" ■ - ■ ^ - - ......• p -

>

■ ■
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemai noddj in praznikov.
r^ t "\T J
ulas JN ar oda
List slovenskih delavcev v ^Ameriki.
t
the United SUilca Iwiwd every" day except Sundays and Holidays*

EiiUred u Second-Claw Matter, September 21, 1903, at the Pe«t Office at N«w York, N. Y., under Act of Oon&Te*« of March 3, 187».
ŠTEV. 124.
NEW YORK, V PETEK, 26. MAJA, 1905.
LETNIK XIL
Chicaški štrajk. Dragina kuharica Pričakovati je najhujšega. na Eilis Islandu.
Zidovi med seboj.
Boji v Varšavi,
illinoiška milica MOBILIZIRA ZA SLUŽTi ^fJS V CHICAGU.
Policija ni v stanu vzdrževati redu. Vodja Shea bi rad dobil mu-čeniški venec.
1000
POSEENIH POLICAJEV.
sta pr<
Chicago. Ill- maja. Tukajšnja organizacija delodajalcev zahtev« od-ločno, da se jej Štrajka rji brezpogoj-„o vdajo. d« »čim bi vodje štrajka radi 7:!<ltr>ili slavo raueenikov — tak je sedaj polo aj štrajka tukajšnjih voznikov.	w .
May rjn Dunne je resnost položaja na t an "-no znan, radi česar je odredil, ^ , jame mesto, kakor hitro mogoče, fe 1000 posebnih policajev. Tudi šerif I* arret t najel je zopet 100 novih .Vi.vtvi. v. tako. <ln je število slednjih s,. 1 j "v. "je. nego kedaj pogreje. Dr-?y .,, • ili.-a je mobilizirala in je pre-i>r- \ 1 • a i'n se o1 1 pelje v Chicago.
i j -..-.,v;, in še posebej ekspre-f.„0	co definitivno zavrnile vse
7v , • v;> ikarjev. Štrajk se je raz--i , i ...,; trgovine z stavbnim leti.,. t i1: * hitro in nepričakovano, da ii dve tvrdki 7. potovanjem Tpraašnje. pride li voja-esto, še ni rešeno, toda ma-• vif s4 a pripravljena, da po-"dh-o takoj v mesto, a krt bi t '»no. Ker se je štrajk raz-tcn'v.a ne bode znmogla i v ir. O tem je policijski /•o« oz tin'beno izjavil, šn-rnka. Shea. je naznanil. . . lii<> l-ovlie ne bode zme-.,1 > <i vr"' ■ 'o v iečo. ko it i voditi š+raik. Nada-:.. ti	se i M doza j ne bo
t ,	, ^,-j.idf vojaštvo v
1i>ro'^"tn sedaj nihče in tudi št ra k ar j i vsi so
... ra^idno razširja in kmalo 1 i, tv'-vinfi z s1- bnim lesom , - ' .. — čivala. Trgovci z lesom v.. i,,	" rdi	ie družbe in
v.- . •" " 1 '-'i v /vikov ne bodo v - ■•» .t.'*. T« varne r> i zarje v
,	. ...... -injkanje lesa
; . . ' - . . orale delo že omejiti. T* v ' . j i" vv;'*	popol-
i	..	m »e so vedno bol j
. ,in ]»ode število vsled s4— " 1"	dnib delavcev kmalo
d- -	•■"((0. V-m n:» laljna po-
svetovanja v prid miru bodo brez-
VS> r •>.
t. . ; ■ i/dal poziv, naslovljen ehi-r-T u lir T-tvn. naj bodo mirno in e(> vsb'd sedan iejja pologa ••a ne • • "rja, kajti oblasti so položaju in so pripravljene na vse eventual i. V slučaju, da bode milica
lie
c- 'V
T ' c
n<4
P'i r-
>7ASELJENKA TRDI, DA JE S KNEZOM WINDISCHGRAE-TZOM V SORODSTVU.
V Belgradu je prisostvovala umoru kralja Aleksandra in kraljice Drage. —o—
GOSPA LOEFFLER. -o-
Xn l!!!is Tslandu v našej Inki so
•	•'Irr'i za na daljno izpraševanje ne-'.o žensksi. k t era trdi, da je prisostvo-
;'!a /.:>! v belirrajskem IkraJje-t :n ktiiiaku. oziroma umoru kralja Aleksandra in kraljice Drage.
Xaseljt nka se imenuje Katarina \V. jmer-LoelTlt r in trdi, da je bila
•	-" na v kraljevem srradu Hradčanv
P'ra^t: in da je ]-o materi v sorod-" i s knežjo rodbino Windisch-irraetz.
S veje lobno se je poročila z nekim 'n je.m. kt«'!-«"j::i je jia kmalo osta-:!•'. na kar je služila pri razne.]' '*vi-'kej .-podi" v Avstriji (irisjio-b'.!!>. Končno je prišla tudi na kra-' je vi dvor v Sr i jo. kjer je bila vslu-: i za kuharico iti je j*rirej;da za "alj;*-o štnidel in ''knedlje s svest-anii in j ovidli". I'o ža!<«:,_rri v kona-kn odpotovala je v Draždane in konč-■> -klonila p<vtovati v Ameriko. Semkaj je d spila s parnikom Hraf "A";-!.It r-et- in i' it ni več mlada, jo je '"ikvizi«-va pridržala za nadaljno iz-prašanje.
I>:a^i i;i kuharica je stara še le 40 let in govori več jezikov.
Včeraj je bil ■ na Kili- Islandu .T>!10 :■-»"'■ v, med temi 4o takih, koji ■ ! eii semkaj v kaj tali.
ca-na i vzn kos aln
pre>i -ii!'"a pomoč, pridejo v Chicajro tudi zvezi ne čete.
^n«ilci so vsi v službi, da bi v s]r 'in i-i'nrnv bili takoj na mestu. Bat? <o je i i-, ve". ]>ožiirov.
Chicago, 25. maja. F. D. Smith, poslov ■ od F. R. On no ('■>.. naznanja. da je njerj ra tvrdka odslovila (1000 delavf- v vdel štrajka voznikov. Petdeset parnih žac bode moralo te dni prenehati z delom. Trgovci so svojjm dobavit« 1 jem lesa na severo-zapadu preklicali vsa naroČila.
-o-
<
Propadle b^nke.
n. Ohio, 2"» maja. Canton
E
je pi !■ . ala z jzpla'-eva-isedaj še nepoznanih razlo-». marca je imela ta banka ; )J "»2 prome t a.
O . r: a Citv, Okla., 25. maja. I'r i >i;t nalna banka v T^exinartonu (>'.< :.. je pnoduJa 8 poslovanjem. Po dp ' Lawrence Voltz na-znanja. da pi-ične baaka kmalo zopet po '
ZOPET TORNADO.
V Texasu jc rat de j al mno-jo hiš.
Dallas. Te>:.. ma ja. l'o severnem "!*e\a<u je včeraj razdajal torn a li. i'ri M.rjc iti je vi har razdejal želez-i7-ki n.. st. S proga in otrok far-ia <";im]>iona sla vtonila. V Red-vacku je tornado razdejal cerkev in re.lilnico ter vse polno drugih hiš.
Sn:rfc pri delu.
\'č(raj je 24 let stari! William Mi 'icrt v stališču vozov Metropolitan :<-- ("i :ii]-any. 129 ulica in !.• v i«-11 Avenue v New Yoii'.iu, našel ri .'.i :n lir. z no smrt. V rem iz i se po-ravlja.i • vozovi imenovane družbe, zovi -toje na tiru nad zn žano zera-I Ij >. Eckert je stal v takem znižanju.
!••■"• m j** >lal nad njim velik voz eks-; pre-ne t'rii.'be. k t ere za je on poprav-j 1; .Ni vozu je stal drugi vslužbenec i:i je «'• kal na : iirnal. da bi voz od-,\>\ ;al. Ta delavec sedaj izjavlja, da :.. je r rt dal signal, na kar je voz al. Nakrat je zaslišal grozen krik je \ tak«-j ustavil. Ko je /. dragi-deb-.vci . -ti j d voz. našel je
*	■ ■ s kaj '!« kei a raz- e/.ancga na kos-« N.; - jo v a 'j lava je bila razbita, obe r-k: sta bili pri .« molcih odrezani in njegovo truplo je bilo j>o dolgem raz-]-ara no.
Asfaltni trust se je pritožil.
Caracas. Venezuela, 23. maja. New ! Vi rk iS: liermudez Asphalt Company
• je vi' ' il-i i '"iziv prot i razsedbi zvezi-1
•	- e .Ta . e u ZMfi-keira s.-dišča. Slelnje je razveljavilo ]»godlbo med družbo in vlado ter obsodilo trust v plačilo odškodnine.
sini
Pcdvodni telefon.
Washington, 2G. maja. Momarični ura 1 ! ade sprejel novi telefon v svojo sin bo. Aparat je navaden zvon, kte-reira so j« rrezne v vodo potem, ko je v zvez: * kopnim po elektriekej žiei. Ladi jam se na ta način telefonira kake štiri milje daleč.
Skočil raz streho.
Po večdnevnem pijančevanju je dobil Frank Howard, 217 William St. v New Yorku, delirium tremens. V takem položaju je videl pred seboj vse polno kač, opic, mačk in slienib zverin, radi česar je ušel na streho in od tam skočil na ulico. Ko so ga pobrali, pronašli, da je zadobil le neznatno poškodbo na levej nogi, ktera je pa zadostovala, da se je streznil.
KRONIČEN KATAR OZDRAVLJEN.
A" množili slučajih je kroničen želodcev katar zeio nadležen in ga ni ni iroee ozdraviti; radi tega smo za Ij valni nasvetom nekega večletnega bolnika "Želim Vam naznaniti, da me je Trinerjevo ameriško grenko vino ozdravilo od kroničnega katarja v želodcu, kteri me je dolgo vrsto let mučil. Zdravili so me razni zdravniki ;n rabil sem razna zdravila, toda ni jedno me ni ozdravilo. Končno sem pc-kusil Trinerjevo ameriško grenko vino in po kratkem času sem zadobil svoje prejšnje zdravje. Sedaj sem zopet jak in lahko uživam najtežjo hrano vsaki dan. Radi tega si štejem
v dolžnost, da priporočim imenovano vino vsakomur, kteri boluje na želodcu. Josip Laboj, La Grange. Texas." Za katar v želodcu in vse druge želodčne boiezni v zvezi z izgubo teka je Trinerjevo ameriško grenko vino najboljše sredstvo, ktero popravi želodec v vsakem slučaju. V lekarnah. Jos. Triner, 799 South Ashland Ave., Chicago, 111.
ŽIDOVSKE SOCIJALNI DEMO -KRATJE V BOJU Z LASTNIKI RAZUPITIH HIŠ.
Dosedaj je bilo osem Židov vsmrtenih in nad 100 ranjenih. Policija ni posredovala.
VESTI IZ RUSIJE.
Varšava. 2G. maja. Boji med tukajšnjimi zidovi, kteri so se pričeli dne 24. t. m. zvečer, se nadaljujejo. Židovski socialisti hočejo namreč pre-•rnati vse razupite ljudi iz židovskega okraja. Pretepi so se razširili tudi na nežidovske ulice v okolici.
Socijalisti za morejo preganjati ka-\arnarje in lastnike razupitih hiš ne-ivirano. kajti oblasti jim tega ne branijo. Med boji ni bilo nikjer videti kakega policaja.
Večna kriza in položaj na Ogrskem.
POLITIČEN POLOŽAJ SE NE MORE SPREMENITI. — FRAN JOSIP NE ZAPUSTI SVOJEGA STALIŠČA.
Grof Andrassy je sporočil opoziciji o svojej brezuspešnej avdi-jenci na Dunaju.
SPLOŠNA BEDA.

v *

Budimpešta, 20. maja. Na Ogrskem pričenja prevladovati splošna konfu-ziija. Madjarsko opozicijsko časopisje je pričeli) pretiti s tem. da povdarja. da Ogrska ne bode več prispevala k skupnim i>otrebščinam avstro-ogrske monarhije. Dosedaj za teikoče leto še niso dovcijeni niti davki mti vojaški novinci in v vrstah opozicije se vedno bolj glasno oglaša zahteva, da se ljudstvu naroči, naj preneha s prostovolj-
V to ga bode admiral Režestvenskij prisilil z bombardiranjem jr s-lih mest.—Vesti o pomor-skej bitki in japonskem porazu se sedaj niso potrjene. - - Rusko brodovje pri otočju Baton na potu proti severu.
RUSKO BRODOVJE PROSTOVOLJCEV PRI SHANGHAI JU. MNENJE ADMIRALITET2 O BITKI PRI FORMOZI. — ADMIRAL BIRILEV ODPOTOVAL V VLADIVOSTOK. — JAPONCI V MANDŽURIJI TEPENI.
Manila, 2li. maja uradoma poroča, da
Iz Vigana se je dne 20. maja
Nagasaki, 25. maja. Kapitan neruskega parnika Oscar II. naznanja.
plulo memo Batanskega otočja nad 30 j da ga je dne 1!). t. m. neka ruska voj-ruskih vojnih ladij proti severu. 'na ladija vstavila. Rusi so preiskali Petrograd, 20. maja. Admiraliteta ves parnik. Istega dne so Norve an. še ni dobila poročil, z kterimi bi za- srečali tudi 14 ruskih križark in šl-si mogla potrditi manilske vesti, da je torpedolovk.
bilo japonsko brodovje južno od For- Petrograd, 2-3. maja. Admiral Ave-moze poraženo. Mogoče je pa, da je Ijan (ief admiralitete), potrjuje ve-tamkaj prišlo do boja me«l patrulnimi sti, ktere javljajo, da pluje Kožest-ladijami. V mornai-skih krogih so , venskij jiroti severu, da se spoprinu mnenja, da se ni vršila odprta bitka z admiralom Togom in pričakuje vsa-z admiralom Togom, kajti slednji sc ki čas poročila o bitki med obema sonc upa priti z svojimi oklopnieami vražnima brodovjema. tako daleč proti jugu, da bi pričel z Admiral Aveljan izjavlja, da so ve-hitko. Edino kar zamore Togo storit' -ti o bolezni 1 ložestvenskega navadna je, da pričakuje Ruse pri japonskem ' !až. kajti Iiožest venski j je natančno obrežju.	( ooročal o svojem zdravju in o zdrav-
Po računu admiralitete bi moral : 'tvenem stanju svojega možtva. Nabiti Rožestvenskij sedaj že 1000 milj . '"J™ 'la .je dolgotrajna pot in daleč od prostora, na kterem se je ?!»lo dela vpl,ivala na n,e,ovo zdrav
, . 1 -.1 1> wiv,.,rl-;i nlnie	!0- kr1.lt! xe Pr°d odpotovamem ie bil
baje vršila bitka. KozesUensfcij piu.ie	' . ,
' v . ■„ T..1.,, ii,-«!,-	°«an na ledvicah. \ ostalem se pa daleč na prostem morju
Novosti iz inozemstva.
OGRSKA VLADA ŽELI ZMANJŠATI ŠTEVILO IZSELJEN -CEV. PODRŽAVLJENJE ITALIJANSKIH ŽELEZNIC.
Španski goljufi in njihovi "zakladi" v Evropi in Ameriki.
VSTAJA V MADAGASKARJU.
, -	iT<1iiin-i POi-uti dobro ter je tako preprn-an o
tudi laponskim patrulnim laaijam	.	. «»
11	1 - —	zmagi, da sedal vsak mornar od pr-
LrSTROPOLIT ANTON JE.
kteri postane baje nash-.Inik glavnega prok. sv. Sinode Pob jedi mosceva.
T« kom dopoldneva so umrli štirje ranjenci. Tudi pri včerajšnjih bojih je bil<j mnogo ljudi ranjenih. Izgredi so trajali ves dan in so se končali še le pozno zvečer. Do sedaj je bilo S osob vsmrtenih in nad sto ranjenih. Tudi materijelna škoda je velika. Socialisti so rabili nože in revolverje. Še le zvečer so kozaki čifute razgnali.
Baku. ■ 20. maja. Gubernatorja l:neza Nakaehidze v Raku pogodila je morilčeva bomba, ko se je peljal od obiska perzijskega konzula. Bomba je padla v kočijo in jo razdejala na kosce.
Varšava, 2">. maja. Krvav pretep, kteri je nastal včeraj zvečer med tukajšnjimi zidovi, od kterih so bili " t i r je vsmrteni, nastal je vsled tega, ker je skušala židovska socijalistična organizacija razupite Židinje pregnati. Člani organizacije so pričeli že z izsronom in so pri tem plenili po razupitih hišah in ka\arnali. Boj je trajal do polnoči in se je danes zjutraj zopet pričel. Med pretepom policija ni posredovala, pač pa so orožniki tu pa tam množico razgnali. Ranjence so prepeljali v bolnice; med njimi je 14 smrtno ranjenih.
Nezgoda na železnici.
Topek-i, Ivans., 25. maja. Pri Hut-ehinsonti ponesrečil je lokalni vlak Atchison. To pek a & Santa Fe železnice. Pri tem je bilo več osob usrnr-tenih in ranjenih.
Vlafe je zavozil vsled napačno postavljenega izogibal išča v prazne tovorne vozove. Lahko ranjenih je pet osob.
Lakota v tovornem vozu.
Pittsburg, Pa., 25. maja. V nekem tovornem vagonu so našli danes 16-letnega Petra Armstronga, kteri je Sil vsled laikote nezavesten. Ko se je leček zavedel, je dejal, da je prišel minoli petek v Buffalo," N. Y., v voz, kterega 90 takoj potem zaprli. V vozu je prebil pet dni brez jedil.
nim plačevanjem davka, kteiii ni od parlamenta potrjen. A" opoziciji je tudi lahko videti brezmejno jezo. ker je misija grofa Andrassy j a pri cesarju Fran Josipu popolnoma spodletela.
Orof Andrassy je pri seji izvrševal-nega odseka opozicijskih stranic |x> ročal podrobnosti o svojej avdijenei na dunajskem dvoru. Njegovo izročilo je delovalo kakor olje na ognju. On je poročal in priporočal, naj se z obravnavami in pogajanji preneha, ! kajti eesar neče niti v najmanjšo zahtevo na vojaškem polju privoliti. Madjarščino ne more in je tudi ne bode uvedel v vojsko kot služben jezik. To j ■ Fran Jo.-T.p Andrassyju večkrat in ponovno zatrdil.
Tako Je postala kriza na Ogrskem : kronična in ni od jedne strani ni pričakoval i rešitve. Gospodarji položaj postaja na Ogrskem od dne do dae slabejši. Ministerstvo Tisza, ktero ne more niti živeti niti umretii, ne more v sedanjem brezpostavnem položaju ničesar ukreniti in vse polno zakonskih predlogov mora ležati nerešenih. Javna dela in pred vsem gradnje železnic morajo počivati, ker v to potrebni denar ni dovoljen. Število brezposelnih hitro narašča. Ogrski naroda postajajo nepotrpežljivi in nihče ne ve. kaj naj počne, kajti zmešnjava je brezmejna.
Zopet žrtev avtomobila.
Včeraj se je v našem mestu število žrtev avtomobilov zopet za jedno povečalo. Ko je prišel 11 let stari deček James Jordan iz šole na iztočnej 00. ulici, povozil ga je velik avtomobil. Par ur za tem je nesrečni deček umrl, ker mu je avtomobil razbil lobanjo. Šaferja Edwarda Keinsa so takoj zaprli in izročili sodišča York-ville, ktero ga je stavilo pod $1000 jamščine.
skrajno težavno donašati Togu poročila o gibanju ruskega vojnega bro-dovja. Vsekako je pa pričakovati pomorske bitke tekom desetih dnij.
Tukajšnji večerni listi so objavili poročila o Rožestvenskovej zmagi in Ku.]]py poveljnik dečki, kteri prodajajo liste, so se med
množico, ktera je hotela dobiti časo- venske:ra?	na]n„n	,lovr<ti
pise. skoraj zadušili.	brodovje v Vladivostok. Tn ko pride
Paris, 20. maja. Tukajšnje mmi- tjekaj. ne pride med admiraloma do
sterstvo inostranili del. kakor tudi po- qpora, kajti oba sta si stara prijate-
slaništva. niso dobila poročil o po- jja
morskej bitki.	Admiral Aveljan pričakuje vsaki
veea do zadnjega zauoa v svojega po veljnika. Admiral Voelkersam je obolel in to je bil nnjbr/e povod, dn se je nričelo rovor'fi o bolezni Rožcstven-ker-n. Deistvo. da postane admiral Vladivostokn ni 'kakej zvezi z stališčem T7 >"
Rim, 20. maja. Poslanska zbornica' sprejela je zakonski načrt glede po-državljenja italijanskih železnic.
Paris, 20. maja. Potniki, kteri so 'lospeli iz Madagaskarja v Marseille, naznanjajo, da sc je pričelo na Madagaskarju vstaško gibanje. Dva častnika sta vsmrtena.
Petrograd. 20. maja. Tukajšnja palača Narodni Dom. na severnej si rani Neve. bi včeraj skoro zgorela. Po triurnem naporu so požar pogasili. — Škoda je velika.
Madrid. 25. maja. Tukajšnje oblasti so končno zasledile one goljufe, kteri so že doliro vrsto let pošiljali lahkovernim ljudem v Evropi in Ameriki pisma o tlzakladih na p s' stvih" onih,'kterim so psali. Policija je zaplenila razne li-tine in je že dosedaj dognala, da so lopovi pridobili najmanj $125.000 od svojih žrtev, kar je naravno le mali del vsega plena. Goljufi so opravljali svoje p- sle javno v lepej pisarni na Calle Cue"'ill-ros.
Budimpešta. 2">. maja. V o<rrsko-hrvatskem državnem zboru vložil je nek poslanec zakonski predlog, kteri določa, naj vlada oar din ■ ":m družbam prepove na Ogrskem nastavljati posebne agente. Nadalje določa predlog. da parobrodne družbe r.e smejo več objavljati inserate v časopisih, ker to oživlja željo do izseljevanja. Ljudje, kteri zapeljujejo domačine k izseljevanju, naj se kaznujejo.
Prodani Korejci.
Mexico Ciudad. Mexico. 25. maja. V Santa Cruz d« - '•■ je da::cs 1300 Korejcev, kteri bodo delali na hazi-endah Ilenequen v Yucatanu. Tem delavcem bode sledilo še 5000 dru-pa posredovanju
st.
Petrograd, 20. maja. Semkaj je do- čas pomorske bitko, kajti Japonci spelo pismo nekega ruskega kapitana, bodo na vsak način skušali Rusom | ^ih'-kteri vsi pride:
kteri ie odposlal pismo iz Saigona in preprečiti prihod v "\*ladivostok. O ' 11 f 1 'V '
J* 11	, , ... , r> w	i -i - -	... Transoceanic Emigration Company v
popisuje potovanje preko Indijsk^a I Rozestvenskovih naertih m strategiji I jj^j^
oceana. On poroča, da so imele naj-	admiraliteti ni nič znanega, kn.it i car ~ " ' "'
težjo nalogo ruske križarke in tor-	je, kakor znano, naročil Ro-e-tven-!
pedovke. ktero brodovje je vodil ad-	skemu. naj se ravna po svojej pre-1
miral Enouist. Te ladije so nepre-	vidnosti. Najhrže bode Rož st venskij j.
stano plule pred glavnim brodovjem	sedaj iskal admirala Togo, kterega
in sporočale o ladijali. ktere se bli- bode prisilil na boj.
vajo. tako. da je zamogel admiral Ro- Z ozirom na mogočost, da bode ad-
/estvenskij svojo pot spremeniti in	miral Togo Rusom dovolil ::<•■ vira:-,
«e ladijam izogniti. Rožestvenskij je P"ti v Vladivostok, na kar jih hod-
namreč -ledal na to. da ga ni niti je-	napadel z torpedovkami. kakor i red
den parnik opazil. Cestokrat je bilo	P<>rt Arthnrom, izjavlja admiral Ave
nakrcevanje i^remo<ra na prostem
morju zelo težavno.
Prelaz Ounshu. 20. maja. Dne 22.
Ijan
''Portarthurski dogodki s> ne bo d >
ponavljali, kajti admiral Rožcstven-
.	skij ni človek, da bi se dal obkoliti v
maja se je pojavila svadrona japon- kakoj Illki Ko pri(le v V1..llivostok.
ske konjiče 12 milj severno od tukaj- ne |)0(]o p0(,ivnl> teniV(?v bo(]e ^
šnjega prelaza.
Kitajski roparji poslujejo ob mon-golskej meji in nadlegujejo ruske pa-f.-,,];« ter napadajo ruske proviantne kolone.
Semkaj je dospel general Kuropat-
boja in bode skušal odvzeti .Tap licem gospodarstvo na morju. Rožest-venskemu je treba samo kako j a on-<ko mesto bombardirati in Togo bol-moral priti na hoj."
Adi uiral Ririlcv je odpotoval da-
kin z svojim posebnim vlakom. Čast- i »es iz Petrograda v Vladivost- k. P -niki so svojega prejšnj^a vrhovnega toval bode z vso mogočo hitrostjo, da poveljnika navdušeno j »ozdravili.
Petrograd. 20. maja. General T.i-njevič poroča, da so Rusi pregnali .Ta-ponce iz njihovih pozicij na levem bregu reke Ivao južno od Chandoalie. Pri tem je bilo kakih 100 Japoncev vsmrtenih in ranjenih.
Naslednikom Kuropatkina. kteri se vrne domov, bode imenovan general Za nihajev.
Manila. 25. maja. Vesti, o veli-kej pomorskej bitki, v kterej so bili Japonci poraženi, se uradoma vzdržu- Imja jo
doseže Vladivostok pn d pri!: -do:i; Rožest venskega. Vlada je poslala v Vladivostok več vlakov premr a.
Shanghai. 25. maja. Pet parnikov ruskeira brodovja prostovoljcev, dospelo je v ustje reke Yamrts^k'nng. Križarke so pa kt alu zopet i dplule proti "U'nsungu.
London. 25. maja. Tukajšnji *• orna rsk i izvedenci izjavljajo, da so vesti o pričete i Idtki med mskim in japonskim vojnim brodovjem povse"« verjetne, zlasti radi tega. ker pri iz Manile in Petro?rrada
NAZNANILO.
em člani m družtva sv. Barbare i r: iznanjam, da se h de s', i./la junija na pra/
v četrtek dne 1. junija na praz.nik Vnebohoda sv. maša ob 1 jll. uri dopoldan v slov« nski cerkvi na Butler St. v Pittsburgu. Pa. Omenjeni dan bodemo imeli tudi skupno velikanoeno spoved. Radi tega pn -a:m vse člane omenjenega družtva, da se iste kakor mogoče Pv hioštevilno udeleže.
Člani naj liodo deloma že ob S. uri d o p. v omenjeni cerkvi. Tudi ostali rojaki in rojakinje iz mesta in okolice so povabljeni.
Prihodnja družtvena seja se bode vršila dne 11. junija; ker bode več važnih t čk za reši: i. so vsi m".je na-pi'i ;en:. da se te s.-je g tovo udeleže.
Fran Šifrar. predsednik,
B<:»x 20, Trestle, Pa.
(26-31—5)

J , ,. .
J *-"
A .

KRETANJE PARIflKOV. Do3peli so:
Neckar 25. maja iz Genove z potniki.
Te:iton:e 25. maja iz Liveipoola s 7S3 potniki.
2734
lejo. Uradoma se naznanja, da se je hkrati. Vrhu te?a pa javlja poročilo I «	_
dne 20. t. m. ob iztočnem obrežju iz Manile, da so Rusi zmagali, dočim t C<upathla maja lz Keke' otoka Batan pojavilo nad 20 ruskih ono iz Petrograda tega ne javlja. To j	Dospe : imajo
vojnih ladij, ktere so plule proti se- dokazuje, da brzojavki nista navadna 1 Armenii iz Hamburga, vero iztoki.	Tluplikata. Ker se iz dveh raznih kra-i ^ umiJian Glaagow*.
Otok Latan je sredi pota med Lu- je v poroča o bitki, so vesti najbrže ' 11	gue iz Havre,
zonom in Formozo.	resnične.	. Armenian iz l^iverpoola.
Furnessia iz Glasgowa. ' I-a Lorraine iz Havre.
Zima v maju.	]V,v>. :i je j-adla slana in rastlinje je
WaHarasport, Pa., 25. maja. Tukaj zmrzni!«.. V Norfolku in drugih kra-
je zavladala zopet pojxdna zima. in sicer že v tretjič v mesecu maju. Far-merji naznanjajo, da so češnje popolnoma uničene.
Hoosieh Falls, N. Y., 25. maja. V tnkajšnjej okolici je zopet nastala zima uničila vso vegetacijo. Temperatura je padla na ničlo in na bajerjib ter rekah se je napravila ledena skorja. To velja tudi o Ballstonu in okolici.
New Haven, Conn., 25. maja. Iz vseh krajev države Connecticut se poroča, da zopet nastala zima uničija vse mlado zelenje ter sadno drevje.
jih gričevja krompirja.
zmrznilo
je vse polno
Tovarna raket razdejana.
Rockland. Mass.. 25. maja. Tovarna podjetja National Fire Works Company v West Hannovru. ktera obstoji iz desetih jednonadstropnih poslopij, je razdejana. V oddeiku za mešanje se je pripetila razstreiba, ktera je bila tako jaka, da je vsa poslopja razdejala. Pet delavcev je bilo ranjenih. To je že druga razstreiba, odkar obstoji tovarna.
Celtic iz Liverpcda. Campania iz Liverpool a. St. Paui iz Soutliamptona. Caledonia iz Glasgowa. Hamburg iz Hamburga. Zeelanil iz Antwerpena. Statendam iz Rotterdama. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena.
Barbarossa iz Bremena.
Odpluli so: Philadelphia 27. maja v Southampton Etruria 27. maja v Liverpool. Kroonland 27. maja v Antwerpen. Graf Waldersee 27. maja v Hamburg. Furnesaia 27. maja v Glasgow.



Draga zaušnica. V Antwerpenn ie v neki kavarni trgovec z diamanti udaril nekoga svojega tovariša za uho njegov tovariš ga je pa parkrat z dežnikom lopnil. Tožnik je zahteval 100 tisoč frankov odškodnine, in sicer 50 tisoč frankov za izdatke med okrep-čalnim potovanjem po Nemčiji in 50 tisoč frankov za izgubo v svoji trgovini. Sodišče je obsodilo oba obtoženca vsakega v plačilo 50 frankov in 10 tisoč frankov odškodnine. Zaušnica je bila Tsejedno precej draga.
PROŠNJA.
Rojaka Anton Bernada iz Kleč, blizu Ljubljane, je zadela dne 11. avgusta lanskega leta v Damfortovem rovu, blizu Cambridge, Ohio, nepričakovana nesreča, da mu je zdrobilo nogo. Revež je za delo popolnoma nesposoben. Kar je pa najbolj omilova-nja vrednega, postal je vsled tega dogodka popolnoma odvisen le na milosrčnost svojih rojakov, ker je vse giovce potrošil za časa dolge bolezni in ni spadal fk nobenem podpornem družtvu. Rad bi se sedaj vrnil domov, a se ne more, ker rrima denarjev.
V imenu človeko- in rodoljubja prosimo cenjene rojake, da vsaik po svo-jej možnosti kaj pripomore v korist gori navedenega ponesrečenca. Vsak, še tako majhen dar se hvaležno sprejme. Imena darovalcev priobčimo v našem listu "Glas Naroda", kamor se naj vsi zneski pošiljajo.
(26-5—3-6)
POZDRAV.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake in znance po širni Ameriki, zlasti pa bratrance v Adaansburgu, Pa.	Matija Ofak.
JLAZNOTEBOSTI.
Stolna cerkev v Djakovu je, kar se
tiče veličine, na trinajstem mestu skupno s cerkvijo sv. Marka v Benet-<kali. Na prvem mestu je cerkev sv. Petra v Rimu, v kterej je mesta za G0,000 ljudi, potem pride stolnica v Milanu za 37,000 ljudi, cerkev sv. Pavla v Rimu za 32.000 ljudi, eerkev v Koliinu za 30.000 ljudi, cerkvi sv. Pavla v Londonu in sv. Petronija v Boloniji za 25,000 ljudi, cerkev sv. Sofije v Carigradu za 23.000 ljudi, cerkev sv. Ivana Lateranskega v Rimu za 22.000 ljudi, Notre Dame v Parizu za 21,000 ljudi. Metropolitanska ceiiccv v Now Torku za 1 S,000 ljudi, cerkev sv. Štefana na Dunaju in stolna cerkev v Phž za 12.000 ljudi, cerkev sv. Dominika v Bo tanj i za 11.400 ljudi, cc-rkev Matere B ž je v M« makovem za 11.000 ljudi in cc r ev sv. Marka v IVijcfkah za 7000 o.-ob.
7-KT**:?.r. ~a c:T.škoi!^r?slr?. Tjrarčr.
se vrši te dni v Parisnu Tožnik je zna-pevec Maurice Picnand. tožence pn
Manriea Grau: Toln& zahteva povrnitev 100.000 frankov škode. Renand
zi ni 1 3—19 I d Graua, ki ie vodil ' °k ■ • • "e 7-rc!':■>; eliten Opera
la - • ■ p • m > razdreti jjrez kake
r-v	se d . rila. da m - ra
Crau Rn.Ti.'i v i :.: " i naj lalje do 15. februarja 1H 53 obvestiti. V decern- ni ' J je G . :a povozrl avtomobil, da' ni ::•■ i nič v 5 opravljati svojega dosedanjega posla. Pogodbo z giedaljšeem je razrušil, Beaančfa je pa še le 21. januarja ir?0.'> poslal brz.>-jia vko: ^Pogodba Metropolitan ni po-v. ■ vi jena. Y-a < :um''ir:>.: 'a razdrta. Srrno obžaluvm. Stari prijatelj ('•ran. Hcnaiul pa ni r.a star.) prjatelj-^tvo nii' dal. ampak tožil Graua za od-Štb< »dnino.
Kako naj s a razlikujejo granate,
črapneli ir. kartcllc? Sedaj, ko v po-ro ilh o vojski vedno čitsnio o raz-'	topovj'i kvn-.-ljub, bode naše
ried trezni vrstami krogelj, ki pri-
kajti pomorska ariib r'ja i-na zopet voje posca.no vlike k "•>•.•] je, kterili DajsilnejSe so dvakrat višje od m >ža. — Vsaka topova krogla je napolnjena j smo 'nil i in s k i t si 3f ) ma-'*•.!! k-'. • !a ■ i. s k- i žek;:a itd. Vse to se rnzpoči, zato ubije včasih ena =ama krogla toliko ljudi, zlasti, ka-dar pade v kako gručo. Karteče ime-n: je jo one krogi je. ki se razpočijo še v topovi cevi. porabljajo jih zlasti ;»roti konjeniškim napadom in sploh v boju z bližine. Srapneli se razpočijo v zraku, tako, da padejo posamezni kosi na sovražnika. Granate pa eksplodirajo še le na tleh. ko padejo. Slednjim se vojaki včasih prav spretno umikajo. Po neki novi iznajdbi bo imela vsaka krogla regulator, s kte-rim se bode lahko določalo tik pred strelom, ali naj se razpoči še v cevi ali v zraku, ali na tleh, da bode torej služila kot granata, šrapnel ali kar-teča, kakor bode treba.
Umrl je v Karlovih varili bivši dunajski podžupan Jos. Matzenauer, ki je pripadal liberalni stranki.
Henriku Ibsenu je baje začel pešati spomin,da govori zmedeno, ter se najrajši pogovarja s živalmi.
POZDRAV.
Podpisana odpotujeta v staro domovino ter pozdravljata tem potum vse prijatelje in znance, posebno pa brate in pa g. Ambroži ca v Delagua, Colo., klieoe: Srečno!
Fran Anzele in žena.
Kje je IVAN PETRIČ, bivši trgovec in gostilničar v Žireh na Kranjskem? Svoj domači kraj je zapustil lansko leto ter e nahaja nekje v severni Ameriki. Za njega bi rad zvedel njegov oče, ki mu ima več važnih stvari za sporočiti. Pojasnila prejema iz prijaznosti Upravništvo 4' Glasa Naroda ".	(25-2G—5)
NAZNANILO.
Družtvo sv. Ivana Krstnika št. 37 J. S. K. J. v Clevelandu. Ohio, ima naslednji odbor:
Predsednik: Fran Spelko. 1130 St. Clair St.; podpredsednik: Ivan Poš, 35 Diemer St.; I. tajnik: Ivan Avseo, 1234 St. Clair St.; H. tajnik: Rudolf Poš, 4 Kilfoyl St.; blagajnik: Ferdi nand Tifold, 86 Munich St.; zastopnik: Josip Perko. 1795 St. Clair St Odborniki: X. I'ran Krašovec. H. Ka-rol Jarc, III. Ivan Anzele. Pregledo-valci knjig in računov: Ivan Brodnik, Fran Milavec in Fran Kranj c. Mar šal: Miha Pintar; vratar: Fran Milavec; zastavonoša: Ivan Strekalj spremljevalca: Ivan Lužar in Josi; Zupančič. Drnžtveni zdravnik: E. J Kehres, St. Clair St., Cor. Wilsoi Avenue.
Družtvene seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Union. 1696 St. Clair St.
Naslov za pisma je: Ivan Avsec, 1234 St. Clair St., Cleveland. Ohio.
Vsak novi ud plača pristopnino po starosti, in sicer: od 18. do.25. leta $1.00, od 25. do 30. leta $1.50 od 30. do 35. leta $2.00 od 35. do40. leta $3.00, od40. do 45. leta $4.00. Pristop k jednoti znaša $1 za vsako starost.
K U S Z.
Za 100 kron avstr. veljav« treba j« dati $20.45 in k temu še IG centov za poštarino, ker mora biti denarna pošiljate v registrirana.
Pojdite k najbližnjem agentu po vožnje listke via
The Great Wabash
železnice.
Vozovi za turiste ali izletnike vsak torek, četrtek in soboto z izbornim vlakom
' * CONTINENTAL LIMITED",
kteri ostavi Boston, Mass., ob 1. uri
i>opoludne in je v zvezi istega dne popohidne v Rotterdam Junction b •'Continental Limited" iz New Yor-ka.
Vozovi c komotnimi oivarjajočimi s stoli prosti.
VSTAVI E V NIAGARA FALLS.
Krasni komfortni vlaki v Detroit, Chicago, St. Louis, Kansas City in Otm ha. Dir.'*ma zveza s Texasom, Mexico, Colorado, Js>< Angeles, San .'i >i'o. p. ■ iani, Tac« in v e-r.ii tor ami onstran srelnjega pcla-dnevnika.
Inf rmacije gk-de v "njih cen, t -krbljenja Pullmanovih in turii-ti-ških vagonov d^.bit; je pr.'
E. B. McCLELLAN, G. E. A., 3S7 Broadvay,	New Ycrk.
J. E. BATJJY, agent za turiste, 175 Washington	Eoston, Mas?.
Slovensko katoliško
Zjedln]ene države Sever-no Amerik*
Sedež: Forest City^, Pa.
AttUPPUl U ano dne 31. januorja l«X)2 v držav! Pennaytvam'
-O-O-
ODBOENIKI:
Predsednik: JOSIP Z ALAR, ml., Box 517, Forest C'tv Pa Podpredsednik: JOHN TEL3AN, Bos 3, Moon Bon Pa
I.	tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest C^ty Pa
II.	tajnik: AlrOTZIJ ZAVERL, Box 374. Forest C; 7' Pi...........
Blagajnik: MARTIN MTJIIIČ, Box 537, Forest City p,
i	NADZORNIKI:
JOHN DRAŠLER, Eos 23. Fere-* Ci 7 Pa A-STON PER ;AT, Box SI Ti -. •• 1 - ' FRANK SUNS, P. O.. L-. rnt Pa. A2sDF.ZJ S'LTiil:..!. L" . Iv	v7. V-
POROT17I CDIOR: ELVROL ZAL. .1',. Be : 2'- I . : .
.ANTON BORŠTNIK.' P. o".	Pa.
Dopisi n«.j c potaljt'.o I. taju "vai T r, <> Cit?, Pa.
1 ---—
Dnr/tyeno s'arito j" "GLAS Vyvj?OD-\**
^	^ ,!■ I	.
j i if: I* fS	'	' " ' f| '	^
*	VJUižic . . Lt	.	ii j»
(Francosko pcrofanK.m dr ..
C - Ci*
1
Eojakom oleveneem in h .-atom L i vetom priporočam c r -i-n^siianjam, da prodA.i'in rac it t • parobrodn« listk«,	-in tor.
'. odpov'iljasa d-asrje t r..',ro 120.
Postrežba	ir. r i'.-ci.
L . LI-	f ii
:*	n H"v .'.irKii. da v~:v: r^-
SALOON,
Coriier Ac Ery&ni Street, San Francisco, Cai.
Vedno tožim -sveže pivo, dobra Kalifornijska, vina, vBako^ /stm whiskey ter brandy, fins smodke itd. Preskrbim stanovanje in hraaa a najbolj&o postrežbo.
T o&«Wn ebiak se priporoča:

i M
V-
Slavna agencija: 32 BROADWAY, HEW YOHK
PsrsSd odpišejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoladoe iz j>risi& St. 42 North River, ob Morton St., New York-
•LA LORRAINE •La TOURAINE *LA SAYOIE La Breta°rne ♦LA LORRAINE
1. itinija 1905 La Gaseo-jme 8. jnnija 1905 *LA SAYOIE 15, junija 1905.La Bret a srne 22. junija 1905 "LA LORRAINE 29. junija 1905 ' LA TO U R AIX E
Paraika s svesdo zaznamoTani imajo po dva vijaka.
6. julija 1905. 13. julija 1905. 20. julija 1905. 27. julija 1905. 3. avgusta 1905.
Slovenci naj ne dvomijo vec
o vspehih, ktere doseza UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE v zdravljenju, kar spričuje dan na dan ===^==== mnogo poverjenih priznanj. ====================
OZDRAVLJENA OD KRONIČNE OČESNE BOLEZNI, ZAPRTJA IN SPOLNE SLABOSTI.
Profesor na Universal Medical Institute v New Yorku!
Dne 2. aprila 1904. — Podpisana sem trpela <lol<;o na kronični očesnej bolezni, zaprtju in spolni slabosti, tako, da so mi zdravniki prepovedali vsako delo. Poskušala sem iskati zdravja pri več zdravnikih, bila v raznih bolnicah, a vse brez vspeha; že sem mislila, da je bolezen neozdravljiva. Pred par meseci me je pa začel zdraviti profesor-špeeijalist imenovanega slavneira zavoda in danes sem zdrava kot prej.
S tem mojim pismom se želim javno zahvaliti gospodu profesorju in mu zagotovim, da ga bodem vedno in povsod priporočevala vsem. ki so bolni.
Dovoljujem, da se ta moja izjava zajedno z mojo sliko priobči v časopisih in trdim, da ni vse navedeno nie; — kot gola istina.
X. MARIA LOSIČ, 103 East 104 St., 2. nadst., New York. A. GATiT.O, priča.
OZDRAVLJEN OD PRSNE BOLEZNI, TEŽKEGA DIHANJA, SPOLNE SLABOSTI IN ZAPRTJA. Gospod profesor!
Xaj Yas sam Vsegamogočni blagoslovi. Va&a zdravila so mi bila kot .svetinja. Trpel sem dolgo časa na prsih in nisem mogel skoro več dihati; noge so mi bite otekle, da nisem mogel več hoditi; trpel sem na zaprtju in oslabel sem bil — a že za 2 dnij po uživanju Vaših zdravil se mi je obrnilo na bolje, kot razvidite lahko iz priložene slike. Za povrnjeno zdravje kterega sem zadobil po vživanju Vaših zdravil, se Vam od srea zahvaljujem.
Sluga ponižen.
PASKU AL PANIČEVIČ,
Box 32, Lookport Station, Penna.
Tukaj so toraj imena in naslov ozdravljenih, da zamore vsakdo sam povprašati in prepričati se, kako izvrstno mi zdravimo. Te osobe nas niso le pooblastile, da jih smemo priobčiti — ampak še prosile so nas, da se na ta način izkažejo hvaleznejse onim kteri so jih ozdravili.
Zlasti med Slovenci jih je veliko, kteri izgubljajo vsled prevelikega napora dragoceno zdravje ter dobivajo na ta način kronične bolezni.
Ali trpite za kako izmed navedenih boleznij?
KOSTNE BOLEČINE — SRČNA NAPAKA — SRBENJE — SKRAB — BOLEZEN NA OČEH — TTŠvcttt NOSU GRLU IN PRSIH - IZPADANJE LAS - SLAB ŽELODEC - NA MATERNICI - HEFPiTnrm - TRIPER - SIFILIS - IMPOTENTNOST - NERVOZNOST NADUHA - KAŠELJ - ZDRAŽ^rS2
— ZAPRTJE — BOLEČINE V KRIŽU IN HRBTU?	^-^AZ^JIVOST
Mi Vas zagotavljamo, da Vas naša zdravila ozdravijo.
V tem zavodu so sami zdravniki, kterih vsaki je mojster v svoji stroki. Ti pre-ledajo Vašo bole kterega področje spada, tisti Vam gotovo pomaga. Ni potrebno, da Vas vidi osobno, ler pozna že ™ k" * iz dolgoletne skušnje.	d0^^
Bratje, nič ne stri, ako Vas nikdo ne more ozdraviti; nič ne stri, če.niste v New Yorku amnalr h -naj, ker bodete vsejedno ozdravljeni.	' ^ * aalec
zu-
Pišite v svojem materinem jeziku, in opišite po možnosti natančno svojo bolezen. Zdravila Va presn. .Ta zdravila pa morate vsprejeti brez pogoja, ker prinašajo zadovoljnost in srečo Če P Jem°
po ekspresu. .Ta zdravila pa denarja je pa bolje, da ne pišete. NAŠ NASLOV:
pa nimate
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE
:20 West :29th Street, blizu Broadway-,	IVew York: C?it
Uradne nre: Od 10. do 12. dopoldne, od 2. do C. popoldne. — V sredo In soboto od 10 do 12. dopoldne od s T k popoldne in ed 7. do 8. ve xTeier.— V nedelje od ». dopoldne do 1. nre
'M - ■ , fekiskiŠk^Ji

Mi®

"GLAS NARODA"
Last slovenskih delavcev v Ameriki.
Urednik:	Editor:
ZMAGOSLAV VALJ A VEC. juastnitc:	Publisher
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City.
Na leto velja list za Ameriko . . . $3 00
" pol leta............. 1.50
Za Evropo, za vse .......4.50
" pol leta....... 2.50
" " " četrt leta......1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve __Številki._
"GLAS NARODA" izhaja v-aki dan iz-
vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS iVAROOA"
("Voice -if the People")
Issued every d v. cxcept Sundays and
1 iolidays.
Subscr'otit m yearly $3-00. ne	:
Ve::3i:;'fvla in asfeltm trust.
I'l i	n .' ::je v
j •	tv	i'i - .We naj-
v Vr	on ■■ i jo. Ta koncesija I
l i n j» ■ v ni je * »a Ii::m::tcin sprejel i t ml i rmae obveoaosti proti Vecesm-] o!i. ?r -1 t' :iii <'bvez!i'istmi je bila ittdi d u'lui. ."la mora i vladi pln-č:>ti • ' j oto ra i/.v ?. a-falta, da ni-ira ? • :; ':tcro n-ke in z.srra-diti par ;:inal<>v. Osemnajst mesecev: po i 'i ki ncc-i 'e je |>a Hamilton' ]>r •} :il svojo kaneta i jo v Xow Yorku ustanov" t :iej 4*Xevv Y >rk »Se llci-mn-l dez A-phalt CompanyYcnc-zuelska i vlada ]ii soda j izjavlja, da je ta dru- j y.l »a. ktera se ]W-a s pridi.'»i van jem asfalta, ki^ila določila pojrodbe, kajti! ona ni i/|> Inila niti jedne obveznosti,I Titere je prevzela s Ilamiltonovo kon-' cedijo. A-faltna dmžba priznava, la je tako.j potem, ko je kupila koncesijo na podlajri zakonov za rudarstvo in javna zemlji>ra. dobila pravico, vsled ktere zr.more svojo koncesijo rabiti za dob,, 00 k't. Z drnffimi besedami, asfaltna dmžba je skuhala dati vene- 1 zue!vladi "postavnim potom": zauš lico. Nato je venezuelska vlada, zavzel; stališča, da asfaltna družba^ nima prava do zakonit ih pravic, ker ni izvršila svojih obvezni-ti. Na pod-: la2"i te-a -talL>ea so tudi venezuelska rojILšea izdala zsroraj navedeno raz-' sodbo, ktera razveljavlja Ilamiltonovo koneesijo.	v }
Wa-bin'_ i-nska vlada je pa mne-, nja. d.i venezuelska vlada in tamoŠ-; m ja - .d: -"-a n iso pravil o ra zlagal a : zr.Kone in da se proti asfalinej dru-. žbi ni pravično postoj»alo. Da v Wash-! ir.ut' . n prevladuje tako mnenje, je samoumevno, kajti v asfaltnej družbi so tudi politiki, kteri so z vlado zelo ' * sorodni"T.
Kako nesramno pa je zadržanje asfaltne dražbe napram Venezueli, nam pa doks\zuje sodba, ktero eitamo Vj newyorškem listu "Sun", kteri list! idoio stori vse, da prikrije kapitali-, stične čine v korist povečanja ameri- [ ških koristi.
"Sun'" piše o zadržanju asfaltnega tmsta: "Naša dolžnost je javno i povedati, da vlada pri nas vtis — ne oziraje sr na dejstvo, so-li bila vene-: znelska sodišča opra\"ičena izdati tako! razsodb > —. da je pri asfaltnem tru-stu rono-jo jmilejra."
Af.co knj taee-za piše že "Sun", kako mora biti z asfaltnim tmstom še le v resnic«t
Da Venezuela v s voje j zadevi proti asfaltnej družbi pravilno postopa, sedaj nihče več ne dvomi.
Cubanska trgovina.
Najlej>ši dokaz, kako koristne so reciproeitetne pogodbe, kterim se ta-uozvani "Standpatters" našes^. senata z vsemi močmi vpirajo, nam nudi j*>slanica cubanskepra predsednika T. K strada Palma, ktero je slednji v mi-nolem mesecu ]>ri poslal kubansikem konsrresu in zajedno tudi trgovinskem oddelka vashinzton^ke vlade.
Kakor je razvidno iz poslanice, se je tekom prvih osmih mesecev tekoče-r.i poslovnega leta izvoz Zjedinjenih držav r.\ Cubo povečal za dvaintri-
-et o3-t<tkov proti iste j dobi prej-šnjeira leta. Napredek uvoza pa še • n.iprednje, tako da postaja cu-
......i trgovina s Zjedinjeni-
1 ••> sr.;i r '-io vsrtki mesec večja. !'■ vi prvih treh mesecev tega leta • .r p >v va:ije uvoza v primeri m 1	»raj za petdeset o. 1-
• let 1904 v jaatiann,!
• ,„,.- ■ , ..... t	, V ■ Ijjp -,y>
t ra, ieta pri nas sati
I'M'	"od ••■• ""! 1 "M
' J ' ■ a :::". "a v jn "O-
" • • , izva; -: na C-bo, pa
■	v ' . k-. : i v izvozu so
hitr i razvoja vedno vteje množine.
i • • 1 Z; -nimi j . : i-; Cul: . tako razvila, se ■ zab- nliti tudi drugim :	ii la nikakor no moremo
le • '-'. da je bila trgovin-"• • i ' t(-:n n.i j va' iejši fak-. tli 'dvajo sedaj Zjr-!:njene države radi Cubi danih koncesij inl
■	lik: k? < brli jja Čubi za svojo naklonjenost zlato plačilo.
T;- :i nr."n, k k r s Cubo, bi se
'•','.'. " . " Jl'® i i ; ■ . .i " o eenmr so i
.' ': . : ' j ■
* "T	f	4
i --	f .r\	. - .->, » ■■•■; -«■ _
i . k CiW v. . *v. JI V k c-i
sane.
Bel^rad, fi. maja
Po zadnjih d redkih v Macedo-niji • u j ->!' r-ilib, ki priliajajo od raznih i;, morali bi soditi, da se ondi
; ipra . Ija splošna revolucija, ki utežne napraviti konec turškej vladavini.
Reformna akcija Rusije in Avstro-Ogrs'ke ni imela nobenega uspeha. Niti je pomirjeno prebivalstvo, niti je izboljšano njegovo bedno stanje. Prave revolucije v Macedoniji doslej še ni bilo. pač pa so se pomnožili kadri vstaških čet, napredovala je organizacija vstaških vodij. Na druge j strani evpropski častniki organizu-jejo žandarmerijo, Turčija pomnožuje svoje čete v Macedoniji in Stari Srbiji. Vse to pa ne ovira gibanja, marveč še pospešuje.
Kar pa je naj riul ne je, je to, da se macedonsko prebivalstvo ne vpira tursfvi vladavini. Najživahnejše je gi-banje med Bolgari; o tem ni dvoma, liolgarov ne podpira samo maeedon--rco prebivalstvo s živežem, marveč tudi Bolgarija sama na razne načine. Bolgar-!:e čete pa se ne bore v prvi vr-ti proti Turkom, ampak proti Grkom in Srbom z jasnim namenom, da Grki in Srbi priznajo cerkveno oblast bolgarskega efesarliata. Pokret Grkov in Srbov je toraj le reakcija, ali odpor proti bolgarskim nasilstvom.
Gibanje Arnavtov pa je povsem versko, muslomansko, naperjeno sploh proti kiistjanom. Arnavti hočejo iztrebiti krščanski živelj v Macedoniji iu Stari Srbiji.
Tako se kolje in uničuje macedon--ko prebivalstvo samo med seboj. Temu klanju in boju prebivalstva sta priči turška vlada in oblast reformnih držav s žandarmerijo. Ako sodimo po uspehih, pridemo do zaključka, da ni mednarodna žandarmerija, ni turška sila ne zaduši vstaškega gibanja.
Turčija ima sicer močno vojaško silo v Macedo-niji, ker le tako more vzdržati svojo vladavino nasproti Bolgariji, Grški, Srbiji in Črni gori. ' Turška vlada pa tudi dobro ve, da je le nje v korist, ako se uničuje krščansko prebivalstvo med seboj, atko več trpi od svojih "rešiteljev", nego od Turkov samih. Tako se Turčija opravičuje pred Evropo, in osvobojenje « prebivalstva se odlaga od leta do leta. Turške oblasti indirektno še podpirajo medsebojni boj vstaških čet.
Za osvobojenje Macedonije toraj ne delajo ne Bolgari, ne Srbi, ne Grki, ne Arnavti. Od Turkov pa tudi nihče ne more pričakovati, da bi sami rušili svoje gospostvo! Take so sedaj razmere v Macedoniji.
Pa tudi "reformna akcija" ni resna. Tu in v Macedoniji prevladuje prepričanje, da dogovor med Rusijo in Avstro-Ogrsko sploh ni bil odkritosrčen. Tega tudi ni treba dokazovati. Vse kaže, da "reformna akcija" splob ni bila resno pričeta. Kdor pozna razmere v Macedoniji in Starej Srbiji, je prepričan, da je prvi po-
goj — conditio sine qua non — reform, ako se razorože Arnavti in odstranijo turške čete iz teh pokrajin.
Ker pa sme Turčija pomnoževati svoje čete in ker so bili na predlog ene reformne države Arnavti in Srbi izvzeti iz reformne akcije, je pač oči-vidno, da vse "reforme" iz;početka niso bil" resne. Zato sodimo, da ima vsa akeja druge namene, a ne izboljšanje neznosnih razmer. To je sedaj jasno. Vse države so se sicer izrekle za reformi predlog, le Anglija si je pi idržala pravico akcije, ako reforme ostanejo brez uspeha.
Da se je to zgodilo, je macedonsko prebivalstvo največ samo krivo, ker ni znalo zainteresovati Evrope za svojo stvar: kjer pa je to storilo, zgodilo -e v pog^ešm smeri. Zato se danes no-bei-a država ne zavzema za macedonsko prebivalstvo iz človekoljubnih razlogov; vsaka država ima in išče -v •;.. = , -cbne interese na Balkanu.
' je p s'.ala t;>r-:šče medna-p kie bori e, ki nims prav nič sfcstp*
n v. T > borbo in razne interese horn opisati v p":-ebnom članku.
"P- — .' I--- -r>	...
XL .->> . i 2., _M. nanja.
' ii	N r v: da"!
■ ' >■;: — jm - * ■> n :benega ^la-
su iz nas a naselbine. Tudi danes Vam
Ni še ' ro i.,l tega, kar smo spre-nrli k za(uij mu p •'•;:ku našega rojaka Ivana Deemana; danes pa smo • pokopali našega rojaka Josipa Ivux.n ':a. ikteri je umrl na^ie smrti, t rek d e IG. maja je še delal, v k T', je pa "11 e nv . r. Pokoj-
:k ' r una iz irubabrana, faro St. Liorrne ob Temonei in je bil star 32 let- A' AmrKko je prišel pred 4. leti :n lili ta splošno priljubljen ter d" le t- o'tr.or poznan.
- "'' ■ *a tu ženo i h dva
•	' ' ' ' l:ii pa . - i a. eiu-ra brata in eno sestro. Bil je elitn dmžtva
•	• • i s; r dr j. a h K. S. K. -T. in sv. Lovrenca v JV>re^ City, Pa.
•"- t. 'ra pa je 1-1 tu 'i član iu vnet rv:.\j t-r.kajŠ;ij..-ga bralnega dra-
Pogreb jo bil v nedeljo popoludne "I : " " •	v- A d' ]-
žt va, kojih član je bil pok j oL Saj !<■ bil pa radi svojega mirnega in pri-kuj•!,;•:ve.:a obnašanja povsod priljubljen. Bodi mu žemljica lahka!
Pri te." priliki ne m or:-m ?i kaj, da ' i ne p-i dnrjal dobrot podpornili dru-žtev. No vemo, kje nas čaka nesreča, ne vemo, ali bodemo jutri že živi ali ne: in zato je pa dolžnost vsacega rojaka, da pristopi temu ali onemu družtvu, zlasti če ima družino. Ne zgovarjajte se s tem, da je še čas: To ni res. Mogoče je čas — ali pa tudi ne — saj: Nesreča nikoli ne praznuje. Pristopajte toraj priduo, da vas nesreča ne prebit i.
Pozdravljam vse rojake, tebi "Glas Naroda" pa želim obilo naročnikov.
Fran St rekel j, tajnik P. D. S. L.
Barberton, Ohio, 22. maja.
Cenjeni gospod urednik:—
Izvolite sprejeti tudi iz našega kraja malo poročilo v priljubljen nam list "Glas Naroda".
Dne 11. t. m. nas je obiskal preč. g. S m rek ar iz Clevelanda, da smo mogli pri njem opraviti velikanočno spoved ii> obhajilo. To je vse časti vredno, da se nas je spomnil omenjeni gospod, ker tu nimamo lastne slovenske fare. Čudno se nam pa zdi, da je prišel isioeasmo v naš kraj zastopnik nekega tukajšnega (katoliškega lista in zabavljal na vse mogoče načine čez omenjenega gospoda. Mi pa poznamo gospoda in vemo, da je vse časti vreden. Ali ni to grdo, iskati okrog denarja In ljudi za podporo katoliškega lista, zajedno pa imeti zastopnika, kteri čez častivredne osobe tega stanu talko crrdo govori? Ali je res že dolar več, kakor pomen, kterega zastopa cerkev? Zato pa ljudje, kteri imate količkaj še prepričanja vaših očetov, vržite take zastopnike, ktere obreku-jejo časti vredne osobe, skozi vrata!
Resnicoljub.
podp. društvo svete Barbare
r'(BPT'S f^.Ta On *» "* '-—	t —i	n,	...
lIlfllMftji iiiiljt JU ih.iluZ* I . o t	:Ct ! .. ... a-
PO^TM PARWKJ .
T. . Le-T 'r- ' ' .■
"LaTouf-ine" 4	"
*'L'Aqjilair.e**	:
,;La b^e^gne"........... ................................> • -.)
"La Chan.pagne^_________,°.'«>oi
"La Gascogne *. ........... .	S.sm
inkorporirana dne 24. januarja igoi v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNTKI:
' v	t::« sht. sta se kma-
v ' - - '. Ker sia nevarna ti-• Kii. j j.' ] ' ija prijela. Imela nista • - • j t: > '.i. Aretiranju se je 'is 1 m . ;a\ i,'. 1: morali so .	-.-a i: "Ji odvesti v za-
l~zr je prctopal očeta, bil je obso-:•••.> o" :•< nt 1 sodu!jo 20-'. i IV v	nža <>ri Cerk-
na ■"» m v cev ječe s postom vsak
•	-"••> pogorela. I 2. maja je preil-I ]M>Idne pogorela vas Poije pri Sent-I viski gori. Ogenj je nastal v neki kn-
i 1 \ nt, t'.i'ej popolnoma jx> I - ^niženlh j. 21 poslopij; ško-! ' -	okr« ..-lih 200.000 kroiu
J V čcbrn utonil. Dne 8. maja zja-I : so >:, 'i v T;--M; v nekem <v-ebru
! - ! 1 !.•)... ri...-!jrn«. je «-
j	' i t, ., Anton M«
>	ki j-- • : »val v Trst a.
I .	- '
,	••• :n 1 r/.i> KI
•	; 1 i »ki or i «<]-<•! domu. v ] i • i i ii? ti li pa-.lel v čeber,
r jo utoni!.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Smrtna kesa. Dne 6. maja umrl je v B »raeevi, žnpniji Kapelski pri Bad-i . ii. nb<"«->]Xi<iovani kmet Jožef Ye-iit'i :.'. Kajni je bil umen gospodar in •1 i.ar.<lt> jak. A" ndajših letih je bil lalj časa občinski odbornik.
Uboj. CVIjsko porotno sodišče je "7I.'tneira kramarja Fr. Beliharja iz Trbovelj v osemmesečno ječo. ker je v prepiru zaklal rudarja Praprotnika. Priznal se mu je namreč le prestopek proti varnosti življenja.
HRVATSKE NOVICE.
Sovražna brata. P.rata Yid in Nikola Topola iz Hrast ine, okraj Brdo-vee na Hrvaškem sta se radi neke b'd>it"ne smrtno sovražila. Vedno sta -i priseirala maščevanje. Sedaj je Nikola naznanil sodišču, da je njegov »il let stari brat pred 40 leti umoril nekega človeka in <ra oropal. — Na bratovem dvorišču je komisija res na-:!a človeške kosti. Aretirani Vil je naznanil, da je njegov brat zažgal pred leti neko hišo. Sedaj sta oba brata zaprta.
Čudna navada. V občini Pitomača j na Hrvaškem je imenoval predstojnik okraja Sj*vja obč. odbornika Grgari-■a "osel'\ Spoja je bil obsojen na 15 1 kron. A" zagovoru je omenjal, da je I kom imenovati '"osel" njegova na-1 vada.
Rodbinska drama. 27 letni trgovec Fran jo Heleši v Zagrebu je ustrelil <vojo 20 letno ženo. na to pa še sebe. Žena ira je bila namreč zapustila ter !a k svoji teti. ki ima slaboglasen lokal.
Lepa brata. Nad 00 let stara Vid in Nikola Topola iz Hrastine sta se skregala zaradi zemljišča. Iz maščevanja je ovadil Nikola orožnikom, da j«1 Vid pred 40 leti izvršil roparski j umor ter umorjenega zakopal na svo-|jem dvorišču. Sodna komisija je res ! izkopala na dvorišču ostanke člove-ških kosti. Vid je nato povedal, da je tudi Nikola pred 20. leti izvršil ropar-'ski umor in zažgal neko hišo, da je 1 znkril sled svojega hudodelstva.
Strossmayerjev naslednik. — Grof Khuen Hedervary je poklical k sebi zagrebškega škofa dr. Krapca, iz Če-inir se sklepa, da postane madjaron dr. Krapac naslednik Strossmayerjev.
BALKANSKE NOVICE.
V Belgrad so došle mnogoštevilne deputaeije notranjih krajev Srbije, ki zahtevajo novih železnic. Vlada je temu naklonjena in domači kapital se bode združil v ta namen.
Iz Stare Srbije poročajo, da je vu-čitmski kajmakan ubit od Albancev. V Giljanu grozi neki Asam be j, da bo pobil vse Srbe s 600 Albanci.
Stojanova četa je uničena s svojim poveljnikom vred. Spadala je k organizaciji Čončeva. Ta novica je v Sofiji naredila jako mučen vtis. Tem povodom so imeli pristaši Čončeva posvetovanje, pri kterem so sklenili, maščevati Stojanova za vsako ceno. 1 Prišlo bode torej do novih bojev med
AVSTRIJSKO DRUŠTVO
V NEW YORKU,
31—33 Broadway, 4. floor, ®
'—*—* il Daje nasvete na infor. f{ ^
macije, posreduje brez- ^ |
plačno službe, ter deli v
m
potrebnih slučajih pod. j« i?
pore.	fe
Pisarna odprta: od 9 ure zjutraj do S. are popoiudne vzemSi nedelj in praznikov.
'Ivnrskimi četami, na škodo maee-. Ionskim Slovanom.
Knez Ferdinar.d se je v Ruščuku vi lir ! v liranski dvorec pri Sofiji. : ir.i>.< so )uit 211 o val i bol^nrski socialistu Nemirov ni bilo. Sofijski so-•ialni demokratke, ki jih je vseh sku
■	i kakih 2000, so se razdelili v dva .-•i ■ ra — v re volne i narae in v revi-
■	Ji::i!Sle.
£ cd tih, 7. maja. Ciro dalje jasn j • se kaze, da so grške čete v turški slu--■)i. Turškim vojakom je ukazano, da sr:"-|o strel ji i na Grke, a čes tokrat se zt-'o-li. da vzamejo Tinki Grke. • - Mit i" Vni. v s vi-j tslv.r ter jib ••1 ••. = •.T.' ■; credo t '.n --ko ob V - t: rškim duhovnikom očitno na roko •r! airitaeijah za cr:ko vsta.-ko giba-
Carijrad, 7. maja. Knez don Ala-dro Gasil ;.>1a se je pripeljal na svoji VI ■■! v Sk; ler ter j" odpotoval v Albanijo, kjer se predstavlja za pre-nta na albanski prestol. V svili o >voje agitacije tro.ši mnogo denarja : e.l svoje agitatorje.
V rad. S. ma ia. V sku]>ščiui je vi akt v;.ta zaradi najetega državne-" posi>.;il:i najhuj"'h viharjev. Po-o neodvisaii radikalci bodo raz-vili proti razsipnemu gospodarstvu najljutejsi boj. Neutemeljeno visoko Iržavno zadolženje pikro obsojajo razumniki po eeli deželi B«sž dovolitve r skupščini pa se pogojUo sploh •" ' i ore reabzovati. Zato pix> rokujejo
i. ri že s daj, da se v tem slu-; i skupš-:;ia kratk-'inalo razpusti. Carigrad, 7. maja. Mesto Per- imajo še vedno Al bani v rbkah^ ki se ne umaknejo i z mesta, dokler se jim ne 'zjv.Inijo za: to ve. Vojaška i>osatika je t:.ko slaba, da jo imajo Albanci po-olnoma v strahu. Na pomnožitev '.'arnizije pa 111 misliti, ker potrebuje Turčija vojake za Albanijo. Vse trgovine v Peču so zaprte in kristjani si ne upajo priti iz hiš.
Getinje. 7. maja. Albanska četa, ki je neopažena vdrla v okraj Andrijev-ci. je ubila nekega črnogorskega pastirja ter mu odgnala čredo. Razjarjeni črnogorski kmetje so Albane zasledovali ter dva ubili. Pri tem so turški vojaki iz mejne trdnjave streljali na Gmogorce.
Bolgari o vstaji v Džemjna. Iz Sofije poročajo: Turčija je zaradi vstaje v Džemenu v velikih skrbeh, oso-bito so prestrašeni v sultanovi palači, kjer bodo izgubili popolnoma glave. Turki pripravljajo veliko armado, da zopet pribore Sano- ki jo je izgubil Riea paša, in da rešijo, kar je še mo-sroče rešiti. Dogodki v Džemenu zasledujejo Bolgari in Maeedonci z največjo pozornostjo in oddahnili se bodo ko hode prisiljena Turčija odposlati 100.000 mož proti vstaškim Arabcem. V Sofiji so razširjene najrazličnejše rovorie'e. Pravijo, da je pozval sultan k sebi bolgarskega kneza, drugi pa trde. da je pozvan bolgarski carigraj-ski diplomatični agent v Sofiji, kjer bode poročal r> položaju. Merodajni sofijski kro«_ri menijo, da bode zdaj sultan voljen ugoditi bolgarskim zahtevam. Tudi vstaški odbori se bodo ravnali po položaju in bodo izkušali doseči takojšnjih izprememb. če jih pa ne bode Turčija dovolila, bodo rabili silo. In tako bode koristila dže-raenjska vstaja balkanskim narodom.
Sofija, 7. maja. Bolgarska učeča se mladina v Odjesi objavlja v "Reformah" okoliee na celo Bolgarijo, da naj vstane in osvobodi Maeedo-nijo. Na Velikonoe so imeli shod v Odesi, kjer so sklenili poziv na ves bolgarski narod, v kterem pravijo: Turčija je sklenila, da uniči bolgarski rod na najkrutejši način. Zato jy>d-pira grške in srbske bande, da se oborožujejo in koljejo vse, kar je bolgarskega v Macedoniji. Dokaz temu je klanje v Zagoričanah. Oklic se obrača do bolgarskega ministerskega predsednika in do vseh velevlasti, naj narede konec žalostnim dogodkom v Macedoniji.
Stanje italijanske mornarice. Bud-getno poročilo Arlotta v laSki zbornfi-ci nas med drugim tudi pouči o stanju in potrebah italijanske mornarice. Poročilo pravi: Imamo dve ladiiji, ki se morejo meriti z najmogočnejšimi vseh držav: bojni ladiji "Regina Margherita" in "Benedetto Brin". Izvrstne, čeprav ne najmodernejše so: '1 Sieilia'"Sardegna", "Re Umber-to"; zelo dobre križarice so: ''Vare-se", "(jteribaldi", "Francesco Fer-ruccio", "Carlo Alben-to", "Vittor Pisani'', '' SaHnt-Bon " Emamuele Filibert", "Agordat" in "Coalit"; toda le Štiri najnovejše ladije, ki so še v ladjedelnici, '' VEttorio Einanu-ele", "Regrna Eleaia", "Rama" in "Napol i", tvorijo zares moderno
eskadro. Manjka nam pa zelo križa- i ric po 10,000 ton; samo eno tako gra- j dijo v ladjedelnici Castellamare in! treba "bii bilo zgraditi vsaj še tri. Talko j bi ustvarili zopet novo eskadro z naj- ; lepšimi tipi; imenovale se bodo: "San Giorgio", "San Mareo", "Pisa", "Amalfi". "Ta načrt", je dejal poročevalec, "je kar najbolj mogoče skromen; na vsak način ga je treba izpolniti s zgradbo 100 torpedo-loveev, torpedovk in podmorskih čolnov in nekaj ladij za mine." Izvršitev načrta je proračunjena samo na tri leta, ker bodo oddali dela tudi privatnim ladjedelnicam.
Od same kave živijo na bretonskem otoku Grois. Na ta otok se uvaža na leto kave okolu 40.000 kilogramov. — Prebivalcev je na otoku 5300. Ker pa >0 možje večji del leta ukreani, ostane doma okolu 30 o 0 oseb, ki po ubijejo ' ako obilo kave. Ta n se dobi otroke po osem let stare, ki še niso jedli 111-' ar 11 • 'I- drugi ; a, nego kavo s kruhom.
Šestletni morilec r or;a trn*:-?,. V
Teniešvara na OgiiC;cm se je ;" -lil' - i c 1 i o i ■ 1 za h >tni c ; ■ ■ ic.c. • :n n VViekl je jako Jessaorite nravi.I »C<> ga je prt i j.-ar il	;.!:ea ne-
kaj opomnila,, je skočil dečkd k zidu, potegnil ou tam očetov.-'; I v.- . ..-j-;,.-:o in ustrelil v isieni ;i i >j-rt-. id je držala csi-ur ven ;,r. nje-v' ''>'o;;a brata v oaročjo. Siibre so z&-■ole maiega tvaL.-v. tbi : /.n je mrl, doj:i i ca je pa p l 1 :1 :!i.» dobila nekoliko zrn brez večje nevarnosti. Na koga jtqde »\ •: n • t za tak dogodek Gotovo na nb ar druzo-ga, kot na brezvestne 1 -•, ki or. •-•'•»jem d »volijo vso. kav e < ■ jo in jih se sami r.če .-lab h lastnosti.
Nedeljske borbe z biki v Španiji.
fo.ši španski ministerski predsednik ' mra jt prepove ud borbe z b o. S to opravičeno prtiMvedjo pa hoja-c!jni Spanci niso biii zadovoljni in niso nehali preje, dokler	dobili
iovoljenja za t <. N >vo dovoljenje je' si »je silno liava; "ilo. V M a iri.lu ■ je pri .'-via borba, mi 1 š; -: :mi izbra-.1:111. an.'aln-kimi biki in g'o-'.'» vib-i bokov Legart:j;m in Maz::;iiiti-.»it m. Ljudje so že mn g> uni preje
. riiIi iagiijn , da bi b m .!.
nabavni vst	No	m* j
.: v so se <;ajale za . . > me*-;a. Si-■ .»niašiii ljudje so p:-, .dajali .-bleko i a i.o!ii-t vo, da so »ii bi,-, boljša no ta v aroni. 1'ri prvi borbi je bilo "J b-bn:) gledalcev, t.kolo SO,000 radovednežev b* j o.-.iali) zunaj. P.orba je trajala J1 2 ure. Pri tem je bilo ubitih šest bikov in .enajst konj. Mazzantinito se je pri tej borbi stekel prvenstvo •1 douševljeno ljudstvo ga je na ramah nosilo po areni. Nikdo pa ni imel sočutja 7. drugimi bikoboriilei, kterih osem je težko, smrtnonosno ranjenih. Brumni Špajiei imajo pač svoje [x»-sebne zabave.
SALOON NA PRODAJ.
Prodajam saloon z vso opravo ali pa brez iste pod ugodnimi pogoji. — Več se poizve pri lastniku:
Anton Pekol,
1036 St. Clair St., Cleveland, Ohio. (24-27—5)
VABILO
— k — PLESNI VESELICI,
ktero priredi
družtvo sv. Barbare št. 3 v Moon Kun,
Pa„ o priliki blagoslovljenja nove družtvene zastave v torek dne 30. maja (Decoration Dav) v Miners Hall.
Vsi cenjeni rojaki in rojakinje so najvljudnejše vabljeni, da se udeleže te veselice v mnogobrojnem številu.
Za domačo in dobro postrežbo bode preskrbljeno.	Odbor.
(25-26—5)
CITAJTE NOVO IZŠLO KNJIGO
.. ..J
«• Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
517 S. Center Ave., Chicago, III.,
blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegllgče in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli! Vse bo-dem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča * Mohor- Mladič,	n
617 So. Center Ave., Chicago, Ilk D
ROJAKOM
priporočamo našega zastopnika Mi JANKO PLESKOTA, ki se mudi 8e daj na potovanju ter bode obiskal cenjene 3omišeljnike in naročnike po vseh večjih krajih Zjedinjenih držav. Dotičnik je pri nas že več let vslui-ben ter ima pravico pobirati naročm no za list, sprejemati naročila za knjige, oglase in drugo.
TJpravništvo "Glasa Naroda"
T©-oo"b Stoarulcls«,
89 E. Madison Street,
Slika predstavlja srebrno uro za gospode. i& She Screw B navija k
Cena uram :
Nikel ura.......$ 6.00
Srebrna ura.....,
Screw naviiak.....$12.00
Srebrna *.ra.....
z dvema pokrovima $13.00
Ako želite aro s 15. kamni, poten priložite $2.00 navedenim cenami
Cena ,,Fahys Cases Gold-
field" jamčene 20 let: 16 Size 7 kamuoT $10.00 16 " 15 " $18.00 18 « 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za da.^3 S kamnov........$14.00
Opomba: Vse ure sr. najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti.
Za obile naročbe se priporočam.
Chicago, 111.

POBEGNILA STA dne 20. marca t. 1. in se ne ve kam v kostanjeve barve, Dosi visoko frizuro, svet podala ter odnesla okoli 4000 K pri odhodu gladko počesana, ima JOSIP SIKOŠEK, mesar, 35 let star, umetne zobe; govori slovensko in doma iz Koprivnice pri Eajhenbergu, malo nemške. — Prosi se, ako ju ka-okraj Celje, velik, tanek, črne lase, teri spozna, da to naznani na naslov s zarezo na bradi;govori slovensko, njenega moža: IVAN DK.GAN, go-nemško_ in nekoliko italijansko. — stilničar v Trbovljah, Štajersko, ali FRANČIŠKA DRGAN, 45 let stara, pa na upravništvo "Slovenskega Na-izgleda pa mlajši, velika, debela, lase | roda", Ljubljana, Krain, Austria.
Jacob Stonich,
89 £. Madison Street, CHICAGO, IUL
NEBIROS ASTRO MEDICAL, CURE
(NEBIKOS ASTROLOGIJO S3I?A'VXJENJE>
Slavna egipčaneka vedeževalka Agnlia-rept L. Nebiros zdravi po novej astro-logičnej medicinske j metodi vse bolezni in celo take, ktere ne morejo drugi zdrav-niki ozdraviti.
Imenovana daje vsem onim ki so v nesreči nasvete in umi-ruje obsedence.
Za zdravila uporabljale razna zelišča, ktera dobiva iz Evrope, Azije in Egipta in jihjsama pripravlja.
Obče znano je, da se zamore s posre-2vezd ali astrologije jako imenitno in
dovanjem čitanja iz	... _____
edino nsj)ešno zdraviti, radi tega naj se"vsak obraTna slavno vedeževalko Kebiros. Vsakdo zve pri njej njegovo preteklost in prihodnjost iz nebesnih znamenj. Osobito pa vsakemu možu prorokuje kako ženo bode dobil ali pa dekletam, o njih ženi-mh. — Ona daje najboljše nasvete v vseh domačih razmerah ter donaša na ta način srečo v hišo. — Ure : Vsak dan od 9 nre dop. do 8. ure zvečer, ter ob nedeljah in praznikih
214 E. 25. ST., NEW YORK,	ave
Na pismena vprašanja se točno odgovarja.	JeL 4524 MadisoiTSq
JngosMansta ^^ M. Jeflaota.
Predsednik: JOHN HABJAN. P. O. Box 30S, Ely, Mnm. Podpredsednik: JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 188, Federal, Pa. I. tainik: JURIJ L. BROZICH. Ely, Mirni, n. tajnik: ANTON GERZIN, 40S Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Cla'r St., Cleveland, O.
IVAN GER1L 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRiifOLTC. P. O. Eos 114, Eveleth, Minn.
poitoTin ODBOP-:
r"'" 1" V" VR, 115 It: St., Calumet, Mich. J A ' * z JK '. - if ' I'r.ckbcrry -Mley, Pittsburg, Pa.
rc :" .. . " L. P. C. Box 1056, Ely, Minn.
d ago vol i jo ; Siljati na I. tajnika: GEORGE L. BRO-,Y. 1 >.'.. > - 31 zas*' ' en ;n nobenem dracrem.
• šiljatve naj «e pošiljajo blagajniku: IVAX GOVŽE, P. O. • • -	-j»'Ci opn: leu.
i ..o ".o jo: "GL.\S NARODA".
^^ 5	If P
., .. , ^ , a i i
K T. ANJ3KE NOVICE.
TT \	v; T in ' ■ t; i i« ril
> ' :> !■:; V I.jtl-
■ I - • 5 j:	v visnmi
Zvosuvir
. i e nadlegovala
so 14 ' Ijaol. Marija Bo-
— V	: -I: X i r>'-!t. u :niljcn-
Merhar, dijak: Neža Glažar knhari-
N 'Tcva. Dno 1 aja ^»i^.Itlne je ]>t: 1 : ' '' | M: sir.j»* :!4 letni pri-}»••■ ,i •■ ?'<•<• :'.:iiee Ivan Knifie v I.jsd.l.i.-tni, Stisnilo je ."cz trebuh t:>J m, i!:- ii '!;«> -kodovanega morn! 7 ;< -1'• vozom prepeljati v de-zelno bolnico.
Na?la smrt. Dne maja »d^oli S. ure .;»» v Fridrichovi vo/.i Pod Trančo padla x nezavest neka nepoznana, okropr 4."» do 50 l«*t stara ženska in takoj uit rta X:i liee atesta došti zdravnik dr. Foedransperp: jo mojrel kon-statovati le 5e smrt. Kdo je ta ženska se še ni dognalo.
Tunel v Hrušici utegne biti prevrtan k«'ii«'i'm mesei-a maja, slavnostno prebit ;e bo pa >e le začetkom junija.
Požar. Piše se iz Srpenice: Dne 1. aprila t. 1. je unif-il strahoviti požar v tukajšni vasi 70 poslopij v prav kratkem	fi.'t ]»osli<pij je bilo
zavarovfini!i. K<-r se je ^»žar silno naglo širil in ker je izbruhnil v naj-neug<»dni'j-em easu. namreč ob 2 uri ]K))«d' -i. ri nili so nekateri ljudje •_'olo življenje, drugi pa le malenkostne th>'n bščine. Ponesrečencem je pri-zadj.nl požar prav veliko in občutno škodo.
Kranjski germanizator. Profesor
Rudolf I Verz. propagator nemške morale na Kranjskem, je imenovan za okrajr.iga šolskega nadzornika za nemške ;->le v okrajih Kočevje, Xovo mesto in <*rnomelj. Tako so mu dali
l»rostejšo roko za njegovo vsenem-:ko agitacijo. Peerz je torej sedaj nadzornik, doeira bi bilo na mestu, da bi njesra kdo os+ro nadziral. To ime-novanje je značilno za vladno strajo na Kranjskem, ki najhujšega narod-n» i nestrpneža postavlja za okrajnega nadzornika. Zelo se čudimo, da ljubljanski listi molče k t^mu.
PRIMORSKE NOVICE.
Nasledki pijančevanja. 4 delavci iz tovarne v Pod gori Vinec-nc Ko-ojančič, A. Marge rit, A. Silvester in Frane Snsič so hodili 8. maja ytop. od gostilne do gostilne. Okoli 5. ure pop. so bili vBregantovi gostilni. Xa cesti je prodajal neki A. Leban sladoled. Prijeli so ira ter potegnili s seboj v gostilno. Ko je prišel za njim kovač A. Debevec, baje tudi vinjen, je rekel proti 1 ebanu, da mu zunaj nekdo krade sladoled. Ko je to slišal 22 letni Kocijančič, se je zjezil, ga dregnil ter podil od tam. Debevec je šel v svojo delavnico po kladivo, na kar sta trčila skupaj s Kocijančičem. Baje je Kocijančič tiščal Debevca za vrat ter «e ca je komaj oprostil; pri tem je udaril Debevec Kocijančiča po glavi s kladivom, da je padel na tla kakor mrtev. Debevca so zaprli, Kocijančiča pa so prenesli v Gorico v bolnišnico. Debevec je doma z Brezij na Kranjskem ter ima 42 let.
Aretirali so dne 7. maja 331etnega Karola Gorjnpa z Banjšic ter 161et-nega Ivana Kokelja iz Mirna. Ta dva so izmali iz Trsta. Ko so iu iz Gorice
SLAVNI PROFESOR DR. S. C. COLLINS.
Ki'.iga je napisana v nameni j ziku na lep in razumljiv način — zato - tj jo v-rc'ak bodisi 2nož, žena ali dele pazljivo prečita, ker mu bada v iiko koristila' za c lo IV ovo življenje.
Knjiga s v prvem poglavju o sestavi čiove:kc.^ telesa kakor tudi o posameznih organih, za t< m o žhitilih, o človeški naravi sdi temperamentu, premembi podnebja, hrani in spolnem životu moža ali V <!"ugem pb-lavju točno opisuje vzroke, riv-vii k in posledice \veh m< -»čih bole: .i, k-.'	" '
nih spolnih bolezni možkih ali ženskih, zajedno . is ta knji a poučuje, kako si moramo čuvati zdravje — m v slučaju bolezni, kako se moremo najhitreje in najra lik ilneje ozdraviti.
. If™*** človek prečita to knji r0 potem sprevidi i: like važ o r; in k >:i.sti i ■ ista, zato svetujemo da' rojaki skrbe da se bo ista nahajala v stanevanju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini.
Knjiga ima do 130 strani z preko SO Krasnih slik v tu|ia m barvali o sestavi telesa, kakor tudi o tajnih j spolnih organih.
i to li zuraA-i	pi^ito po to Iviiji^o ! Ako ste
bolni, to m vsak način poprej nejro se obrnete na kakega s Iravnika ali / Iravniški zavod, piSit; po to ic nji* >, V nj j bode t s našli na t:« i >. eno opisano sv. : i n .n r .1: radi katerih jo bolezen na . '• ii i, ker se potem, ko vam je vse natanko znano, veh :<■> 1 ■ i/./dr: vire.
Zato smo dolžni veliko hvalo PROFESORJU COLLIXSU ker je to koristno knjigo napisni in t-: tem več ker je tudi lireskr'.el •... 'r
iZO tisoč* lilijij	meti nrts narod, po
celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler^ne poide zaloga onih SO.OOO. \ kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu nsicDiiko postr.ih znamk, kolikor jo potrebno da £3 plača poštnina — in takoj so V a i knjiga pt-ši^c zasicnj.
ICdlno Profesor Oollin^u je bilo i	napis}
in koristno knjigo, ker jq ni bolezni, katera bi njemu ne bila natanko in temeljito znana.
J. .'(^rKo	p;i:-.;[lv<> i •: boi.	o	i'
acta morete wl-ieiif u. T.^oioiciii uiijlii: reje zžicIo] i prvotno ^ul A^'.EE.
Kateri piše po knjigo jo dobi precej in zastonj. Pisina naslavljajte na sledeči naslov;
Br. E. €. COLLINS,
MEDICAL nSTITlTE.
140 W. 34th Street,	NEW YORK, N. Y.
POZOR! Rojake, kateri so knjige Ze narorili, tem potom prosimo, da nam oprostijo da so nio^li toliko časa čakali za nje, kajli nam ni bilo mogoče poprej postreci, ker so kniicre še le sedaj gotove.
Moje ječe.
Spisal Silrij« Pellico, prevel —a— (Falje.)
Ko s<> z leti dozorevali moji nazori, sem jili nekoliko popravil ife <Ia bi spremenil njihovo bistvo. Vender je moje odkrito obsojenje vsake spletke
in vsake državljanske vojne v obče rodilo jezo in trn j t* v po mojem zaporu med mnogimi pnniarskimi liberalci. Nekateri izmed njih <lr/.i ili s<> se, obsojati vsa moja dejanja; meni pa so se smilili. Dru-n skušali so me- žaliti v mojej časti, prelista vi jaje me kot eloveka. ki se je oblatil s prazno vero. Največji bedaki pa so mi pošiljali brezimna pisma polna psovk.
Nekaj posebnega! Nekateri med temi non i pre^anjrl? so me v enem smislu: dmtri pripi- v: ' so si iz ravno nasprotnih *> ■'s <>v pravico, biti mi sovt	; • novaje one
"earbonnrija" ' n .i- ljubezen do reila in cerkve v : ;diovih o«v-eh ni bila druzecra. necro pt.la liinav&i'ina. Imel sem ne malo in silovitih di kazov zlobe teh dveh skraji ;h strank in Bo? je brez dvoma hotel tako. da sem ostal miren, ko sem občutil vsnk dan večji stud pred vsakim I/.irre<lom in sem se odtegoval vsakemu vplivu nazorov dnicih.
Jaz sem pa storil sklep, da se pustim natolcevati i'' trcati. bodi si z besedami ali v časnikih, da bi koear si bodi poue< val rili miril, na toniti mislil nisem. V >jm se pa. da je bila ta nav: lez!ia • rr-Ivi i sad napuha in ne volje, ko } • kroj <>sti. In tudi danes še. !•::>•! ar n-.islim a >kriv?;o sovraštvo mknierih liudij. Č -tim. da jim odpuščam 'o - a-:aŠ!vo. a nv\je odpuščanje ni p<>]>oli'oma ' rez nevolje.
V.
V rodbini Pa so bile tola;:be vedn iste. Moia i ■ -::.< 1 > razjasnila vse te obraze. V toliko dolgih letih - : ' :uo 1'o'ch "lje vseh njihovih sre! Tu sedaj, ko je bila ta želja i; ■ ' j-:.a. kazalo so mi je jasno da so srečni.
O štirih ljubili mi osebah, med katerimi je teklo moje življenje, to je o sv, ' i , ' .i maii-ri, <> liraiih Alojziju in Frančišku ne hi vedel povedati, kdo mi je plemeniteje povračeval mojo 1 i T •1 •'< M do njih. ■ i-lil sem temveč da je bila v v-h e:>: ka udanost. A m:.' '-mo s>-ee je vtd o bolj željno. » ' i v',vike i: prijazne besede, s ]:■" rir.i ra:- ' va svojo not rajno-t in sv ' j mnt< ri s ni jaz zaupal tukjskrivnejše svoje občutke.
S . r. v letih pr<4'klih, vladalo je mej nama najtesnejše zaupanje. "Ven-d> r v onem čp • vr moje mladosti nisva se v t • 1 • i si: h in tudi ne v
v	i • i --r' .->! i -trinjala. Sedaj bi5:	-t ' :: a mišljenja ) . - obema bilo ie to v živo za-d -- ■'<*. Ve, ke ; di b-'le so zelo po-gostoma snov najinih pogovorov.
Moja mati ni b*la izobražena, a bila je ..'••* ; r i' • " • • l'i"vo delavni-
......... in 1 :	T>a "i;>vifnn sod-
bo. Vxewjena Rial številnimi, a dobri-ti:i k " :»—*. znala j<> sfriniati evnn-geliie % ra.......m imela je ohčmlo.
vi	1 'a v i o k-it' vh i" sbšala nravit:. s -1 -i z • * *	' : • Ha velika ii toča; a t j« a bes da bila je odlo
< o", "n. vftwiar c, lV |o"nn«ti zdrn-
tična vsem. ki so jo pozi^li.
K«»n>n : .	j^o-la njena beseda
1 . 'i nrninM" l -.f r?ifi'i ki sp^'w da i, k« • i ' pre- t-diko časa od-vwt^ V. selil 7 novo ljubemijo, novim p- 5f vrči m T akor se človek veseli rc dir mm Waemlova božjega, koje-'-'p ' !s • "a je izambil. a jra naenkrat zr.pe* dobi.
Po Knačnjn svojem razpoložena in po	navadi V vzvišenemu
*Vn»ov*P?n ljubezni in požrtvovalno-sfM.n^ "e -oin , at; zelo pobožna, a
ni bilo v njene j pobožnosti
VI.
jedna največjih tolažb, da sem imel's
d " " Vro.%. s- ■ . -i želel, dobiti v Tnrinu njemu etulce« in dobil sem
letni atarček Jordan. dnlmvnikT moji /Mir n'b t ' u.-er in	Tabor
duhovnega o* ta m za katoličana naj vene ^-n/IIo i: m kar se tiče mene. ne bi v V' pove' t i vse a dobre-a. kafem »b biva moja di^a ...1 pravega
7 1 rl " *' ;	bi '-o v.,.-j r—iano o
p,,.^. 7 v-b b i-ljubeznijo, brez pedsnterije.
Ko sen, l il svet mu temu starčku pola or a i ov .bil v-e ratauko. kar sem lr! pretrp'l v jc'-ah milanskih beuf-k b in s^i 'beril ih, svetoval mi je. naj to popišem in objavim.
Zafetfcoma nisem bil igegorih mi-slij. Z lelo se mi je. da je na Laškem h«' preveevrrwekrvni i didiov in jx> ee-
še ved o preveč olj'-nega poželenja, obrekovati drr? družeča. Moj namen se bo solil sV-o. dejal s»'m: stvari, katere boni pravil s skrnpoložno natančnostjo. razlagali l>odo moji nasprotniki kot "ola pretiravanja in miru za me ne bo več.
"Mir je dvojen", odgovoril mi je častiti duhovnik; "mir močnih src in mir omahljivih sre; ta poslednji ni vreden Vas in ni vreden kristijana. V knjkn, katero sem Vam svetoval pi.-ati, pričali bote o neizmernej Iju-he/.ni Gospodovej do nesrečnih, ki ga
prosijo milosti, pokazali bote, kako ne moreta dejizem in filozofija ničesar opraviti v primeri z vero katoliško. Mnogi mladeniči bodo prebravši Vašo knjigo otresli jarem nevere ali pa bodo vsaj bolj razpoloženi, spoštovati vero in jo proučevati. In kaj je na tem. ako bo kedo izmed Vaših ne-prijateljev natoleeval Vaše namene, med tem. ko hote Vi zamogli storiti nekaj dobrega?"
Dobri don Giordano imel je na sebi nekaj moškega in bil je duhovite zgovornosti. ki je zelo vplivala na moj duh. "Mir mlačnih ne velja nič!" ponavljal mi je pogostoma. "Dobro premislite, ako je Vam dal Bog. da ste si pridobili glas v književnosti, storil je to. ker je Vas hotel navdušiti. da pišete kako knjigo, ki bo koristila Vašemu bljižnemu?"
Ti razlogi me še niso bili privedli do tega, da bi bil naravnost obljubil ubogati in prosil sem odloga, da si premislim: pa vselej, kadar sem sre-*al dobrega starčka, stisnil mi je roko krkor da bi hotel vcepiti v me svojo odločnost: potem dvignil je dva prsta ponavljaje: "dve vrsti miru ste: izberite si!"
Govoril sem o tej nameri z materjo. "Jaz vidim tu neko nevarnost", dejala mi je, "radi tega se bojim. Molitev naj naju razsvetli!"
Nekaj dnij potem vprašala me je. sem li molil Bo<ra s tem naihenom.
"Da", odgovoril sem jej. "jaz mislim. da bi utegnila taka knjiga koristiti in da jo smem spisati."
"Poskusi torej!" odgovorila mi je: " i jaz sem molila in sedaj se čutim mirno."
VIT.
Sree sem izlil v prva poglavja svojih ječ in neeega dne, ko sem bil na 'cm'-fih v Villa - Nova - Solera, pri fiei Mašimo, bral sem skrivaj ta >"vrhnja nekemu staremu svojemu - a' en. ki mi je bil zelo drag. A ta se ie zbal iz l jubezni do mene ter me "•o: naj ne mislim več pisati tacih spominov.
"Ni še prišel čas za 1o" dejal mi e. "še vedno je v človeški družbi ne-':< liko sovražnih duhov: čakajte, da h* deset do petnajst let: mej tem t»iš.'e druge žaloigre in nove pesni, hi raste Vaš glas.
Sodba tega moža napravila je name •elik vtis. Vrnivši se v Turin, zaupal m >o dvema drugima osobama, ki a se zelo ustavljali nameravani knji-i. vsled Tesar sem bil brez poguma.
Skoro bi bil opusi il misel in ne go-'■oiil z nikomur o njej. Pa ko sem šel :> dva ali tri dni v Oamerano k gm-';i Cesarju P>albu. hotel sem slišati ■ '("_:<»vo in njegove gospe sodbo o teh ovdavjih in o tem. bi li te spomine ••»dal.jeval ali ne. Njuna pohvala bila b> popolna. Grofica Balbo bila je an-■■ l.j kreposti. Kar mi je ona govorila > koristi, ki bi mi mogla ueiniti moja ''''•-a. razpriSilo je vse moje dvome. > ■ -1 -(m zopet 7a pero in ga nisem lli^/d prej. dokler ni bil napisan konec zadnjega poglavja.
objav' ;, iiju bil sem jaz vedno ze-' boj-zljiv: ne vem. po kakej smoli -'•••>1 ' ašel vselej, kadar sem končal ta h o' 11 svoj'h spisov, kacega človeka. : • i je odsvetoval, dati ira tiskali. <;ofovo je. da hi jih dal mno«o več •'a svit! >, ko bi ne " ^<->1 slabosti vpra-:fi pri vsakej vri'o'no-ti svoje pri-:ntelje /-i svet. T:i v.l je manj onih. Vi o>!•<"-!>jejo: ten r - i'b naiveč raje .. :i'ojruT.i. zabavlja in zahteva, da " i ora vse drugače ravnati, samo ta-:o vo. kakor se je ravnalo.
Ko so zvedeli, da sem bil spisal ",M"ječe" in da jih mislim dati na vitlo. ni moč verjeti, koliko so se rud ili nekateri, da bi zaprečili iz-l;n:j.' te k nji-je. Nekateri so me pri-■:!< !.;ski oiK.zorili. da mi bo nakopa-• " sovra"tvo stranke A. drugi, da <■ hib :o začne sovražiti stranka B. !!il sem skoro odločen, pustiti deset petm'jst let ležali svoj roko]ds in o je bila po mnenju večine najboljša •dlo'ba: a - oja ma<i ni hotela, da bi stal pri tej odločbi, ki je bila pred vsem sad nevolje in negotovosti.
"Vse se mora storiti", rekla mi je. "da se stori, kar komu ukazuje ve<t "n ničesar iz ozira na ljudi".
VII T.
V dveh tednih, ki sta prešla z ob-vi jen jem "mojih ječ*', me jih je Tinogo smatralo krivim ali zločina ali Velike neumnosti. Nekateri so dejali, la sem spisal tako knjigo, ki je v sramoto temu stoletju luči in da je moj -ded pokopan: dnmi so mi pisali, da •o bi še kedaj dal predstavljati kako ;voj«> igro na Italijanskem, bi jo kar »rez usmiljenja izžviž-jali vsi pravi >r:staši filozofije. Vee kakor jeden - » I tistih, ki so se imenovali moji irijatelji. obrnil se je proč ko me je rečal. da bi me ne bilo treba pozdra-iti. Glasno so govorili, da bode glav-o to delo hinavš"ine povsod osmešilo v. ie a pisatelja. Tn ko so ti krivi fi-:-ofi divjali pro+i meni radi pričan-a. Iroje sem pričal za vero. npili so U!o'_'i drugi, nasprotne barve, da mo-ja pobožnost ni dmzega nego gluma.
Ti ra7ni kriki so kmalu pojenjali n mnogi moii nasprotniki umaknili a se. ko so videli, da se je moja knji-n v obče dobro vsprejela in so se zadovoljili proti meni bojevati se na skrivnem in skušali so, ugonobiti me o red častivrednimi osobami, ki so me cenile. Dobri vspeh knjige je silno rasel na poluotoku. V Parizu prevel jo je francoski pisatelj de Latour na svoj jezik, izdaje in predstave so se množile bolj. kot je zaslužila moja knjiga.	_
Pregledali so mi skrajno priprosti slog in popolno nedostajanje olepšav glede na neovrgljivi značaj resnice, ki se je bral na vsakej strani. ; Toliko večji vspeli, kakor je bilo : moje pričakovanje, bil mi je v veliko zadoščenje.
Bil je zame dokaz, da vek ni bil sovražen vez-i. kakor sem si ga bil mislil do tedaj; cinizem in zaničevanje torej nista bila več v modi; oni nesrečni neverniki, ki so mi pisali psovalna pisma, bili so zadnji ostanek umirajoče šole. V odškodovanje za ta pisma imel sem mnogo družili zelo častnih od rojakov in ptujcev. Med osobami, ki so se pobrinili pisati mi odobraval-ne besede, moram imenovati marhizo Julijo Colbert di Barolo, ki me še ni poznala in to pismo bilo je z njene in z markeza. njenega soproga strani prvi znak spoštovanja, ki se je spremenilo v kratkem v najlepše prijateljstvo. Jaz sem ju vže spoštoval radi neizmernih dobrot, katere skazujeta naši deželi; ko sem ju spoznal bližje, oprijel sem se jih z vso močjo svojega srca. Stari moj duhovnik mi je rekel: "Prijateljstvo, katero Vam skazuje hišaBarolo, je dokaz, da Vas blagoslavlja Bog v sramočenje onih, ki Vas proklinjajo."
Moja mati mi je tudi to pravila in pristavljala: "Bog daj torej, da se skažeš vrednega tega prijateljstva."
IX.
Koristi, katere sem zajemal iz svoje knjige "Moje ječe",neso mi mogli odpustiti moji nasprotniki: a prišel sem do tega. da me ni več žalilo tako neplemenito sovraštvo. Razne stvari so prišle skupaj, ki so še vzbujale mojo žalost in med temi bili so "dodatki"'. katere je spisal k "Mojim je-'am" nesrečni Peter Maroneelli. moj orijatelj. ki je bil takrat v Parizu. On gotovo ni mogel imeti namena meni škodovati in me žaliti tudi naj- j manje, ker je bil nezmožen tega: ven-J der so mu v njegovih "dodatkih"! ušle nekatere misli, ki so provzročile | proti tej knjigi cerkveno cenzuro in j knjiga prišla je na indeks.
Moj i nasprotniki izumili so iz tega | velik razlog divjati proti meni. Mno-1 gi so takrat hoteli, da bi prijel za pe- j ro v svojo obrambo. Mislil sem. da si ; storim večjo uslugo, ako molčim in upam, da se nisem motil.
Med onimi ki so me strogo obsojali,; da sem opisal svoje ječe, bil je pošten mož, ki mi je bil celo všeč.
Bil je tujec, zvesto udan vladi av-strijskej. Prostodušno prišel je k meni razgovarjat se z mano, kakor bi storil oče s sinom.
(Dalje prihodnjič.)
MALA OZNANILA.
Važno za one, kteri iščejo po Ameriki svoje sorodnike, prijatelje in znanee; za gospodarje, ki iščejo de j lavskih močij /aznih slojev, ali za one, ki iščejo službe; ne prezrite dau malega oznanila v naš list, ako imat kaj na prodaj, želite kaj kupiti itd. Naši oglasi imajo vedno ugoden uspeh.
Cena za enkratno nvršeenje, če
oglas ne obsega več kot 7 vrst, 25e., za 4kratno 75e.
Če oD<5ega oglas nad 7 vrst, pa za iedno uvrščen je 40c. in za 4kratno $1.25.
Računa naj se povprečno po 6 besed na jedno vrsto.
Svota naj se pošlje z rglasom na prej, in sicer v poštnih znamkah ali po Postal Money Order.
Za trgovce, obrtnike, sa,conet-je itd. posebna prilika in posebne cene!
Slovencem in Hrvatom priporočam svoj
SALOON
v obilen poset. Točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey ter
imam v zalogi zelo "fine s modkc.
Rojakom pošiljam denar= je v sturo domovino hitro in poceni; preskrbim pa» robrodne in že!ezni» ške listke. V zvezi sem z g. Frank Sakseriem v New Yorku.
Z velespoštovanjem
Ivan Govže,
l^ly, Minn.
W	NARAVNA
g KALIFORNIJSKA VINA	&
^r NA PRODAJ.	jj
flH Dobro črno vino po 50 do 60 ct.	X
galon s posodo vred.	W'
ŠS( Dobro beio viao od 60 do 70 ct.	^
I/, galon s posodo vred.	s^/
Izvrstna tropa v ica od $2.50 do $3	fj&> H galon s posodo vred.
Manj nego IO giilon naj	/X nihče ne naroča, ker manje ko-jfti ličine ne morem razpošiljati.
H Zajedno z naročilom naj gg. na-	' j?
i/j ročniki doposi cjo denar, oziro-	Jj^
ma Money Order.	ffy
tf. Spoštovanj'.in	Ij/
Nik. Radovich,	j*
v/ 594 Vermont St., San Francisco, Cal.	f2L


t
ROJAKOM NA ZNANJE !
Y New Yorku prične izhajati še koncem tega meseca šaljivi list
66
99
KOMAR
List bode izhajal spočetka vsake 14 dni na osmih straneh in veljal do konca leta le 50 centov.
List dobi lično glavo in slike. Za uredništvo imamo dobre moči. Tiskala pa bode tiskarna "Glas Naroda'', kamor bode nasloviti vsem po-šiljatvam.
NASTANILO.
Od M«atn» hranilnice ljubljanske «no prejali veirj« stavilo letnih obračunov z* leto 1904, v ktarii je vrednost vsak« hranilne knjižice z dnem 31. dec. 1904 z obrestmi vred označena.
Ysena c-nim, ki imajo kaj denarja naloženega pri gori omenjeni hjranil-niei, dopošljemo na željo jeden obrar eun. Plačati je le poštnino 5c.
Upravništvo "Glasa Naroda".
ZASTONJ l
se naši občeznani
"Jersey električni pasovi"
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo priprav Ijeni na željo vsakomur jednega zastonj doposlati.
To je pomenljiva ponudba od naše re-elne tvrake. Za pas nuc. ui treba ničesar pošiljati, ker to je dariio.
Kedar- »gubljate vaš- telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavati, imate spriden želodec, ter ste lc že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste pc uporabi "Jeisev* električnega pasa" ozdravljeni.	H0
Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel.
Občna priznanja.
VaS električni pas je toraj vse u£:nil, kar ate mi obljubiti, in Se več, pas meje iznova zopet po- I mladil. Fran Jenčič, 30 Bryon Ave., Chicago, 111.
Jaz sem uporabljal vai električni pas za neko zelo hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sem •edaj zopet popolnoma zdrav.
Ivan Gulič, 645 E. 152nd St, N. Y. City.
IKax govorimoj tudi držimo! Izrežite to fiSrnsin dopcšijiie vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — inpas vam bode došel čisto zastonj.
Pišite: =	r-
Jersey Specialty Co., U5 Cedar St.,	New York, N. Y,
%
I »
* » »
& & % % »
GLAVNA SLOVENSKA
HRANILNICA IN POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v LJubljani, Kongresni trg 15,
nasproti nunske cerkve, sprejema in izplačuje hranilne vloge ter jih obrestuje po

2/ O
to je od vsacih ioo kron 4 K 50 vin., in sicer takoj od dneva viožitve pa do dneva dvige, tako da vlagatelj, bodisi da vloži, bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne izgubi nič na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložne knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje 300 članov, ki reprezentujejo 5 milijonov krou čistega premoženja. Ti člani jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki, ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti, da pride njegov s trudom pr hranjeni denar ▼ nepra~e roke in ima ob jediiem to dobro, da mu ta takoj obresti nese.
Naslov je ta:
Glavna slovenska hranilnica in rosoiilnica
v LJ<ifc>iJeini, Kranjsko, Avstrija.
Predsednik: Dr. Matija Hudnik.
fgSF- Denarne pošiljatve iz Zjed. držav in Canade posreduje g. Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York.
RARINIKI PLJUJEJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW TORKOM.
1
5 hi
(;S
k
m
6
m
ni m
1 (;)
c;0
Math. Grafoek,
1201-1203 Mesa Ave.,
Cor. Santa Fe ^/ve.,
Pusblo, Colo.,
priporoča slovenskemu in hrvatskemu občinstvu svojo veliko zalogo
možkih oblak in obuval,
kakor tudi svojo bogato zalogo
grccerijskega biaga
in železnine; v zalogi ima tudi Trinerjevo grenka vino.
Pošilja dentil-jo v staro domovino najceneje in najhitreje ter je v zvezi z g. Frank Sakserjem v New Yorku. Za obilen obisk se priporoča Math. Grahek, lastnik.
m

NAZNANILO.
Rojakom Slovencem in Hrbtom, kteri potujejo čer Duluth, r*.a?nania:n, da sem se preselil z 1 mojim saloonom, in sicer prav bli-
zo kolodvora.
Moj l_OON se nahaja pod gt.'
40£> W. Michigan St.,
: in je samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, I kreni Jta desno in s: takoj pri meni.
Zahvaljujoč se za vso dosedanjo j naklonjenost rojakov, se za nadalje naj topleje priporočam in vsa-jkemu najboljšo postrežbo rago-' tavljam.
S spoštovanjem
JOSIP SCHARABOfS,
409 W. Michigan St.,
DULUTH, JV1IIVIV.
r nTFIi jI
VABILO NANABOCBO!
Prvo četrtletje je minolo in prosimo vse one gg. naročnike, kterim je naročnina potekla, da jo blagovole kmalu poravnati.
"GLAS NAHODA", sedaj NAJ-: VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK, ve lja za četrt leta
V S centov
ter je NAJCENEJŠI SLOVENSKI; LIST. Naročnino je plačati vnaproj.
Sedaj smo pridobili zopet novo moč da postane list tem zanimivejši.
' GLAS NARODA" gotovo donaiia obilo gradiva in vedno skušamo zalo voljiti naše cenj naročnike; vsem ps nikakor ne moremo vstreči. Ako dobim vodno več podpore, se bode list še raz I širil, ker vedno "naprej" je naše geslo.
Upravništvo „G!as Naroda".
)WP
i!"r..<rjs naic«">eir fcs
F SAKSEKjl
PABNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PR0ST0B NA KR0TU ZA BETANJE POTIOKOY TRETJEGA RAZREDA.
TTT fliniTT i odptu.jc ii
III I MN I a ^orka dne 6.
UlliUjjm maja 1905.
S T A TrOlT? i odpluje iz New
S A V lfj|& Yorka <lue 23'
lili i UilJjl maja 1005. Ti i TTiTf^TT 1 odpluje iz New
PAfflOHIA 6-
ITLT0NIA, SLAT ONI A in PANNONIA so parniki na dv& vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladn" za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan p:. mizi postrežena.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentjo in
The Cunard Steamship Co,, Ltd.,
29 Broadway. New York.	126 State St., Boston,
67 Deirborn St., Ghlcpgo
IXL
Frank Sakser"
109 Greenwich Street, New York, N. Y.
D

USTANOVLJENO LETA 1893.
USTANOVLJENO LETA 1893.
b d

<
Ako hočefi dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako še obrni na
Martin Geršiča,
301.303 E. Northern Av.,
Pneblo, Colo.
Tudi naznanjam, da imsm v zalogi vsakovrstno sulio meso, _Amr«č:
klobase, rebra, jezike, šunke itd.
Govorim ▼ vseh slovanskih Jezikih. Priporočim m » obilni obisk.
m v w ww
.Rojakom. Slovencem, in bratcu Hrvatom t Mit-wac kee, Wis., in okolici pripore fcani naj topleje svoj
SALOON,
1V5 Bead St. v Milwaukee
Rojaki dobro došlil
Wis. Postrežb« točna.
JAKOB RAKTTN,
lastnik.
(18-jon-M 3xw)
IV II	M'^V

F\E1VT A	IP pošiljam najceneje in najhitreje v staro do«
g J T^j l/^^CaPl"^- m0viri0- IVfilijone kron pošljem vsako leto Sloven-A ^^ -H ^^	cem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti* Kaka
redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in poŠL
Sedoj pošljem IOO kron zzžjl $20^45
in lot centov poštarine, bodisi da kdo posije $.1 ali £500.
P A PHRDfinWC I	prodajam po izvirnih cenah in potnikom koli-
1 Al\l/UI\Ul>llLj LIO I fi\iG kor mogoče olajšam trmi in skrbi. Vsakdo naj
~	;----- liii javi, p> k t ere j železnici m kedaj pride v
aSpw York m naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj gre na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali connect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zelo važno!
Z veleštovanjem
frank: sakser,
109 GREENWICH ST.,	NEW YORK, IS. Y.

^ - Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da ie druga stevuka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara.
Telefon; 379« Cortlandt


Telefon: 3795 Cortlandt
• Mi so let v obnašal ^^ / Dr. RiCHTERJEV 1
SVETOVNI, P?J.XOVXJE^r3 iL r
v—- K l_' i i
I J\ » fr.	H?
L ^ rt ■■ h fj- T/T* p 3nti
, h . jii « J fs ji i t! j ■ \
K-a t r; iC." '.-'.■ jK?pei
t; tp t p". h' t fa ^ i 't
»'J t t -i » •:•• »i'*«
i Tj a v ( ni - • ? r«
1 V m* W i iwli
p n r\ a n T? n i r k
»u	rears a lične
JU 'jfriiiiie.
is.no . 2-Vcv 'n	»• v tckfiTiafc-
\ "h1 Ž 1 -'r, r ct firs <<
- >v 2)5 S'eici! Strreu Jg.