čistejšim ozračjem pa večja. 3. Habitati. Prisotni naj bodo različni habitati, tudi vodni tokovi. Je pa zaželeno, da prevladuje za pokrajino ali regijo značilen habitat. 4. Velikost predela. Zlivno območje naj ne bo manjše od nekaj deset hektarov in ne večje od nekaj kvadratnih kilometrov (razpon 1 O - 1000 ha). 5. Geohidrološke lastnosti. Zlivno območje naj bo hidrološko razločno omejeno in geološko čim bolj homogeno. 6. Raziskovalna dejavnost. Zaželeno je, da sta predel ali njegova okolica primerna za znanstvene raziskave o okoljskem modeliranju ali druge raziskave. 7. Primernost za meritve. Zlivno območje mora biti tako, da je brez večjih težav mogoče opravljati vtočno-iztočne meritve. Pri tem razumemo vtočne meritve kot lokalne meteorološke meritve in meritve depozita znotraj zliva, iztočne meritve pa kot količinske in kakovostne meritve (kemijske analize) odtoka. Zlivno območje bi lahko bilo definirano tudi kot podpovršinsko zlivno območje, vendar bi v tem primeru morali imeti možnost, da z modeliranjem vodnega toka v tleh ocenimo iztok v podtalnico. K tem kriterijem sta bila dodana še dva, in sicer: 1. predel naj bo do 100 ha veliko zlivno območje, kajti končni cilj uvedbe celostnega monitoringa ekosistemov pri nas je intenzivni monitoring in 2. izbrani predel naj v mednarodni mreži predstavlja Slovenijo kot deželo listnatih - bukovih gozdov. Izbrani predel naj bi bil tako porasel z eno od razširjenih rastlinskih združb bukovih gozdov. V postopku iskanja najprimernejšega zlivnega območja so bili najprej upoštevani kriteriji kot so: varovalna cona - oddaljenost 50 km od večjih lokalnih virov 165 Smolej, l. in sod.:lzbor in priprava predela ... onesnaževanja zraka; dobra hidrološka omejenost - torej neprepustna matična podlaga; bukev kot prevladujoča drevesna vrsta; stabilno - t.j. državno lastništvo gozdnih zemljišč. V prvi fazi so bili uporabljeni topografski, geološki in drugi podatki, s katerimi so bila določena širša potencialna območja za iskano povodje. S pomočjo podatkovnih baz na Gozdarskem inštitutu Slovenije (fitocenologija, zdravstveno stanje gozdov, temeljni podatki o gozdovih) so bile nato natančneje določene možne lokacije, med njimi okolica Kočevske Reke in Jezersko. S preverjanjem na terenu smo ugotavljali, kako posamezne lokacije ustrezajo še drugim izbirnim kriterijem. Končno preverjanje je za najustreznejšo lokacijo pokazalo področje potoka Mošenik blizu Kočevske Reke. Izbrani predel je del zlivnega območja potoka Mošenik. Zaradi prevladujočih permokarbonskih kamnin je geološka podlaga neprepustna, kar je vzrok za zelo razvejano hidrografsko mrežo. Reliefno je predel zelo razgiban. Večinoma je porasel z bukovim gozdom združbe Blechno - Fagetum. Lastništvo gozdov je mešano, prevladujejo državni gozdovi, nekaj gozdnih parcel pa je v postopku denacionalizacije. Življenjske razmere so zelo raznolike in habitatsko zanimive. V teh gozdovih namreč živi številna parkljasta divjad Oelenjad, srnjad, divji prašič) in vse naše velike zveri: medved, občasno tudi volk in ris. Dostop je relativno dober tudi pozimi. 3 PRIPRAVA IZBRANEGA PREDELA MOŠENIK PRI KOČEVSKI REKI ZA MONITORING Za nemoten potek monitoringa je pred začetkom potrebno pripraviti za delo ne le izbrani predel, pač pa tudi metodologijo in organizacijo. Monitoring je preveč zahteven po vsebini in kakovosti podatkov, da bi ga lahko izvajala ena sama ustanova. Nujno je zato zbrati različne - najkakovostnejše izvedenske ustanove in posameznike, ki imajo ali poznajo obvezne in priporočene mednarodno dogovorjene metode in lahko zagotovijo visoko kakovost rezultatov. Med sodelujočimi ustanovami se nato izbere vodilna, ki koordinira celoten monitoring in deluje kot državno središče, kadar poteka monitoring na več predelih. Poleg organizacije monitoringa (izbor sodelavcev, preverjanje usposobljenosti laboratorijev, priprava navodil za izvajanje podprogramov, mednarodna povezava) je še posebej pomembno zagotoviti dolgoročno financiranje programa. 166 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 49 Monitoring pa se vendarle začne z izborom lokacije in pripravo predela neposredno na terenu. Pri pripravi izbranega predela za nadaljnje delo pa sta pomembni zlasti oprema predela in zbiranje temeljnih podatkov o njem. 3.1 Oprema predela Izvajanje monitoringa je navezano na stalno opremo v predelu, ki je potrebna za stalno ali občasno zbiranje vzorcev in podatkov. K opremi uvrščamo tudi zbirke podatkov oz. prostorski informacijski sistem o predelu. 3.1.1 MREŽA TRAJNIH VZORČNIH PLOSKEV Mreža trajnih vzorčnih ploskev je temeljnega pomena. Potrebna je za kartiranja, inventure in podprograme, ki potekajo na vsej površini, npr. popis ptičev in malih glodalcev. Velikost mreže trajnih vzorčnih ploskev v predelu Mošenik je 100 x 100 m. Postavljena je v smeri sever-jug in se navezuje na Gauss-Krugerjev koordinatni sistem. Velikost - polmer trajnih vzorčnih ploskev je po priporočilu mednarodnega programa 1 O m, površina torej 3, 14 ara. Središča ploskev so trajno označena. Mreža je bila nepogrešljiva opora pri zbiranju temeljnih podatkov o predelu in njegovih posebnostih. Zunaj mreže trajnih vzorčnih ploskev se za posamezne podprograme uporablja še druge, posebne trajne ploskve. Na njih potekajo predvsem popisi in vzorčenja, ki jih je treba vsako leto ali na več let ponavljati na istih mestih, npr. popis poškodovanosti drevja, vzorčenje za foliarne analize. 3.1.2 POSTAJE ZA VZORČENJA IN MERITVE Velika večina vzorčenj in meritev poteka na posebej izbranih mestih ali ploskvah v predelu - postajah. Izjemoma lahko potekajo meritve kemizma zraka in podnebnih parametrov na postajah zunaj predela. Na postajah stalno delujejo merilne in vzorčilne naprave ali pa se na njih vzorčenja in meritve ponavljajo v enakih časovnih razmakih. Postaje so potrebne za izvajanje podprogramov, kot so kemizem padavin, kemizem tal, kemizem zraka, hidrobiologija vodotokov idr. Za začetek so bile v predelu Mošenik postavljene postaje za vegetacijo, tla in 167 Smolej, l. in sod.: Izbor in priprava predela ... sestojne padavine (slika 1). Splet okoliščin je komaj začete meritve sestojnih padavin (mokrega depozita) prekinil - postajo je namreč v celoti razdejal medved. Pri obnovitvi postaje je to okoliščino potrebno upoštevati in postajo ustrezno zaščititi. 3.1.3 PROSTORSKI INFORMACIJSKI SITEM Prostorski informacijski sistem predela za celostni monitoring ekosistemov Mošenik sestavljajo vsi doslej zbrani podatki in informacije o njem. Ti podatki in informacije tvorijo informacijske sloje sistema v digitalni obliki. Slika 1: Figure 1: Mreta trajnih vzorčnih ploskev, lokacija postaj in hidrografska mreta v predelu Mošenik. Postaje: 1 - za kemizem tal, 2 - za sestojne padavine in talno vodo, 3 - za vegetacijo, 4 - limnigrafska postaja+ postaja za hidrobio/ogijo vodotoka. Slikaje nastala s prekrivanjem slojev prostorskega informacijskega sistema za predel Mošenik Permanent network of sample plots, location of stations, and a hydrographic network in the study site Mošenik. Stations: 1 - soil chemistry, 2 - precipitation and ground water, 3 - vegetation, 4 - limnigraphic station + station for hydrobiology of the stream. Figure 1 was obtained by overfapping layers of GIS for the site Mošenik. V sistemu so združeni naslednji sloji: meja vodozbirnega območja, mreža trajnih vzorčnih ploskev, notranja gozdnogospodarska razdelitev (GGE, oddelki), lastništvo, sestojni tipi, fitocenološke enote, steljniški stadiji, mreža vodnih tokov, 168 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 49 geoloških in pedoloških enot, digitalni model reliefa, ortofotografija in topografija. Pri sestavljanju tega informacijskega sistema so bili kot viri podatkov in informacij uporabljeni popisi in meritve z mreže trajnih vzorčnih ploskev, aeroposnetki, tematske gozdarske karte in zbirke podatkov. Sloji prostorskega informacijskega sistema so bili oblikovani s programskim paketom ARC/INFO. 3.2 Temeljne značilnosti predela 3.2.1 LEGA Izbrani predel za celostni monitoring ekosistemov leži okrog 5 km JV od Kočevske Reke v vodnatem območju permokarbonskih kamnin sredi suhe karbonatne okolice. Predel je 55 ha veliko zlivno območje enega od večjih pritokov potoka Mošenik. Obsega manjšo, proti severu obrnjeno dolinico s stalnim vodnim tokom, ki se v zgornjem, južnem delu cepi v dva pritoka, na najnižjem delu pa se izliva v potok Mošenik. Skrajna zahodna in vzhodna meja zlivnega območja teče čez Veliki in Mali Mošenik (slika 2). Najvišja točka je vrh Velikega Mošenika, ki ima 754 m nadm. viš., najnižja pa iztok iz doline, ki je na 530 m nadm. viš. SHka 2: Figure 2: Relief območja, v katerem leti izbrani predel za celostni monitoring ekosistemov Relief of the area in which the se/ected site for integrated monitoring of ecosystems is located 3.2.2 GOZD IN GOSPODARSTVO 169 Smolej, /, in sod.: Izbor in priprava predela ... Območje pod obema Mošenikoma, kjer leži predel za celostni monitoring ekosistemov, je imelo in še ima večstranski pomen za gospodarstvo domačij in življenje ljudi. Med neposrednimi koristmi je danes najpomembnejši les, v preteklosti pa tudi stelja in paša. Posreden pomen je morda še večji, saj so v tem predelu precejšnje zaloge pitne vode za Kočevsko Reko in druga naselja. Iz gozdnogospodarskih načrtov in podatkov krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije v Kočevski Reki lahko za to območje povzamemo nekaj osnovnih značilnosti gozda in gospodarjenja z njim. Gozdovi, ki ležijo v izbranem predelu, pripadajo več oddelkom v dveh gozdnogospodarskih enotah: GE Briga (oddelki 58, 59, 63) in GE Banjaloka (oddelki 71, 72, 108). Večinoma so to precej enodobni bukovi gozdovi v razvojni fazi drogovnjaka in debeljaka, ki so nastali po močnih sečnjah v preteklosti, zato so pogosto panjevskega izvora. Okrog 5 % je mladovja, prav toliko pomlajenih gozdov, razmeroma veliko, tudi do 15 % je v nekaterih oddelkih grmišč, steljnikov in listnikov. Iglavcev je malo, nekaj je mlajših smrekovih nasadov, nekaj pa primešanega rdečega bora. Lesna zaloga teh gozdov se med oddelki zelo spreminja. Gozdnogospodarski načrti navajajo razpon 180 - 296 m3 /ha, izmera lesne zaloga na mreži trajnih vzorčnih ploskev v predelu pa kažejo, da je razpon še precej večji. Čeprav na širšem območju močno prevladuje državno lastništvo gozdov, pa je v izbranem predelu relativno precej zasebnih gozdov. Končnega razmerja še ni mogoče določiti, ker še niso znani rezultati denacionalizacijskega postopka za nekatere parcele. V predelu pod Malim in Velikim Mošenikom gospodarjenje z gozdom v preteklosti ni bilo prav intenzivno. V državnih gozdovih so bili nekateri deli zaradi poudarjene hidrološke funkcije izpuščeni iz rednega gospodarjenja. Zadnja močnejša sečnja v odd. 58, 59 in 63 je bila pred 7 leti, ko so v državnem in zasebnem gozdu podrli skupno blizu 5000 m3, vendar ne vse v predelu za celostni monitoring ekosistemov. V oddelkih GE Banjaloka so bile sečnje precej manjše. Po evidenci sečenj za zadnje desetletje je bilo v oddelku 71, ki v celoti leži znotraj predela, posekano le 475 m3 lesa bukve in mehkih listavcev. 170 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 49 Drugi posegi v gozdni prostor v zadnjem času so še rekonstrukcija nekaterih kolovoznih poti, zgraditev vodnega zajetja pod Velikim Mošenikom ter zbiralnika na Malem Mošeniku. Večji vpliv na sedanjo zgradbo gozdov je imela človekova dejavnost v bolj oddaljeni preteklosti. Tako kot drugod so v preteklem stoletju tudi v tem predelu močno izkoriščali bukovino za kuhanje oglja in žganje pepelike. Marsikje so sekali na golo, tako da je zasnova mnogih današnjih sestojev panjevska. Posledice v rasti in sestavi gozdov so nastajale tudi zaradi steljarjenja, gozdne paše, v zadnjem obdobju pa zaradi vnašanja iglavcev, predvsem smreke. Na obeh Mošenikih je v preteklosti večkrat gorelo, kar je vidno še danes. 3.2.3 VEGETACIJA Izbrani predel za celostni monitoring ekosistemov pod Velikim in Malim Mošenikom je skoraj v celoti porasel z gozdom. Le na grebenu med Mošenikoma vključuje tudi nekaj kmetijskih površin (travniki), ki pripadajo bližnjemu zaselku Ajbelj. V pestrih rastiščnih razmerah in zaradi človekovega vpliva v preteklosti so nastali raznoliki gozdni sestoji, pokazalo pa se je, da je z vegetacijskega vidika njihova raznolikost manjša. 3.2.3.1 Metode Cilj fitocenološkega proučevanja je bil opredeliti gozdne rastlinske združbe v predelu in izdelati karto združb (slika 3). Uporabljene so bile običajne metode za proučevanje vegetacije. Fitocenološki popisi so bili narejeni po standardni srednjeevropski metodi (Braun-Blanquet), po kateri pa sta bili ocenjeni le pokrovnost in številčnost vrst (kombinirana ocena), ne pa tudi družljivost (sociabilnost). Opis gozdnih združb temelji na podatkih raznih virov (SMOLE 1969, MARINČEK 1970, 1973, ŠUGAR 1973, ZORN 1975). Izpopolnjen je s podatki konkretnih popisov gozdne vegetacije na mreži trajnih vzorčnih ploskev. Ta mreža je bila tudi osnova za izdelavo karte gozdnih združb v predelu. Slika 3: Figure 3: 171 Smolej, l. in sod.:lzbor in priprava predela ... Gozdne rastlinske zdrutbe v predelu Mošenik Forest plant communities in the site Mošenik 3.2.3.2 Ugotovitve - opis gozdnih združb Na obravnavanem območju nastopajo naslednje osnovne gozdnovegetacijske enote oz. gozdne združbe: Acidofilni bukov gozd z rebrenjačo (Blechno-Fagetum HORVAT 1950) pokriva večino površine. Navezana je na izrazito nekarbonatne kamenine. Na proučevanem območju so to permski kremenovi konglomerati, peščenjaki in skrilavci. Na njih nastajajo zelo razgibane reliefne oblike. Strma do položna pobočja so prerezana z globokimi jarki, po katerih stalno ali občasno odtekajo vode. Združba se pojavlja na vseh legah in na različnem reliefu. Na omenjenih kameninah so razvita distrična rjava tla različne globine in distrični rankerji. Tla so zelo labilna in pod različnimi zunanjimi - predvsem človekovimi - vplivi hitro degradirajo. Zato so gozdovi na velikih površinah spremenjeni v stadialne oblike s poslabšanimi talnimi lastnostmi in spremenjeno rastlinsko sestavo. V njih namesto bukve, ki je v ohranjenih gozdovih absolutno dominantna, prevladajo manj zahtevne drevesne vrste (graden, breza, trepetlika, rdeči bor), zelišča pa dosegajo bistveno višjo pokrovnost kot v ohranjenih gozdovih te združbe. Na 172 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 49 proučevanem območju se pojavlja večina vrst značilne rastlinske kombinacije te združbe. Glede na poudarjene rastiščne dejavnike (mezoklima, orografske razmere: lega, nagib) ločujemo več subasociacij združbe. Na proučevanem ozemlju sta razviti dve: - Osnovna oblika (Blechno-Fagetum typicum) je razvita predvsem na blažje nagnjenih pobočjih, jarkih in ravnicah, pogosteje na hladnih kot na toplih legah, večkrat na globljih kot na plitvejših, slabše razvitih tleh. Zaradi tega ima v danih razmerah sorazmerno stabilno zgradbo in relativno rodovitna tla. Znotraj osnovne oblike te združbe sta razvidni dve podenoti (ohranjeni in stadialni sestoji), ki se razlikujeta v sestojni zasnovi, prisotnosti in pokrovnosti rastlinskih vrst. Stadialna oblika s hrastom, brezo in trepetliko ter gosto podrastjo orlove praproti, spomladanske rese in jesenske vrese je posledica relativno slabših rastišč in še posebej poudarjenih degradacijskih procesov v preteklosti (steljarjenje, paša). - Oblika z belkasto bekico (Blechno-Fagetum luzuletosum) je navezana na strmejša pobočja ter izrazitejše grebene, načeloma na toplejše lege. Na proučevanem območju smo jo kartirali predvsem na strmih pobočjih in na plitvejših tleh na kremenovih konglomeratih na različnih ekspozicijah. Subasociacija ima v okviru združbe najlabilnejši rastiščni kompleks in zato tudi labilno vegetacijsko sestavo. Negativni antropogeni vplivi (steljarjenje, gozdna paša) povzročajo naglo poslabšanje rastiščnih razmer. Večje strmine pogojujejo tudi poudarjeno erozijsko dejavnost. Tla so srednje do slabo rodovitna. Bukov gozd s tevjem (Hacquetio-Fagetum KOŠIR 1961) pokriva okoli 15% celotne površine proučevanega območja. Združba uspeva na izrazito karbonatni matični podlagi. Na tem območju so to dolomiti s primesjo apnenca. Na njih so razvita srednje globoka pokarbonatna rjava tla in mestoma tudi rendzine. Obravnavani del ne kaže izraziteje na prisotnost karbonatne kameninske podlage, saj se znotraj te enote pojavljajo tudi mnoge acidofilne vrste, kar nakazuje njen prehodni značaj. Iz tega sklepamo, da je v proučevanem območju zajeta predvsem robna cona konkretnega areala omenjene združbe. Združba porašča blago nagnjena do strma pobočja, ki imajo v konkretnem primeru predvsem severno lego. Mezorelief je v nasprotju z reliefom na 173 Smolej, /. in sod.:lzbor in priprava predela ... nekarbonatnih kameninah bolj izravnan. Bukov gozd s tevjem je klimazonalna gozdna združba predgorskega vegetacijskega pasu. Zato ima stabilne rastiščne razmere, bukev je v njej konkurenčno najmočnejša in vse razvojne smeri potekajo prek nje. Rodovitnost tal je razmeroma dobra. Gozd gradna s trstikasto stožko (Molinio-Quercetum petraeae ŠUGAR 1972 ) pokriva le okrog 5% celotne obravnavane površine. Kamninska podlaga njenega rastišča so permski kremenovi konglomerati in v manjši meri tudi peščenjaki. Na njih so se razvili pretežno distrični rankerji in druge inicialne oblike distričnih tal. Združba je razvita na strmem grebenu. Na površju se pojavljajo konglomeratne skale do balvanov večjih dimenzij, vmes pa so tudi odseki brez znatnejše površinske skalovitosti. Prevladuje južna do zahodna lega, zato je mezoklima izrazito topla. Na rastišču prevladujejo mešani vrzelasti sestoji breze, gradna in vnesenega rdečega bora in smreke zelo slabe kvalitete in nizke rasti z gosto podrastjo trstikaste stožke, orlove praproti ter spomladanske rese in jesenske vrese. Združba verjetno predstavlja trajni degradacijski stadij acidofilnih bukovih gozdov, kar je posledica rastiščnih razmer in intenzivnih antropogenih vplivov v preteklosti {predvsem gozdna paša). V drevesni kot tudi grmovni plasti je povsem odsotna bukev (Fagus sylvatica), kar nakazuje na še posebej močne degradacijske procese in neugodno rastišče. V grmovni plasti se mestoma pojavljajo tudi vrste s poudarjenim termofilno-heliofilnim značajem (npr.: črni gaber - Ostrya carpinifolia, nav. brin - Juniperus communis, razkrečena kozja češnja - Rhamnus saxatilis). Tla so slabo rodovitna in neugodna za razvoj bujnejše gozdne vegetacije. Zaradi inicialnih tal, velike strmine in izrazito prisojne lege ima združba poudarjen varovalni značaj. 3.2.4 TLA 3.2.4.1 Metoda Terenska pedološka dela so obsegala ogled talnih razmer in preiskavo tal celotnega predela s polstožčasto sondo ter vzorčenje tal na 15 trajnih vzorčnih ploskvah. 174 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 49 Kvalitativne vzorce tal smo na trajnih vzorčnih ploskvah odvzeli na desetih vnaprej določenih mestih s polkrožno sondo, ki sega do globine 110cm (oz. do matične podlage, če so tla plitvejša). Vsakemu izvrtku smo opisali genetske plasti in mu določili tip (oz. sistematsko enoto) tal. V za determinacijo dvomljivih primerih smo (pod)horizontom že na terenu določili za klasifikacijo tal potrebne parametre (reakcije s pH lističi, teksture s prstnim poskusom, barve z Munsell barvnim atlasom, oblike humusa na osnovi konsistence in strukture ipd.). Nato smo izvrtek razdelili na podvzorce. Podvzorce vseh desetih izvrtkov smo združili v (za interpretacijsko površino reprezentativne) poprečne vzorce. Tako smo iz organskega dela tal dobili vzorce opada (01), fermentacijskega sloja (Of) in humificiranega organskega podhorizonta (Oh), iz mineralnega dela tal pa vzorce plasti iz sledečih vnaprej določenih globin: 0cm-Scm, 5cm-10cm, 10cm-20cm, 20cm-40cm, 40cm-60cm, 60cm-80cm, 80cm-110cm. Talne vzorce smo na terenu shranili v polivinilne vrečke, da bi z laboratorijskimi analizami določili vrednosti pH v H2O in CaCl2, vsebnosti humusa, organskega C, celokupnega N in CaCO3, razmerij C/N, teksturne razrede. 3.2.4.2 Ugotovitve Matično podlago predela za celostni monitoring ekosistemov Mošenik sestavljajo površinsko prevladujoče nekarbonatne usedline (permski kremenovi konglomerati, peščenjaki, meljevci in glinasti skrilavci), karbonatne sedimentne kamnine (jurski dolomit z vložki apnenca) na južnem delu in na manjših pasovitih površinah mešani nanosi vodotokov delno iz karbonatnega, pretežno pa iz nekarbonatnega nevezanega materiala. Na karbonatni matični podlagi se pojavlja naslednje genetsko zaporedje talnih tipov (pedosekvenca): apnenčevo-dolomitna nerazvita tla (litosol) • apnenčevo-dolomitna črnica (kalkomelanosol) in rendzina na dolomitni pržini • pokarbonatna rjava tla (kalkokambisol) • pokarbonatna sprana tla (luvisol). Vendar se na kartiranem karbonatnem območju, za katerega je značilen dokaj umirjen relief z zmerno strmimi in zmerno valovitimi pobočji, zaobljenimi grebeni in razmeroma širokimi jarki ter pretežno gladko, le mestoma (posebno, kjer so leče apnenca) skalovito površje, med seboj prepletajo predvsem plitve 175 Smolej, l. in sod.: Izbor in priprava predela ... do srednje globoke, prhlinastosprsteninaste, karbonatne do rjave rendzine (ki zavzemajo .okoli 40% površine karbonatnega območja) in srednje globoka do globoka, ilovnata, tipična pokarbonatna rjava tla (s 60%-nim površinskim deležem). Rendzine so več ali manj skeletne, dobro do zelo odcedne, tudi zaradi razmeroma plitvega soluma imajo majhno kapaciteto za vodo. Vsaj v spodnjem delu imajo slabo kislo do nevtralno reakcijo in so visoko zasičene z izmenljivimi kationi. Njihova rodovitnost je poprečna do zadovoljiva. Pokarbonatna rjava tla so ilovnata, v spodnjem delu so običajno močneje skeletna imajo srednjo do visoko kapaciteto za vodo, zmerno dQ zelo slabo kislo reakcijo, veliko kationsko izmenjalno sposobnost in visoko nasičenost z izmenljivimi bazami. So zelo rodovitna. Za obravnavano nekarbonatno matično podlago, ki je vododržna in občutljiva na vodno erozijo, je značilen močno razgiban, zaobljen, gladek relief s številnimi grapami in grebeni, pretežno poraščen z gozdom. Na tako oblikovanem površju se v gozdovih pojavlja sledeče razvojno zaporedje talnih tipov: nerazvita tla nekarbonatnih kamnišč (distrični regosol) • humusno silikatna tla (distrični ranker) • distrična rjava tla (distrični kambisol) Vrhova Velikega in Malega Mošenika sta iz erozijsko bolj odpornih kremenovih konglomeratov in debelozrnatih peščenjakov. Na njunih strmih pobočjih in izrazitih grebenih so plitvejša, večinoma močno skeletna, zelo odcedna, z nizko kapaciteto za vodo, s hranili revna, manj rodovitna in slabše razvita tla s precejšnjo površinsko kamnitostjo in skalovitostjo. Tu se že na kratkih razdaljah menjavajo nerazvita tla, distrični rankerji in plitva distrična rjava tla. Na zmerno strmem terenu prevladujejo srednje globoka, tipična distrična rjava tla, distrični rankerji imajo tu še okoli 10%-ni površinski delež. So prhlinasta, peščenoilovnata, dobro odcedna, imajo srednje visoko kapaciteto za vodo in zmerno do zelo kislo reakcijo, so slabo nasičena z izmenljivimi bazami in srednje rodovitna. V spodnjem delu območja prevladuje matična podlaga iz peščenjakov, meljevcev in glinastih skrilavcev. Tu je teren bolj položen, tla pa dobro razvita, 176 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 49 srednje do zelo globoka in dobro do pravdobro rodovitna. Imajo peščenoilovnato, meljastoilovnato, predvsem na območju glinastih skrilavcev pa tudi glinastoilovnato do glinasto teksturo. Njihova kapaciteta za vodo je dokaj visoka. Prevladuje tipični podtip distričnih rjavih tal, mestoma se pojavljata tudi podtipa spranega (lesiviranega) in psevdooglejenega distričnega kambisola, ki v fragmentih prehajata v sprana tla {luvisol) in v pobočni psevdoglej. številni vodni jarki se izlivajo v potok Mošenik. V spodnjem, severnem delu območja, ob glavnem potoku, je večji pas aluvialnih nanosov, na katerih so se razvila hidromorfna tla - predvsem aluvialna tla (fluvisoli} in zaradi podtalnice oglejena tla {hipogleji). 3.2.5 3.2.5.1 GOZDNA INVENTURA Metode Gozdna inventura je združila meritve lesne mase drevja z meritvami in beleženjem nekaterih ekoloških značilnosti rastišč. Pridobljeni podatki naj bi omogočili vpogled v zgradbo gozdnih ekosistemov, raznolikost ekoloških razmer in biološko raznolikost predela. Za učinkovit potek inventure so bili pripravljeni popisni listi, ki so vsebovali obrazce za snemanje podatkov, potrebnih za kontrolno vzorčno inventuro (HOČEVAR 1991, HOČEVAR 1993), za oceno poškodovanosti dreves (KOVAČ et al. 1995) in za snemanje podatkov o značilnostih ekosistema in rastišča. Inventura je potekala na trajnih krožnih vzorčnih ploskvah. Podatki za izračun višine in strukture lesne zaloge so bili posneti dvostopenjsko - na površini 3,14 a (premer ploskve 20 m) so bili zabeleženi koordinate, debelina in socialni položaj vseh živih dreves, na dodatni površini do 5 a (premer ploskve 25,2 m) pa še živih dreves, debelejših od 30 cm. Da bi dobili predstavo o strukturi vse žive in mrtve drevesne biomase, so bili za vsa suha in podrta drevesa ter panje na ploskvi zabeleženi tudi podatki o njihovem položaju, približni debelini in drevesni vrsti, če jo je bilo mogoče še prepoznati. Višini drugega in tretjega najdebelejšega drevesa na vsaki ploskvi sta bili izmerjeni za določitev dominantne višine. Za snemanje podatkov o ekosistemu in rastišču so bili izbrani posamezni parametri, ki jih uporablja kontrolna vzorčna inventura in metodologija popisa 177 Smolej, l. in sod.:lzbor in priprava predela ... poškodovanosti gozdov, dodani pa so bili parametri, ki jih priporoča mednarodni program celostnega monitoringa ekosistemov. 3.2.5.2 Ugotovitve V inventuro je bilo zajeto 56 ploskev. Poleg podatkov o značilnosti vseh ploskev je bilo na njih zabeleženo še 1691 nizov podatkov o živih, suhih, podrtih drevesih in panjih. Delež živih dreves je 70%, suhih dreves 5 %, podrtih dreves 11 % in panjev 14 % . Obdelava podatkov je pokazala glavne značilnosti predela in njegovih gozdov. Prikazi značilnosti ploskev (rastišč) temeljijo na podatkih o vseh ploskvah, prikazi zgradbe gozda pa na podatkih o živih drevesih. Rastišče Predel obsega pobočja in močno razvejano dolino med vrhoma Velikega in Malega Mošenika. Na neprepustnih permokarbonskih kamninah se je razvila gosta hidrografska mreža. Količina padavin okrog 1600 mm (1624 mm padavin na meteorološki postaji Novi Lazi pri Kočevski Reki v obdobju 1967 - 1976) in matična kamnina zagotavljata stalen tok vode v potokih, ki se napajajo v povodju pod Mošenikoma in poniknejo v požiralnike takoj, ko pritečejo na karbonatni svet. Erozija je precej močna. Krajši vodni tokovi, ki ponekod izvirajo kar sredi pobočij, so v neprepustno geološko podlago urezali strme in globoke jarke in ustvarili zelo razgiban relief. Podatki s ploskev kažejo, da največ ploskev, kar 47, leži na pobočju, druge pa na grebenu, dnu doline, v jarku ali na prelomu pobočja v jarek. Nagib terena je med 5° in 62°, večinoma med 10° in 40°, pogosteje na severnih in vzhodnih legah kot drugod. Zaradi usmerjenosti in spuščanja doline proti severu je v predelu zelo malo južnih in jugovzhodnih leg, med ostalimi legami pa številčno ni velikih odstopanj, največ je proti vzhodu obrnjenih ploskev (slika 4). Vodne razmere odražajo bogato vodnatost predela, kar na 22 ploskvah se pojavlja stoječa ali tekoča voda (slika 5). Najpogosteje na ploskvah ni skal in kamnov ali pa so le posamični, le na dveh ploskvah je skalovitost srednja oz. velika. 178 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 49 Slika 4: Figure 4: Slika 5: Figure 5: Gozd Lega ploskev v predelu The position of sample plots in the area 4 .~ Vodne razmere na ploskvah v predelu Hydrologic conditions in samp/e plots of the area 16 sv 16% V predelu se pojavljajo zelo različne drevesne vrste. Močno prevladuje bukev z deležem 63 %, ki ji sledijo graden (19 %), smreka (8 %), breza (5 %), trepetlika (2,5 %) in beli gaber (0,9 %). Ostale drevesne vrste (jelka, rdeči bor, oreh, javor, jesen, maklen, jerebika in glog) so le osamljene spremljevalke (slika 6). Slika 6: Figure 6: Slika 7: Figure 7: 179 Smolej, l. in sod.: Izbor in priprava predela ... 100 T 600 + ! 500 i : ! ~ 400 + "C 1 o . § 300 t ,., . 200+ 1 667 201 100 l 84 o ll . ..;....-2 -+---~~..+---+---+--"""-5 10 1 1- ~ .!!l, _g ;;:, ~ .::; .!ll, ., ,.Q .r= !!! .!!!, o Vrstna sestava gozda na vzorčnih ploskvah Species composition ot the torest in sample plots 200 180 1201 .Q . > 100 J ~ r 80 t