Slovenski dom
Spedtatoae la abboaaamri« postal* Poštnina plačana T gotovini.
Uto VIII. Lir 0.50
-SLOVENSKI DOM“ izhaja vsak delavnik opoldne. Urejuje; Mirko Javornik. Izdajatelj: inž. J. Sodja. Z».Ljudsko tiskarno:Jože Kramarič, T«i w T.hthUnni TT Pi
VSI
Telefon
Liubljani. Uredništvo iu uprava: Ljubljana, Kopitarjeva 6. g 4001 do 4000. Mesečna naročnina 11 Ur. za tujino 20 Ur.
Ljubljana, četrtek, 2. septembra 1943 - Št. 203
Vojno poročilo 1194: STRAHOVANJE CIVILNEGA PREBIVALSTVA Pri včerajšnjih letalskih napadih je nasprotnik izgubil 8 letal
Vrhovno poveljstvo. Vojno poročilo 11J4: Sovražna letala so včeraj bombardirala Flso, Pescaro, Salerno, Cosenzo In Catan-zarp ter povzročila znatno Škodo In števll-ne žrtve med civilnim prebivalstvom; Italijanski in nemški lovci so sestrelili štiri letala, obrambne baterije pa so zbile še tri druga letala.
Pri letalskem napadu, ki ga Je Izvršil sovražnik v bližini otoka San Maura (Grčija), je neko letalo, k! ga je zadel strel topništva kr. mornarice, padlo v morje.
General AMBROSIO.
Glas svetega očeta ob obletnici vojne
Vatikansko mesto, 2. sept. s. N j. Svetost papež Pij XII. je včeraj naslovil ob t. obletnici izbruha svetovne vojne sledečo radijsko poslanico na ves svet. Papež je govoril na radio v italijanščini po mikrofonu, ki je bil zvezan z vatikansko radijsko postajo.
»Danes so minila štiri leta od dneva, ko je izbruhnila njstrašnejša, najbolj uničeval. no in rušilna vojna vseh časov, ki s strahom navdaja srca in duše vsega človeštva. Ko so se začeli kazati obrisi tega svetovnega požara, ki je grozil vsej veliki človeški družbi, smo Mi nekaj dni pred začetkom sovražnosti, 24. avgusta /519., naslovili na vse oblastnike in narode topel oklic in ponižno svarilo. Kelih smo, da se z mirom ne more nič izgubiti, vse pa lahko pokonča vojna. Kaš glas je prišel do ušes, pa ni
razsvetlil duhov in ni ganil src. Duh nasilja je premagal duha usmiljenja in sodelovanja: to je bila zmaga, ki je bila prav za prav poraz. Danes, na predvečer 5. obletnice voj. ne, tudi tisti, ki so računali z naglimi vojnimi nastopi in cenenim zmagovitim mirom, ki so obračali poglede znotraj in izven svoje domovine, ne čutijo drugega kot trpljenje in ne vidijo nič drugega kakor ruševine. Mnogi, katerih ušesa so ostala gluha za Naše besede, so se ob prežalostnem izkustvu in sejanjih prizorih naučili, kako je Naše svarilo in Naša slutnja uganila resničnost dogodkov, ki jih je prinesla bodočnost. Naše besede so privrele iz nepristranske ljubezni za vse narode brez izjeme in čuječe skrbi za njihovo dobro. Prav ista ljubezen in ista skrb Nas navdajata v tej težlct in tegobni uri in polagata na Naše ustne besede, ki naj
Vroči boji diviaio zdaj na srednjem odseku
Sovjeti so včeraj znova izgubili 184 ohlepnihov — Napad, na Berlin in druge kraje je Angleže veljal 55 bombnikov — Pregled nemških
pomorskih uspehov v mesecu avgustu
Hitlerjev glavni stan, 2. sept. s. Nemško vrhovno poveljstvo ,1e včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo;
Več sovražnikovih napadov proti postojankam romunskih čet ob kubanskem mostišču se Je zrušilo.
Na bojišču zahodno od Mlu.a, zahodno od Tlarkova, na odseku pri Brljansko In Sevsku ter zahodno od Vjazroe so se Izjalovili številni sovjetski napadi, deloma v trdih bojih od moža do moža. Nemški protinapadi So potekli uspešno.
Na severnem odseku bojišča je potekel dan v splošnem mirno. Sovjeti so včeraj zgubili 184 oklepnikov.
Pred pristaniščem Jejskom ob Azorskem morju so lahke nemške pomorske enote potopile sovražno topničarko.
Na bojnem področju pri Tzjumii se Je v zadnjih tednih posebno odlikoval 40. oklepni zbor pod vodstvom generala oklepnega orožja Henrltzyju.
DaljnoBtrelne baterije vojne mornarice so streljale na oddelek sovražnih bojnih ladij pred angleško obalo ln zanetile na eni bojni enoti požar.
Preteklo noč Je močan oddelek angleških letal ponovno napadel področje velikega Berlina. Nemški nočni lovci so s sodelovanjem protiletalskega topništva ln žaromet-nlb baterij razkropili oddelek sovražnih bombnikov, tako da sovražnik n! mogel izvesti nameravanega strnjenega napada. V nekaterih mestnih okrajih ln v okolici prestolnice so nastala deloma velika razdejanja. Prebivalstvo je Imelo neznatne Izgube. Posamezna sovražna vznemlrjevalna letala so metala brez načrta bombe tudi na druge kraje državnega ozemlja. Letalske obrambne sile so po dosedanjih ngotovltvah sestre-
lile 47 angleških bombnikov. 8 nadaljnjih letal Je Izgubil sovražnik včeraj nad zasedenim zahodnim ozemljem.
Vojna mornarica ln letalstvo sta potopili v mesecu avgustu 2 križarki, C rušilcev, 1 podmornico. 1 ladjo za iskanje min In 5 hitrih čolnov ter poškodovali 1 oklep-nlco, 16 križark, S rušilcev, 5 hitrih čolnov
In še 5 nadaljnjih enot vojne mornarice. V nadaljnjem Je bilo uničenih 70 trgovskih ladij s skupno 377.006 tonam) ter 4 prevozne Jadrnice, 125 nadaljnjih ladij s skupno 580 tisoč tonami je bilo zadetih. Poškodbe dela zadetih bojnih ln trgovskih ladij so tako hude, da se lahko računa tudi z njihovo izgubo.
Nemška vojska kljubuje silovitim sovjetskim udarcem na vsem bojišču
Berlin, 2. septembra, a. O trenutnih vojnih nastopih na vzhodDem bojišču objavlja mednarodna poročevalska agencija sledeče: Med.tem ko je dan na večini bojišč potekel sorazmerno mirno, je prišlo zahodno od Miusa, pri Harkovu, Sjevsku in pri Jelnijl vnovič do silovitih bojev. Na podlagi ogledniških dognanj v zadnjih dneh se je lahko ugotovilo, da Sovjeti dovažajo na srednje in severno bojišče nove sile in da hočejo obenem ojačiti svojo južno ofenzivo. Tako so tudi ob srednjem Donjeou, kjer je zadnje dni vladalo zatišje, Sovjeti nakopičili veliko število strelskih divizij, oklepniških oddelkov in ogromno topništva. Spričo takšnega stanja je bilo upravičeno mnenje, da je nasprotnik dokončno opustil vse načrte za uničenje divizij na tem odseku, in sicer a pomočjo obkoljeval-nega manevra na severnem in južnem krilu, in da je sklenil obnoviti silne čelne napade, ki so glavna značilnost vseh obdobij letošnje poletne ofenzive. Nemško ogled-ništvo je nadalje opazilo, da se načrtno
Nemški glas ob peti obletnici vojne
Berlin, 2. sept. s. Ob peti obletnici začetka vojne je nemški poduačelnik za tisk Sundermann zastopnikom tujega tiska pojasnil zgodovinsko odgovornosti za vojno, ki je bila Nemčiji vsiljena, ker so hoteli uničiti njeno obnovo in jo do kraja pobiti. »Hi-tlerjova politika«, je dejal Sundermann, »je šla za tem, da bi se ustvarila urejena in močna Evropa, ki bi se lahko upirala smrtni grožnji boljševizma. Vrsta zmag, kakor jih v zgodovini še ni bilo, ni napihnila nemškega naroda, ki ni nikdar sanlil o tem, da bi iztrebil razne narodnosti ter vzpostavil p-ji*;s!*no vlado ali svetovno g.i»/odhrrk j s:',». gpdovinski boj ;uoti boljšsvizmu j« prav za prav borba za obstoj in svobod T.v-roj t>	,
Dotaknil se je hladnega imperializma, ki jo značilen glede vojnih eiljez sovražne zveze, ter pripomnil, da že zahteva po brezpogojni vdaji, kakršno so sklenili na sestanku v Capablanci, dovolj jasno doa-uuje »lepoto ti-
stih ,ki menijo, da bi z evropskimi narodi lahko ravnali kaor z zamorskimi plemeni, če se jo Stalin odločil, da bo po vsem svetu ustanovil sovjetske republike, potem jo nemški narod, močen po svoji nacionalni socialistični organizaciji, odločen, braniti 60 do skrajnost.
umikajo številni sovražni oddelki, ki So bili potolčeni in zdesetkovani. Majhno število sil. ki jih je bilo opazilo v teh sovražnih oddelkih, je neizpodbitno dokaz 0 tem, da so pri nedavnih bojih Sovjeti imeli hude izgube. V zvezi z učinkovitimi napadalnimi nastopi	nemških	čet	na	južnem
delu bojišča poročajo, da so nove nemške obrambne črte postale nedotaknjene kljub ponovnim napadom sovjetskih oklepnikov in da je razbremenilni nastop neke drugo nemške skupino občutno napredoval in ni dovedel le do nove pridobitve ozemlja, pač pa tudi do uničenja boljševiškib oklepnih oddelkov. Zaradi načrtnega umika nemške črte na odseku pri Vorošilovgradu se je bojna črta vnovič	skrčila, nakar je	nemško
poveljstvo dobilo	možnost,	da	je	izvedlo
razvrstitev novih	rezerv.	Na	odseku pri
Harkovu nemške čete še naprej zadržujejo z napadalnimi nastopi silo hudih sovražnikovih udarcev. Nemci izrabijo vsako ugodno priliko, da obkolijo in uničijo s silovitimi močnimi naskoki sovražnikove oddelke, katerim se je posrečilo vdreti in nastopati za razvrstitvijo branilcev. Samo na tem odseku Je obrambno in napadalno orožje onesposobilo 47 boljševiškib oklepnih vozil. Posebno uspešni so bili napadi, ki jih je na 1000 nemških letal predvčerajšnjim izvedlo nad sovjetskimi zvezami in napravami. Predvčerajšnjim so Rusi izgubili več kakor 185 oklepnih vozil in 350 motornih vozih, kakor tudi navadnih vprežnih vozil, veliko število avtomobilov pa je bilo poškodovanih.
Dogodki na Danskem, ki so sprožili uvedbo obsednega stanja
Berlin. 2. sept. s. O dogodkih, ki so se nedavno dogodili na Danskem in so privedli do razglasitve obsednega stanja, je DNB objavil sledeče podrobnosti;
Zadnje tedne pred razglasitvijo izrednih Ukrepov so se sabotažna dejanja vrstila v obsegu, ki je povzročal skrbi. Danski in britanski agentje so se e padali spustili na
Churchillov prihod v Washington
Ostal bo tam več dni ter nadaljeval z razgovori, ki so se začeli v Kanadi
Buenos Aires, 2. septembra, s. Angleški ministrski predsednik Churchill je s svojo soprogo prispel v IVashington, kjer je gost Bele hiše.
Buenos Aires, 2. septembra, s. To svojem prihodu v Belo hišo je angleški ministrski predsednik povedal, da bo 06tal v Vashingtonu več dni.
Visoki uradniki Bele hiše so izjavili, da bosta Roosevelt in Churchill nadal.jvala z razgovori o vojaških vprašajih, ki »o se začeli v Ouebeou, Churchillov prihod ne pomeni začetka sestanka, pač pa dokončanje tistega. s čemer so bili začeli v Kanadi. Visoki uradniki iz Bele biše so tudi pripomnili, da ta obisk ne bo izključno poslovn obisk, zakaj predsednik upa, da mu bo vsaj delno dal značaj prijateljskega obiska.
Angleškega ministrskega perdsednika in njegovo soprogo Je ob njunem prihodu sprejel Boosevolt.
Bern, 2. septembra, s. Opaža sc nasprotje hied pisanjem časopisov to iu onstran oceana glede uspehov sestanka med tremi velikimi zavezniki. Medtem ko je >Wushingtou Times« včeraj zapisal, da se na podlugl poročil iz naj-l»nesljivejših virov lahko trdi. da še ni mogoče računati s hitrim razčiščenjem položaja 'bed Sovjeti in zaveznikoma in da je 90 od-Hotkov tega dela še neopravljenega, odgovarja ^tmes« iz Londona, da razgovori med tlde-l',,rn in Majskim dobro napredujejo in da upra-'^Ujejo upanje, da pride do takšne izmenjavo
fcn. d,
bo mogočo prerešetati čisto V6a ev-
ropska vprašanja. Seved« niti v eni niti ▼ drugi prestolnici še ne govore o kakšnem spo-rtzumu med poglavarji treh zavezniških držav, pač pa le o 6portzumu med njihovimi tremi zunanjimi ministri.
V Washingtonu pa Churchillov govor ni dosegel velikega uspeha, pač pa jp zbudil začudenje zaradi vsega tistega, česar Churchill ni povedal.
V časnikarskih krogih upajo, da bo bližnji sestanek med Rooseveltom in Churchillom v Washingtonu morda prinesel kaj zelo zanimivega. V londonskih časnikarskih krogih pa imajo po poročilih istih švicarskih dopisnikov vtis, da je Churchill podal le približno sliko odnošajev med zavezniki, zakaj v svojem govoru je povedal, da se Anglija glede vojno na Sredozemlju stalno posvetuje z Ameriko, dočim je glede Rusije rekel le, da jo o teh posvetovanjih obveščajo.
Imenovanje likvidatorja za bivšo fašistično stranko
Rim. 1. sept. s. Za glavnega likvidatorja bivše fašistične stranke v vsej Italiji je bil imenovan gr. Uff. Ezilo Valentini, glav. ni nadzornik vrhovnega državnega računu, vodstva. Upniki bivšo stranke, zveze, nižja ohlastva in direktorij lhhko predlože svoje utemeljene vloge finančnim ravnateljstvom posameznih pokrajin, ki bodo podatke pre. gledala in jih nato predložila likvidatorju v Kirnu.
Dansko, da bi sodelovali pri pripravljanju sabotažnih dejanj, vrh tega pa se je močna nasprotnikova propaganda iz Anglije vrgla na Dansko. V večjih krajih kakor so Albor Aarhus, Odese in v samem Kopenhagnu je prišlo do več stavk. Čeprav lahko označimo vedenje nemških vojakov za zgledno in so to tudi potrdile danske oblasti same, jih je prebivalstvo v vedno večji meri izzivalo in eo morali zato zaradi svoje obrambe večkrat zgrabiti za orožje. Neizpodbitno je dokazano, da bo Angleži hujskali k sabotaži in podpihovali dansko prebivalstvo z vsemi sredstvi. V poročilu, ki ga je londonski radio objavil 29, avgusta, je dobilo vse to dobesedno potrdilo v sledečih besedah :
»Ni mogoče Izključiti, da je danska revolucija prvi člen v verigi prevratnega gibanja, ki je organizirano po vsej Evropi, čigar umestnost in začetek so sprožila najvišja zavezniška poveljstva.«
Prav tako je v londonskem radiu razla-galeo Fatrich Laowy odkrito priznal:
»Sabotažna dejanja na Danskem se v vedno večji meri pojavljajo, in sicer v glav. nem a pomočjo padalcev.« Končno je londonski list »Star« zatrdil, ko je poskus že spodletel, da prevladuje v Londonu mnenje, da je bilo dansko ustajnlško gibanje prerano. Nemška poluradna agencija poudarja, da je danska vlada Izjavila, da ni sposobna izdati potrebne ukrepe za ohranitev miru, in nato ugotavlja, da je bilo poveljstvo nemških sil na Danskem prisiljeno razglasiti nad vso državo obsedno stanje. Zaradi tega jo danska vlada odstopila. Glede dejanskega položaja na Danskem zatrjuje DNB, da so bile preostale enote danske vojske demobilizirane in razorožene. Večina enot vojnega brodovja je bila spravljena na varno, dočlm je bil odpor na nekaterih krajih ob prav majhnih izgubah z lahkoto strt.
Kralj in prestolonaslednik se nahajata v svojih gradovih. Medtem je bil vsepovsod vzpostavljen mir. Le v enem primeru je moralo nastopiti vojaško sodišče, ki je sodilo nekega moškega in noko dekle,
prineso korist vsakomur, pa nikomur škodo. Medtem pa stalno prosimo Vsemogočnega Boga, da bi odprl njihova srca in jim razsvetlil um. prosimo Boga, v čigar rokah je usoda trpečega človeštva. Po orjaških bitkah se zunanje okoliščine vojne približujejo svojemu vrhuncu. Nikdar svetopisemski izrek »Naučite se, vi zemeljski sodniki« (PS. 2. X.) ni bil tako pereč in žgoč kakor ob tej uri, ko vsi občutijo sedanjo žalostno stvarnost. Vsepovsod se narodi poglabljajo vase in z očmi, uprtimi v ruševine, razmišljajo. Prava modrost je bodriti jih, naj vzdrže te preizkušnje. Ako bi jim jemali pogum, bi se reklo, da jih usodno zaslepljamo. V vseh deželah se ljudska duša oddaljuje od čtšče-nja nasilja in od strašne žetve smrti, kakor tudi od rušenja, katero zasluženo obsoja.
V	vseh narodih narašča nasprotovanje nasilnosti vojskovanja totalne vojne, ki presega sleherno častno mejo in sleherno določilo božjega i» človeškega prava. Bolj kot kdaj prej pa duhove in duše narodov z vso silo pretresa in lomi dvom, ali se more še reči, da je nadaljevanje vojne sploh še vojna, ki bi mogla biti v skladu e narodnimi koristmi, umestna in opravičljiva iz razlogov krščanske in človeške vesti. Po toliko kršitvah pogodb, po tolikšnem trganju koristnosti pogodb, po toliko neizpolnjenih obljubah in toliko nasprotujočih si spremembah v čustvih in dejanjih, se je zaupanje v narode tako zmanjšalo in tako globoko padlo, da jemlje pogum in navdušenje za sleherno plemenito odločitev.
Zato se obračamo na vse tiste, ki je njihova dolžnost delati za zbližanje in za mi. ren sporazum, z vročo molitvijo naše duše in užaloščenega srca, ter jim pravimo: kdor je v resnici močan, se mu ni treba bati veliko. dušnosti. Prava moč ima zmerom sredstva, da se lahko zavaruje pred lažnim tolmačenjem njene pripravljenosti in volje za mir ter proti vsem možnim slabim posledicam. Ne vznemirjajte in ne zatirajte vroče želje ljudstev po miru z dejanji, ki bi le še bolj podžigala sovraštvo ter netila odpor, namesto da bi spodbujala zaupanje. Dajte vsem narodom upravičeno upanje miru, ki ne bo žalilo niti njihove pravice do življenja niti njihovega čuta časti. Pokažite v vsej luči stvarno skladnost med vašimi načeli in vašimi odločitvami z izjavami in dejanji za pravičen mir. Le tako bo mogoče ustvariti mirno in vzvišeno vzdušje, v katerem bodo manj srečni narodi v danem trenutku mogli verovali v obnovo po vojni usodi ter rasti v novem občutju pravičnosti in skupnosti med narodi. Iz te vere bodo potem naravno črpali večje zaupanje za bodočnost, ne aa bi se jim bilo treba bati, da zapravljajo obstoj, neodvisnost ter čast svoje dežele.
Blagoslovljeni vsi, ki s pošteno vo/jo pomagajo rahljati grudo, na kateri bo čut resnicoljubnosti ter mednarodne pravičnosti vzklil, se okrepil in dozorel. Blagoslovljeni vsi — pa naj bodo člani te ali one vojskujoče se skupine — ki s prav tako dobro voljo ter s pogledom na resničnost sodelujejo, da bi se svet premaknil z usodne mrtte točke med vojno in mirom, na kateri je da. nes zastal. Blagoslovljeni vsi, ki sebe in svoje ljudstvo branijo pred krivičnimi uazira-n}i in pred vplivom nebrzdanih strasti, pted neredno sebičnostjo in nezakonito željo po oblasti. Blagoslovljeni vsi, ki prisluhnejo ponižnim prošnjam mater, ki so dale življenje otrokom, da bi rastli v veri in v dobrotljivosti, ne pa, da bi ubijali ali se dali ubi. jati. Blagoslovljeni tudi vsi, ki prisluhnejo trpkemu rotenju družin, ki so bile po prisiljenih ločitvah ranjene do smrti; blagoslovljeni vsi, ki prisluhnejo vedno bolj gorečemu klicu naroda, ki po tolikih žrtvah, trpljenjih in žalostih ne želi drugega za življenje kakor mir, kruh in delo. Blagoslovlje. ni naposled še vsi, ki razumejo, da je veliko delo novega in resničnega reda med narodi nemogoče, če ne dvignemo pogleda ter se zazremo v Boga, ki vlada in urejuje vse človeške dogodke ter je najvišji vir, varuh in merilec vsake pravičnosti in sleherne pravice.
Toda gorje tistim, ki se v sedanjem strašnem trenutku ne zavedajo odgovornosti ta usodo narodov ter med ljudstvi netijo so. vraštvo in spore, ki zidajo svojo moč na krivici, ki stiskajo in mučijo nebogljene in nedolžne, zakaj božja jeza bo prišla nadnje do konca!
Naj božji Odrešenik, ki so iz Njegovih ust privrela besede: sBlagor miroljubnim!* razsvetli oblastnike in voditelje narodov, naj vodi njihove misli, čustva in odločitve, naj jim podeli notranjo in vnanjo moč, da bodo pogumno premagali vse ovire in nezaupanja ter nevarnosti, ki prežijo na poti priprav in izpolnitve pravičnega in trajnega miru/ Njihova modrost in zmernost, njihova moč in volja naj zlijejo žarek utehe na mejnik pete vojne obletnice, oblitem s krvjo in solzami; naj prinesejo preostalim žrtvam velikega spopada, ki so jih ukrivile stiske in bole. čine, veselo upanje, da se to leto ne bo končalo v temi trpljenja iu razdejanja, marveč da bo v njem zasijala zora novega življenja, bratske sprave, složne in marljive obnove.
V	tem upanju dajemo vsem našim dragim sinovom in hčeram po vsem katoliškem
svetu ter vsem, ki se čutijo zdruzene z nami v ljubezni in v delu za mir, naš očetovski apostolski blagoslov.*
Velika množica se je odpravila k vali. kanski baziliki, da bi pred zvočniki poslu, sala poslanico svetega očeta. Ko je šla L cerkve, se je zbrala pred apostolsko palačo ter dolgo vzklikala svetmu očetu. Pij XII. je stopil k oknu svojega zasebnega stanovanja ter blagoslovil množico, ki mu je znoi a vzklikala.
♦eeeeeeee
Sklicanje bolgarskega parlamenta na izredno zasedanje
Sofija, 2. septembra, a. Predsednik bolgarske vlade Filov je včeraj popoldne sprejel predsednika parlamenta KalfovR in podpredsednika Kjosoivanova. Na podlagi člena 151. ustave je bil podpisan« ukaz, s kn-terim se sklicuje na izredno zasedanje parlament, in sicer zn potek, 8. septembra, ob 10 dopoldne.
Predsednik bolgarske vlade pri Hitlerju
Bukarešta, 2. septembra, s. V posebni brzojavki iz Berlina je list »Vialza« objavil, da je imel predsednik bolgarske vlade Filov že drugi razgovor s Hitlerjem,
Nova veleposlanika v Berlinu in Ankari
Rlin, 2. septembra, s. Agencija Stefani objavlja, da jo Nj. Vel. Kralj in Cesar imenoval cksc. generala Alberta Parianin za veleposlanika v Berlinu in ekso. Guida Rocca za veleposlanika v Ankari.
Premestitev romunskih diplomatov
Bukarešta, 2. septembra, s. Romunski zunanji minister je izvedel večjo diplomul-sko premostitev. Bivši poslanik v Berlinu Bossi je bil imenovan za poslanika pri Vatikanu namesto odpoklicanega generala Pappa. Bivši tajnik zunanjega ministrstva Crezianu odido za poslanika v Ankaro, dosedanji poslanik v Ankari Telemake pa odide v ministrstvo. Dosedanji šef protokola Manu je bil imenovan za poslaniku v Stockholmu.
Predsednik turške vlade obiskal italijansko razstavo v Smirni
Smirna, 1. septembra, s. Predsednik tur« ške vlade Saradžoglu je obiskal italijanski paviljon na velesejmu. Sprejel ga je in ga spremljal italijanski konzul. Predsednik turške vlade se je podrobno in živo zanimal za razstavljono blago.
Sicilski list o Churchillovem govoru
Rim, 2. septembra, s. »GiornRle di Si-cilia« piše o Churchillovem govoru ter prn-vi, da je bil angleški ministrski predsednik zelo previden in naravnost spreten, ko jfl govoril o kočljivem vprašanju odnošajev z Moskvo. Churchill ne skriva, da ruski zaveznik še ve-jo z nekim pridržkom spremlja angleško-ameriško strategijo, toda te svoje pridržke opira na »če« in na »toda-, to se pravi na tisto, kar stvarnost in nujnost, časovne in krajevne okoliščine ter praktične možnosti in neposredno uspehe zapleta v nejasnost. Churchill pravi, da imajo Rusi čisto prav, če zahtevajo »drugo bojišče«, še več, pravi colo, da jih popolnoma razume, in da on ne misli samo na drugo, temveč celo na tretje bojišče. Pripominja pa, da »je kako bojišče dosti laže imeti, kakor pa ga upostaviti«.
Glede nameravano konforence v treh člankar smatra za verjetno, da Stalin spričo vojnih nujnosti misli, da se sodelovanja ne more več omejevati na zakon o posojanju in dajanju v najem ter na dobave vojnega blaga, pač pa da hoče moskovski diktator razčistiti še druga vprašanja, proden bi se sestal z Rooseveltom, t. j. a tistimi Združenimi državami, ki uganjajo prav tak imperializem kakor on. »V tem je tista nujnost,« končuje list, »pripravljalnega sestanka treh zavezniških zunanjih ministrov, o katerem se zdi, da je do njega res prišlo.
Izredni komisar pri filmskem zavodu Luce
Rim, 1. sept. s. 8 kraljevim ukazom od 30. t. m. je bil Imenovan dr. Giuseppe 8u-pupo, pooblaščeni minister, za Izrednega komisarja narodnega zavoda LUCE z vsemi pravicami in pooblastili, ki jih ima sicor predsednik upravnega sveta navedene ustanove.
KONFERENCA ANGLEŠKEGA, AMERIŠKEGA IN RUSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA V KAIRU — PREDHODNICA SESTANKA TREH V MOSKVI?
Stockholm. 2. septembra, a. Poročila, ki prihajajo iz britanske prestolnice, povedo,
ki sta trgala zidno razglase. Tako dansko prebivalstvo, kakor uradnlštvo, se strogo drži navodil, ki jih je svoj čas razglasila danska vlada, da je treba sodelovati z nemškimi oblastmi.
da v Londonu Majski ln \Vinand pripravljata prvo konferenco zunanjih ministrov Anglije, Združenih držav in Rusije, ki bo v Kairu. V londonskih političnih krogih ne Izključujejo možnosti, da ntegne biti ta sestanek predhodnik srečanja med Cliur-cillom, Rooseveltom in Stalinom v Moskvi. Nek sovjetski diplomat Je v razgovoru a časnikarji izjavil, da hoče Stalin čimprej sklicati konferenco treh«
Stran 2.
>oLOVivNSKi DOM:, ant* ž. septeiivora 1943.
štev. 200.
Slovenski komunisti v luči svojih nafnovejših zločinov
V svoji onemoglosti napadajo le osamljene vasice, oddaljene od večjih središč, kjer ropajo revno ljudstvo - Vsa druga njihova dejanja so nepomembna, zaradi katerih trpi le civilno ljudstvo
Ljubljana, 28. avgusta.
2alostni žužemberški dogodki bo za Dami. Komunistična propaganda jih je ie na kratko taktično omenila kot enega naj. slavnejših komunističnih »osvobodilnih« (lojanj. Rezultati teh »osvobodilnih« bojev bo javnosti predobro znani. Zužcmberčani, živ* priče komunističnih strahot, bodo sanji »odniki dejanj podivjanih razbojniških tolp v tem slovenskem trgu. Človek, ki bere komunistične laži, bi menil, da je ta samoten kraj kakšno važno cestno ali že. lozuiško križišče, da je tam kaka velika vojna industrija, kaki arzenali, da so jo izplačalo v njegovi okolici žrtvovati toliko življenj. Vsega tega pa v tem majhnem trsunll Žužemberk je imel le lepo sodno poslopje, veliko šolo in nov zdravstveni dom. Vso to je postavil s svojimi žulji sloven. tki kmet, neumorni Kranjec. Vse te stavbo bo komunisti pred svojim sramotnim begom iz Žužemberka minirali, pognali v zrak in zažgali. Zužemberški starčki, žene, dekleta in otroci so so v teh težkih dneh zatekli v cerkev. Bila je polna, skoro pretesna za toliko množico. In kaj so storili komuni, stični »osvobodilci«! Streljali so v cerkvena vrata, da bi streli zadeli nedolžno ne.
. zaščiteno in neoborožono ljudstvo. Ali moro šo sploh kdo soditi tako dejanje za »osvo. bodilnod
l’ri Zužemborku razpršene komunistično tolpe so dobile po tej »osvobodilni« akciji od komunističnega vodstva novo, že preiz. kušeno povelje: razhod in nove akcije, ro. panja po osamljenih vasoh, kajti ušivi in raztrgani člani so colo že brez soli, politkomisarjem je pa tudi že pošla zaloga naropane masti, moke, mesa, da morajo izpod zemeljskih jam in zaklonišč.
Del roparskih tolp bo je umaknil v kočevske hribo in med begom oropal vasi Blate In Eakitnico pri Dolenji vasi, nato pa se umaknil v Bolo Krajino in v Gorjance, od koder so posamezna krdela ropala in kradla po- vaseh, drugi del se jo pa umaknil pred zasledovanjem čez Veliko goro in Sleme na Notranjsko, zlasti v Krimsko področje.
Požig cerkve in kmečkih domov v Beli cerkvi
Zo v nedeljo, 8. avgusta, so umikajoče .,e komunistične tolpe spustile na Belo cerkev nekaj rafalov. Istega dne je vojaštvo popoldne obstreljevalo vso to področje s topovi iz St. Jerneja in Novega mesta ter bombardiralo iz letal.
K6iduaistl so se razprSlll po Orešju in ViVflfci*1 vrhu.	Popoldne	bo	fantje	ujeli v
ueti zidanici	tri člane	umikajočo	se sku-
jSMd,01*! so povedali, da. sta v tem predelu Cankarjeva in Gubčeva brigada. Stab Can. karjeve brigade je bil v Gor. Toplicah, medtem ko jo bil štab Gubčeve brigade v šraarjeti. Ujetniki so izjavili, da jo pri napadu na Zužomberk padol poveljnik Dragan in da so imeli veliko izgube.
V	ponedeljek Be je napad ponovil In ljudje iz Drage bo bo morali umakniti v Belo cerkev. Istočasno so roparske tolpe iz Družinske vasi drvele proti Beli cerkvi in se ji približale. Najprej so zažgali neko gospodarsko poslopje. Nevarnost jo bila, da ho vžge tudi	župnišče,	kar	pa so	prepre-
čili. Zločinske tolpe so nato z metalcem min vžgale cerkveni stolp, ki je začel go. reti in se je	kmalu zrušil	na cerkev, da
so je prav tako vnela, škoda je velika.
Ker je vas gručasta, je nevarnost požara grozila vsej vasi. Ob svitu ognja so vojaki vztrajali v boju s komunisti, ki so opravili svoje satansko delo med petjem in vriski ter igranjem harmonike ter klici na predajo. Vsako njihovo prizadevanje pa je bilo zaman. V noči na 12. avgust bo se komunisti po vsem pustošenju, ki je pri. zadelo marljive Belocerkovčane, z velikimi Izgubami umaknili. Posestnik Pavlin iz Družinske vasi je peljal mrtve in ranjeno | na enem vozu, tri vozove mrtvih so pa peljali komunisti sami. V Smarjeti so Hne 10. avgusta pokopali 6 članov roparske tol. jie, na Vin jem vrhu pa so našli petnajsta mrtvecev, med njimi tudi dve komunistki.*
Takšen je bil zaključek komunističnega napada na Belo corkev. Komunisti so od. nesli krvave butice, trpelo je pa le delov, no ljudstvo in nihče drugi. V spomin na to bridke dni bodo ostali deloma požgana cerkov in požgani kmečki domovi.
O groznih komunističnih zločinih v mo. tliškl okolici smo že poročali. Sedaj še o njihovih pustošenjih v zadnjem Času.
Komunistične tolpe napadajo le osamljena, od središč oddaljena naselja
Da komunisti napadajo zlasti skoraj izključno lo osamljene vasice in naselja, ki so daleč proč od večjih središč, naše ljudstvo predobro ve. Večina zločinov in nasilij ter ropov so komunistično tolpo izvršile prav v najbolj revnih hribovskih vasicah, kjer jih ni omehčala niti klečeča slovenska mati, ki je prosila, da jim vendar puste vsaj nekaj živil za prehrano. Največja grozodejstva bo komunisti v zadnjem času izvršili v Bell Krajini in v motliški okolici. V varstvu gozdov prihajajo v osamljene krajo in delajo nasllstva ter zločine nad neoboroženim in od komunističnih zločinov že popolnoma zbeganim delovnim ljudstvom.
Kakor smo že poročali, je moralo lz metliško okolice veliko število — okoli pet. deset zavednih, neuklonljivih katoliških družin iz Zelobeja. Drašlčev, Radoviče, Krašnjega vrha, Bojanjo vasi, Suhora, Beročo vasi, Bušinje vasi, Lokvice, Gabrovca zaradi komunističnega nasilja in večnega strnhu za življenje zapustiti svoje drago domove, na katerih so oni In njihovi predniki od rodu do rodu skromno, toda zadovoljno živeli. Ločiti bo od rodne grude, ki bo jo desetletja redili žulji njogovlh rok in jo je napajal znoj njenega, čola, grude, » katero je tako rekoč zraščena sleherna žilica njegovega srca, je za Belokranjca tako boleče, kot Binrt sama. Toda ni šlo drugače. Treba jo bilo rešiti sobo, treba rešiti zlasti otroke. Tako si se, dragi belokranjski rojak, s krvavečim srcem trgal od svojo ljubo domačije. Tam so jo vzpenjal tvoj skrbno obdelani, kot punčica tvojega očesa negovani vinograd, ki ti je za letošnjo jesen obetal obilo sladke kapljice. Tam bo se razprostirale tvojo njive, na katerih se je bohotil krompir, koruza, fižol. Tvoj poslednji pogled je objel valujoča žitna polja, ki bo že začela zoreti in ležala pred teboj kakor plivkajoča zlata jozerca. Tvojo oko, ki nikoli ni bilo vajeno jokati, se je orosilo in bolečina jo stisnila tvoje srce, iz ust pa se je zaslišal bridek vzdih: Kdo bo lotos žel mojo pšenico?!
Dozorel je ječmen. Neko noči so se pojavili po vaseh oboroženi tolovaji, to pot v vlogi kolhoznih priganjačev. Zguali so skupaj vaščanko s srpi in vaščane z vozmi in ječmen je odpotoval v njihova skladišča, da počaka mlačve. Dozorela jo rž, dozorela pšenica. Komunistični kolhoz, ni priganjači so imeli polne roko dela, da so zgnall skupaj zadostno množico ženjio in voznikov. Na Radoviči in na Suhorju so roparji določili nekaj podov kot skladišča za to naropano »belogardistično« pšenico, Skladišča so bila polna. Ze so nekaj pšenice na hitro omlatlll ln jo poslali v mlin, da bo kruha, ko bo velika kolhozna mla-čev. Ze so se roparji veselili, kako bodo to loto b tekom jedil kruh, ki so ga pridelali tuji žulji in tuj znoj. Izkazalo pa bo je, da je bilo njihovo vesolje veliko prezgodnje. Prišel je 25. julij in nenadoma se jo pojavilo vojaštvo na vsem terenu od Suhorja preko Radoviče do Vivodine Pod varstvom pogumnih metliških legionarjev so se za-
voz pšenieo je bilo tiste dni prepeljane
v Metliko in ubogi begunci, oropani svojega imetja in svojih domov, imajo vsaj to tolažbo, da jim v tem letu ne bo treba jesti tujega kruha.
Pogreb dveh partijcev in pokop navadnih rdečih
vojščakov
V	ponedeljek, 23. avgusta, je na Gabrovcu pri Metliki padlo devet komunistov, naslednji dan v torek pa deset. Med drugimi sta podla tudi v Španiji lzvežbani komunist Ivan Ivee iz Metlike, ki jo šel mod tolpo že prav v začetku to zločinske akcije, in Silvester Pečarič iz Čuril pri Metliki, ki je med" to tolpo VBtopil lotos 7. fobr. Ta dva svoja padla razbojnika bo komunisti priznali za svoja in so ju naslodnje dni z vsomi častmi pokopali na Suhorju. Ostalih sedemnajst pa so Blokli, jih tako pripeljali na suhorsko pokopališče, ljudem pa razglasili, da je to sedemnajst »belogardistov«, ki da so jih oni na Gabrovcu pobili. Nato so na pokopališču po njih jiljuvali, jih brcali z nogami in tudi ljudi silili, da so delali isto in kričali: »FuJ, izdajalci«. Slednjič so jih zbrcali v jamo in zagrebli. Tako bo komunisti svojim padlim tovarišem pripravili res pravilen, vrodon in dostojen pogreb, kakršen izdajalcem prlstoja.
Uspolii drugih komunističnih nastopov v okolici Mirne peči In Novega mesta so javnosti deloma znani. Trpelo jo zlasti civilno ljudstvo, saj to gre tudi v račun ko. munističnim voditeljem. Prav nič drugače ni bilo na Notranjskem pri Preserjih, Borovnici in Rakitni. Kjerkoli so pojavijo roparsko skupino, povsod prinašajo nesrečo lo lastnemu ljudstvu, ki ga hočejo po vseh zločinih šo naprej slepiti B svojo lažno propagando. Zaradi komunističnih laži ne bo odveč, če ponovno spregovorimo o zločinskih napadih na osamljeno vasi v oko. lici Borovnice.
Požig SaboČeva in ropanje po vaseh
Komunistično propaganda skuša prikazati javnosti napad roparskih tolp na okoliške borovniške vasi kot velik vojaški uspoh. Notranjcem jo pa predobro znano, kako je bilo pri Borovnici. Plašljlvi politkomisarji hočejo na vsak način prikriti polom, ki so ga tod doživele njihove ušive in razcapane čete. Rezultati njihovega napada so: večje število ubitih komunistov, požig lepih domačij v Sabočevem in ropanje po drugih vnsoli. Vso drugo so storili lo iz strahu, da jili ne bi zadela glavnina domače obrambe, pred katero so se morali umakniti po svojem izvršenem »poslanstvu«
—	ropih in požigih.
Mar komunistično vodstvo misli, da bo noš delaven človek po vseh lažeh še nasedal komunističnim nakanami Ljudje še niso pozabili komunističnega ropanja v Ohonici, Brezovici in Nlžovcu, zato tudi prav razumejo komunistično taktično postopanje in njihovo propagando tor komunistične grožnje, katerih se ne boji ljudstvo danes več. Zločinci oziroma njihovi skrivni pomagači so celo izdajali lističe in z njimi dovolj jasno proglašali svoje poslanstvo z besedami: »Pomislite in odločite set Ali se predaste in ostanete živi, ali pa ostanete zagrizeni ter uničito sami sebe in svojo domačije!«
Popis ubitih napadalcev
Nad Landovcem so našli dvoje trupel ubitih napadalcev. Prvi je bil moški, star
ne je bil pokojni komandir čete, ker jo imel na rdeči podlagi zvezdico z dvema navpičnima črtama. Na dan pogreba so našli še nekatera. imena in živilsko karto na ime Smolej Ana, Sv. Križ 49. Na listu so bila imena: Jerca Cop, Ivan, Marija in Frana Racinger.
Približno 300 motrov od tod so našli še eno truplo. Pri tem mrtvecu niso našli nobenih dokumentov. Nosil jo rdečo športno ovratno ruto, na sebi je imel jopico zelene barve.
Nad Zgornjo Brezovico, in sicor pri Vr-ški so našli še eno pokopano truplo. Ubiti je bil srednje postave, svetlorumonih las, na rokavu jo imel tri navpično črto in črko P. Nosil je modro baretko.
Ujeli so več članov roparske tolpe, med njimi 30 letnega Bačarja Franca iz Blejske Dobravo, bivšega uslužbenca v tovarni v Javorniku. Ujeti se jo silno neugodno izražal o ciganskem življenju v tolpah tor pripovedoval tudi o ropanju v Rakitni, kjer so komunisti pobrali 25 glav živino tor okradli vse najrevnejše ljudi, ki so jih kleče rotili, naj jim vendar pusto nekaj živil. Komunistom je bila sevoda vsaka beseda odveč in izropali so tudi najbed nejše do poslednje trohico moke in živeža.
Številni ujetniki pripovedujejo o neznosnem stanju med tolpami, kjer jih strahujejo s samokresom zagrizeni partijski politkomisarji v družbi svojih prilež-nio in izbranih zaupnikov. Tako jo pripovedoval na Blokah prijeti ujetnik, da je v Krimskih gozdovih nu desetino gnijočih človoških trupel, ki so jih tolesno in živčno izčrpano tolpo pustile kar nepokopano na svojih begih.
Tolpe pa so zadnje čase še posebno zbegano. Po vseh umorih, požigih tor na. sil jih in neznosnem življenju jo med njimi kljub ustrahovanju vedno več nezadovoljstva. Posamezne skupine iščejo vsepovsod stikov ter komaj čakajo, da bi se rešilo komunističnega jarma.
Njihovi priganjači ter partijski zaupniki so zato v nekaterih krajih spet začeli z umori, da bi tako strahovali ljudstvo, da jim pomaga ali vsaj ne preganja, na drugi strani pa pojejo o novem vodstvu, ki jo za vselej preprečilo zločine posameznih komunističnih tolp. Našo ljudstvo seveda predobro pozna vse te nukane, zato je tudi zaman vsa komunistična propaganda in zaman nekatere taktične poteze posameznih komunističnih skupin v nekaterih krajih, kjor se hočejo rdeči krvniki preleviti v nove suknje, v notrnnjosti pa so ostali krvoločni človeški volkovi in morilci.
Vremenska napoved za danes pčpoldne (2. septem.):
jasno, le v času med 5. in 7. uro za krajši čas težki kopasti oblaki od severa, ki bodo sprožili' ponekod nekaj dežja.
Novi zločini
čela prazniti skladišča pšenice na Radovi, približno 30 lot, 1.75 cm visok, oblečen v cl ln Suhorju. Zlato pšenično klasje je na- svetlorjave progaste pumparice, rumonka. stopilo pot v Motllko, da poišče svoje pra- sto srajco tor zeleno jopico na zadrgo. Na ve gospodarje. In našlo jih je. čez sto modri čutarlcl je bilo ime Krištof. Bržko.
Po zahrbtnih komunističnih zločinih blizu Hinj tor v Sodražici, o katerih smo žo poročali pred dnevi, sta pod komunistično zločinsko zahrbtnostjo spet padla dva dobra naša fanta Lojze Malenšek in Ludo-vik Markovič- iz Stične. Vsa sttška dolina tja do Krko je pod vtisom tega groznega zločina. Nista bila domačina, tod sta Iskala kruha pri dobrih ljudeh. Malenšek je doma iz Rako na Dolenjskem, Markovič pa iz Št. Ruperta. Morilci so ju dobili v nekem skednju, kamor sta se zatekla pred četrtkovo nevihto. Tiho in zločinsko so se priplazili do njiju ln ju ubili, nato pa zbežali.
Vsi zločini in strahovanje pa ne bodo uklonili ljudstva, da bi prenehalo z bojem proti svojim uničovalcem. Ljudstvo so je odločilo na svoji zemlji uničiti za vsako ceno poslednjega komunista in njihovega somišljenika, ki so nam v deželo prinesli največjo nosrečo.
Sedaj ljudstvo že samo preganja morilce
Da je temu tako, navajamo le cn primer iz Grahovega. Tu so prod duevl štirje kmečki fantje sami napadli komunistično krdelo in pobili 4 morilce, ki so jih pre-sonotili prav blizu njihovega taborišča.
Boj proti komunistom na naši zemlji se neizprosno nadaljuje in prehaja v novo razdobje. In tq nam je poroštvo, da na naši zemlji komunizem nikoli ne bo vladal, četudi je. zato žrtvoval vse svoje najboljše moči ter poslal za dosego svojih ciljev v nesrečo toliko zaslepljencev, o katerih so mnogi žo spregledali in se vračajo na pravo pot, ki je edino zagotovilo za naš obstanek.
V	soboto zvečer se jo mladi drvar vrnil z visoko planino, kjer je ves teden drvaril in lesoval. Silno Re je svoje ženke razveselil, še bolj pa sinčka; kar ..ba sl je stisnil ca prsi, da je drvarka zavpila:
»Saj naju boš šo zadušili«
Sedla sta na klop in tedaj mu je ona povedatn, kakšna nesreča M se bila skoraj dogodila, če ne bi bilo dobre botre vile.
»Zato m'' je neka slutnja tako begala in mučila, da bi bil najraje kar domov pridirjali«
Drvarka pa mu jo zdaj povedala Bo o čudoviti zibelki tor o vilinem prerokovanju.
»Kar doma ostanem in počakam prvo nevihto divjega lovca!« jo sklonil drvar.
—	Podobice z molitvijo za spreobrnjenje grešnikov, ki jo bomo molili ob deveidnevnici in ves mesec september, dobite po vseh župnih uradih ali v pisarni Odbora petih prvih sobot, Slomškov dom. Poljanska cesta, Ljubljana.
Jože Mahnič*
3L A P
I: Skrivnosti z nevidnega bojišča
V	prijaznom smrekovem in borovem gozdiču je ugledal družinico živo barvnih in opojno dišečih ciklamov. Nabral jih je in jih ji poklonil.
Kmalu ata začula brnenjo elektrarne. V globoki strugi je med skalami bučal potok, preko njega je bil položen na žičnatih vrveh viseči losoni mostič. Dekletu so je ustavil korak. Tine ji je ponudil roko in jo vodil preko zibajočo so brvi. Njena ročica jo kakor drobno, mehko piščo varno počivala v njogovl moški dlani.
Nato sta so počasi dvigala v rahlo vzpet breg. Skalnata soteska z bučečim gorskim potokom se jima je vedno bolj od. daljevala. Vstopila sta v prostran gozd. Objela ju je svečana tišina. Srebrna debla bukev bo nemo zrla nanju kakor številni, sloki stebri gotske cerkve. Skozi sočno zeleno krone dreves je neslišno pronicalo sonce in risalo po vijoličnorjavih, prstenih in z uvelim listjem nastlanih tleh čudovite arnboske...
Nenadoma jima jo udarilo na uho orjaško bobnenje. Izza vogla je zavel silen puh. Znašla sta so v mračnem skalnatem Okrešlju, kakor na dnu ledeniškega brezna. Nekje v višini so se iz s.krlvnostnih bokov žive skale noprestano izvijalo vedno novo množine vode, padalo v mogočnem, snežnobelem stobru proko zglajonih, sivorjavih sten. poraslih tu in tam s sluzastimi algami in mahom, in oglušujočo bobnele v globok, ze-lenomoder tolmun. Bobnenje je bilo tako silno, da so se treslo orjaško stene: zdelo sd je, da ee bodo vsak hip zamajale in zrušile na dva človeka, ki sta neznatna kot dvo mravlji obstala blizu vhoda v to svetišče, kakor da bi lahko vsak hip ušla
Ljubljana
Koledar
Četrtek, *. klmovca: Stefan Ogrski, kralji Klpidij, ikof; Kaljsta, mučenica.
Vohunski gpomini ii prve gvetovne vojne
»Ta ženska je eden najbolj delavnih,
1 najbolj sposobnih, pa tudi najbolj divjih 1 in okrutnih voditeljev sovjetske vohun-niivoctiln	službe.	To	je satan, zli duh, ki divja
uovesi a	|	Rusiji	ter	je	spravil	v smrt že na sto-
Prodaja Skute	J	tine carjevih privržencev iz vseh slojev
Prehranjevalni zavod za Ljubljansko* jn ^ vseh krajev. Pred njo ni nihče va-pokrajlno »poroča, da bodo v mesecu eel>-< ren. Zdi se, da zna izvohati celo tisto, tombru spodaj naštete trgovine z živili pro-f ka*. bi človek samo sanjal... dajale za poskušnjo »kuto proti živilski na-f Toda najina dolžnost je, da sva moč-kaznlel, in sicer največ 250 gr na osebo. (( nejša in bolj prevejana kakor ona. Mo-V doka*, da jo stranka skuto prejela,1 rava to biti! Morava se izogniti njenim bodo morale tvrdke pritisniti svoj žig na^ tipalkam, ki so kakor tipalke morskega za to določenem prostoru na hrbtni strani polipa. Morava rešiti carja, našega ba-prejemnikove živilske nakaznice.	\	tjuško, očeta in dobrotnika vseh Rusovi«
1. Mencinger Stefan, Smartlnaka o. 10;' l pri teh besedah je grofica na široko 2. Marinko Jože, Ljubljana; S. I. Buzzolinl,* odprla oči, ki so se ji začele blesteti v Ljubljana; 4. S. 'Jurčič, Palača Slavije; 5. vnetem navdušenju. V njih je gorela ne-Marija Zorc, Blelwelsova 86; 6. JaneS A. , ukrotljiva vera in zvestoba, kakor je do ja; 7. Avaeo S., Ljubljana,' t«da.j že nisem nikoli nikjer vidci. Tisti Bežigrad IS; 8, Anton Legat, Miklošičeva^} ognjeni pogled je celo do mene imel
V., Ulica S. maja; 7. Avaoo S.,
Bežigrad IS; 8. Anton Legat, Miklosioeva\ „su|>lu	  —	.---- ------
cesta J8; 9. Slamič Franc, Ljubljana; 10- , čudno, nerazložljivo moč. Podjarmljal^ me M. Kovačič, Miklošičeva 32; 11. Pezdir Ivan, J je in me osvajal za tisto, za kar bi se Gradišče; 12. Verbič Anton, Stritarjeva; 13.J sam morda ne bil nikoli iz vsega srca Zeleznl&araka nabavljal»a zadruga. Ulica \ in do kraja ogrel.	_
Soške divizije.	,i	•	Ko sem poslušal svojo novo tovariši'
Opozarjamo na nooQjšnjo javno produk- , Co, ki je vsa drhtela od navdušene vere cljo prof. fiestovih gojencev na šoli Glasbe- , v svojo stvar in v njen uspeh, se me je ne Matice. Produkcija bo točno ob 7. url v(| lotila misel, da naju nič in nihče ne bo Frančiškanski dvorani. Spored in sedeži so , mogel ovirati, da ne bi izpolnila svoje na razpolago v Knjigarni Glasbene Matice, \ naloge, naj se je ob treznem premisleku pol nre pred začetkom pa pri blagajni zdela še tako obupna, še tako nevarna Frančiškansko	dvorane. K produkciji	va-i'	in	nemogoča.
bim0.	l'	Ta naloga je bila, da raztrgava ven-
Duhnvno, vaje za gospe in matere bodoi1 ge, v katere je bil uklenjen car — jetr.ik v Liohtenturnu od 12. do lfi. septembra. Pri-!1 tam v daljnem Tobolsku, onkraj Uralskih lika bo tudi za zaprte duhovne vaje. — Prl-l' gora, nekje v sibirski stepi, iavite ge na predstojnico Llch{enturnovega l1 Ogromna vojna, ki je divjala čez Ru-lavodm *	'	u.	11 «Uo več kakor tri leta. bes krvave revo-
lucije, ki jo je zajel zatem, nepregledna vrsta pošastnih grozot in strahot, vse to je ogromno, neskončno cesarstvo Romanovih spremenilo v pekel. Zavedal sem se tega zdaj še bolje kakor tedaj, ko sem dobil naročilo za pot, ki se je morala zdeti obupna.
Toda zdaj, ko sem gledal Mary Beitnerjevi v žareče oči, ko sem slišal njen vroči, prepričljivo Šepetajoči glas, sem bil prepričan, da bova zmagovito prekoračila to širno, grozotno, krvavo pregrajo, ki naju je ločila še od Tobol-ska, cilja najine poti, in od carja, ki ga je bilo treba rešiti.
Na V6e to sem mislil tedaj, toda dogodki in dejstva so mi morala kmalu, prav kmalu dokazati, kako prazni ter gradovom v oblakih so bili podobni moji upi.
Tisti večer, ko sva bila dopotovala v Tosno, sva odšla v okolico mesta, da bi pri kakem kmetu dobila zavetišče, kjer bi lahko nemoteno prebila noč, se naspala in si nabrala moči za hudo in dolgo pot, ki je bila naslednji dan pred nama.
Iskala sva že precej dolgo, pa nisva mogla dobiti nič takega, kar bi nama bilo po volji. Kar na lepem pa sva se znašla pred dvema oboroženima človekoma, ki sta se prikazala pred nama, kakor da bi bila zrasla iz zemlje.
Eden izmed teh nič kaj obetavnih neznancev je nosil veliko hlevsko svetilko.
To je zdaj dvignil precej visoko, zakaj bil je manjši od naju in nama ni drugače mogel videti obreza. Surovo je jahte- _
. strašnemu potresu in ruševinam. Od tistega \ ledenega, kakor Bvedor ' noprestano se vi-,	. «,•	51, vt;	ijočoga	stebra	je	vela	rezka sapa,	ki jo upo*
val, naj mu	pokaževa svo|a	izKaziia. iNje-	»gibaia	ia	krivenčila	grmovje in	pritlikava
gov pajdaš	pa je	med tem,	ko sva imela	fdrove8ca(	fci	g0	so bila drznila	vsosatl v.
opraviti z	onim,	držal na naju namer je-	f
skopo prgišče prsti med skalnatimi razpo-no puško. Na obrazu mu je buo brati, f ^ p0 sužnjih policah. Tudi onadva, ki da zanj ne bo nič novega in nič važnega, •	.....
če bi streljal takoj, ko bi kdo izmed naju storil kak nepreviden in sumljiv gib, ali pa bi skušal pobegniti.
Nisva se dala oplašiti ter sva začela
pripovedovati svojo zgodbo, kar se je dalo dobro. Pripovedovala sva, da sva uboga kmečka človeka, ki greva s trebuhom za kruhom. Počasi sva vlekla na
sva bila na trnju, toda nisva smela svojega nemira in bojazni izdati, zakaj potem bi bila neusmiljeno izgubljena.
Konec koncev je tisti, ki je držal v rokah najine papirje, obrrnl svoj raz-	^uao	jo
brazdam obraz k nama, se spačil ter se ,nonavadna >n Tznomlrijiva. odurno, pošastno zakrohotal.	.
IDalle) «
sta stala daleč od slapa,	je bičal	po obrazih njegov	mrzli piš. Cez	vso to	globel	in
ves ta hrušč je razprostirala svojo orjaške, črno peruti ujeda — senca. Visoko gori, nekako tam,	kjer so se iz	votline	valilo	na
dan vodo,	pa je sijalo	poletno	sonce	ln
ožarjalo sočno zeleno strmine Koinarče in spokojno sinji svod neba. Tam se jo bočila preko slapa pestrobarvna mavrica in ka-
 ----- —	  --	iipreso siapa lirauuum >uu	 -
dan umazane papir)e, da bi se z njimi i Qr {arobna JTaina brv vezala 0ba robova izkazala.	.	.	Jbre7,na...
Oni grobijan nama je potegnil papirje Lilijana jo V08 Ca8 drhtela, se oklepala iz rok ter jih približal svetilki, lam jih JTinota in kakor rala(la grna z velikimi, je začel skrbno in počasi pregledovati. pla5aimi o6mi 2rla v postoterjeno Življenje
Ta trenutek je bil za naju kaj kočl|iv. ' v41ik0	prirodo.	Ko 8ta so spet vrnila v ti-
Bala sva se, da bi na)ine listine, ki so f5ino Jn 8onco	bukovega gozda,	j0	vzkllk-
bile sicer dobro in skrbno ponarejene, ni]a	tib0i	Se vsa omaljoua	od	oglušu-
vendarle utegnile vzbuditi pn katerem \jo5ega	bobnenja, ledenega piša	in	onako'
izmed obeh boljševikov kak sum. Potem bi naju bili zatrdno prijeli, o tem ni bilo moči nič dvomiti. In ker sva vedela, kako se v revoluciji ravna s sumljivci, nama je bilo tudi jasno, kaj naju čaka, če bi naju zaprli.
Tisti pregled je trajal n^aj trenut- e ^ ku ^ uukuvuiii. „ kov, luso se nama zdeh neskončno dol- .	.g	yeAno	nekaj	grrfzoI	In	tud,	v
gi. Ni ln ni jih hotelo biti konec. a |jjudeb ne]jaj trpkosti češmina, brinja in
in
mernega ritma noprestano se odvijajočo tenčico — slapa:
»Kako lepo, kako veličastnol Zakaj le je ta lepota tudi tako strašnatc
Tinetove oči so še vse vročične in ponižno vdane ob silni lepoti prirode zamišljeno zrle predse, ko ji je odgovoril: »V lepoti teh
divjega pelina naših lazov in pečini Sicer pa jo priroda v velikem to, kar smo ljudje v malem. Ni je sreče brez bolesti.. .*
Dekle ga je začudeno in plašno pogledalo. Bržkone ji je bila ta misel preveč
(DalleJI