16. maj 2011 | številka 100
4 Peta redna seja mestnega sveta
6 Stota številka Soboških novin
8 Dan zmage v Murski Soboti
10 Boj proti vandalizmu v mestnem parku
12 Okrogla miza
Kam se preMIKKamo
14 Osnovna šola Bakovci praznuje 140 let
15 Evropska vas na Trgu kulture
25 Festival Delu čast in oblast
29 Pet let Kulturno turističnega društva Goska Satahovci
TAKO ZA VAS VSAK MESEC PRIPRAVLJAMO SOBOŠKE NOVINE
Foto: Tadej Kirinčič
2
ŽUPANOV KOTIČEK
Spoštovane občanke in občani,
spoštovane bralke in bralci Soboških novin!
V vaše domove je danes prišla jubilejna 100. številka Soboških novin. V njej vam predstavljamo prehojeno pot našega občinskega glasila - od njegove poskusne izdaje, ki je izšla pred petnajstimi leti, do danes. Prav v času mojega županovanja so bile Novine, kot jih pogovorno imenujemo, včasih tudi kamen spotike, predvsem pri nekaterih sedanjih članih mestnega sveta. Marsikdo nam je očital, da so namenjene promociji aktualnega župana in da po nepotrebnem zapravljamo davkoplačevalski denar, spet drugi so želeli imeti v njih močnejši (politični) vpliv. V pogovorih s kolegi župani iz drugih slovenskih občin sem spoznal, da ima tak »sloves« žal večina občinskih glasil. A glede na odzive me veseli, da je mnogo več občanov ne misli tako; mnogi se veselijo dneva, ko Novine pridejo v njihove poštne predalčke. Teh tudi ne moti, da je na objavljenih fotografijah kot slavnostni govornik, npr. ob odprtju pomembnih objektov, na sprejemu zlatih maturantov ali ob drugih priložnostih, tudi župan, ki so ga izvolili prav občani.
Soboške novine so tu zato, da občani sproti izveste, kaj vse se dogaja v naši občini. V njih poročamo o delovanju mestnega sveta in občinske uprave, pišemo o tem, katere projekte smo uspešno izpeljali in za kakšne pridobitve smo bogatejši. Izveste tudi, kje se je morda kaj zataknilo in zakaj še nismo uresničili določenih projektov. Poročamo o tem, kaj načrtujemo in kaj bi radi dosegli v prihodnosti. Novine vsebujejo tudi veliko novic o družabnem in družbenem življenju v naši občini. V njih poročamo o delovanju društev, institucij, o dogodkih v mestu ali krajevnih skupnostih, predstavljeni so posamezniki, moštva, prostovoljci, torej vsi tisti, ki tvorijo živ organizem naše mestne občine.
Ob stoti številki Soboških novin se zahvaljujem vsem tistim, ki so prispevali, da so Novine nastale in se »obdržale« do danes. Soboškim novinam pa želim vse dobro tudi v prihodnje!
Vaš župan
3
MESTNI SVET
Peta redna seja
mestnega sveta
Na peti redni seji murskosoboškega mestnega sveta so svetniki obravnavali dvanajst točk dnevnega reda. Takoj na začetku so sprejeli dnevni red in zapisnik četrte seje, ki ga je navzočim predstavil direktor občinske uprave Bojan Petrijan. Ob četrti točki dnevnega reda, tj. predlogu zaključnega računa proračuna Mestne občine Murska Sobota za leto 2010, je poročilo predstavil vodja Oddelka za proračun in finance Slavko Domjan.
Pri tem je nadzorni odbor občine sprejel stališče, da mestni svet predlog zaključnega računa proračuna za leto 2010 sprejme. Dal je tudi priporočilo, da se v letu 2011 izvede čim večja realizacija kapitalskih prihodkov, saj so bili ti v preteklem letu izvršeni le v 40 odstotkih. Tudi Odbor za proračun in finance je podal mnenje, da se zaključni račun proračuna sprejme. Pri tem so opozorili, da bi bilo za 9,5 odstotka več porabljenih sredstev kot pridobljenih. Da se zaključni račun sprejme, so bili mnenja tudi v Odboru za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, Odboru za družbene dejavnosti, Odboru za urbanizem in urejanje prostora ter Odboru za informiranje in promocijo. V razpravi so člani stranke SDS občinski upravi očitali nezmožnost privabljanja potencialnih kupcev zemljišč v Severni obrtno-industrijski coni. Občina bi po njihovem mnenju lahko pri privabljanju investitorjev uporabila inovativnejše pristope. V stranki so nezadovoljni tudi s prerazp
oreditvami financ v višini šestih odstotkov, do sprememb je po njihovem prišlo v več kot 140 postavkah že sprejetega proračuna. Marjan Gujt iz LDS-a pri tem meni, da bi po vzoru drugih mest morali denar pridobiti iz virov, kjer sredstva so, tj. iz virov
Evropske prestolnice kulture, v stranki DeSUS pa so poudarili, da kapitalska stran ni odvisna od župana in občinske uprave, ampak od drugih dejavnikov. Krivda za slabo realizacijo prihodkov zato ni na občinski strani, kakor so opozorili nekateri člani mestnega sveta. »Realizacija je nizka, saj nismo dobili nekaterih sredstev, ki smo jih predvidevali, recimo za gasilsko avtolestev, za gledališko in kulturno dvorano. Smo pa te postavke morali vključiti v proračun za leto 2010, saj brez tega na razpisih sploh ne bi mogli kandidirati,« je povedal župan mestne občine Anton Štihec. Mestni svetniki so nato zaključni račun proračuna za leto 2010 sprejeli s 16 glasovi, osem svetnikov se je glasovanja vzdržalo.
V peti točki so svetniki odločali o predlogu odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prostorske ureditve skupnega pomena za vojašnico Berek pri Murski Soboti. Trenutno je na območju, ki nosi ledinsko ime Berek, skladišče za potrebe Slovenske vojske. Z novimi ureditvami na površini nekaj manj kot 15 hektarjev, ki jih bo financiralo Ministrstvo za obrambo, bodo obstoječe objekte odstranili in zgradili nove objekte vojašnice z vadbenimi in rekreacijskimi objekti ter pripadajočo infrastrukturo. Območje je glede funkcionalnih enot razdeljeno na upravno-logistično, nastanitveno in tehnično-servisno območje, območje vadbišča, vplivno območje, dovozno cesto in parkirišče. Kot je povedala višja svetovalka za prostorsko in urbanistično načrtovanje v mestni upravi Angela Dokl Mir, bodo lahko tako telovadnico kot zunanja parkirišča koristili tudi občani. Marko Martinuzzi je povedal, da bi bilo smiselno objekt ogrevati iz vira kotlovnice na Lendavski ulici, njegov predlog pa bodo pristojni preučili z investitorjem. Mestni svetniki so
predlog odloka soglasno sprejeli. Predlog odloka o merilih in postopku za določitev nevzdrževanih objektov v Mestni občini Murska Sobota — I. obravnava je bil šesta točka dnevnega reda. Odlok določa merila in postopek določitve objektov, ki imajo zaradi opustitve redne in pravilne uporabe ter vzdrževanja takšne pomanjkljivosti, da zaradi izrabljenosti, zastarelosti, vremenskih vplivov ali učinkovanja tretjih dejavnikov zelo slabo vplivajo na zunanjo podobo naselja in krajine v mestni občini. Na podlagi tega je na njih treba izvesti vzdrževalna dela po predpisih o graditvi objektov. Anton Štihec je povedal, da je za vzpostavitev pravne podlage predlog odloka nujen, če želijo urejati zunanjosti stavb v Murski Soboti. »Seveda ne želimo, da bo nekdo lastnikom ukazoval, naj spreminjajo svoje fasade, smo pa mnenja, da morajo biti določeni zunanji deli urejeni. Posebna komisija bo določila vse take objekte. Z lastniki se bomo potem dogovorili o načinu sodelovanja, v skrajnem primeru pa bo občina financirala zunanjo prenovo, pri tem pa v višini vloženih sredstev dobila odstotek hipoteke stavbe,« meni župan Anton Štihec. S strani občanov namreč dobivajo veliko pobud, da bi določene stavbe bilo treba urediti, a ker so v zasebni lasti, občina moči pri tem nima. »Menim, da mestni svetniki nimamo pravice, da komisiji omogočimo posege v zasebno lastnino posameznika,« je v razpravi izpostavil Marko Martinuzzi iz SDS-a. Iztok Zrinski iz stranke LDS meni, da zamisel ni slaba, saj je prisotna v vseh večjih evropskih mestih: »Bistvo tega odloka ne sme biti restriktivne narave. Ne gre za stavbe, v katerih živijo posamezniki, ki si sanacije ne morejo privoščiti, temveč za stavbe, ki nosijo kulturno dediščino.« Predlog odloka je bil skupaj s pripombami Odbora
Špela Horvat
za urbanizem sprejet z 20 glasovi. Mestni svetniki so v sedmi točki dnevnega reda obravnavali predlog odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za toplovod v območju državnega prostorskega načrta pri farmi Jezera v kraju Rakičan. Gre za prenos toplotne energije od načrtovane bioplinarne Jezera do bolnišnice Rakičan in drugih porabnikov toplote v naselju Rakičan. Povezovalni toplovod se bo izvedel v zemlji, razen na območju prepusta avtoceste. Predviden je prenos 800 kW toplotne energije temperaturnega režima 85/60 stopinj Celzija. Kot je povedala Jasmina Opec iz SLS-a, se bo življenje zaselka Jezera s toplovodom precej spremenilo. Promet po cesti se bo zaradi izgradnje bioplinarne povečal, zato svetnica želi, da bi na tem območju uredili pločnik. Svetniki so odlok sprejeli.
Mestni svetniki so podali še soglasje k statutu Zavoda za kulturo, turizem in šport Mestne občine Murska Sobota, pri čemer je Tomaž Dundek predlagal, da so v svetu Zavoda po en predstavnik s področja športa, kulture in turizma ter en predstavnik s poznavanjem financ ali prava. Njegov predlog je bil zavrnjen s 15 glasovi proti in osmimi za.
V kadrovskih zadevah so svetniki podali pozitivno mnenje Angeli Benko Lang za direktorico Varstveno-delovnega centra Murska Sobota in imenovali svet za varstvo pravic najemnikov neprofitnih stanovanj v sestavi Cvetka Škafar (predsednica) in Zdenka Zrinski, Anica Tivadar, Ana Trplan, Brigita Šavel, Franc Aster in Albin Špari (vsi člani). Nadalje so podali pozitivno mnenje tudi Tatjani Cestnik in Štefanu Červeku h kandidaturama za ravnatelja Osnovne šole I v Murski Soboti. Ob koncu seje so tako župan kot mestni svetniki predstavili še svoje pobude in predloge.
4
SAMO TO SREDO,
18. 5. 2011
5
AKTUALNO
Pred seboj imate jubilej no, 100. številko Soboških novin, letos decembra pa bomo obeležili 15. obletnico izhajanja našega občinskega glasila, kije medtem postalo stalni spremljevalec občank in občanov Mestne občine Murska Sobota. Novine so v teh petnajstih letih doživele kar nekaj konceptualnih in oblikovnih sprememb, njihovo poslanstvo pa ostaja isto: obveščajo o dogajanju in utripu življenja v naši občini.
Takratni svetniki so oktobra 1996 soglasno sprejeli odlok o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila Soboške novine, katerega ustanoviteljica je Mestna občina Murska Sobota, izdajatelj pa njen mestni svet. S sprejetjem odloka je zeleno luč za delo dobila idejna ustanoviteljica in prva urednica Soboških novin Brigita Bavčar, kije skupaj s sodelavci pripravila poskusno številko glasila, kije izšla 27. decembra 1996. Ime glasila je izbrala sama, kot pravi, glede na to, da smo v tej pokrajini že imeli (Kleklove) novine, Soboške so pa pač zato, ker izhajajo v Murski Soboti in so namenjene občanom soboške občine, med katerimi je večina Sobočanov. V svoji uredniški popotnici glasilu in bralcem je takrat zapisala, da so Soboške novine nastale z namenom, da bodo bralci čim bolj seznanjeni z dogajanji v občini, v kateri živijo in delajo. Zapisala je, da si vsi želijo, da bi glasilo izhajalo mesečno, kar pa se v praksi zaradi različnih vzrokov ni obneslo. Glasilo je dolgo časa izhajalo »sezonsko« s pomladno, poletno (običajno pred Soboškimi dnevi), jesensko in predpraznično decembrsko izdajo, najmanj pa štirikrat letno, kot je to narekoval odlok o izdajanju. Soboške novine so bile prvo občinsko glasilo v Pomurju po uvedbi lokalne samouprave in je bilo vzor za ureditev številnih glasil drugih občin, pravi Brigita Bavčar.
V uvodniku poskusne številke je občanke in občane nagovoril takratni župan Andrej Gerenčer, ki je zapisal da si bodo v Soboških novinah prizadevali za predstavitev celotnega dogajanja v mestni občini, tudi z objavami sklepov, stališč, obvestil in razpisov, ki jih sprejemajo v mestnem svetu in mestni upravi.
Prve Novine so bile razen naslovnice in notranjih platnic črno-bele, priprava do tiska pa je bila bistveno dolgotrajnejša in težja, kot je to petnajst let pozneje, saj je bilo treba večino gradiv pred objavo še pretipkati in spraviti v enotno obliko. Prispevke v začetnih številkah so pisali sodelavci v občinski upravi, večino pa jih je napisala urednica kot poklicna novinarka sama. Poskusno številko glasila je oblikoval akademski slikar Franc Mesarič, ki je oblikoval tudi logotip, ki se je obdržal do danes. Fotografije je prispeval Jože Pojbič, lektorirala ga je Mojca Maučec, grafično pripravo so izvedli v Ateljeju Antolin, natisnili pa so ga v tiskarni TIPG Murska Sobota v nakladi 7000 izvodov. Glasilo že od začetka izdajanja brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva na območju Mestne občine Murska Sobota.
Prva uradna številka je izšla štiri mesece za poskusno in je bila hkrati tudi predvolilna, saj so bile zaradi odhoda župana Andreja Gerenčerja med poslance v naši občini razpisane predčasne volitve, glasilo pa je bilo tako prvič namenjeno tudi predstavitvi kandidatov za novega župana.
V drugi številki je bil objavljen pogovor s takratnim novim županom Antonom Slavičem, ki je z županstvom prevzel tudi funkcijo predsednika izdajateljskega odbora Soboških novin. O njih je povedal: »Pri izdajanju Soboških novin bomo prisluhnili željam občanov v največji možni meri, tako glede vsebine kot števila izdaj.«
Maja 2002je uredniško vlogo glasila prevzel Bojan Peček, ki je takrat v svoj uvodnik zapisal:»Nimamo visokoletečih ciljev - želimo si le, da na teh straneh najdete kaj zanimivega zase ali za svojce. Celo več: lepo bo, če jih boste v časopisu zapazili na kakšni fotografiji, morda o njih kaj prebrali.« Novine so dobile bolj svežo podobo, pod urednikov uvodnik pa je aktualno dogajanje v obliki stripa prispeval akademski slikar Igor Banfi. Novine so izhajale v bolj ali manj stalnem dvomesečnem zaporedju, v njih pa se je zrcalilo družabno življenje v občini. V zadnji
6
AKTUALNO
številki pred iztekom leta 2004 je bil predstavljen novi župan Anton Stihec, ki je bil tisto jesen izvoljen na nadomestnih volitvah.
Junija 2005 se je na uredniško mesto vrnila Brigita Bavčar, ki je osvežila koncept Soboških novin. Uvedla je županov kotiček, v katerem župan svojim občanom predstavlja svoj pogled in stališča v zvezi z aktualnimi problematikami in dogajanjem v mestni občini. Kasneje je s sodelovanjem občanov poskušala uvesti tudi pisma bralcev, vendar se kljub večkratnim povabilom rubrika ni obnesla. Uredništvu se je pridružilo več novih sodelavcev, ki so sproti spremljali in dokumentirali dogajanje v občini. Najdaljši staž med dopisniki ima poleg Brigite Bavčar Geza Grabar, sicer novinar Kmečkega glasu, ki pravi: »Težko verjamem, daje pred nami že stota številka. Osebno pri oblikovanju vsebine Novin sicer nisem začel sodelovati od vsega začetka, temveč sem svoj prvi prispevek objavil v 19. številki septembra leta 2000, ko sem pisal o novi pridobitvi gasilcev iz Markišavcev. Kljub temu sem imel priložnost sodelovati z vsemi dosedanjimi uredniki, s katerimi sem vzpostavil zelo pristne stike. Sprva sem začel pisati prispevke z gasilskimi tematikami, kaj hitro pa sem tematski krog razširil. Zaradi sistematičnega dela imamo danes sodelavci Soboških novih tematska področja razdeljena in se dobro dopolnjujemo.«
Soboške novine so leta 2007 dobile novo, sodobnejšo podobo, ki smo jo ohranili do danes. Glasilo od takrat izhaja v povečanem formatu na kakovostnejšem papirju, z barvnimi fotografijami na vseh straneh ter mnogimi vsebinskimi spremembami. Predvsem seje končno uresničila dolgoletna želja ustanovitelja, vseh sodelujočih pri nastajanju glasila in seveda občanov: Novine so začele izhajati mesečno. Od takrat glasilo objavljamo tudi v elektronski obliki na spletni strani mestne občine, kar omogoča sprotno spremljanje dogodkov tudi vsem tistim, ki živijo zunaj naše občine. Del glasila je od takrat namenjen oglaševanju, ki delno pokriva stroške izdajanja.
V letu 2009 je po preteku mandata odgovorne urednice Brigite Bavčar, ki je to nalogo opravljala deset let in uredila 57 številk, ter do imenovanja novega urednika to funkcijo nekaj mesecev opravljal izdajateljski odbor. Oktobra 2009 sem prevzela mesto odgovorne urednice in iz izkušenj v mestni upravi vem, da jih mnogi občani vsak mesec težko pričakujejo, še posebej, ko iz kakršnihkoli razlogov številka zaostaja.
Izredno zanimivo je listati po arhivskih izvodih glasila in videti spremembe in razvoj občine. Koliko zanimivih zgodb seje zvrstilo v teh sto številkah! Naslovi, kot je »Sprememba prostorskega plana za mestno središče«, predstavitev izhodišč, ki so oblikovala arhitekturne zgodbe o novi knjižnici, glasbeni šoli ali gledališki dvorani, podpis sporazumov o partnerstvih z mesti, s katerimi smo medtem obeleževali že peto, deseto, celo trideseto obletnico, položitev temeljnega kamna, potek gradnje in odprtje objektov, brez katerih si medtem Sobote ne znamo več predstavljati, nova poimenovanja ulic in trgov. Predstavitev posameznikov s pomembnimi dosežki na kulturnem, izobraževalnem, športnem in drugih področjih, fotografije različnih dogodkov in prireditev, jubileji in slovesnosti - pa žal tudi tiste novice, ki s(m)ojih objavljali s težkim srcem, recimo o žalostnem koncu Mure in Pomurke, hudih neurjih v občini. Ali zgodbe, ki so se pisale okrog zgradb, ki danes žalostno samevajo ali celo propadajo. Tako so Soboške novine tudi zanimiv zapis zgodovine naše občine, ki bo ostal prihodnjim rodovom.
Upamo, da bodo naše Soboške novine ostale vaše še naprej in jih boste tudi v prihodnje z veseljem prebirali!
Vida Lukač
7
AKTUALNO
Slovesnost ob dnevu zmage v Murski Soboti
Vida Lukač
Na dan zmage je pri spomeniku zmage potekala tradicionalna spominska slovesnost s polaganjem vencev.
Spominu padlim osvoboditeljem so se s polaganjem vencev poklonili župan mestne občine Anton Štihec, veleposlanik Ruske federacije dr. Doku Zavgajev, veleposlanik Ukrajine Vadym Prymachenko, začasni odpravnik poslov Azerbajdžana Emil Hasanov, podpredsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Tit Turnšek, predsednica Mestne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Mileva Veren ter predstavnik Društva Slovenija Rusija. Župan Štihec se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so v našem mestu skrbeli za spomenike padlim v obeh vojnah in s tem ohranjali spomin na ljudi, ki so
za mir in svobodo darovali svoja življenja. Pred kratkim je za prispevek k ovekovečenju spomina na sovjetske vojake, ki so padli na našem ozemlju med drugo svetovno vojno, prejel visoko priznanje Ruske federacije. »S tem me je doletela izjemna čast, hkrati pa ga jemljem kot veliko obvezo, da prizadevanja za ohranitev dostojanstvenega spomina na žrtvovana mlada življenja prenesemo tudi na mlade rodove. S poznavanjem skupne preteklosti bomo z narodi, ki so v najtežjih trenutkih znali stopiti skupaj in si pomagati, tudi združeni v prijateljstvu,« je dejal župan. Predstavniki delegacij so vence položili tudi na pokopališču pri piramidi ter pri grobovih padlih borcev Rdeče armade, ob katerih so bili pred kratkim obnovljeni hortikulturni nasadi.
Foto: Tadej Kirinčič
8
AKTUALNO
Veleposlanik Republike Makedonije
v Murski Soboti
Vida Lukač
Župan Anton Štihec je na vljudnostnem obisku sprejel veleposlanika Republike Makedonije v Sloveniji Igorja Popova, ki ga je spremljal naš rojak Marjan Šiftar, nekdanji veleposlanik Republike Slovenije v Makedoniji in predsednik slovensko--makedonskega poslovnega kluba v Sloveniji. Poleg župana se je srečanja udeležil tudi Andrej Gerenčer, nekdanji veleposlanik Republike Slovenije na Madžarskem.
Po županovi predstavitvi regije in mestne občine si je gost iz Makedonije, ki je opravil razgovore še v nekaterih institucijah in podjetjih v Murski Soboti, lahko ustvaril celovito podobo naše občine. Župan ga je seznanil z razvojnimi prioritetami občine na področju gospodarstva, sociale, izobraževanja in kulture, predvsem pa smele cilje mestne občine na področju pridobivanja geotermalne energije. Veleposlanik Popov je bil s predstavljenim zelo zadovoljen ter dejal, da je ena njegovih prednostnih nalog poiskati morebitne partnerje, ki imajo izkušnje in delujejo na
tem pomembnem gospodarskem in okoljskem področju. Zupan Štihec je ob tem poudaril odprtost mestne občine za mednarodno sodelovanje ter ob primerih dobrega sodelovanja pri različnih projektih s partnerskimi mesti ter mesti iz sosednjih držav izrazil pripravljenost za sodelovanje tudi z makedonskimi partnerji. Veleposlanik Popov, ki je prišel v Slovenijo pred tremi meseci in ima za sabo bogato diplomatsko kariero, je izrazil veliko pripravljenost za regionalno sodelovanje, za kar imamo že sedaj odlične pogoje zaradi medsebojnega zaupanja in prijateljskih
odnosov obeh držav. Menil je, da bi bilo zelo smiselno, če se Murska Sobota poveže s katerim od podobnih makedonskih mest, da bi razvili medsebojno sodelovanje, še posebej na gospodarskem področju. Županu Štihcu je pri vzpostavljanju prvih stikov obljubil vso podporo in sodelovanje.
v
Štihec zmagal
proti državi	Špela Horvat
Sodišče je razsodilo, da je bilo omejevanje Antona Štihca pri preiskavi v okviru afere piramida protipravno, zato mu mora država plačati 2000 evrov odškodnine. Denar bo šel socialno šibki družini iz občine.
Župan Mestne občine Murska Sobota je v zadevi kriminalistične akcije, povezane s projektom letalskega muzeja, podal civilno tožbo proti državi. Štihec namreč meni, da je prišlo do posega v njegovo čast in dobro ime. Pred dobrim letom so kriminalisti na podlagi sodniške odredbe opravili preiskavo prostorov župana, kjer so iskali dokumentacijo o prenosu zemljišč za potencialni letalski muzej na mestno občino. Pri tem so mu pristojni organi pregona omejevali gibanje in komuniciranje tako z mediji
kot družinskimi člani.
Sodba Antona Štihca proti državi se je razpletla v prid župana. Sodišče je namreč ugotovilo, da je izostanek njegovega odziva na klice medijev zaradi omejevanja s strani kriminalistov spodbudil špekulacije medijev o pridržano-sti, njegovo ime pa se je posledično neupravičeno pojavilo med osumljenci v preiskavi korupcijskih kaznivih dejanj. »Sodišče je sledilo navedbam, da bom zaradi tega deležen negativnega pečata oz. etikete osumljenca kaznivega dejanja, kar vpliva na moje
dobro ime še dolgo po samem dogodku,« je na novinarski konferenci povedal Štihec, ki pravi, da mu ne gre za denar, ampak za princip. Denarno odškodnino v vrednosti 2000 evrov bo podaril socialno šibki družini v občini, ki je še ni izbral. To bo storil, kot pravi, ko bo denar na njegovem računu.
9
AKTUALNO
REPUBLIKA SLOVENIJA
SLUŽBA VLADE RS ZA LOKALNO SAMOUPRAVO IN REGIONALNO POLITIKO
AKCIJA OSVEŠČANJA IN BOJA PROTI VANDALIZMU V MESTNEM PARKU
V	okviru dneva Zemlje 22. aprila je mestna uprava izvedla akcijo osveščanja in boja proti vandalizmu v mestnem parku. Za ta namen je bila postavljena stojnica na vhodu v mestni park ob Kardoševi ulici v Murski Soboti.
V	okviru projekta »3 PARKI — 3 PARK: razvoj, ohranitev, prenova, širitev in upravljanje z zelenimi površinami v urbanih naseljih — optimalno okusiti življenje ljudi ter parkov z izvajanjem skupnih programov«, ki ga izvajamo skupaj z občinama Körmend in Gornja Radgona ter Razvojnim centrom Murska Sobota, smo revitalizirali mestni park in vzpostavili učno parkovno pot z informacijskimi tablami ter označbami pomembnih dreves in rastlinja v parku. Tako smo označili
nad 250 pomembnih vrst dreves in rastlinja, postavili nove klopi in koše za smeti ter uredili otoke za počivanje, za kiparske ali likovne delavnice. Na žalost ugotavljamo, da je veliko nove urbane opreme že uničene zaradi vandalizma. Zato smo se v mestni upravi odločili, da bomo v okviru projekta »3 PARKI - 3 PARK« izvedli akcijo osveščanja in preprečevanja vandalizma v mestnem parku ter drugod po občini.
Na stojnici smo predstavili zloženko o preprečevanju vandalizma v mestnem parku in na drugih javnih površinah z naslovom »Park je darilo«, v parku pa smo posebej označili urbano opremo, ki je bila poškodovana kot posledica vandalizma. Javnost smo seznanili tudi s poročilom o
vandalizmu v mestni občini.
Istočasno smo na stojnici predstavili akcije, ki smo jih že izvedli v letošnjem letu na temo ekologije ter osveščanja, in sicer akcijo »Ura za Zemljo« v Mestni občini M. Sobota, zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov ter akcijo »Naša občina - čista in urejena«.
Predstavili smo tudi aktivnosti v okviru izvedbe projekta »3 PARKI - 3 PARK« in predstavili projekt »Soboška zelena pout«. Z akcijo smo želeli predvsem seznaniti javnost s problemom, ki je v zadnjem času prisoten v mestnem parku, in vplivati predvsem na vse tiste, ki se ob svojih objestnih dejanjih ne zavedajo, da uničujejo skupno lastnino in s tem povzročajo škodo ne samo občini kot upravljavcu mestnega parka, ampak tudi vsem občanom, ki živimo v tem okolju in se radi sprehodimo po prelepem parku.
Na koncu naj dodam, da vse obiskovalce mestnega parka in tudi drugih javnih površin v našem okolju pozivam, da naj se tega zavedajo. Vsi pa dajmo svoj prispevek k skupnemu prizadevanju v boju proti vandalizmu in k ekološkemu osveščanju nasploh.
Vodja projekta Nada Cvetko Torok, univ. dipl. inž. grad., vodja Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne
službe
Mestna občina Murska Sobota
Mestna občina
MURSKA SOBOTA
10
AKTUALNO
Pomori čebel
v Pomurju
Praktično vso drugo polovico aprila in prve dni maja smo bili v različnih krajih v Prekmurju (tudi v okolici Murske Sobote) in tudi čez Muro priča množičnim pomorom čebel. Po prvih rezultatih naj bi krivec bila aktivna snov klotianidin, insekticid, s katerim se razkužuje seme koruze in oljne ogrščice. V skupaj kar okrog 2600 panjih naj bi v tem času pomrlo od 50 do 80 odstotkov pašnih čebel, kar pomeni, da je prizadetih več kot 15 odstotkov vseh pomurskih čebeljih družin.
V	mestni občini so bili zelo množični pomori zlasti v Rakičanu in Bakovcih. Čeprav je večina strokovnjakov in čebelarjev prepričana, da je krivec omenjeni insekticid, ki naj bi pri setvi koruze veter s prahom zanašal na cvetočo oljno ogrščico, vsi niso takega mnenja. Dr. Stanko Kapun, v Pomurju prvi čebelar in tudi prvi kmetijski strokovnjak obenem, je vse od začetka prepričan, da je resnica druga. Zato dvomi v prve rezultate. Prepričan je, da je podatek privlečen za lase, saj pozna primere, kjer zraven cvetoče oljne ogrščice niso polja, zasejana s koruzo, a so tam kljub temu zabeležili pomore. Obstajajo pa tudi primeri, ko izgub pri čebelah na paši oljne ogrščice sploh ni! Pridružuje se krogu tistih, ki sumijo, da je dejanski vzrok pomorov kombinacija tretiranega semena oljne ogrščice in uporabljenega nevarnega pripravka za zatiranje insekticidov v času njenega cvetenja. Ne izključuje niti možnosti, da je do pomora čebel na oljni ogrščici prišlo zaradi kombinacije oziroma sinergije različnih aktivnih snovi oziroma sistemske napake.
Ker poljedelci uporabljajo različne aktivne snovi - in tudi seme oljne ogrščice je lahko bilo tretirano z različnimi pripravki, kakor tudi škropljeno z različnimi insekticidi, ponekod pomori so, drugod pa jih ni. To je tudi njegov odgovor, zakaj do pomorov čebel denimo na obsežnih poljih oljne ogrščice v Podravju in drugih koncih Slovenije ni prišlo.
»Ker raziskava o vzrokih pomorov čebel še ni zaključena, je sedaj treba storiti vse, da dokončno pridemo do verodostojnih rezultatov in ugotovimo, kaj je dejanski vzrok pomorov, da se v naslednjih letih zgodba ne bi morebiti ponovila,« zaključuje.
V	prvi vrsti iz previdnostnega razloga, da se pomori ne bi nadaljevali, oziroma dokler se dokončno ne potrdi dejanski vzrok pomora,
Geza Grabar
je kmetijski minister mag. Dejan Židan s posebno odredbo prepovedal uporabo semena koruze, enako pa tudi pripravke za razkuževanje semen. Prepovedal je še uporabo insekticida Biscaya, ki se uporablja pri tretiranju oljne ogrščice med njenim cvetenjem.
Med tistimi, ki se ne strinjaj o, da je kmet glavni krivec za pomor čebel, je tudi Jože Meolic, ki čebelari s 50 panji. Pravi, da so tudi lani in
leto pred tem pri zaščiti komznega semena pred koruznim hroščem uporabljali enak insekticid, a tedaj do pomorov ni prišlo. Tudi na zadnji seji murskosoboške enote KGZS so se njihovi člani pridružili pozivu Sindikata kmetov Slovenije, naj kmetijsko ministrstvo prekliče odredbo o prepovedani uporabi semen koruze, ki naj bi bila dodelana z omenjeno spornim fitofarmacevtskim sredstvom.
11
AKTUALNO
Kam se premikka Mikk?
Ob 15. obletnici delovanja javnega zavoda Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota so v petek, 29. aprila, priredili uradno slovesnost in okroglo mizo Kam se preMIKKamo.
Na uradni slovesnosti sta spregovorila tako direktor Dominik Šteiner kot župan Anton Štihec. Slednji institucionalni hram, v katerem so svoj prostor našle različne oblike mladinskih kultur po zaslugi zaposlenih v Mikku, zaradi njihovega prizadevanja in številnih povezav, ki jih vzpostavljajo, označuje kot uspešen projekt. »Če boste mlade vprašali, kje je glavno dogajanje v Murski Soboti, bodo ti povedali, da je to v Mikku,« pravi župan, ki meni, da bi obiskovalce kluba, ki je v svoji 15-letni dobi delovanja zamenjal kar tri lokacije, lahko šteli v tisočih. Štihec se je spomnil leta 1995, ko so se s klubom dogovarjali za nove prostore v gradu. Kot je povedal, je bilo veliko pomislekov, kako bo mladinska scena delovala v neposredni bližini pokrajinskega muzeja, vendar so mladi izkazano zaupanje upravičili: »Pokazalo se je, da je sobivanje različnih sfer mogoče.« Direktor Mikka Dominik Šteiner se je v slovesnem govoru zahvalil tako preteklim kot sedanjih sodelavcem, ki so s svojim delom pripomogli k uspehu kluba, katerega prepoznavnost se je v 15 letih razširila tudi čez slovenske meje. Steinerju je čas petih let v novih prostorih v gradu minil hitro, zdi se mu, kot da gre za priložnost od včeraj. »Vsak izmed nas nosi posebno zgodbo; verjamem, da so polne čustev in nepozabnih doživetij. Mikk je institucija, ki je dala pečat vsakemu izmed nas,« meni Steiner.
Sledila je okrogla miza Kam se preMIKKamo, ki jo je vodil sociolog Matej Ficko, v debati pa so poleg Dominika Steinerja in Antona Štihca kot gostje nastopili programski vodja Ivor Knafelj, predsednik sveta zavoda Marko Martinuzzi, socialni delavec in novinar Jernej Šavel ter projektni vodja Razvojnega centra Murska Sobota Aleš Skalič. Slednji meni, da Mikk poleg prepoznavne koncertne dejavnosti ponuja širok spekter različnih aktivnosti, med katerimi si sami lahko izberemo tiste, ki jih želimo izkoristiti. V klubu po njegovem obstaja še veliko neizkoriščenega potenciala, ki se lahko razvije le s primernim kadrom, a so s tem povezane tudi finance. Te so s strani mestne občine po mnogih letih letos prvič manjše kot leto poprej. Anton Štihec pojasnjuje, da je vzrok v splošnem zmanjševanju višine sredstev, ki jih občina za svoje delovanje dobi s strani države. V Mikku zaradi finančne in kadrovske vrzeli letos javnih del niso pridobili, primorani so celo okrniti del svojih vsebin. »Če smo preživeli vsa ta leta, bomo tudi to,« je povedal Šteiner.
»Če je Mikk nekoč v primerjavi z ostalimi klubi zaostajal, lahko sedaj povem, da je lahko vzor ostalim klubom. Murska Sobota je v drugih državah znana samo zaradi Mikka,« je povedal Jernej Šavel, ki največjo vrednost kluba vidi v preživetju skozi nekaj nerodnosti in političnih odločitev. Po mnenju Marka Martinuzzija pa se je pojavila težava neodzivnosti mlade generacije na aktivno vključitev v delovanje kluba: »Na zadnjih sejah sveta zavoda ni bilo niti enega predstavnika srednješolcev. Imeli bi možnost, da sami oblikujejo svoje želje.«
Špela Horvat
Ivor Knafelj klub vidi kot servis, ki opozarja na drugačnost in nove stvari. »Vabimo bende, ki delajo glasbo zaradi same glasbe, ne zaradi česa drugega. Tem bendom je tako vseeno, koliko ljudem bodo igrali, tudi na honorarje ne dajo veliko. Naša publika je inteligentna, zato jim ne moremo servirati česar koli. Ze zaradi tega se počutimo v Mikku odgovorni,
da občinstvu ponudimo dobre bende,« meni Knafelj, ki kot programski direktor vedno poskuša voziti srednjo pot med tistim, kar želijo sami, in tistim, kar želijo obiskovalci.
12
AKTUALNO
Peta obletnica pisarne
Zavoda PIP v Murski Soboti
V začetku aprila je minilo pet let od začetka delovanja pisarne Zavoda PIP v Murski Soboti. Danes je Zavod PIP pomemben dejavnik na področju pravnega varstva, kar dokazujeta dober obisk pravne pisarne in velika vključenost prebivalstva v projekte zavoda.
Pisarna Zavoda PIP v Murski Soboti je z uspešnim projektnim delom skozi leta nenehno nadgrajevala vsebino svojih dejavnosti. Pravnemu svetovanju po Zakonu o brezplačni pravni pomoči so dodali še svetovanje potrošnikom, alternativno reševanje sporov in omogočanje študijske prakse študentom Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Pravni komponenti njihovih dejavnosti so v letu 2009 dodali še Informacijsko točko Evropske komisije Europe Direct Murska Sobota, ki skrbi za informiranje lokalnega prebivalstva o Evropski uniji. Med storitvami PIP-a izkažejo ljudje najpogosteje potrebo
po pravnem svetovanju oziroma brezplačni pravni pomoči. V času finančne in gospodarske krize se število ljudi, ki zaprosijo za brezplačno pravno pomoč, stalno povečuje. Predvsem ekonomsko in socialno najbolj ranljivemu delu prebivalstva predstavlja Zavod PIP zadnji izhod v sili. Za socialno ogroženo skupino ljudi je značilno, da si pri uveljavljanju svojih pravic zaradi nepoznavanja prava in svojih pravic ne znajo sami pomagati oziroma izkoristiti vseh z ustavo zagotovljenih pravic. Neredko se tudi dogaja, da v odporu do sodnih poti (predvsem zaradi strahu pred sodišči in stroški pravdanja) in zaradi nepoznavanja prava opustijo svoje pravice ter jih niti ne poskušajo uresničevati. Z zagotavljanjem brezplačne pravne pomoči so na PIP-u dejansko naredili korak bliže, da se ustavna pravica »načelo enakosti pred zakonom, pravica do pravnega sredstva, pravica do sodnega varstva, načelo pravne in socialne države« uresničuje v večji meri. Kljub dejstvu, da storitev brezplačne pravne pomoči upora-
bljajo prebivalci vseh pomurskih občin, podporo pri delovanju v obliki zagotavljanja prostorov in finančne pomoči nudi zgolj MO Murska Sobota. Vseeno upajo, da bodo kmalu tudi ostale občine prepoznale pomen teh storitev, saj je to edini način, da tudi v prihodnje storitve zagotavljamo vsem prebivalcem pomurske regije.
Delo Zavoda PIP temelji na visokih strokovnih kriterijih, ki jih zaposleni pridobivajo s stalnim izobraževanjem na svojem delovnem področju ter s pridobivanjem izkušenj, upoštevajoč ustrezne standarde oziroma predpise. Zavod PIP je prejemnik certifikata NVO — standard kakovosti, ki je enakovreden ostalim mednarodno priznanim standardom kakovosti. Kot posebno potrditev njihovega delovanja si štejejo obisk varuhinje človekovih pravic dr. Zdenke Čebašek, ki je njihovo delovanje izpostavila kot primer dobre prakse.
Foto: Tadej Kirinčič
13
AKTUALNO
Osnovna šola Bakovci
praznuje 140. obletnico
Bakovci so v teh dneh obeležili pomembno obletnico šolstva, ki je zaznamovala življenja ožje in širše lokalne skupnosti. Osnovna šola Bakovci namreč letos praznuje okroglih 140 let delovanja, preteklih let pa so se spomnili tudi s proslavo ob jubilejnem dogodku.
Razvoj šolstva se je pričel v šolskem letu 1870/71, ki je zaznamovalo začetek neobvezne osnovne šole v Bakovcih, že leta 1872 pa se je pričela gradnja novega šolskega objekta v današnji Poljski ulici. Tudi šolstvo se je v 19- stoletju spopadalo z madžarizacijo; tako je prekmurščino leta 1877 kot uradni učni jezik zamenjala madžarščina, 4l let pozneje pa madžarščino kot uradni učni jezik nadomesti slovenščina. Osnovna šola Bakovci je leta 1924 doživela uvedbo obveznega pouka srbohrvaškega jezika. Leta 1958 je bil nov velik dan - odprla so se vrata nove
šole s štirimi učilnicami. Danes sta na tem mestu šolski sadovnjak in zeliščni vrt. Čez nekaj časa je šola postala sodobnejša. Tako so leta 1990 učenci sedli v nove klopi šestnajstih učilnic, saj se je pričel pouk v novi šoli na Poljski ulici 2. Osnovna šola je leta 2003/04 doživela prehod na devetletko, pred dvema letoma pa končno dočakala novo pridobitev — šolsko igrišče in sodobno atletsko stezo. Kratek zgodovinski prelet prikazuje, da je šolstvo v Bakovcih doživljalo številne spremembe, ki so se odvijale v različnih družbenih sistemih. Sola se je po drugi svetovni vojni združila z Osnovno šolo Dokležovje, kije ostala njena podružnica vse do danes. Jubilejno obletnico šolstva v Bakovcih so posebej obeležili s proslavo, ki so jo pripravili učenci Osnovne šole Bakovci, ki so se z domiselnim programom sprehodili po sledeh preteklosti tega pomembnega hrama učenosti. Vanda Sobočan, sedanja ravnateljica, se je v pozdravnem nagovoru spomnila številnih zavednih krajanov, ki so
Aleksandra Grah
si močno prizadevali za ureditev in razvoj šolstva, in kot je povedala, je življenje šole bilo vedno močno prepleteno z življenjem lokalne skupnosti. »Učence je treba naučiti učiti se in zagotoviti najboljše možnosti za vseživljenjsko učenje in razvoj,« je še poudarila Sobočanova. Proslave se je udeležila tudi Irena Kumer, predstavnica Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport, ki je med drugim dejala, da brez pravega šolstva marsičesa ne bi bilo, tudi naroda ne. »Govoriti o prihodnosti brez tega, da bi se zavedali, kako pomembna je prihodnost za šolstvo, ne gre,« je povedala Irena Kumer. Res je, da so se v Osnovni šoli Bakovci zamenjale številne generacije, ki so šolo doživljale vsaka na svoj način, a kljub temu osnovna šola ostaja tisti temeljni kamen, ki vedno znova in znova sooblikuje nove generacije mladih ljudi in daje znanje, ki je neodvisno od prostora in časa, v katerem se šolstvo trenutno nahaja.
Osnovna šola IV prejela priznanje na festivalu v Celovcu
Od 4. do 7- aprila je v Celovcu potekal festival »INCLUSIA«, kjer se družijo in sklepajo prija-
teljstva osebe z in brez posebnih potreb. Festivala so se udeležile skupine s celotnega obmo-
čja Alpe-Jadran, iz Bosne in Hercegovine, Nemčije in Švice. Letos so prvič podelili tudi priznanja za prijavljene projekte o inkluziji (kar pomeni obravnavanje ljudi s posebnimi potrebami kot del družbe in njihovo vključevanje vanjo). Med več kot 30 prijavljenimi projekti je žirija izbrala štiri najboljše. Med temi smo priznanje dobili tudi mi iz OŠ IV, in sicer s prijavljenim projektom »Podarimo srečo«, v katerem smo predstavili vsakoletno prireditev z enakim imenom in druženje naših učencev z
učenci OŠ III in OŠ II. Priznanja so prejeli še projekt iz Nemčije in dva projekta iz Avstrije. Glavni sponzor naše nagrade je bil koroški deželni glavar Gerhard Dorfler, ki nam je na svečani prireditvi predal priznanje, prav tako pa smo prejeli tudi 1500 evrov nagrade.
Metka Kovač Kuharič, OŠ TVMurska Sobota
14
AKTUALNO
Evropa v malem
na Trgu kulture
Murskosoboški Trg kulture je bil tudi letos prizorišče zaključne prireditve projekta »Evropska vas za Pomurje«. Po zaslugi OŠ II Murska Sobota, ki je vse od začetka tega sklepnega dogajanja v Murski Soboti koordinatorka projekta, se je na prireditvi z izbrano državo članico EU predstavilo kar 33 osnovnih šol, poleg njih pa še Zavod PIP Europe Direkt Murska Sobota in medgeneracijski center Hiša Sadeži družbe.
Kot je povedala Marinela Pap iz OS II, sicer vodja projekta, so z odzivom šol na ta projekt, katerega namen je z več zornih kotov dodobra spoznati vse članice EU, tudi v tem šolskem letu zelo zadovoljni. Projekt spoznavanja izbrane države, ki jo določijo z žrebom, za učence posameznih šol pravzaprav poteka skozi vso šolsko leto, okrog dneva Evrope pa potem sledi še zaključna prireditev. Ta je letos sočasno v Sloveniji potekala v kar devetih različnih mestih. Med drugim so mlade pozdravili in si njihove stvaritve ogledali veleposlanik Kraljevine Nizozemske v Sloveniji Jos Douma, župan mestne občine Anton Stihec in Barbara Kobale iz Evropske hiše Maribor.
Številnim obiskovalcem in drugim šolam so na zaključni prireditvi predstavili vse, kar je nastalo v iztekajočem se šolskem letu pri pouku in drugih dejavnostih. Na stojnicah so v sliki in besedi ter s predmeti predstavili geografske,
Pogovor z županom
Antonom Stihcem
Članice retorike smo se skupaj z mentorico Suzano Novak v četrtek, 21. aprila, srečale z murskosoboškim županom, ki nam je predstavil svoje izkušnje s področja retorike.
Spomnil se je osnovnošolskih zadolžitev, ki so bile seveda polne negotovosti in strahu, kasneje pa je z veliko mero potrpežljivosti in branjem knjig začetne težave odpravljal. Politično delovanje mu je nato podarilo še dodatne izkušnje na tem področju. Predvsem se mu zdi pomembno, da je govorec v to, kar govori, prepričan. Zavedati se mora, da poudarek lahko izbere z različno jakostjo glasu, ob vsem tem pa mora izbrati tudi primerno obleko, ki dopolni podobo. Posebno poglavje je drža rok v kar najbolj naravnem položaju, pomembni pa sta še mimika in gestika. Župan je prepričan, da je treba
Geza Grabar
kulturne, zgodovinske in druge znamenitosti ter tudi kulinariko države, v plesnih točkah, ki so potekale ves dopoldan, pa še kulturo ali druge posebnosti.
Ker je vsaka šola predstavila izbrano državo in ker je bilo tudi letos v projekt vključenih šol več, kakor je članic Evropske unije, sta posamezno državo predstavili po dve šoli. Pri celotnem projektu, katerega nosilec na državni ravni je Evropska hiša Maribor, je najbolj veličasten prav pogled na 33 različnih stojnic, saj so šole z medsebojnim sodelovanjem
postavile pravo evropsko vas.
V projektu so tudi letos sodelovale vse osnovne šole iz mestne občine. OŠ I (vodila jo je Marija Šnurer) je predstavljala Švedsko, OŠ II Latvijo (Marinela Pap), OŠ III Nemčijo (Tina Kur), OŠ IV Španijo (Ivana Jandl), OŠ Bakovci Veliko Britanijo (Bojan Vereš) in Podružnična OŠ Krog Francijo (Tanja Podlesek).
odvreči nepotreben strah in samozavestno podati prepričljive argumente.
Po predstavitvi smo z različnimi vprašanji želele izvedeti še več. Ko je potešil našo radovednost,
smo se mu zahvalile in polne močnih vtisov odšle sončnemu dnevu naproti. Izkušnja je bila zanimiva za vse članice.
Članice izbirnega predmeta retorike, OŠ IIIMurska Sobota
15
AKTUALNO
Spomin
na osamosvojitev Slovenije še živi
Smiljan Kuhar
Na Gimnaziji Murska Sobota so konec aprila odprli razstavo Arhiva Republike Slovenije ob 20. obletnici plebiscita za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo.
Razstavo, ki je bila na ogled v telovadnici šole, sta pripravili Alenka Starman in Vesna Gotovina. Obe sta uvodoma povedali nekaj besed in izpostavili pomembnost osamosvojitve za Slovenijo. Beseda je pripadla tudi ravnateljici, ki je izrazila zadovoljstvo, da lahko gosti-
jo razstavo, med govorci pa je bil tudi župan Murske Sobote Anton Stihec, ki se je dotaknil enotnosti, ki je v času osamosvojitve krasila Slovenijo, ob tem pa pozval vse, da se spomnijo na tiste čase in pozabijo na delitve med »naše in vaše«. Program so organizatorji odprtja popestrili
tudi s pesmijo in glasbo. Razstava je ponudila ogled dokumentov iz tistega časa, slik in ostalega arhivskega gradiva. Za vse obiskovalce so pripravili tudi simbolično volišče, kjer so lahko svoj glas za samostojno Slovenijo oddali podobno kot pred dvajsetimi leti.
Dan Zemlje
na Gimnaziji Murska Sobota
Anita Gaber
Na Gimnaziji Murska Sobota so 41. svetovni dan Zemlje posvetili gozdovom. Zelena nit letošnjega dneva je bila »Milijarda aktivnosti za zeleno«, prav tako pa je letošnje leto generalna skupščina Združenih narodov razglasila za mednarodno leto gozdov. Na gimnaziji so v počastitev dneva Zemlje pripravili številne dejavnosti in aktivnosti. Dijaki so o planetu in pomenu gozdov skozi
ves dan poizvedovali na kar 23 delavnicah.
Kot je povedala ravnateljica Regina Cipot, so z nekaterimi aktivnostmi ob praznovanju dneva Zemlje samo promocijsko zaključili. Veliko dejavnosti je namreč potekalo že veliko prej.
»Že cel mesec smo urejali okolico šole. Tako smo zunaj pred šolo uredili eko hokejsko igrišče. S pomočjo mestne občine smo di-
jakom ustvarili tudi učilnico na prostem,« še pove Cipotova. Mestna občina Murska Sobota je namreč gimnaziji odstopila nekaj klopi, ki so jih ob revitalizaciji mestnega parka umaknili. Na šoli so jih ponovno uporabili, jih poprej nekoliko olepšali ter tako dijakom ponudili možnost učenja v naravi. Ta dan so tako številne raznolike delavnice prikazale prepletenost odnosov in sistemov. Nekateri so
o našem planetu govorili na ekskurzijah, drugi v učilnicah, spet tretji na šolskem dvorišču, kjer je nastajala tudi nova podoba cvetlične grede.
V okviru projektnega dne je izšlo tudi glasilo »Zelena vest«, kjer so zbrali zaključke večtedenskih aktivnosti. Nekaj teh so dijaki predstavili tudi na zaključni prireditvi v dvorani Park.
16
AKTUALNO
Ustvarjali iz plastenk
ob svetovnem dnevu Zemlje
Geza Grabar
V kulturnem programu sodelovali tudi OŠ I in OŠ III Murska Sobota, Vrtec Murska Sobota in Ekonomska šola
Osrednjo prireditev ob dnevu Zemlje je v nakupovalnem centru Maximus v Murski Soboti v sodelovanju z družbo Saubermacher Komunala tudi letos pripravil Pomurski ekološki center (PEC), v priložnostnem programu pa so sodelovali pomurske eko šole in eko vrtci.
Ob tej priložnosti so ob zaključku njihovega natečaja »Plastenke, naše prijateljice 2010/2011«, ki je to šolsko leto za tiste prekmurske vrtce ter osnovne in srednje šole, kjer Saubermacher Komunala vrši gospodarsko javno službo zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, potekal že četrtič po vrsti, razglasili rezultate.
Mladi so pri ustvarjanju izdelkov iz odpadne plastične embalaže s
17 različnih zavodov, kolikor se jih je prijavilo na natečaj — ponovno med njimi ni bilo nobene srednje šole, pokazali veliko ustvarjalnosti. Zavodi so v ocenitev posebni komisiji dostavili 42 izdelkov ali 45 odstotkov več kot leto pred tem. Člani komisije — akademski slikar Mirko Rajnar, lesarska tehnica z izkušnjami v oblikovanju Danila Krpič, direktor PEC Milan Bogataj in Jasmina Škaper kot predstavnica zaposlenih iz podjetja Saubermacher Komunala, so izdelke ocenili na osnovni estetskega videza, likovne ustvarjalnosti, izvirnosti, ideje, zgodbe in možnosti ponovne uporabe v obliki igrače.
Med vrtci je po mnenju ocenjevalne komisije najbolj domiselni izdelek iz plastenk pod naslovom »Dogajanje v družini« uspel vrtcu Lavra iz Tišine; v kategoriji prve triade za izdelek »Barvice v stojalu« OŠ Puconci, Podružnični
šoli Bodonci; OŠ Puconci si je za izdelka »Roka oz. rokavica« in »Želva velikanka« prislužila naslov najboljšega tudi v kategoriji druge in tretje triade. Izdelek »Tovornjak Saubermacher« je bil deležen posebnega priznanja za funkcionalnost, izdelali pa so ga učenci druge triade OŠ Šalovci. Kot je pojasnil direktor podjetja Saubermacher Komunala Drago Dervarič, se je sprva natečaj nanašal na zbiranje plastenk v določenem časovnem obdobju. Z
njim so želeli ozavestiti mlade in jih spodbuditi k pravilnemu ločenemu zbiranju in oddajanju odpadkov na izvoru nastajanja. Na ustvarjalnost mladih iz plastenk so prešli v preteklem šolskem letu.
Vsi nagrajeni izdelki so bili razstavljeni že na sami prireditvi, zatem pa do sredine maja tudi v avli Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota.
Teden ustvarjanja
medkulturne mavrice na Pušči	Anita Gaber
V enoti Vrtca Murska Sobota na Pušči je od 11. do 15. aprila potekal teden ustvarjanja medkulturne mavrice. Gre za projekt »Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti«, ki ga skupaj s partnerji izvaja Inštitut za narodnostna vprašanja. Projekt je v prvi vrsti namenjen druženju otrok.
Enoto Vrtca Murska Sobota Romano, ki ima svoje prostore na Pušči, trenutno obiskuje 23 otrok, od tega jih kar enajst prihaja z drugih koncev Mestne občine Murska Sobota. Za mešano skupino si vodstvo vrtca prizadeva že nekaj časa, saj želijo enoto zapolniti in obenem zmanjšati
problematiko izključenosti romske skupnosti.
»Ta enota ni čisto nič drugačna od ostalih, prostori niso prav nič drugačni, igrače so enake,« je o enoti Romano povedala ravnateljica Bernardka Marič.
V petih dneh so tako v okviru projekta, ki ga Inštitut za narodnostna vprašanja vodi skupaj s projektnimi partnerji iz cele Slovenije, potekale v enoti Romano številne aktivnosti, namenjene medkulturnemu druženju. Projekt kot najučin-kovitejšo pot izpostavlja izobraževanje in teži k dvigu izobrazbene ravni romske skupnosti ter k večji osveščenosti o pomenu izobrazbe kot ključnem dejavniku za nadaljnji razvoj skupnosti.
Poudarek je na socialnih igrah, medsebojnem spoznavanju in sprejemanju.
»Otroke iz ostalih vrtcev smo povabili, da se dnevno udeležijo različnih delavnic,« je povedal vodja projekta v Aljoša Rudaš. Otroci so se spoznavali ter se
seznanjali z različnimi likovnimi tehnikami in materiali. Preizkušali so tudi svoje ročne spretnosti, slikali na velik format in ob koncu tabora izdelke pokazali širši javnosti na zaključni prireditvi in razstavi.
17
AKTUALNO
Sumičfest v Bakovce
privabil 17 balonarskih ekip
Balonarski klub Bakovci je v soboto, 6. maja, priredil festival Sumičfest. Vreme jim je dobro služilo, zato so opravili številne polete.
Na enodnevnem festivalu, ki ga Balonarski klub Bakovci letos prireja že šestič, se je predstavilo kar sedemnajst balonarskih ekip iz celotne Slovenije. »Festival ocenjujem kot uspešen, odlično nam je služilo tudi vreme,« pravi predsednik bakovskih ba-lonarjev Silvo Vohar. Kot pravi, je čar balonarstva prav letenje, in ob sončnem nebu so se v višave imeli možnost dvigovati čez cel dan. Prvič so baloni poleteli že zjutraj, in sicer so se pomerili za državni pokal. Zmaga je odšla k enemu najstarejših balonarjevna Ptuj, drugo mesto je odletelo v Vojnik, tretje mesto pa je osvojil Matjaž Pavlinjek. Odlično se je odrezal tudi Dejan Buzeti iz Balonarskega kluba Bakovci. V popoldanskem ali netekmoval-nem delu so na svoj račun prišli številni balonarski navdušenci,
ki so si z višin ogledali lepote pomurske pokrajine.
Balonarski festival Sumičfest je bil prvič organiziran 27. maja 2006. Takrat, kot pravi Vohar, je bilo na prizorišču toliko komarjev (sumičev), da so organizatorji festival poimenovali kar po njih. Letos komarjev ni bilo, menda zaradi opozorila »vstop komarjem prepovedan«, ki so
ga organizatorji izobesili pred prizoriščem.
Balonarski klub Bakovci je svoje letošnje delovanje s festivalom šele pričel; kmalu se odpravljajo na balonarski festival na Madžarsko, kamor vsako leto pride več kot 200 balonarjev.
Foto: Tomaž Sedonja
PROGRAM PRIREDITVE
Zgodba se začne v soboto zjutraj...
ob 9.00 uri pričnemo z največjo fešto »SOBOŠKI BOGRAČ FEST« ob 9.30 uri bo prvih 25-ekip pričelo s kuhanjem bograča obilo zabave ob dobri glasbi gost/gostja na prireditvi je presenečenje bogat spremljevalni in animacijski program bo povezoval humorist Geza Farkaš
pester program za najmlajše z ustvarjalnimi delavnicami na stojnicah se bodo predstavili izdelovalci domačih obrti in rokodelci, kot so:
•	lončarstvo, kovaštvo, cekarji iz koruznega ličja;
•	prikaz izdelovanja izdelkov iz slame, starodavni predmeti;
•	medičarstvo, vezenje in številni drugi;
ob 13.30 uri bo pričela s kuhanjem bograča druga skupina 25-ih ekip.
Ves čas se bo prireditev odvijala v smeri od ŠTANDA do ŠANKA. Pester program za najmlajše z ustvarjalnimi delavnicami.
OB 18.00 UrV V Rezultatov in pooiu|mm|ctad-
Potem pa zabava pozno v noč^tSj^^
18
AKTUALNO
V
Člani Univerze za tretje življenjsko obdobje na izletu
Gizela Lubšina
Življenje je treba živeti kar se da polno, v dobri družbi, dejavno, z vedno novimi spoznanji. 0 tem smo prepričani člani Univerze za tretje življenjsko obdobje. Biti sam, razmišljati o morda žalostni preteklosti, pretirano skrbeti za prihodnost ni dobro. Članom U3 je na voljo veliko dejavnosti, ki nam omogočajo sproščeno in zanimivo preživljanje tretjega življenjskega obdobja. Z izobraževanjem na tečajih vzdržujemo svoje intelektualne zmožnosti in si pridobivamo nova znanja, za katera v aktivnem obdobju ni bilo časa.
Izleti in ekskurzije so najlepši del izobraževanja in druženja, ki jih organizira U3- V petek, 8. aprila, smo se člani v dveh avtobusih podali na Dolenjsko. Farmacevtsko podjetje KRKA iz Novega mesta nas je povabilo na ogled in promocijo proizvodnje tablet. Poskrbeli so za stroške avtobusnega prevoza, saj smo upokojenci pogosti uporabniki njihovih izdelkov.
Na prvi postaji v Trojanah smo si najprej privoščili znan trojanski krof. Sprejem pred tovarno v Novem mestu je bil lep. Delavci Krke so nas pričakali s hladno pijačo, pecivom in promocijsko literaturo, vodenje manjših skupin pa je bilo strokovno in zanimivo. Proizvodnja zdravil je v celoti avtomatizirana. Po ogledu je sledilo še predavanje o novem proizvodu, kapsulah BILOBIL, ki lajšajo starostne tegobe, predvsem pa zdravilo izboljšuje spomin in moč koncentracije.
Pred kosilom na Otočcu nam
je »grajski vitez« predstavil zgodovino gradu in kraja Otočec. Ob kosilu smo uživali na terasi bližnjega hotela, na soncu, ob prijetnem šumenju reke Krke.
V poznem popoldnevu smo si ogledali še Kostanjeviški grad z razstavljenimi slikarskimi in kiparskimi stvaritvami znanih slovenskih umetnikov Božidarja Jakca, bratov Franca in Toneta Kralja, Jožeta Gorjupa, Franca Goršeta, kiparja Janeza Boljke in zbirko starih mojstrov, ki je last kartuzijskega samostana Pleterje.
Z ogledom Forme vive pred grajskim poslopjem smo zaključili strokovni del ekskurzije.
V Mursko Soboto smo se vrnili v poznih večernih urah - polni novih vtisov, novih medsebojnih poznanstev in zadovoljni, saj nas je ves dan grelo toplo pomladno sonce in spremljala čudovita narava v neštetih zelenih odtenkih in cvetju. Tega dne še dolgo ne bomo pozabili.
Spomladanski pohod
članov bakovskih upokojencev
Pred prvomajskimi prazniki so se člani bakovskega upokojenskega društva udeležili pohoda, ki ga po programu dela vsako leto pripravi skupina prostovoljcev v
društvu. Pohodniki so se zbrali v četrtek, 28. aprila, dopoldne v Sportno-rekreacijskem centru v Bakovcih, kjer sta jih že čakala pekovsko pecivo in kavica. Nato
so se odpravili na pot po nasipu do broda v Krogu. Štirideset pohodnikov je pot prehodilo v manj kot dveh urah. Po pohodu so ob obilni malici in dobri ka-
pljici besedovali do poznega popoldneva. Bili so veseli in skoraj nikomur se ni mudilo domov.
Marija Kočar, predsednica DUBakovci
19
AKTUALNO
Velikonočna razstava
Društva upokojencev Murska Sobota
Upokojenci so skupaj s šolami in vrtci poskrbeli za čudovito razstavo, ki velja za edino te vrste v mestni občini.
Vse niti pri pripravi in postavitvi razstave v prostorih knjižnice, za kar so temu javnemu zavodu zelo hvaležni, so imele prizadevne in zelo delavne članice sekcije ročnih del, ki pri Društvu upokojencev Murska Sobota delujejo znotraj komisije za kulturo in izobraževanje. Tudi s to ponovno zelo uspelo in množično obiskano razstavo so članice sekcije ročnih del potrdile, da si pri svojem delu v prvi vrsti prizadevajo za ohranitev kulturne dediščine kot navdiha tudi za prihodnje generacije.
Čeprav jih je samo šestnajst, so pridne kot mravljice, vodi pa jih Dragica Vlaovič. Ne le da k sodelovanju pritegnejo tudi učence večine osnovnih šol v mestu, člane Društva Sožitje, Hiše Sadeži družbe ter Turističnega društva Martin iz Martjancev, pa tudi znotraj društva delujoče člane likovne sekcije Mozaik, same izberejo izključno naravne materiale (sukanec, blago, krep in drugi papir, kokošja in druga jajca, nekatere pa tudi glino in suho travo) ter izdelajo na stotine različnih in čudovitih okrasnih ter drugih uporabnih predmetov. Seveda na tematiko največjega krščanskega praznika.
Da članice sekcije niso spretne samo v prstih, pač pa tudi v jeziku, so dokazale s pripravo samostojnega kulturnega programa. Z recitiranjem in branjem odlomkov iz proznih del na temo velikonočnega časa in prepevanjem slovenskih narodnih pesmi kot veznim delom so nastopile na priložnostni svečanosti ob
Geza Grabar
odprtju te edinstvene razstave. Scenarij za ta del je pripravila Elizabeta Rožman, predsednica komisije za kulturo in izobraževanje, znotraj katere sekcija tudi deluje.
Tri dni, od srede do velikega petka, na ogled niso bila postavljena samo ročna dela na temo velike noči in v različnih tehnikah izdelane remenke, pač pa tudi velikonočni pogrinjek. In seveda likovna dela društvene sekcije Mozaik, ki so tokrat razstavili dela na temo »Pomlad in cvetje«. Ob tej priložnosti je bila prvič na ogled postavljena tudi »Naša kronika«, mapa, v katero njena avtorica Elizabeta Rožman v besedi in sliki zapisuje, odlaga in zbira vse, kar se je v društvu pomembnega zgodilo.
Dnevno varstvo
v Centru za starejše
Dom starejših Rakičan s svojo enoto Center za starejše Murska Sobota uresničuje nadgradnjo institucionalnega bivanja za ljudi v starosti, ki želijo udeleženost v najpomembnejšem pomurskem urbanem središču. Življenje v okolju, ki stanovalcem zagotavlja stike s samim vrvežem delovno aktivnega sveta, je eden najpomembnejših virov za krepitev osebnega zdravja in zagotavljanje polnega dostojanstva človeku v starosti za namene še nadaljnjega odpiranja njegovega sveta. Odslej v Centru za starejše Murska Sobota omogočamo še
posebno alternativno obliko institucionalnega bivanja — dnevno varstvo, ki razbremenjuje srednjo generacijo pri nalogah varstva človeka v starosti.
Dnevno varstvo je namenjeno starejšim osebam, ki živijo doma ter želijo nekaj ur dnevno preživeti v družbi, potrebujejo pomoč ali organizirano obliko bivanja za določeno število ur dnevno od ponedeljka do petka. Dnevni center se nahaja v pritličnih prostorih. Osnovni kriterij za vključitev oseb v dnevno varstvo je, da se uporabniki dnevno vračajo domov.
Marta Ferencek
Za dodatne informacije o vklju- no oglasite na naslovu Centra čitvi v dnevno varstvo smo vam za starejše Murska Sobota, na voljo na telefonski številki Gregorčičeva 24 B.
059/23 49 51 ali pa se oseb-
20
AKTUALNO
Na predvečer praznika dela
postavitev mlaja v Nemčavcih
Geza Grabar
V Nemčavcih nadaljujejo z lepim vaškim običajem in z odličnim obiskom nagradijo prizadevne organizatorje za trud.
Tradicija postavitve mlaja s kresovanjem na predvečer prvega maja je v Nemčavcih že dolgoletna, in kot vse kaže bo ta običaj ostal. Kot se spominja sedanji predsednik krajevne skupnosti Stefan Barbarič, »je bil to eden redkih vaških družabnih dogodkov, ki smo ga kot otroci in kasneje kot odrasli nestrpno pričakovali ter se ga v velikem številu udeleževali. V zadnjem desetletju smo ta običaj znova obudili«.
Pri športno-rekreacijskem centru oziroma vaško-gasilskem domu so tako v organizaciji gasilskega in športno-rekreacijskega društva ter krajevne skupnosti postavitev mlaja s kresovanjem po krajši prekinitvi pripravili že petnajstič po vrsti. Prvič se je zgodilo, da so na prireditev povabili tudi krajane iz sosednjih Markišavcev, ki pa kajpak niso držali križem rok. Najprej jim je bila prepuščena naloga, da so izključno kot gostje prenesli že okrašeni mlaj do mesta postavitve; zatem so moški sodelovali še pri ročni postavitvi blizu 20 metrov visokega debla smreke z raznobarvnimi trakovi in slovensko zastavo na vrhu. Tudi letos so mlaj pripeljali iz gozda v Trdkovi, ob murskosoboški Komunali pa gre največja zahvala za uresničitev projekta Gozdnemu in lesnemu gospodarstvu Murska Sobota. Vsakoletna posebnost prireditve
v Nemčavcih je prav ročna postavitev mlaja. Pri tem potrebujejo fizično moč nekaj deset krepkih mož, nujni pa sta tudi njihova uigranost in usklajenost, saj dve skupini pri postavitvi mlaja uravnavata njegov položaj, številčnejša ekipa pa ga z lestvami in dolgimi koli s kovinskimi konicami dviga. Ker imajo domačini že vrsto let izdelano betonsko ležišče, naposled postavljeni mlaj z lesenimi zagozdami zlahka učvrstijo. »Povelje« pri tem delu je bilo tudi letos zaupano Karlu Fujsu.
Med tradicionalnim druženjem ob priložnostni gostinski ponudbi, ki vselej traja pozno v noč, so zakurili še kres. Neuradno je bil to največji v mestni občini, saj so celo leto zbirali odpadni material, zlasti vejevje in šibje, tudi iz sosednjih naselij in iz samega mesta Murska Sobota.
Zlata poroka zakoncev Vinko iz Murske Sobote
Geza Grabar
V izbrani krog tistih, ki so po pol stoletja svojemu partnerju vnovič obljubili zvestobo, je tudi par iz Stare ulice v Murski Soboti.
Pred 50 leti sta se Karlo in Anastazija Vinko poročila v cerkvi v Bogojini, formalni cerkveni obred ob tem jubileju v želji, da se sreča in veselje prepleta še mnogo let na njuni skupni poti, pa je bil v cerkvi sv. Nikolaja. Jubilanta — Karlo se je leta 1936 rodil v okolici Svetega Martina v hrvaškem Medžimurju, Anastazija pa tri leta zatem v Bogojini, sta si v Murski Soboti zgradila dom, vse do upokojitve pa sta dela v murskosoboški tekstilni tovarni Mura.
Oba zakonca, ki sta živela mirno in srečno življenje, in tudi danes je tako, sta si bila v veliko oporo in pomoč. Tako je bil žena Anastazija možu, ki se je hitro navadil na novo okolje in spoznal
veliko prijateljev, vedno v oporo, mož pa njej.
V zakonu sta se jima rodila dva otroka, Tatjana in Tomaž. V pol stoletja se je njun rod povečal za pet vnukov. Na jesen življenja se posvečata vnukom, doma postorita manjša hišna opravila,
predvsem poleti pa se veliko zadržujeta na vrtu, kjer je vzgoja rož Anastaziji v veliko veselje. Sta zelo verna, pri čemer rada obiskujeta svete maše in druge cerkvene dogodke v domači župniji.
21
JAVNE OBJAVE
Komisija za nagrade in priznanja Mestne občine Murska Sobota na podlagi 9. člena Odloka o priznanjih Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 33/1997,75/2006) objavlja
RAZPIS ZA VLOŽITEV PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 2011
Priznanja Mestne občine Murska Sobota so: Častni občan Mestne občine Murska Sobota Plaketa Mestne občine Murska Sobota Zahvalna listina Mestne občine Murska Sobota
Naziv častni občan Mestne občine Murska Sobota se podeli za izkazano čast posamezniku za zasluge, ki imajo trajen pomen za ugled in promocijo
Mestne občine Murska Sobota. Ta naziv se lahko podeli tudi tujemu državljanu.
Plaketa Mestne občine Murska Sobota se v obliki denarne nagrade pode-ljuje posameznikom, skupinam občanov ter društvom za življenjsko delo, za večletne uspehe trajnejšega pomena, vrhunske uspehe in dosežke ter kot spodbuda za nadaljnje delo.
Zahvalna listina Mestne občine Murska Sobota se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za pomembne uspehe in dosežke na posameznih področjih življenja in dela, ki prispevajo k nadaljnjemu razvoju in ugledu Mestne občine Murska Sobota.
Predloge za podelitev priznanj Mestne občine Murska Sobota lahko podajo: posamezniki, družbe, zavodi, politične in druge organizacije in skupnosti, društva ter organi lokalne skupnosti.
Rok za predložitev predlogov s pisno obrazložitvijo je ponedeljek, 06.06.2011 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2,9000 Murska Sobota oziroma na vložišču mestne uprave s pripisom: “Predlogi za podelitev priznanj Mestne občine Murska Sobota 2011
LJUBITELJI POHODNIŠTVA IN PRIJETNEGA DRUŽENJA, VLJUDNO VABLJENI
na prvi pohod Mestnih četrti M. Sobota po mestu Murska Sobota, ki bo v soboto, 4. junija 2011, v Murski Soboti
Pot je primerna za vse starostne skupine in jo boste z lahkoto prehodili. Udeležba na pohodu je na lastno odgovornost, treba pa je upoštevati pravila varne hoje in svoje psihofizične sposobnosti.
PRIREDITELJ: Mestne četrti M. Sobota, Trg zmage 4,9000 M. Sobota KDAJ: v soboto, 4. junija 2011, ob 9. uri
KJE: M. Sobota - pred parkiriščem pri stanovanjskem bloku Lendavska 51 (v bližini mostu čez potok Ledava v Ledavskem naselju)
ZAČETEK: ob 9. uri na omenjenem mestu
STARTNINA: startnine ni, pohod je brezplačen za vse udeležence
Med pohodom bo na območju vsake četrti organiziran postanek s pogostitvami in krajšimi razvedrilnimi programi, po končanem pohodu pa sledi druženje s pogostitvijo na Trgu zmage (boni se dobijo ob startu). Pohod bo organiziran ob vsakem vremenu.
Za podrobnejše informacije pokličite na tel. št. 041 77 33 77 (tajnik MČ MS Božo Bohar) ali pišite na  mc.ms@siol.net
Predsednik koordinacije, svetov MČ MS, Zoran Hoblaj
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE MURSKA SOBOTA IN OTROŠKI POČITNIŠKI DOM MURSKA SOBOTA - BAŠKA
objavljata
Razpis za zdravstveno letovanje otrok v letu 2011
Društvo prijateljev mladine Murska Sobota bo z namenskimi sredstvi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije organiziralo zdravstveno letovanje otrok v Otroškem počitniškem domu v Baški za 880 otrok iz Pomurja.
Predvidena ekonomska cena letovanja znaša 300,00 EUR (oskrba, prevoz, vodenje, zavarovanje), od tega 215,00 EUR prispeva Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, OE Murska Sobota, 85,00 EUR prispevajo starši otrok.
Zdravstveno letovanje otrok iz UE Murska Sobota se organizira v dveh izmenah, in sicer v času od 1.7. do 12. 7. 2011 - I. IZMENA; ter v času od 12.7. do 23.7.2011 - II. IZMENA.
Postopek prijave otrok za zdravstveno letovanje Upravne enote Murska Sobota bo potekal na naslednji način:
-	Starši otrok dobijo napotnico - prijavnico za letovanje otroka na sedežu Društva prijateljev mladine, Trg zmage 4, II. nadstropje.
-	Izpolnjeno napotnico izbranega zdravnika vrnejo na sedež DPM M. Sobota osebno, po pošti ali v nabiralnik.
-	Za spremstvo in vodenje otrok bomo sprejemali prijave odraslih voditeljev pedagoške, socialne ali zdravstvene smeri (lahko so študenti višjih letnikov).
-	Prijavljanje otrok in razdelitev napotnic ter prijavnic za voditelje za letovanje otrok iz UE Murska Sobota se bosta pričela 9. maja 2011, in sicer:
v ponedeljek, sredo in petek	od 12.00 do 16.00,
v torek in četrtek	od 8.00 do 12.00.
Organizacijo in zbiranje napotnic - prijavnic v drugih upravnih enot bodo izvajali:
-	za UE Gornja Radgona: Občinsko društvo prijateljev mladine G. Radgona:
-	za UE Lendava: Društvo mladih Lendava »Life«, Mlinska ul. 3, Lendava;
-	za UE Ljutomer: Javni zavod ŠIM, Ormoška 22, Ljutomer.
Predsednica komisije za letovanje, Marija Bačič Sekretar DPM in ravnatelj doma, mag. Bojan NEMEC
GREMO Ml... PO TABORNIŠKO
Ali veš, kdo je tabornik? Kaj počne in s čim se ukvarja? Kako je videti pravi taborniški tabor?
Si se kdaj vprašal, kako bi bilo se poditi po gozdu in slediti skrivnim znakom v napetem lovu za lisico? Kaj pa, če nam tokrat uide?
Te zanima, kako je spati v šotoru, peti ob ognju, spoznavati naravo in spoznavati prijatelje za vedno?
Si se kdaj vprašala, kako bi se bilo igrati prave indijance in kavboje? Z loki,
puščicami in vrvmi? Kako bi bilo zaplesati okrog ognja v pravem bojnem plesu, z barvno poslikavo po obrazu?
Predvsem pa, si želiš novih doživetij in dogodivščin, novega načina zabave, novih prijateljev ter najbolj nepozabnih trenutkov?
POTEM SE NAM PRIDRUŽI!
Vabimo vse mlade v starosti 8-10 in 11-13 let, da se nam pridružijo na taborniškem taboru od ponedeljka, 4. julija, do petka, 8. julija 2011. Taborili bomo v Bodislavcih pri Mali Nedelji.
Več informacij pri starešini rodu Veseli veter iz Murske Sobote na e-naslovu: ales.skalic@gmail.com, kjer dobite tudi prijavnico.
22
JAVNE OBJAVE
SPOMLADANSKA AKCIJA ZBIRANJA IN ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV
V času od 21.3.2011 do 1.4.2011 je v Mestni občini Murska Sobota potekal prvi del akcije zbiranja kosovnih odpadkov v letu 2011, ki ga je izvajalo podjetje Saubermacer & Komunala, d. o. o. V omenjenem obdobju je bilo na območju celotne mestne občine zbranih in v Puconce na center za ravnanje z odpadki prepeljanih skupaj 165.760 kg kosovnih odpadkov, in sicer:
Mesto Murska Sobota skupaj 64.300 kg:
rajon IV: Prešernova, Aškerčeva, Šolsko naselje, M. Kuzmiča, Štefana Kuzmiča, Kopitarjeva, Prežihova, Štefana Kovača, Temlinova, Vrazova, Severjeva, Borovnjakova, Ciril Metodova, Vrbišče, Razlagova, Kopališka
16.540 kg
rajon III: Matije Gubca, Tišinska, Cankarjeva, Juša Kramarja, Štefana Kuharja, Sodna, Nikole Tesla, Slomškova, Bevkova, Ul. ob Kanalu, Nas. Ij. pravice, Miklošičeva, Poljska, Plese, Industrijska, Gregorčičeva od Cankarjeve do Slomškove	10.960 kg
rajon II: Žitna, Talanijeva, Otona Župančiča, Daneta Šumenjaka, Ivana Regenta, Mladinska, Ivanocijevo naselje, Trstenjakova, Bakovska, Južna, Sončna, Rožno naselje, Čopova, Vegova, Finžgarjeva, Mala Nova, Šercerjevo naselje
11.520 kg
rajon I: Zorana Velnarja, Kroška, Jakobovo naselje, Vinka Megle, Vrtnarska, Polje, Zofke Kvedrove, Slave Klavore, Prekmurske čete, Prvomajska, Kajuhova, Generala Maistra, Cvetna, Tomšičeva, Dijaška, Mirna, Kološeva
14.940 kg
rajon V: Grajska, Kardoševa, Zvezna, Kocljeva, Mojstrska, Stara, Vrtna, Slovenska, Zelena, Cvetkova, St. Rozmana, Gregorčičeva od Slomškove do Lendavske, Ozka, Naselje J. Kerenčiča, arh. Novaka, Partizanska, Ob Progi, Ledavsko naselje, Klavniška, Markišavska, Obrtna, Noršinska, Lendavska
10.340 kg
Krajevne skupnosti skupaj 101.460 kg:
KS Bakovci	22.260	kg
KS Krog in Satahovci	10.200	kg
KS Pušča, Černelavci,	Kupšinci,	Veščica	46.320	kg
KS Nemčavci, Markišavci, Polana	5.460	kg
KS Rakičan	17.220	kg
Ugotovitve nadzora spomladanske akcije zbiranja in odvoza kosovnih odpadkov so:
-	občani Mestne občine Murska Sobota so, razen v nekaterih primerih, kosovne odpadke po navodilih izvajalca javne službe nastavljali ločeno na določena zbirna mesta,
-	izvajalec javne službe je kosovne odpadke ločeno zbiral in jih sproti odvažal na center za ravnanje z odpadki v Puconcih,
-	problematika prebiranja, razmetavanja in odstranjevanja koristnih elementov kosovnih odpadkov bo rešena s prehodom zbiranja kosovnih odpadkov na klic.
Miroslava Toplak, komunalna inšpektorica MOMS
URADNE URE PODŽUPANOV MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA
Jože Casar, vsak petek 12.00 -13.00 Simona Čopi, vsak petek 13.00 -14.00
Sejna soba urada župana Mestne občine Murska Sobota
MEDGENERACIJSKE DELAVNICE HIŠE SADEŽI DRUŽBE MESEC MAJ
Poleg delavnic izvajajo prostovoljci tudi učno pomoč iz matematike, kemije, nemščine, angleščine, slovenščine in zgodovine Na delavnice se lahko prijavite na telefonsko številko: 059 033 800, ali nam pišete na: hisa-ms@filantropija.org ali se oglasite v Hiši Sadeži družbe, Štefana Kovača 20, Murska Sobota Delavnice izvajajo prostovoljci
in so brezplačne.
Vljudno vabljeni!
23
Doslej smo pomagali rešiti
predlogov in pripomb, ki so nam jih posredovali občani.
Storitev Pomoč občanu omogoča občanom, da občinski upravi svoje predloge, ideje, vprašanja in tudi pritožbe posredujejo na več načinov, občinska uprava pa se je zavezala, da bo na vprašanja vsaj delno odgovorila v čimkrajšem času, vendar ne več kot 48 ur po prejemu vprašanja. Ravno tako pa bodo v čim krajšem času poskušali rešiti tudi težave same. Občani lahko oddajo svoja vprašanja in pripombe na naslednje načine:
•	preko spletne aplikacije www.obcati.si/murskasobota/, ki je na voljo 24 ur na dan in vse dni v letu,
•	na brezplačni telefonski številki 080 88 54, na katero lahko pokličejo 24 ur na dan in vse dni v letu,
•	z elektronsko pošto murska.sobota@obcan.si,
•	z navadno pošto na naslov Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom »za Pomoč občanu«, ali pa kar osebno v pisarni tajništva direktorja mestne uprave Mestne občine Murska Sobota.
Ne glede na to, na kakšen način je vprašanje oddano, so vsa vprašanja, vključno z odgovori, objavljena na spletni strani www. občan.si/murskasobota.
Zelenica pri podvozu na Lendavski
Spoštovani! Zanima me kdo je odgovoren za košnjo zelenice pri podvozu na Lendavski ulici, saj izgleda katastrofalno.
Lp Darko
»Pozdravljeni g. Darko.
Zal iz Vašega vprašanja ni natančno razvidno katero zelenico imate v mislih, predpostavljamo pa, da je to zelenica med Lendavsko cesto, Ledavo in cesto, ki vodi od Lendavske do Industrijske (mali podvoz), katero vzdržuje država v sklopu košnje brežin Ledave, kije vodotok državnega pomena.
V	zvezi s tem je Mestna občina M. Sobota pridobila informacijo s strani vzdrževalca Ledave in Agencije R Slovenije za okolje, da bo košnja brežin Ledave, v območju mesta M. Sobota, izvedena predvidoma v prihodnjem tednu.
V	kolikor pa ste imeli v mislih zelenico na nasprotni strani ceste (ob »malem« podvozu) pa vzdrževanje le-te sodi v pristojnost Mestne občine M. Sobota, ki jo bo preko svojega pogodbenega vzdrževalca pokosila v skladu s programom vzdrževanja.«
McDonald*
Mene samo zanima, kje se je pred približno 10 leti zalomilo, da niste odprli franšize McDonalds
v Murski Soboti? Če se ne motim, je McDonakTs hotel svojo prvo restavracijo odpreti v samem središču M. Sobote v tisti temno rumeni stavbi kjer je nekoč bila, če se ne motim Podmornica. Prosim za odgovor.
»Spoštovani, objekt na Slovenski ulici ( bivša podmornica ) je v zasebni lasti in znano nam je, da so pred leti potekali razgovori med lastnikom objekta in družbo o odprtju restavracije McDonalds v navedenem objektu.
Niso nam poznani razlogi zakaj ni prišlo do dogovora o odprtju te restavracije, ki bi vsekakor dopolnila in popestrila ponudbo na področju hitro pripravljene hrane in za mesto predstavljala pridobitev, ki jo v Mestni občini Murska Sobota ves čas tudi podpiramo.«
Drncnjc na državni praznik
Postavlja se mi vprašanje , ki pa ga posredujem vam. Namreč, dne 27.04.2011 so vTomšičevem naselju v M. Soboti masovno kosili travo. Sprašujem, na koga se v bodoče obrnem, da bo tako početje na praznik, ki mimogrede ni pač katoliški, preprečil.
»Spoštovani!
Glede na postavljeno vprašanje, domnevamo da vas moti hrup, ki ga s košnjo povzročajo vaši sosedje.
Posredujemo vam odgovor kot smo ga na podobno vprašanje posredovali že v lanskem letu, saj se glede tega zakonodaja ni spremenila.
»Do 1. januarja 2006, ko je bila še v veljavi Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju, je obstajala pravna podlaga za omejevanje izvajanja hrupnih vrtnih in hišnih opravil v soboto in nedeljo ter ob praznikih in dela prostih dnevih. V novi Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08 in 109/09)), ki je začela veljati s 1. januarjem 2006, ni več določb, ki bi omejevale izvajanje hrupnih vrtnih in hišnih opravil v soboto in nedeljo ter ob praznikih in dela prostih dnevih, zato tudi ni pravne podlage za ukrepanje.
Velja pa določilo 8. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru, ZJRM-1 ( Ur. L RS št. 70/06), ki določa, da.
»kdor na nedovoljen način med 22.00 in 6.00 uro moti mir in počitek ljudi s hrupom in ne gre za nujne interventne-vzdrževal-ne posege , se kaznuje z globo od 83,45 do 208,64 EUR. Nadzor vrši policija.«
Vsekakor pa smo mnenja, da zaradi spoštovanja in obzirnosti do bližnjih sosedov, ki si ob dela prostih dnevih želijo počitka, košnjo
ter druga hišna opravila, ki povzročajo hrup, raje opravimo med delavniki.«
Urbani center in Hipermarket Mercator
Pozdrav, mene zanima, KDAJ se bo začela gradnja urbanega centra pri avtobusni postaji in gradnja hipermarketa Mercator na mestu kjer sedaj razpadajo stara Potrošnikova skladišča. Upam, da se bo začela gradnja še letos.
»Za umestitev objekta » Urbani center« v prostor pri avtobusni postaji je bil sprejet prostorski akt Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o lokacijskem načrtu za ožje mestno središče mesta Murska Sobota (Uradni list RS, št. 33/2010 z dne 23-4.2010). V skladu z odlokom se gradbeno dovoljenje lahko pridobi. Zemljišče je v zasebni lasti, zato je pričetek gradnje odvisen od investitorjeve odločitve. Gradnja Mercatorjevega trgovskega centra pa je bila omogočena s sprejetjem Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta«Potrošnik« (za namen TC Mercator), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 14/2010, dne 26.2.2010. Tako družba Mercator d.d. lahko pridobi gradbeno dovoljenje in prične z gradnjo.«
24
KULTURA
Dober obisk festivala
Delu čast in oblast
Špela Horvat
Mikk in God Bless This Mess re-cords sta z letošnjim festivalom ponudila široko paleto kakovostne domače in tuje muzike. Festival Delu čast in oblast v Mikku prirejajo vse od leta 2002, pri tem pa ostajajo zvesti načelu kakovostne glasbe z različnih geografskih območij. Letos se je festival začel v velikem slogu — s koncertom Dubioze Kolektiva.
Bosanska dub, reggae, crossover in etno senzacija, ki osvaja tako domače kot tuje odre, je bila sedaj v Murski Soboti že četrtič in drugič na omenjenem festivalu. »Dubiozo smo prvič gostili ravno na festivalu Delu čast in oblast v starem Mikku, kjer so bili verjetno najštevilčnejša skupina, ki je kdaj koli nastopala na takratnem premajhnem odru,« pravijo
Mikkovci, ki so Dubiozo v petek, 29. aprila, gostili kar na grajskem dvorišču, kjer se je zbralo okoli 600 obiskovalcev.
Drugi dan festivala je minil v MC- in raperskem slogu. Beno in domačin Kiki, sicer znanca Mikkovih hip hop praks, sta ogrela sceno pred glavnim dogodkom večera — koncertom raperja Emkeja. Festival se je v
nedeljo zaključil z dvema duetoma. Najprej sta se predstavila dr. Hexen in Mr. Brutal iz Hexenbrutal, za zaključek pa je nastopil duet Vialka iz Kanade.
Foto: Zoran Vogrinčič
25
KULTURA
Najdene stvari
Bogdana Borčiča
V Galeriji Murska Sobota je od 14.4. do 18.5.2011 na ogled razstava slik in grafik Bogdana Borčiča, dolgoletnega profesorja ALU in prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo.
Najnovejše slike Bogdana Borčiča lahko gledamo na treh stopnjah, saj se percepcija teh slik spreminja odvisno od razdalje, s katere sliko gledamo. Z velike razdalje nam računalniški elementi delujejo kot estetski znaki, ki so skrbno vključeni v kompozicijo slike. Če se sliki približamo na srednjo razdaljo, se nam ti računalniški elemen-
ti začnejo razkrivati kot nekaj nepričakovano grozljivega — kot elektronska plesen, ki nažira spokojno povrhnjico Borčičeve slike. Pri tem se lahko spomnimo na povsem drugačno kulturološko referenco, na podobo roke, po kateri se sprehajajo mravlje v filmu Andaluzijski pes Salvadorja Dalija in Luisa Bunuela. Ko pa slike pogledamo od blizu, nam nelagoden občutek ostane, vendar tokrat na povsem drugačen način. Zdi se nam namreč, da povrhnjica Borčičeve slike ne ogroža plesen od zunaj, ampak da je poškodovana. Sigmund Freud o » Unheimlich« pravi, da je grozljivo tista vrsta strah zbujajočega, ki se vrača k nečemu, kar nam je od nekdaj znano in že zdavnaj domače. Tišina in spokoj, ki ju zaznamo skozi vse cikluse Borčičevega ustvarjanja,
od ciklusov komiških konob, školjk, do minimalizma osemdesetih let ter ateljejev, vrat in stolov, postaneta dejansko ogrožena spričo fragmentov računalniških delov, čipov in elektronskih vezij, ki spokoj načenjajo in sliko definirajo kot videz oziroma sofizem, po katerem se slika kaže kot nekaj, kar po svojem bistvu ni. Ko uzremo sliko in dojemamo posamezne njene dele kot poškodovano povrhnjico, skozi katero se kažejo računalniški deli kot pravo ogrodje oziroma kot tisto pravo »telo slike«, ki se skriva za naličjem, se nam sama slika zazdi kot razkrit kiborg.
Robert Inhof, Galerija Murska Sobota
Gledališki projekt Izbrisanih
Aleksandra Grah
V murskosoboškem gradu so igralci Maša Mišja, Doroteja Kukovec, Petra Kavaš in Miha Žalik odigrali mladinsko predstavo, ki jo sestavlja mozaik izpovedi ljudi.
Mladinska predstava z naslovom »Kongres izgubljencev« je nastala v režiji Borisa Gyorkoša. Režiser je skušal prikazati po-
dobe ljudi, ki jih tepe življenje in ki jih tepejo isti ljudje, ki se tepejo sami.
Gre za družbenokritično sliko časa, v katerem živimo, in vsakdanjih ljudi, ki vsak s svojo izpovedjo ganejo občinstvo. Predstava, ki je marsikomu segla v srce, želi odgovoriti na sledeča vprašanja: čemu ljudje ne
znamo razširiti rok, da bi objeli otroke in mladostnike, ki tiho hrepenijo po ljubezni, čemu preziramo zapornike, če sami sebi gradimo največje in najtrdnejše rešetke, čemu obsojamo drugačnost, čemu ne znamo prisluhniti in slišati pretresljivih zgodb, ki se dogajajo doma
za štirimi stenami, čemu se ljudje zgolj pogovarjamo o revnih v tretjem svetu ... Vprašanja, ki jih odpira gledališki projekt, ostajajo aktualna v času in prostoru, zato pa tudi odpirajo nov pogled na življenje in nova vrata dojemanja drugačnosti.
26
KULTURA
Metuljčki zapeli za slepe
111 slabovidne Aleksandra Grah
Otroški pevski zbor Metuljček, ki ga vodi zborovodkinja Lukrecija Marič, od februarja 2011 deluje pod okriljem prekmurskega otroškega pevskega društva Metuljček s sedežem v Murski Soboti. »V zborčku pojejo živahni, vedoželjni in ustvarjalni otroci, ki želijo svoje otroštvo obogatiti z dragocenimi izkušnjami, ki jih bodo krasile vse življenje,« pove zborovodkinja Lukrecija Marič. Pevski zbor se je pred kratkim odzval vabilu Lions kluba Ljubljana Emona in nastopil na 10. dobrodelnem koncertu »Otroci otrokom«, ki je izzvenel v veliki dvorani Slovenske fil-
harmonije v Ljubljani. Pevci so odpeli šest pesmi in z iskrenostjo izrazili ponos, da lahko že kot otroci dodajo svoj doprinos k dobrodelnosti. Spremljali so jih profesorji murskosoboške glasbene šole. Na koncertu so poleg Metuljčkov nastopili učenci Zavoda za usposabljanje Janeza Levca, učenca Glasbenega ateljeja Tartini in člani ansambla SNG Opera in balet Ljubljana. Zbrana sredstva so namenili Zavodu za usposabljanje Janeza Levca, knjižnici Zveze slepih in slabovidnih Slovenije ter Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih Ljubljana.
44. pomladni koncert
Člani Mešanega pevskega zbora Štefan Kovač Murska Sobota so se v petek, 25. marca, predstavili že s 44. pomladnim koncertom. Na koncertu, ki ga je vodila zborovodkinja Alenka Brulc Šiplič, so sodelovali še Classic shock quintet in Majda Bicskey, ki je zbor spremljala na klavirju.
Aleksandra Grah
27
KULTURA
Pomladni koncert
Püngrada v Krogu
Gizela Lubšina
Pevska sezona traja od zgodnje jeseni do pozne pomladi, vmes pa si pevci privoščijo mesec ali dva počitnic. Tako je tudi pri Upokojenskem ženskem pevskem zboru Pungrad v Krogu. Ljubiteljem zborovskega petja običajno v aprilu pokažemo, kar smo se naučile v dolgih jesensko-zim-skih večerih. Tako smo se 10. aprila predstavile številnemu občinstvu s Pomladnim koncertom v športni dvorani pri Osnovni šoli Krog.
Za uvod je zazvenela pozdravna pesem, koncertni program pa je bil sestavljen iz dveh delov.
V	prvem delu so bile umetne, v drugem pa ljudske triglasne in štiriglasne pesmi. Zadnja pesem prvega dela koncerta je bila ljubezenska »Najina pot«. Besedilo je napisala naša pisateljica in pesnica Karolina Kolmanič, harmonije za ženski zbor pa glasbeni pedagog Marijan Povh. Pesem je zelo lepa. Poslušalci so pesem in oba avtorja pozdravili z glasnim ploskanjem.
V	odmoru so nastopile ljudske pevke iz Filovcev.
Drugi del koncerta so sestavljale ljudske pesmi o pomladi, pticah, cveticah in ljubezni. Toplo in sončno nedeljsko popoldne je bilo prežeto z zborovsko pesmi-
jo. Poslušalci so bili navdušeni, pesem »Najina pot« pa smo ob koncu koncerta na njihovo željo morali celo ponoviti.
Po koncertu smo se prijetno družili v preddverju dvorane ob kozarcu vina in sladkih dobrotah. Vendar zborovske sezone še ni konec. V maju se bomo pred-
stavile na reviji odraslih pevskih zborov Pomurja in na reviji upokojenskih zborov Pomurja. Kakovost našega zbora iz leta v leto raste, za kar je predvsem zaslužna zborovodkinja Anka Suhadolnik.
Literarna sekcija Društva upokojencev
Murska Sobota v Centru za starejše
Geza Grabar
Kulturna dejavnost nudi niz oblik, s katerimi si starejši - bodisi člani različnih sekcij znotraj društev upokojencev, bodisi v okviru domskega varstva, ali pa kar doma, najpogosteje zapolnijo čas ter tudi razvijajo svojo ustvarjalno žilico.
Pri Društva upokojencev Murska Sobota deluje zelo ustvarjalna literarna sekcija, ki vsako leto izda zbirko najnovejših proznih del, pesmi in tudi likovnih del z naslovom »Shojene poti«. Zadnji zbornik je bil že šesti. Članice in člani sekcije svoja dela radi prebirajo na številnih prireditvah, najpogosteje društvenih.
Na pobudo članice sekcije Otilije
Kreft, ki stanuje v varovanih stanovanjih za starejše v Murski Soboti, so z namenom, da bi v literarno sekcijo pritegnili nove člane in poslušalcem popestrili kakšno urico, v Centru za starejše Murska Sobota pripravili zanimivo literarno srečanje.
Kot pravi vodja sekcije Olga Gutman, so varovancem članice sekcije Majda Klement, Ana Novak, Suzana Lebar, Otilija Kreft, Karolina Kolmanič kot urednica njihovih zbornikov in vodja sama predstavile vsebino najnovejšega zbornika in prebrale še nekaj svojih pesmi in proze, ki jih ne najdemo v zborniku. Na prijetnem srečanju, ki je bilo prvo te vrste, so oskrbovanci izrazili zadovoljstvo in ocenili prireditev za popestritev njihovega bivanja v centru kot zelo dobro, zato si želijo, da bi člani sekci-
je še večkrat prišli mednje. Kot so še povedali, so se v delih, ki so bila predstavljena, našli tudi sami. V literarni sekciji so tiste poslušalce, ki mogoče pišejo ali pa to še bodo, povabili, da se jim priključijo, z njimi sodelujejo, predstavijo svoja dela v zborniku in še kaj.
Predsednica Društva upokojencev Murska Sobota Angela Novak in vodja Centra za starejše Marta Ferencek sta se ob tej priložnosti dogovorili za sodelovanje na drugih področjih. Ob različnih oblikah kulturnega udejstvovanja bodo sodelovali tudi na področju prostovoljstva.
28
KULTURA
Peta obletnica Kulturno turističnega
društva Goska Satahovci
Geza Grabar
V društvu je včlanjenih 62 članov, najstarejša članica, Matilda Serec, je v 102. letu starosti, častni član društva pa je tudi nekdanji murskosoboški župnik Martin Horvat. Kot je v obujanju spominov na začetek delovanja društva, ki ima danes že dve zelo uspešni sekciji - že tri leta skupino ljudskih pevcev in od lani tudi folklorno, na priložnostni prireditvi ob tem jubileju v domačem vaško-gasilskem domu dejala prva predsednica Irena Gomboši, se je vse začelo 11. marca pred šestimi leti, ki so z namenom olepšanja kraja ob potoku Mokoš zasadili prvo drevo.
Naslednje leto se je devet krajanov zbralo in ustanovilo društvo v želji, da se v vasi v tej smeri, kakor tudi v obujanju kulturnega, družabnega in še kakšnega dogajanja, še kaj spremeni, zlasti pa zaživi. Kot se spominja Gombošijeva, imena društva ni bilo težko izbrati, saj »smo v Satahovcih znani po goskah. Ko je voda v našem Mokošu še redno tekla, je bilo gosk, da je bilo vse belo«. Danes je podoba Mokoša drugačna, a spomini so ostali. Vendar so okolica potoka z zelenicami, sami potočni bregovi, ograje na mostovih čezenj kakor ves kraj po zaslugi članov društva vse lepše urejeni. Omembe vreden je tudi skrbno negovan t. i. mini park z osrednjo točko — na betonski podstavek nameščenim deblom več kot 150-letnega kostanja, ki je dolga leta rasel ob križu ob glavni cesti. Tam so uredili tudi pokrito počivališče, streho pa je dobilo tudi veličastno deblo. Prav počivališče je že nekaj let prizorišče božičnih jaslic, ki jih kajpak izdelajo in pred koncem leta postavijo člani društva.
Vendar po navedbah prve predsednice, kakor tudi sedanjega predsednika Franca Boriše, ni ostalo samo pri urejanju okolice, pač pa so člani društva s številnimi prireditvami in dogodki v tem času naredili pomembne premike tudi na družabnem življenju. Bodisi v prirejanju piknikov za vse kra-
jane bodisi okrog velike noči s pripravo treh razstav ročnih del. Z nekaj predavanji o zdravem življenjskem slogu so krajane tudi osveščali. Sodelovali so še na številnih drugih prireditvah v kraju in okolici. Z lepim programom so leta 2009 počastili 100. rojstni dan svoje najstarejše članice, sicer mame predsednice Matilde Serec. Franc Boriš je dodal, da so začeli praktično iz nič, danes pa imajo kaj pokazati, zato so z doseženim vsekakor zadovoljni. V društvu v prihodnost gledajo z optimizmom.
Po zaslugi Marjane Martinec, ki v društvu skrbi za pripravo kulturnih programov, so v društvo vključeni tudi mladi, ki se v številnih kulturnih programih, kjer sodelujejo, zlasti odlikujejo kot dobri pevci in igralci.
Ob jubileju so v društvu pripravili tudi priložnostni kul-
turni program, v katerem so nastopili ljudski pevci ter z recitacijami mlade članice Ana Pisnjak, Sabina Baler in Nika Martinec, pesem o domači vasi Ide Zver pa je prebrala Marjana Martinec. Ob tej priložnosti so Irena Gomboši in Ida Žnidarič ter Drevesnica Špur prejeli spominske zahvale; pripravili pa so tudi priložnostno razstavo ročnih del kot delček iz dosedanjih treh razstav, staro kmečko orodje in pripomočke za čevljarsko obrt pa je izložil njihov član in vneti zbiralec Jože Cigüt.
29
ŠPORT
Konec sanj
o prvi ligi
Mura ima tri kroge pred koncem prvenstva le še teoretične možnosti za osvojitev drugega mesta, ki še zagotavlja kvalifikacije za prvo ligo. Črno-beli bodo tako, kot vse kaže, naslednjo sezono ponovno nastopali v drugoligaški druščini.
Muraši bodo morali na igranje v prvi ligi še nekoliko počakati. Ljubitelji nogometa v Murski Soboti bodo drugo leto na Fazaneriji ponovno gledali drugoligaške tekme, razen če v zaključku prvenstva ne pride do pravega čudeža. Scenarij, ki bi Muri omogočil kvalifikacije za prvo ligo, zahteva, da bi Interblock moral izgubiti vsa preostala srečanja, medtem ko bi
Odbojkarji Panvite Galexa brez odličja
Murskosoboški odbojkarji so bili le točko oddaljeni od velikega finala, a se je usoda kruto poigrala z njimi in prvenstvo so po porazu v dvoboju za tretje mesto končali kot četrti najboljši v državi.
Igralci Panvite Galexa so imeli v odločilnem dvoboju polfinala dve zaključni žogi za zmago in s tem priložnost za preboj v veliki finale, a obeh niso znali izkoristiti. Potem ko je po porazu postalo jasno, da se bodo borili »le« za tretje mesto, je motivacija v klubu povsem upadla in boj za bronasto odličje je bil praktično
črno-beli na zadnjih treh tekmah morali vknjižiti tri zmage.
Dolgo časa je kazalo, da bo boj za prvi dve mesti odprt vse do konca in da bodo v njem sodelovali tudi murskosoboški nogometaši. Splet takšnih in drugačnih okoliščin je želel, da Mura v zadnjih treh odigranih krogih proti neposrednim kandidatom za vrh lestvice ne pride do nobene zmage. Ena ključnih tekem je bila prav gotovo tekma 22. kroga, ko je na Fazaneriji gostoval takrat drugouvrščeni Aluminij. Domači bi se jim takrat z zmago približali na vsega dve točki in boj bi postal povsem enakovreden. Kljub vodstvu z 2:0 so Muraši klonili pod težo pritiska ter iztržili le točko. Podobno je bilo tudi krog kasneje, ko so kljub vodstvu in boljši igri osvojili le točko pri Dravinji. Zadnji žebelj v Murino krsto je v 24. krogu zabil Interblock, ki
izgubljen, še preden se je sploh začel.
Redni del prvenstva so murskosoboški odbojkarji končali na visokem drugem mestu, kar jim je v končnici vseskozi omogočalo prednost domačega igrišča. Polni samozavesti in prepričanja so krenili v zaključek prvenstva, kjer jih je v četrtfinalu pričakala ekipa Triglava. Prvo srečanje so odigrali v gosteh in po zaostanku z 2:0 uprizorili popoln preobrat ter tekmo odločili v svojo korist. Pred domačimi gledalci so nato prišli do druge zmage, ki je že pomenila uvrstitev v polfinale. Tam so se pomerili z ekipo Krope, ki je letos vseskozi veljala za neugodnega nasprotnika murskosoboških odbojkarjev, kar se je še enkrat več pokazalo tudi v polfinalu. Potem ko sta obe
Smiljan Kuhar
je na Fazaneriji v dokaj sumljivih okoliščinah prišel do zmage in pokopal skoraj zadnje upe črno-belih.
Kljub vsemu v Murski Soboti ne obupujejo in napovedujejo preboj v prvo ligo naslednje leto: »Letos ni šlo načrtih, čeprav smo že letos imeli lepo priložnost za preboj v prvo ligo. Seveda smo nekoliko razočarani, a to nas ne bo ustavilo. Naslednje leto se bomo vrnili še močnejši; verjamem, da nam bo takrat preboj nazaj med elito uspel,« je optimističen predsednik Mure 05 Miroslav Topič. Črno-bele sedaj čakajo še tri tekme (op .p. - ena je že bila odigrana med vikendom) in priprava na pridobitev licence za naslednjo sezono. »Težav pri pridobitvi licence ne bi smelo biti,« še pove Topič.
Smiljan Kuhar
ekipi dobili po eno srečanje na domačem terenu, je bila na vrsti odločilna tretja tekma. Gledalci v Murski Soboti so pričakovali zgodovinski preboj v finale, ki pa domačim očitno ni bil namenjen. Od zmage so bili oddaljeni zgolj točko, toda manjkal je kanček zbranosti in sreče, sanj o finalu pa je bilo konec.
Ostala je borba za tretje mesto, kjer pa je bilo takoj jasno, da je polfinalni poraz na varovancih trenerja Fujsa pustil prevelike posledice. Tako so prvo srečanje pri ekipi Marchiol Vodi izgubili brez prave zavzetosti, zmagati pa niso uspeli niti na domači tekmi. Panvita Galex je letošnjo sezono tako končala na četrtem mestu.
30
ŠPORT
Štefanu Žibriku iz Markišavcev
plaketa Nogometne zveze Slovenije
Geza Grabar
To je najvišje priznanje krovne nogometne organizacije in se običajno podeljuje za življenjsko delo. Tega brkatega moža športni, še posebej pa nogometni javnosti v pokrajini ob Muri in širše po Sloveniji ni treba posebej predstavljati. Skoraj četrt stoletja je s piščalko v roki delil pravico na okrog 1200 nogometnih tekmah. Sprva v občinskih in medobčinskih nogometnih ligah, od leta 1983, ko je opravil izpit za republiškega sodnika, pa v prvi in drugi slovenski nogometni ligi.
Čeprav je imel ambicije, da bi kot delivec pravice na zelenicah v igri z okroglim usnjem prilezel še višje — do zveznega sodnika, mu splet okoliščin te možnosti ni naklonil. V času rajnke skupne države Jugoslavije je namreč za zveznega sodnika iz vsake generacije kandidiral le po en republiški sodnik. Mnogim poznavalcem športa je zagotovo malo poznano, da je Štefan Žibrik, ki je sicer začel kari-
ero nogometnega sodnika z vsega 25 leti, leta 1975, prva leta sočasno z nogometnimi tekmami sodil tudi rokometne na republiški ravni. Čeprav je ostal brez »para« (v rokometu vselej ena in ista sodnika sodita v paru), je leta 1983 kljub vsemu opravil izpit za zveznega, torej državnega sodnika. A sočasno sojenje nogometa in rokometa je bilo preveč naporno. Spominja se, da je v soboto sodil rokomet, dan zatem pa še nogomet, zato se prav zaradi tega in slabih prometnih povezav in cest mnogokrat ni vračal domov. Na poti je prespal in odpiskal še nogometno tekmo. Zaradi pomanjkanja nogometnih sodnikov v tistem času velikokrat v nedeljo kar dve — dopoldan in popoldan. Zaradi starostne omejitve za sojenje nogometa, ki je pri 48 letih, je svojo zadnjo tekmo sodil leta 2000, ko je v murskosoboški Fazaneriji sodil prijateljsko nogometno tekmo med domačo Muro in Partizanom iz Beograda. Tudi po tem letu je ostal v nogometu, športu, ki mu še danes pomeni
način življenja. Zanimivo: kot igralec je bil aktiven le v dijaških letih, ko je na šolanju na strojni šoli v Lendavi igral v mladinski vrsti NK Nafta.
Pri Medobčinskem društvu nogometnih sodnikov Murska Sobota je bil komisar za delegiranje, njen predsednik in tudi član Izvršnega odbora Nogometne zveze Slovenije. Ker se je nasitil dolgih potovanj in ker brez nogometa ne more, opravlja naloge delegata na ravni medobčinske nogometne zveze.
Tudi ko gleda nogometne tekme - bodisi v živo ali po televiziji,
ima o sojenju sodnika seveda svoje mnenje, vendar mu, pravi, ne zameri, da se je aktualni sodnik v tistem trenutku odločil drugače, kot bi se denimo on. Sam namreč dobro ve, kako je biti v tej vlogi, zato je, poudarja, treba tolerirati tudi napako sodnika, ne samo napak igralcev. Ne mara pa pripomb TV-komentatorjev, saj je prepričan, da s tem komentator posredno vpliva tudi na stališče gledalca, ki je morda drugačno, kar za nogomet ni dobro.
Zlata odličja za plesalce
     Plesne šole Urška iz Murske Sobote	smiijan Kuhar
V Kopru je potekalo tridnevno mednarodno plesno tekmovanje, ki so se ga udeležili plesalke in plesalci iz 24 držav.
V družbi pisane mednarodne zasedbe so na tekmovanju nastopili tudi plesalci Plesne šole Urška iz Murske Sobote, ki so nase opozorili z dobrimi nastopi
in osvojili kar nekaj zlatih odličij. Tako sta Urška Bencak in Nino Kleindienst v kategoriji mlajših mladincev prišla do zlate medalje na mednarodnem turnirju v latinskoameriških plesih, medtem ko sta bila v standardnih četrta. Kar se tiče nastopa na rating turnirju v latinskoameriških plesih sta prav tako osvojila prvo mesto, v standardnih plesih pa sta končala kot tretja. Zlato sta dosegla še na kvalifikacijskem turnirju pri standardnih plesih.
Dobro sta se odrezala tudi Maša Bencak in Žan Vrhovski, ki sta na kvalifikacijskem turnirju v latinskoameriških plesih osvoji-
la zlato medaljo, v standardnih plesih pa sta si prislužila srebrno odličje. Prvo mesto in s tem zlato medaljo sta si pri mladincih skupine B na kvalifikacijskem turnirju v latinskoameriških plesih priplesala tudi Lana Donko in Nino Dotto. Uspeh sta z drugim mestom v standardnih plesih, in sicer v pionirski konkurenci skupine C, dopolnila Jaka Ajlec in Julija Barišič. Podobna uvrstitev, a v mladinski konkurenci, je uspela Lari in Janu Stevančec iz Plesnega kluba Devžej Murska Sobota.
31
ŠPORT
11. prekmurski
zdraviliški tek
Prekmurski zdravniki, sicer tekaški zanesenjaki - Vlasta Petrič, mag. Alojz Horvat, dr. Mitja Lainščak in Leon Lang, so s startom in ciljem na atletskem stadionu pri OŠ I in s progo po mestnem parku pripravili že enajsti prekmurski zdravniški tek
Udeležba je bila sicer najskro-mnejša doslej, kljub temu pa so udeleženci pokazali, da mora za svoje zdravje največ narediti prav vsak posameznik.
V moški konkurenci — tekli so 6,7 kilometra, je bil po treh zmagah na prvih tekih zopet najboljši mag. Alojz Horvat, pulmolog zasebnik z ambulanto v Murski Soboti, sicer živeč v Dankovcih. Tudi absolutno drugi najhitrejši je bil domačin, Sobočan dr. Mitja Lainščak, ki je kot kardiolog zaposlen v bolnišnici Golnik, tretji pa je bil Andrej Jamnik iz
UKC Ljubljana.
V konkurenci zdravnikov je bil tretji prav tako domačin Leon Lang, zdravnik splošne medicine z zasebno ambulanto v Murski Soboti. Iz vrst drugih zdravstvenih sodelavcev so se za Langom uvrstili Saša Babič iz Murske Sobote, študent medicine Leon Köveš iz Kupšincev in Vinko Pajnhart iz Kroga.
Tudi med ženskami, ki so morale premagati 4,5 kilometra dolgo pot, so bile domačinke zelo uspešne, saj je za absolutno zmagovalko Ivo Blatnik druga oziroma kot prva zdravnica na cilj pritekla Ana Gomboc, zdravnica splošne medicine iz Zdravstvenega doma v Murski Soboti oziroma iz ambulante v Rogašovcih. Za tretjo najhitrejšo žensko — Ksenijo Bošnjak iz Celja pa je bila Vlasta Petrič iz Splošne bolnišnice v Murski Soboti druga najhitrejša med zdravnicami, tretja pa njena sodelavka Vlasta Štrumbelj. Lana Lang je osvojila šesto mesto.
S to prireditvijo, ki je vselej dru-
Geza Grabar
go soboto v aprilu, zdravniki in drugi sodelavci s področja medicine in zdravstva, pa tudi drugi, saj je tek odprt za vse druge tekače, nenehno dokazujejo, da je gibanje v naravi najpomembnejša oblika rekreacije in da prav nič ne sme biti razlog, da ne bi bili fizično aktivni. Najmanj je to starost. Tako kot na številnih rekreativnih tekaških prireditvah so tudi v Murski Soboti tekli številni 60- in 70-letniki.
Mladi šahisti
so se pomerili v Murski Soboti
Smiljan Kuhar
Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota in Šahovsko društvo Radenska Pomgrad sta 7. maja gostila hitropotezni šahovski turnir osnovnih šol.
Turnirja, ki se je odvijal prav v Mikkovih prostorih, se je udeležilo 21 šahistov iz enajstih pomurskih osnovnih šol. Tekmovanje je bilo razdeljeno v tri starostne skupine, in sicer so se med seboj pomerili mladi šahisti stari do devet, dvanajst in petnajst let.
V naj mlajši kategoriji je bil najuspešnejši Nejc Hanc iz Osnovne šole Rogašovci, kategorija do dvanajst let je pripadla Luki Skuhala iz Osnovne šole Ivana Cankarja Ljutomer, medtem ko se je v najstarejši konkurenci, in sicer do petnajst let, zmage veselila Barbara Skuhala, ki prav
tako prihaja iz Osnovne šole Ivana Cankarja Ljutomer. Kar se tiče skupnega seštevka po šolah, je prvo mesto pripadlo Osnovni šoli Ivana Cankarja Ljutomer,
drugi so bili šahisti Osnovne šole Tišina, na tretjem mestu pa je pristala Osnovna šola I Murska Sobota.
32
GASILCI
Murskosoboška gasilska zveza med najuspešnejšimi
V zvezo je vključenih trinajst gasilskih društev, od tega tudi eno industrijsko. Gasilska zveza Mestne občine Murska Sobota je z letom 2010 končala z večletnim obdobjem intenzivne popolnitve opreme za osebno in skupinsko zaščito, da bi zagotovili varnost gasilca operativca. Realno zastavljena dinamika opremljanja jih je pripeljala do cilja, da se lahko na področju osebne zaščitne opreme v zvezi pohvalijo s kar 95-odstotno izpopolnjenostjo, pri skupinski zaščitni opremi pa je ta delež 80-odstoten. Po določenih ocenah je ostala tehnična oprema za reševanje med društvi v zvezi na ravni 78-odstotne opremljenosti.
V	gasilski zvezi se lahko pohvalijo tudi z dejstvom, da ima skoraj vsako društvo funkcionalna vozila (skupaj jih je 32) v skladu s svojo kategorizacijo. Zaradi vsega tega veljajo za eno najbolje organiziranih in opremljenih gasilskih zvez v regiji in državi sploh.
V	gasilski zvezi so si zastavili tudi nadgradnjo medsebojnih odnosov na temelju zaupanja med društvi in sodelovanje z lokalno skupnostjo, torej občino. Potrjuje se, da so v krovni gasilski organizaciji v tej nameri uspeli in je trenutno 857 članov gasilskih društev različnih populacij in obeh spolov, od tega je 378 operativnih članov in 74 operativnih članic, na pravi poti, saj se stvari odvijajo v prid tem ciljem. To je le nekaj iztočnic predsednika Štefana Barbariča v obsežnem letnem poročilu.
Barbarič pa ni navdušen nad novimi pravili gasilske službe prostovoljnih gasilcev (veljajo od konca leta 2010), saj postavljajo številne visoke ovire pri izobraževanju bodočega gasilskega, zlasti pa poveljniškega kadra. Kot je poudaril, se lahko zgodi, da bo tovrstni kader zaradi tega vsem gasilskim zvezam čez leta začel primanjkovati. Že sedaj je v nekaterih društvih zaznati pomanjkanje zanimanja mladih za gasilstvo. Je pa pozdravil prav tako lani sprejeti zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami, katerega temeljni cilj je ureditev statusa prostovoljnih reševalcev ter razmerja med njimi in njihovimi delodajalci.
Že po tradiciji je sodelovanje z mestno občino kot lokalno skupnostjo in samim županom Antonom Štihcem kot odgovornim za požarno varnost v občini zelo dobro. »On nas vsaj razume,« pravi, vendar se zaveda, da so proračunski porabnik in občinski proračun vsem njihovim potrebam ne zmore slediti. Lansko leto so skupni prihodki, s katerimi so razpolagali gasilska zveza in društva, znašali dobrih 219 tisoč evrov. Od tega je glavnino sredstev iz svojega proračuna zagotovila prav lokalna skupnost. Kar zadeva pomoč države pri sofinanciranju nakupa zaščitne opreme in tehnike, ki je zelo draga, je samo v višini od 12 do 18 odstotkov, in to samo za določeno in specialno opremo, je pojasnil, ostali del sredstev pa morajo zagotoviti lokalna skupnost in gasilska društva sama. »Grobo rečeno: če hočeš prostovoljno reševati imetje in življenja občanov, si moraš skoraj sam kupiti opremo in zagotoviti sredstva.«
Poveljnik zveze Franc Olaj je razčlenil 335 izrednih dogodkov v Pomurju (po podatkih Republiškega centra za obveščanje v Murski Soboti): posredovanje pri 63 dogodkih so opravila društva iz gasilske zveze. Glavnina (52) jih odpade na osrednje gasilsko društvo v Murski Soboti, po dve na gasilce iz Bakovcev in Kroga, pet iz Černelavcev ter devet na gasilce iz Rakičana. Pri tem niso zajete intervencije ob poplavah.
Kot je povedal Olaj, je bilo ob poplavah v Murski Soboti in okolici 13-julija lani s strani 103 gasilcev iz vseh društev zveze na 124 lokacijah opravljenih 423
Geza Grabar
delovnih ur, angažiranih je bilo 20 gasilskih vozil, vodo iz zalitih prostorov pa so prečrpavali z 19 črpalkami. Gasilska zveza je v letu 2010 po svojem letnem programu nabavila tudi poveljniško vozilo PV-1, ki je opremljeno po vseh merilih Gasilske zveze Slovenije. Njegova vrednost z opremo je 22.454,69 evrov. Največjo težavo znotraj zveze predstavlja 35-metrska gasilska avtolestev, ki je stara 31 let in z njo upravljajo v GD Murska Sobota. Z letošnjim letom so zanjo pretekli vsi varnostni resursi na mehanični konstrukciji in pripadajoči hidravliki, zato več ni dobila dovoljenja za varno uporabo. In iz tega razloga je avtolestev na popravilu v tovarni v Nemčiji. Ker je treba avtolestev zamenjati z novo, so v zvezi že pred leti pristopili k projektu nabave nove. Tembolj, ker so v proračunu občine že nekaj let zagotovljena sredstva za realizacijo investicije oziroma nakupa okrog 950 tisoč evrov vrednega vozila. Da bi zanjo pridobili tudi evropska sredstva, so že drugič kandidirali na mednarodnem razpisu čezmejnega sodelovanja z Madžarsko na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Nedavno je zveza dobila odgovor vladne Službe za regionalni razvoj, da je njihov projekt pri ocenjevanju dosegel 68,5 točk in so obtičali v čakalni vrsti. Mimogrede: madžarski ocenjevalci so jim za isti projekt namenili največje število točk. Gostje na občnem zboru — tudi letos so se ga udeležili sam predsednik GZS Anton Koren, častni predsednik Ernest Eöry, poveljnik Štaba CZ MO Stanislav Wolf in številni drugi, so izrazili svoja stališča glede ocenjevanja projekta nabave avtolestve ter poudarili, da bodo po svojih močeh storili vse, da naposled zahteven finančni projekt le uresničijo.
33
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno:
SREŽ, MANAGUA, KOHERENTNOST, AGONIST, GUMA, VE, ANA, ODRC, TRK, ERA, LATA, IMIDŽ, SLA, IM, ORO, OTO, UTA, SPOMLADANSKE, ČASAR, GVATEMALA, OPTIK, TEROR, CUNJA, PORSCHE, ELAND, ČAIR, UM, TIRNICA, Al DA, CO, SIRIJ. TRESK. HERMAN, SULEC, ISERE, KSI. OLIN. MATIC, NARTNIK, BENEFICIJ, IZNEVERA, IKA, TRASA, DOKTORAT.
Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina
MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2,9000 Murska Sobota
Člani izdajateljskega odbora: izdajateljski odbor še ni imenovan
Naslovnica: TADEJ KIRINČIČ
Odgovorna urednica: VIDA LUKAČ
Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ
Oblikovna zasnova: INQUA, d. o. o.
Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p.
Naklada: 7000 izvodov
SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, brezplačno.
Prispevke pošljite na: uredništvo.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 525 16 19
Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 31. maja 2011 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko
Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri.
34
Evropa v malem na Trgu kulture
100. številka Soboških novin
V mesecu maju, ko vse cveti, ko ljubezen v zraku visi,
takrat Soboške novine 100 številko bodo izdale, pravi mali praznik praznovale.
Na tekočem smo, kaj vse v domači občini se dogaja, prav posebne lepote pa uživamo meseca maja. tako pač naključje je hotelo, da za lepo stotko se bo lahko pelo.
Še veliko stotk naj bi bilo natisnjenih, občanom z veseljem vročenih. saj le tako marsikaj izvemo, pa še drugim povemo.
Čestitka vsem, ki pri izdaji pomagajo, z željo, da ne omagajo, saj v slogi je moč, človek, človeku pa v pomoč.
Majda Klement
GLEDALIŠKE PREDSTAVE		
torek, 31.05. ob 20.00	Monokomedija v besedi in sliki Aleš Nadai: PANONEC IN MORJE, igra: Gorazd Žilavec (predstava je prestavljena iz 14. in 18. maja - vstopnice se lahko zamenjajo na blagajni Gledališča Park (nova dvorana.)	Grajska dvorana Murska Sobota
RAZSTAVE
četrtek 26. 05 ob 19.00 do 18. 05. 2011	Odprtje razstave FRANCE ROTAR - POVRATEK K JEDRU BOGDAN BORČIČ - NAJDENE STVARI, slike in grafike	Galerija Murska Sobota Galerija Murska Sobota
do 05. 06. 2011	BOŽIDAR JAKAC - ŽELEZNI SVET	Pokrajinski muzej Murska Sobota
PRIREDITVE, KONCERTI		
četrtek 19. 05. ob 19.00	LETNI KONCERT moškega PZ Vinogradnikov Goričko	Grajska dvorana Murska Sobota
sobota 21.05. 2011	ŠTRKOV VEČER Z DOMAČO GLASBENO ZVEZDO	Gostilna Lovenjak Polana
petek 27. 05 in sobota 28. 05. 2011	15. TRADICIONALNA BOGRAČ ADA	Trg kulture Murska Sobota
petek 27. 05. ob 20.00	10. PAC-ev Glasbeni maj, STOP slovenski ‘nikalni projekt	Gledališče Park Murska Sobota
sobota 28. 05. 2011	SOBOŠKI BOGRAČ FEST	Pred hotelom Diana, Murska Sobota
sobota 28. 05. ob 20.00	Konceil sakralne glasbe, MEŠANI PEVSKI ZBOR Štefana Kovača	Stolna cerkev sv. Nikolaja, Murska Sobota
nedelja 29. 05. ob 20.00	10. PAC ev Glasbeni maj, DOBRODELNI KONCERT VSEH NASTOPAJOČIH	Gledališče Park Murska Sobota
sobota 04. 06. ob 21.00	Metal klavnica XXV	MIKK, Murska Sobota
sobota 04. 06. ob 20.00	dobrodelni koncert za Tibet - pevka SO NAM E YANGCHEN vstopnina 5 €	Gledališče Park Murska Sobota
		
ŠPORTNI DOGODKI		
četrtek 19. 05. 2011	Regijski finale ATLETIKA OŠ POMURJE	Atletski stadion OŠ I, Minska Sobota
petek 20. 05.2(111	IGRE OŠ S PRILAGOJENIMI POTREBAMI	Atletski stadion OŠ I, Murska Sobota
sobota 21.05. in nedelja 22. 05. 2011	20. Državno prvenstvo RS za kadetinje in kadete	OŠ III Murska Sobota
sobota 28. 05. ob 9.00	16. športno rekreativno srečanje diabetikov Slovenije	Letališče Rakičan
sobota 04. 06. ob 10.00	2. kolesarski maraton Ipa- Maximus	Parkirišče TC Maximusa Murska Sobota
sobota 11.06. ob 10.00	Kolesarski maraton BTCiklin	BTC Murska Sobota
sobota 11.06. ob 10.00	ATLETSKI MITING - PRILOŽNOST ZA MLADE	Atletski stadion OŠ I, Murska Sobota
		
SEMINARJI, POSVETI, DELAVNICE, IZOBRAŽEVANJA		
vsak ponedeljek, torek, sredo in četrtek ob 16.00	MIKK-ova bobnarska delavnica »GOVOREČI BOBNI«	MIKK, Murska Sobota
vsak torek v mesecu ob 18.00	MIKK-ova kitarska delavnica »PRVI PRIJEM«	MIKK, Murska Sobota
vsak ponedeljek ob 16.30 in vsako sredo ob 16.00	MIKK-ova LIKOVNA DELAVNICA - risanje	MIKK, Murska Sobota
		
ZABAVIŠČNI CENTER KEGL CITY		
vsako nedeljo od 15.00 -18.I II l	Otroški disko z DJ-i in animatorji	
		
ZABAVIŠČNI CENTER PARTYMAX		
vsako soboto ob 17.00	ZAKLADI PREKMURJA	
vsak torek	PARTY TIME 1+1 GRATIS	
vsako nedeljo	DRUŽINSKI BOVVLING