Iz JugosSaviie. — Nova vlada za Slovenijo. Čuje se, da naincravajo imenovati za Slovenijo sledečih fiest poverjenikov: za. notranje zadeve prof. Remca, za provosodje svet nika Fona, za socijalno skrbstvo dr. Gosarja, za kmietijstvo Jakoba Jana, za javna dela inž. Serneca, za uk in b ogočastje dr. Verstovška. Radovedni omo, kako se bo počutil Goričan Fon v družbi novega poverjenika za ulv in bogočastje, ki nam je pred meseci z aprobacijo zinane zemljepisne knjige odrezal na.Hep.še kose slovenske domovine in jih vrp:el v žrelo nenasitnemujujkicn! — Prsmemba v višjem šolskein svetu. Vlada ie imenovala kot zastepnika socijalnega skrbstva v višiem šolskern svetu narraesto gdč. Štebijeve, ki so jo kratkim potom odriovili, Lavtižarja, to ie onega Lavtižarja, ki je v najnevarne;.ši medvojni dobi v svoji lastnosti kot takrat'iil mestni šolski nadzornik denuncira! upravnemu referentu Kaltenep^oriu podrejeno učiteljstvo, da ne uči šolske mladine avstrijske hirmie. Vladia je danes vseraoiročna. Toda izjavlgamo ¦ na ves glas: Lavtižar ne sme soodločevati v višjem šolskem sveiu o issodi tsčitelistv?. — Najnovelšeimi članu višieea §01ske-ra sveia in bhšemu c. kr. okr. šosskem.u nsdzornikn Lavtižarlu v albuni. Iz zapiskov viteza Kaltencccra — ciobesedno: »\Vie der Schulitispektor Lavtižar brevi manu rniteeteiit liat. 'Kennen dic Schiiler dcr V. Klasse der I. stadt. Volksschulc (Lehrer Arnbrožič) nnd der VI. Klasse der IV. stadt. Volksschule (Lehrer Likar) die osterreichisčlie Voikshvmnc nicht. — Ein Bericht \vird gevvartlgt. Kaitencjicer m. p.« Prinašamo to Kalteneggrovo opazko v podkrepitcv gorenje prcd to stoicče notice. — Krščansko učiteljstvo zastopajo po mnenju krofesorja Fabinoa tisti junaški Slomškarii, ki so zadmji čas začeli izza Labernikiovega plota zopet streljati s smrdečim strelivom slomškarskega kalibra na napredno učiteljstvo.Zadnjič so se spravili nad upravnika našega glasita, ker jim je bil v 1. letošnji številki povedal nekaj bridkih resnic. Jeze se, ker se jim je očitala neznačainost, ker so se za razne podpore in .nagrade, ki jih je večina Sfcmškarjev prejemala iz Sušteršič-Lampetovega korita, prodali političiii strankl. Pa povejte, koliko tovarišev v vaših v» stah ima glede tega očitka čiste roke? Posnemali ste svojega mojstra Šušteršiča, ki vam ga kot nekakega dcus ex machina slikate na prazne stene svoje^a obskurnega lističa, češ. kaj bi bilo z nami. ko bi c.e povrnil. Mi se ga nismo strašili niti tedaj, ko je s pomočjo korumpirane nemške vlade delil vam in Nemcem d,elcže iz žepov vseh davkoplačevalcev, nas pa kruto pritiskal, pa bi se ga bali sed.aj? Take vrste ljudje ~o le v strašilo nezinačajnim ljudcm, ki jih štejejo vaše vrste cbilico! Našemu unravniku očitate. da jra je »Zaveza« kupila s podelitvijo upravništva našega lista in pa z založništvpm njegovih zp:odiovinskih učnih slik. Mi va vemo !c toliko. da ie naš upravnik za vse ogromno delo, ki ga ima z listom, preiemal pet let mesečne nagrade po 40 K, ki se mu je ieta 1919 zaradi naraščadočega deia povišala na 80 K. Slomškar ne bi tega dela opravljal niti za 200 K mesečno, r>a bi si vrhutega izgovoril še kako mesto nadučitelja, nadzornika ali sličnega. Upravnikove zgodovinske učne slike pa ie založila in izdala »Učiteljska tiskarna« 1. 1909, torej pet let pred podelitvijo upravništva po »Zavezi«. Iz tega se da po slomškarski logiki sklepati, da je našega upravnika kupila 1. 1909 tiskarna in ga z mastnim dobičkom pet let pozneje prodala ,.Zavezi". Profesor Fabinc mora kot bivši vojak (s Štririeljem menda nista bila skupaj rta fronti?) natančno. poznati vse vrste kalibra, kaiti, dokler je služboval kot suplent v Ljubljani in pozneje kot učitelj na Jesenicah, je bil sfrasten liberalec, ki se je po predaliii Slovenskega Naroda lasal z jeseniškimi klerikalci, da se je kar kad.ilo, pozneje pa je ponižno prilezel iz Svibnega do Dobrove in končno do smotrene Kanose: v Ljubljano na trgovsko šolo. Političarii bi imenovali tako preobrazbo iz liberalnega stania v klerikalnc: poiitično metamorfozo. Pričakujemo, da narn profesor Fabinc v prihodnji številki svojega Rlasila, ki mu je na čelni strani minulega letnika slekel edini ostanek krščanstva naslov »Glasilo »jugoslovaskega krščanskega učiteMstva«, razloži, kake vrste kaliber je to! Prosimo! Ako k sklepu še omenjamo, da je nek vaš pristaš — le izprašujte se med seboj, kdo bi to bil — našemu upravniku v zlati dobi vašega razvoia parkrat po-. menljivo namignil, češ: daj no, saj ne bo zastonj! —, da pa je naš upravnik vselej s primcrnim zaničevanjem v tisto korito pljunil in stopal preko njega, smo povedali to pot dovolj. Če hočete to ncpotrebno in brezplodno lasanje nadaljevati, pa prihodnjič kaj več. — Dosledfiost. ,,S!ov. Učitelj" se je spravi! v svoii 2. številki nad učiteljstvo iz zasedenega ozemlja, ki mu je baie zato tiia potu, ker ni črno in modruje sledeče: »Večina liberalnega učiteljstva je zapustila svoje postojanke in si poiskala ugodnih mesf v Jugoslaviji." Nekoliko niže nadaljujc: ,,Žal, da je lunogo (nc več večina!) učiteljstva zapustilo svoje postojanke", nakar pozabi na vse dosedaj povedano ter lopne samega sebe po gresnih zobeh z besedami: „ .Slovenec'... poroča o vsestranskem pritisku ital. oblasti na učitcljstvo. Ucitelji ~q ve vdaio niti za las, temveč stoje trdno kakor sksla. Veseli nas ta značajnost naših tovarisev onstran dernarkacijske črte!" — Kaj ne, kaka doslednost? Najprej je večina liberalnega učiteljstva odšla, a zatem velik slavospev na značajrtost tovarišev onkraj demarkacijskc črte! Človek, ki te besede čita, bi utegnil misliti, da so ostali na okupiranem ozemliu samo Slomskarji! A številke pokažejo situacijo malo drugačnejšo! Zadnia uradna štatislika civilnega komisarijata v Trstu izkazuje v zasedenem ozemlju 620 slovenskih učiteliev, oziroma učiteljic. Od tega števila si lasti .,Slov. Učit." (na str. 36) 42 notranjskih in 30 idrijskih, torej v skuphem številu 72 pristašev. Naj jih le irna, četudi dobro vemo, da je v tem številu zapopadenih precej takih, ki ne spadajo po svojem poklicu v vrste učiteljskega stanu! Če odštejemo teh 72 Slomškarjev od skupnega števila vsega slovenskega učiteljstva onkraj premirne črte, tedaj se nam pokaže število 548, ki predstavlja vsekakor napredno večino slovenskega učiteljstva v okupiranem ozemlju. Iz povedanega sledi, da je ,,Slov. Učitelj" izustil zopet enkrat nesramno laž, ko je trdil, da je večina liberalnega učiteljstva odšla v Jugoslavijo. Dokazali smo na številkah ravno nasprotno, da je namreč večina liberalnega učiteljstva ostala na svojih postojankah, Slomškarjem se pa vrste onkraj demarkacijske črte krčijo, a se jim tudi tostran črte nočejo množiti (glej poročilo II. seje str. 48!) Sicer pa prosimo prijateljc okrog ,,Slov. Učitelja", naj puste učiteljstvo iz zasedenega ozemIja lepo v miru v Jugoslaviji, do katere ima to iste pravice kakor jih imajo oni — veliki jugoslovanski patrijotje! — Sramujeio se krščanskeca imena. Naslovni list »Slov. Učitelia« za 1. 1919. nosi sledeči nadnis: »Slovcnski učitelj — giasilo .juffoslovanskeca učitelistva«. — Uredsiik profesor F. Fabinc ie vrgel k r š č a n s k i .naslov k r š č a n s k e g a učitelistva med staro šaro. Tako ie pricaplialo za iueoslovansko tiskarno in kniiearno še »krščansko« učitel]stvo! Pač tako kakor boliše kaže! Iz IX. seje višjega šclskega sveta. V četrtek in petek dne 4. in 5. marca 1.1. se je vršila seja višjega šolskega sveta. Predsednik prof. Vadnjal je otvoril sejo in konstatiral sklepčnost. Na predlog overovateljev zapisnika zadnje seje se isti odobri. Nato je odgovarjal predsednik na interpelacijo v Grošelj-dr. Mencejevi aferi. Potem so sledila poročila višjih šolskih nadzornikov o izvršenih konvencijah od zadnje seje. Iz tega poročila povzamemo, da se je ukrep višjega š. sveta, da se Jos. VVagner, nadučitelj jextra statatn na deški ljudski šoli v Sp. Šiški razreši od šolskega vodstva in se vodstvo podeli najstarejšemu čianu učitelj. zbora Ivanu Petriču, z 12 proti 2 glasovoma potrdil in zavrnil tozadevni Wagnerjev priziv. Po teh poročilih se je prešlo na dnevni red. Nekateri dijakiso se krajevno izključili iz srednjih šol. Razširile so se sledeče šole: Javorje z naknadnim odobrenjem iz eno- v dvorazrednico, Dobrniče iz dvov trirazrednico, Preddvor nad Kranjem iz tri- v petrazrednico, Studenec v krškem okraju iz dvo- v Irirazrednico, Toplice iz tri- v štirirazrednico, Višnja gora iz štiriv petrazrednico, Zg. Šiška z naknadnim odobrenjem iz dvorazrednice z vzporednico v trirazrednico; trirazredna deška in dvorazredna dekliška šola v Cerkljah na Gorenjskem se združita, obenern se šola razširi v šestrazreduico, k Šmartinski šoli se ustanovi ekspozitura v Hruševki. Imenovanja: za ravnatelja na meščanski šoli v Ljutomeru je imenovan Jan Baukert; v Blagovni se stalno namesti dosedanja učiteljica Terezija Sajevčeva; učiteljsko službo v Kalobju je dobila Hermina Gajškova, nadučiteljsko službo v Žičah janko Časl, učiteljsko službo pri Sv. Jederti nad Laškim Gabriela Pukmeistrova, nadučiteljsko službo pri Sv. Trojici v Slov. goricah Ciril Vobič, učiteljsko službo istotam Enia Vobičeva, nadučiteljsko službo pri Sv. Ožbaltu ob Dravi Ivan Jordan, učiteljsko službo v Vratah Jos. Widmoser, nadučiteljsko službo pri Devici Mariji v Brezju Jos. Cch, nadučiteljsko službo v Hočah Miha Vauhnik, učiteljsko službo v Jarenini Mihaela Kosmačeva, nadučiteljsko službo v Kamnici Fran Čepe, nadučiteljsko službo na deški šoli v Pobrežju Jos. Klemenčič, nadučiteljsko službo v Razvanju Ludovik Šijanec, nadučiteljsko službo v Št. Ilju v Sl. gor. Silvester Košutnik, nadučiteljsko službo pri Sv. Bolfenku na Kogu Ludovik Musek, dve učiteljski službi'istotam Antonija Muskova in Kristina Miheličeva, učiteljsko službo pri Sv. Andražu v Leskovcu Elza Čadovo, še eno mesto se razpiše, učiteljsko službo v Zavrču Ivana Srebrničeva, nadučiteljsko službo pri Sv. Florijanu Karel Recelj. učiteljsko službo pri Sv. Roku ob Sotli Angela Misljeva, učiteljska služba v Šmartnem pri Slov. Gradcu Marija Arnuševa, nadučiteljsko službo v Škalah Ferdo Pokeržnik, učiteljsko službo v Škalskih Cirkovcah Jos. Čuček, učiteljsko službo v Mariji Reki Marija Jagrova, nadučiteljsko službo pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji Fran Megla. nadučiteljsko službo v Bevkah Tomo Bitenc, v Črmošniicah Venčeslav Skebc, v Trebnjem Mihael Kosec, v Mirni Ivan Benedičič, v Dragatušu Ernest Šušteršič, v Metliki Konrad Barle, učiteljsko službo v Igavasi Marija Kranar-Vilarjeva, dve mesti se razpišeta, učiteljsko službo v Breznici Marija Jegličeva, v Škalah Martina Judničeva, v Dobrniču Marija Franke-Kotnikova, v Stari Cerkvi Pavla Sigmundova, v Sv. Križu pri Litiji Olea Zajčeva, v Polju pri Litiji Iva Dolinškova, v Blagovici Fran Bozja, Sv. Križ pri Kamniku Balbina Schnablova, a ostane v Komendi v službi, dokler se pri Sv. Križu ne popravi šolska soba, v Kočevski reki Marija Maurinova. Podelitev učiteljskih, oziroma nadučiteljskih mest se odloži: v Gotovljah, pri Sv. Lovrencu pod Prežinom, pri Sv. Benediktu v Slov. gor., v Selnici ob Dravi, na deški in dekliški šoli v Studencih pri Mariboru, v Radvanju, v Teznu in v St. Janžu na Dravskem polju. Učiteljsko mesto v Tunjicah je že stalno zasedeno, bilo je le pomotoma razpisano. Nastopne učiteljske, oziroma nadučiteljske službe se §e enkrat razpišejo: v Šmartnem v Rožni dolini, v Henini, dve mesti pri Sv. Benediktu v Slov. gor., dve mesti pri Sv. Diihu na Ostrem vrhu, v Stoprcah, v Mozlju, v Koprivniku, v Gotenici, v Planini — črnomaljski okraj, v Bojancih in v Lipoglavi. Za sledeča učna mesta ni bilo prosilcev: pri Sv. Juriju ob Ščavnici, v Čadraraljah, Resniku, pri Sv. Kunigundi na Pohorju, v Skomru, Špitaliču — Štajersko, na Prevodju, pri Sv. Lenartu v S. g., v Legnu, pod Velko-Ribnica Brezno, pri Sv. Martinu na Pohorju, pri Sv. Andražu nad Polzelo, na Blokah, v Gor. Jezeru, Igavasi, Čemšeniku, Pečah, Črmošnjicah in Podblico; za nadučiteljske službe pri Sv. Križu nad Mariborom, v Adlešičih, Cemšeniku, Št. Gotardu, Zg. Tuhinju, Kočevski reki. Vse te službe se razpišejo še enkrat. Nadučitelj Fran Grudnik in učiteljica Ana Grudnikova se službeno premestita iz Trebelnega v Babino polje. Na lastno prošnjo se upokoje: Pavla Bregantova v Prevaljah, Jakob Kopič pri Sv. Lenartu v Sloven. gor., Gabriela Lichtenwallnerjeva, nčiteljica ž. r. d. v Rušah, Marija Lipovškova v Trbovljah-Vodah, Pavla Majcnova v Legnu, začasno pa Marija Skazova v Velenju. Nadučitelju Jakofcu Kopiču pri Sv. Lenartu v S. g. se podeli naslov ,,ravnatelj". Prošnja upokoienega nadučitelja Antona Špana v Slov. Bistricl za reaktiviranje in za podelitev nadučiteljske službe se odklonl, pač pa mu more okrajni šolski svet podeliti kako suplentsko mesto. Nato zaključi predsednik sejo. — Popravek: V članku »Jugoslovaaski Babilon", 7. štev., stran 2., se ima glasiti spodnja vrsta ,,z eksaktnimi vedami" ln ne ,,z eksekutivnimi vedami". — Draginjske doklade za iipokojence. Demokratsko-socijalistična vlada je na eni zadnjih sei odobrila pos-ebne doklade k draginiskim dokladam upokojesicev, vdov in sirot. Upokojenci bodo dobivali. ako iim poloojniria znaša 100, 150, 250 ali več kron, dodatek od 200, 245, 290 in 320 kron, za vsakega rodbinskega člana bodo dobili upckojenci brez razlike kategorij dodatno doklado 30 K mesečno. — Pokret, glasilo dalmatinskega učiteljstva, posveča v svoji 1. letošnji številki jubileju našega lista pod zaglavjem /,,Književnost" prav laskave besede ter piše med drugim: «Iz same ove sveske (t. j. naše :iubilejne številke), koja služi na diku ne samo slove-nskom nego čitavom jugoslavenskom učiteljstvu, vidi se, koliko su naši slovenske kolege pokročili napred ispred sviju nas. Neka im ie čast!« Isto pažmjo posveča tudi nadaljnim številkam letošnjega »Tovatiša«. Zlasti pohvalno omenja naš članek »Nova orijentaciia našega stanovskega organiziranja«. Za vse lepe besede priznarnia se stanovskim bratom ob sinji Adriji prav lepo zahvaljujemo. — NemStvo v Velikovcu. Nemška deška in dekliška liudska šola v Velikovcu šteje skupno 223 in 209, skupaj torej 432 otrok. Od teh eovori samo nemškn le 52 otrok. K tem bi bllo še Drišteti 25 otrok. ki le razumeio ali oa le slabo govore slovensko. Pravih Nemcev. to ie. da sta oče In mati oba Nemca, je pa na obeh teh šolah, reci in oiši. samo 30 Mater Slovenko ima od šolskih otrok 18. očeta Slovenca 16. Od 13 otrok sta Slovenca oče in mati. le otroci so vzgoteni Dopolnoma v nemškem duhu. Svojčas so na tei šoli po ukazu vK]ih šolskih oblasti učitelli iemali in zažteali vse slovenske katekizrne. — Zopet nov grob. V Celju te umrla 29. februaria 1.1. zvečer po kratkl in hudi bolezni (pljučnica In legar) nadvse priUubljena učiteHica gdč. Emica Lllekova. hčerka tamošnjega bivšega girnnazilskega ravnateUa. Službovala ie na celjski mestni dekliški osnovni šoli. Blaga Emlca 3e bila k-ot vzorna tavarišica in neutrudljiva vzgoniteljica silno popularna. V prekrasnih besedah, kjer ni ostalo suho nobeno oko, se je poslovil od *nje pri odprtem grobu tovariš nadzornik g. Ljudevit Černej. Celjsko pevsko društvo. katerega članica Je bila nepozabna Emlca. ]e pa pod vodstvom tovartša g. Cirila PregIja zapelo večnolepo ,,Vlgred se povrne".  Mir blagi pokognicil Velecenjemim roditeljem in globoko potrtemu njenemu zaročencu tov. Makso VVudlerju naše najglobokeiše sožalje! — Krede nl! Brezvestni verižniki so •neprimerno podražili tudi kredo in s tem pokazali, da so veliki sovražniki kulture, ker ovirajo celo l]udskošolski pouk. — Ali Je tem ljudem vse dovoljeno? — Razpis službe. Na mestni oomožti' šoli v IJubljani ie s šolskim letom 1920-2!. stalno popolniti nanovo sistemiziratio mesto strokovnega učitelja za rokotvorn", pouk na tej šoli. Prednost imajo prosilci, ki so za ta pouk že usposoblieni. Učiteliu rokotvornega pouka bo obenem naloea. me-1 vellkimi počitnieami prirejati učne tečaje za izcbrazbo učiteliev rokotvornega p<>uka. Pravllno opremljene prošnje je vlagati po službeni poti pri mestnem šolskem svetu v Ljubljani do dne 30. aprila 1.1. — — O slovenski sttenograflji. Pred kratkim smo čitali v ,,Učit. Tovarlšu", da mora izprašanec slovenske stenografije znati latinski ali kak drug romanski jezik. Ta sklep izpraševalne komisije se n-am zdi celo reakcionaren in nedemokratičen. Iz njega zveni grda kruhoborska tendenca, da bi zasigurali le izvestnim krogom postranski zaslužek. Stenografija pač nima nobenega stika z latinsčino. Ko bi se. zahtevalo poznanje tuiške pisave, ki je kljukasta kakor stenografija, ali pa kitajskih ideogramov, bi se nam zdelo bolj razumljivo. S takimi nepotrebnimi zahtevami se pač ne bo pospeševalo učenja slovenske stenografije. J. K. — Naročnlke šolskih zvezkov opozarlamo. da zaradi visoke poštnine ne razpošiHamo mani nego 300 zvezkov natnkrat. Poštnina znaša namreč: za 50 zvezkov 6 K. za 100 zvezkov 6 K. za 200 zvezkov 11 K. za 300 zvezkov 11 K. V zalogi so ta- čas samo L—1. 2 in L—11. ostale zalo* žimo v kratKem. — UčiteHska tiskarna. — UubUanske tovariše, ki so brez stanovanja, vabitn na sestanek, ki bo v ponedeljek, 15. t. m., ob 7. zve-čer, v restavraciji ,,Pri novem svetu", Prešemova soba. — J. Blaganje. — Valentin Doliak, šolski voditelj v Svečah v Rožu prosi tov. Julija Sevnika, da mu sporoči svoj naslov. — Nova gimnazija. Sestrazredno gimnazijo v Šabcu so razširili na stopnjo popolnih srednjih šol. — Nacrada plsaieljem in prlreieva!ccm šotskih knUg na Hrvatskem se je sed*ai izenačila. Tisti, ki spiše in tisti, ki priredi kako učno knjigo za ljudske ali srednje šole dobiva enako nagrado. — Nove čitanke za Hudske šole na Hrvatskem bo sestavil književnik in profesor na zagrebškem vseučilišču Vladimir Nazor. ki je bil sestavil hrvateke čitanke za Ijudske šole v Istri. — Pozor. učitelji sadiaril! V četrtek, dne 18. t. m. ponoldne od 14. daHe, se bo oddalo v Linhartovi ulici št. 12. šol. vodstvom par sto sadnih dtviakov. Dobe jih samo tisti. kl nridejo ali oošlielo ponje. Na razpolago bo tudi nekaj cepilne smole. — M. Humek. Članarina tn darila za UČHeliskl konvtkt Uč^ teljstvo deške ljudske šole v Sp. Sišld, in sicer: Ivan P&trlč 10 K, neimenovan 4 K. Menart Viljem 5 K, Orašič Fran 2 K, Bergles Avguštln 2 K. Stefanija Čehova 2 kroni, Bahovčeva Tončka 2 K, Košca Ana 3 Kt A. Krakarjeva 2 kronl, Seraflna Hubadova 10 K (skupa) 42 K). — Ludovik Kožell 10 kron in Marica Koželj 10 K. oba iz Št. Petra prl Novem mestu. — Učiteljstvo deške ljudske šole v Kranju, in sicer: Rus Villbald 2 K. Sepaher Anton 2 K, Završnlk Stanislav 2 K, Bradaška Albina 2 K. — Luznar Franc 2 kronl in Mally Ana 2 kroni, oba s Primskovega pri Kranju. — Mahkota Anton 2 K in Mahkota Stanka 2 K, oba Iz Vokiega pri Kranju. — Podgorcl izpod Grlntovca 22 kron in Josip Lapajne iz Cerkelj na Oorenjskem 10 K. — Joško Bergant, Grosuplie 3 krone. — Anica Pllbachova, Janla Miklavčičeva, C. Łavnikova, J. Mlačeva, M. Roossova, vse iz Kranja 10 kron. Borovniško učrteljstvo In sicer: Antončičeva Marija S kron, Bellčeva Pavla 5 kron, Ohladkova Mariia 5 K. Enzelsberger Viktor 10 K, Paplerjeva Ida 5 kron, Petričcva Marija 6 kron, Rant Franjo 10 K, Smole Izidor 9 K (skupaj 55 K). — Učiteljstvo iz Št. Jerneja na Dolenjskem, In slcer: K. In L. Trost 2 kronl, E. Tavčar 2 K. M. Pouh 2 K, Q. Arh-Sever 2 K. V. Žlindra 2 K, J. Blzjqak 2 K, V. Sever 2 K. J. Prijatel] 2 K. K. Trost 4 krone (skupa) 20 K). — Joslp Tscherne iz Kočevske rek-e 5 kron. — Pavel Herbst iz Spodnje ŠiSke 2 K. — Konrad Barle, nabral v Metllki 140 kron (poročllo pride). — Današnjl Izkaz 345 kron. 2ivlll darovalcl in nasledntkl! — Jakob Dimnlk, blagajnlk.