Mercator
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA MERCATOR
LETO XII
LJUBLJANA, JUNIJ 1974
ŠT. 5
Ustanovljena skupnost TOZD Detajl
V	četrtek, 6. junija 1974 je bil podpisan samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij združenega dela »Jelka« Gornji Grad, Veleblagovnica Beograd, Litija, Polje in Logatec v Skupnost TOZD Detajl Ljubljana, Aškerčeva 5. Teh pet TOZD je pred tem tvorilo eno TOZD Detajl in v uresničevanju ustavnih amandmajev je bilo iz teh na novo organiziranih pet TOZD. Iz tega izhaja, da imajo znotraj organizacije podjetja določene skupne interese in bodo zato nekatere posle zadružile. V okviru skupnosti bodo opravljale organi-zacijsko-kadrovske posle, nekatere komercialne posle, vprašanje skupnega zaposlovanja in izobraževanja — osnovnega in dopolnilnega — in končno, združujejo te TOZD na ravni skupnosti nekatere pravne posle. O teh zadevah bodo odločali delavci in njihovi organi v TOZD.
V	sporazumu o združitvi je predvideno, da bodo združevali tudi sredstva za skupne potrebe s tem, da se bodo TOZD o tem dogovarjale glede na konkretne potrebe.
Temeljne organizacije, ki so se združile v skupnost, so se odločile za kolegijski poslovodni organ.
Delovna skupnost skupnosti, ki bo opravljala skupne posle TOZD, šteje 19 delavcev.
Govor tovariša Draga Arharja, direktorja skupnosti TOZD Detajl pred podpisom samoupravnega sporazuma o združitvi 5 TOZD v skupnost TOZD Detajl Ljubljana
Tovarišice in tovariši! V drugi polovici lanskega leta smo tudi v delu podjetja, ki se je tedaj imenoval TOZD Detajl resneje pristopili k uresničevanju in realizaciji ustavnih dopolnil k zvezni ustavi iz leta 1971.
Priznamo, da se nam je nekaj časa zatikalo, ni šlo vse gladko. No, ledino smo zaorali in šlo je.
Ko sem rekel, da smo h konkretizaciji ustavnih dopolnil pristopili šele v drugi polovici lanskega leta to ni bilo pozno, oziroma prepozno, pa tudi ne po naključju. Ob uveljavitvi ustavnih dopolnil je sprva prevladovalo prepričanje, da bo praksa našla ustrezne in zadovoljive poti za njihovo neposredno uresničitev.
Pokazalo se je, da so sama ustavna dopolnila bila vendarle preveč splošna in da so nam bili potrebni podrobnejši napotki za delo v tej zvezi.
Tako smo z zakonom o konstituiranju organizacij združenega
r ;
dela in njihovem vpisu v sodni register, iz aprila lanskega leta, dobili odgovore na nekatera nejasna in sporna vprašanja, posebno glede ustanavljanja TOZD kot temeljne oblike združenega dela, njihovega položaja in ne navsezadnje tudi glede združevanja TOZD v primeru obstoja skupnih interesov.
Že v fazi ustanavljanja temeljnih organizacij iz bivše TOZD Detajl je bila dana ideja, da se na novo organizirane TOZD združijo v skupnost TOZD. Razlogi za to oziroma »skupni interesi« — skupne zadeve, kot pravimo, so nedvomno obstojale.
V dneh med 27. in 31. majem so zbori delavcev TOZD Jelka Gornji Grad, Veleblagovnica Beograd, Litija, Polje in Logatec sprejeli oziroma sklenili samoupravni sporazum o združitvi teh TOZD v skupnost TOZD Detajl.
Danes bomo priča še zadnjemu aktu v tej smeri, to je podpisu
sporazuma in nato še konstituiranju skupnega organa — delavskega sveta skupnosti TOZD, ki ga bodo sestavljali delegati TOZD in delovne skupnosti.
S tem in registracijo seveda, bo skupnost TOZD kot nova pravnoorganizacijska oblika združenega dela ustanovljena.
Ob tej priložnosti se želim zahvaliti vsem, ki so nam kakorkoli pri tem pomagali; tovarišu Bri-škiju, posebno pa tovarišu Mirku Ruplju, ki nam je nudil pomoč pri pravnem urejanju in oblikovanju sporazuma in statutov TOZD.
MARIJA POTOKAR, PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA SKUPNOSTI TOZD DETAJL
Po podpisu samoupravnega sporazuma o združitvi v skupnost TOZD Detajl je bila tudi prva seja delavskega sveta skupnosti TOZD Detajl. Za predsednico je bila predlagana tovarišica Marija Potokar iz TOZD Polje, za namestnika pa tovariš Sevšek Milan iz TOZD Litija. Predlog je bil dan v razpravo in bil tudi soglasno sprejet.
Novoizvoljena predsednica Delavskega sveta se je v svojem imenu in imenu namestnika zahvalila za zaupanje in dejala;
»Zavedava se, da s tem prevzemava odgovornost z vami, da bomo v delu tega samoupravnega organa vnesli vsebino, ki jo zahtevajo novi družbeno-politični in ekonomski odnosi na podlagi nove ustave. Skupno z vašo vsestransko pomočjo in nesebičnim sodelovanjem si bomo morali vedno in vselej prizadevati, najti skupne rešitve, ki bodo vse bolj omogočale delavcem TOZD, da bodo o vsem v skladu z načeli ustave enakopravno in neposredno odločali še zlasti o pogojih in rezultatih svojega dela. To mora biti naše osnovno vodilo, da bomo lahko uresničevali uveljavljanje delegatskega sistema in delegatskih razmerij. Na vseh ravneh moramo uveljaviti samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje. Le takšen na-(Nadaljevanje na 2. strani)
USTANOVLJENA
SKUPNOST
TOZD
DETAJL
(Nadaljevanje s 1. strani) čin dela nam bo omogočil, da se bo vsestransko razvijala naša zavest o medsebojni odvisnosti in skupnih interesih temeljnih organizacij, skupnosti TOZD, pa tudi podjetja kot celote. Da se bo razvijala zavest o tem, da le delo in enakopraven položaj sleherne TOZD dopolnjuje celoto in da lah-
ko le z dobrim gospodarjenjem, ustvarjalnostjo in odgovornostjo slehernega na svojem delovnem mestu hitreje napredujemo tako v TOZD kot v skupnosti TOZD. To pa je nedvomno naš skupni cilj v našem bodočem delu.
ge enkrat, hvala za zaupanje!«
JOŽE KNAVS V IMENU DELEGATOV TOZD
Pravkar smo pri ustanavljanju TOZD Detajl, to je sklenitve samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD Polje, Veleblagovnica Beograd, Jelka Gornji Grad, Litija in Logatec v skupnost TOZD Detajl dali še piko na i.
Dovolite mi, da v svojem imenu in v imenu pooblaščencev oziroma predstavnikov združenih TOZD obljubim, da se bomo, seveda z vašim sodelovanjem in pomočjo trudili, da bomo intencije, ki smo jih zapisali v sporazum kar najbolj uspešno, v zadovoljstvo vseh, tudi uresničili.
Pri neposrednem izvrševanju skupnih nalog in del, ki so jih delavci združenih TOZD združili -— zaupali skupnosti, želim delavcem skupnosti srečno roko.
Odgovornim delavcem delovne skupnosti podjetja se zahvaljujem za pomoč pri snovanju naše skupnosti in jih vabim k vsestranskemu sodelovanju in uresničevanju naših ciljev, ki so hkrati tudi skupni cilji oziroma interesi podjetja, delovne organizacije, kot višje oblike združevanja sredstev in dela.
NOVA FIRMA POD
S samoupravnim sporazumom o združevanju, smo določili novo firmo podjetja:
Mercator, import-export, podjetje za trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve, Ljubljana, Aškerčeva 3, n. sub. o.

Mercator
Ko bo izveden vpis nove firme podjetja v sodni register, bomo morali pri svojem poslovanju uporabljati firmo samo tako, kot je vpisana v sodni register.
Zakon o firmi in imenu organizacij združenega dela (Ur. 1. SFRJ, 22/73) ima izredno hude sankcije za kršitev tega določila. Delovna organizacija, ki ne uporabi pri svojem poslovanju firme, tako kot je vpisana v register, se kaznuje z denarno kaznijo 20.000.—■ do
1.000.	000.— din za gospodarski prestopek. Zgornja meja kazni v starih dinarjev je torej 100,000.000 S dinarjev, zato je prav, da se vsak delavec v združenem delu podrobno seznani s predpisi Zakona o firmi in imenu organizacij združenega dela in se varuje pred kršitvijo teh predpisov.
Naj takoj opozorimo, da je enako visoka kazen za gospodarski prestopek določena tudi za TOZD, če ne uporabi pri svojem poslovanju z drugimi firme delovne organizacije, v katere sestavi je, in svojega imena, tako, kot je vpisano v register.
Za odgovorno osebo delovne organizacije oziroma TOZD, ki stori ta gospodarski prestopek, je določena kazen od 5000.— do
30.000.	— din. Če najvišjo kazen napišemo v starih dinarjih, zna-
M ARI J A POTOKAR:
Zavedam se odgovornosti
»Z velikim veseljem sem sprejela funkcijo, ki mi jo je danes zaupal kolektiv. Obenem pa se tudi zavedam odgovornosti, ki sem jo sprejela. V največje zadovoljstvo mi bo, če bomo naloge reševali skupno. Rada bi povedala, da je od mene in nas vseh odvisno, kako bomo delali. Srečevali se bomo z raznimi problemi; po vodilih naše nove ustave bomo pristopili k reševanju nalog kar se da najbolje.«
Tovarišica Marija dela v prodajalni z železnino, tehničnim blagom in gradbenim materialom v Polju. Izučila se je pred desetimi leti in ves čas je že tu zaposlena.
»Odločila sem se za ta poklic in ni mi žal. Rada delam, delo mi je tudi všeč. Zdaj sem namestnica poslovodje in s tem sem tudi zadovoljna. Ne, nimam ambicij, da bi prišla do poslovodskega mesta. Držim se načela, da je bolje biti dober namestnik kot pa slab poslovodja.«
ša 3,000.000.— S din ter ima ta izredno visoka predpisana kazen očiten preventivni namen, to je opozorilo vsem, da se izognemo kršitve tega predpisa.
Kako bodo posamezne TOZD poslovale z drugimi? Temeljna organizacija združenega dela posluje z drugimi s firmo delovne organizacije, v katere sestavi je, in s svojim imenom, in to s celotno (neskrajšano) firmo podjetja in celotnim imenom TOZD, kot je vpisano v sodni register.
Firma podjetja je določena v 6. členu Samoupravnega sporazuma o združevanju, ime TOZD pa je, oziroma bo določeno, v statutu TOZD. Če upoštevamo, da so se delegati TOZD na posvetu 16. V. 1974 zedinili, kakšna imena bodo določena za TOZD v njihovih statutih, bodo TOZD v poslovanju z drugimi, takole uporabljale firmo podjetja in ime TOZD:
1.	Mercator, import-export, podjetje za trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve, Ljubljana, Aškerčeva 3, n. sub. o.,
TOZD »EMBA«, živilska industrija, Ljubljana, Slovenčeva cesta, b. o.,
2.	Mercator, import-export, podjetje za trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve, Ljubljana, Aškerčeva 3, n. sub. o.,
TOZD »Emona«, trgovina na drobno in gostinstvo, Ljubljana, Privoz 12, o. sub. o.,
3.	Mercator, import-export, podjetje za trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve, Ljubljana, Aškerčeva 3, n. sub. o.,
TOZD »Grmada«, trgovina na drobno in gostinstvo, Ljubljana, Celovška c. 99, o. sub. o.,
4.	Mercator, import-export, podjetje za trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve, Ljubljana, Aškerčeva 3, n. sub. o.,
TOZD »Gradišče«, trgovina na drobno in gostinstvo, Trebnje, Go-lijev trg 11, o. sub. o.,
5.	Mercator, import-export, podjetje za trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve, Ljubljana, Aškerčeva 3, n. sub. o.,
TOZD »Hladilnica« s hladilniško dejavnostjo, Ljubljana, Mesarska 6, o. sub. o.,
6.	Mercator, import-export, podjetje za trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve, Ljubljana, Aškerčeva 3, n. sub. o.,
TOZD »Hrana«, trgovina na drobno in gostinstvo, Ljubljana, Tržaška 37/b, o. sub. o.,
7.	Mercator, import-export, podjetje za trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve, Ljubljana, Aškerčeva 3, n. sub. o.,
TOZD »Idrija«, trgovina na debelo in drobno ter gostinstvo Idrija, Ljubljanska 5, o. sub. o.,
8.	Mercator, import-export, podjetje za trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve, Ljubljana, Aškerčeva 3, n. sub. o.,
TOZD »INVESTA«, engineering, projektiranje, promet s trgovsko
in gostinsko opremo, leasing, Ljubljana, Ciril-Metodov trg 1,
o.	sub. o.,
9.	Mercator, import-export, podjetje za trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve, Ljubljana, Aškerčeva 3, n. sub. o.,
TOZD »JELKA«, trgovina na drobno in gostinstvo, Gornji grad št. 71, o. sub. o.,
10.	Mercator, import-export, podjetje za trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve, Ljubljana, Aškerčeva 3, n. sub. o.,
TOZD Kavarna-bar »Nebotičnik« Ljubljana, Kidričeva 1, o. sub. o.,
11.	Mercator, import-export, podjetje za trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve, Ljubljana, Aškerčeva 3, n. sub. o.,
TOZD Kavarna »EVROPA« Ljubljana, Gosposvetska 2, o. sub. o.,
12.	Mercator, import-export, podjetje za trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve, Ljubljana, Aškerčeva 3, n. sub. o.,
TOZD »Litija«, trgovina na drobno in gostinstvo Litija, Valvazorjev trg 15, o. sub. o.,
13.	Mercator, import-export, podjetje za trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve, Ljubljana, Aškerčeva 3, n. sub. o.,
TOZD »LOGATEC«, trgovina na drobno in gostinstvo, Dolenji Logatec 26, o. sub. o.,
14.	Mercator, import-export, podjetje za trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve, Ljubljana, Aškerčeva 3, n. sub. o.,
TOZD »METLIKA«, trgovina na debelo in drobno, gostinstvo in storitve, Metlika, Cesta bratstva in enotnosti 58, o. sub. o.,
15.	Mercator, import-export, podjetje za trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve, Ljubljana, Aškerčeva 3, n. sub. o.,
TOZD »PANONIJA«, trgovina na debelo in drobno, gostinstvo, proizvodnja in storitve Ptuj, Osojnikova 1, o. sub. o.,
16.	Mercator, import-export, podjetje za trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve, Ljubljana, Aškerčeva 3, n. sub. o.,
TOZD »POLJE«, trgovina na drobno in gostinstvo, Ljubljana, Aškerčeva 5, o. sub. o.,
17.	Mercator, import-export, podjetje za trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve, Ljubljana, Aškerčeva 3, n. sub. o.,
TOZD »PRESKRBA«, trgovina na drobno in gostinstvo Tržič, Trg svobode 27, o. sub. o.,
18.	Mercator, import-export, podjetje za trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve, Ljubljana, Aškerčeva 3, n. sub. o.,
TOZD »ROŽNIK«, trgovina na drobno in gostinstvo Ljubljana, Gorupova 5, o. sub. o.,
19.	Mercator, import-export, podjetje za trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve, Ljubljana, Aškerčeva 3, n. sub. o..
JETJA IN IMENA TOZD
TOZD »STANDARD«, trgovina na debelo in drobno ter gostinstvo, Novo mesto, Glavni trg 3,
o.	sub. o.,
20.	Mercator, import-export, podjetje za trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve, Ljubljana, Aškerčeva 3, n. sub. o.,
TOZD »Špecerija«, trgovina na drobno in gostinstvo, Ljubljana, Bohoričeva 14, o. sub. o.,
21.	Mercator, import-export, podjetje za trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve, Ljubljana, Aškerčeva 3, n. sub. o.,
TOZD »TMI«, tovarna mesnih izdelkov, Ljubljana, Mesarska 1, o. sub. o.,
22.	Mercator, import-export, podjetje za trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve, Ljubljana, Aškerčeva 3, n. sub. o.,
TOZD »GROSIST«, trgovina na debelo, Ljubljana, Aškerčeva 3, o. sub. o.,
23.	Mercator, import-export, podjetje za trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve, Ljubljana, Aškerčeva 3, n. sub. o.,
TOZD »Trgopromet«, trgovina na debelo in drobno ter gostinstvo, Kočevje, Ljubljanska c. 18, o. sub. o.,
24.	Mercator, import-export, podjetje za trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve, Ljubljana, Aškerčeva 3, n. sub. o.,
TOZD »Veleblagovnica Beograd«, trgovina na debelo in drobno, gostinstvo in storitve, Novi Beograd, Ulica Palmira Togliattia št. 7, o. sub. o.,
25.	Mercator, import-export, podjetje za trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve, Ljubljana, Aškerčeva 3, n. sub. o.,
TOZD »VRHNIKA«, trgovina na debelo in drobno ter gostinstvo Vrhnika, Stara cesta št. 4, o. sub. o.
Kako bodo TOZD poslovale v sami delovni organizaciji?
Zakon dopušča, da TOZD v delovni organizaciji poslujejo le s svojim imenom. Za dopise, račune in druge listine, ki jih bodo TOZD pošiljale lastnemu podjetju, skupnosti TOZD ali drugim TOZD v našem podjetju, bo zadostovala samo navedba imena TOZD. Čim pa se dopis, račun ali druga listina pošlje ali uporabi izven podjetja, z drugimi, mora TOZD obvezno navesti celotno firmo podjetja in celotno ime TOZD. To je podobno, kot pri članih ene družine, ki se med seboj kličejo le z imeni, izven družine, posebno pa še v pravnem prometu, pa morajo uporabljati ime in priimek.
Po ustavi in zakonu je vsaka organizacija združenega dela pravna oseba. Z organizacijo združenega dela so mišljene: TOZD, skupnost TOZD, delovna organizacija, sestavljena organizacija združenega dela.
Pojem »organizacija združenega dela« je torej skupen pojem za štiri oblike organizacij združenega dela. Nadalje zakon razčlenjuje pojem »delovna organizacija«, ki se ustanovi kot podjetje na področju gospodarstva ali kot zavod na področju družbenih služb.
Ker se bodo v pravnem prometu pojavile vse te organizacije združenega dela, je zakon o firmi in imenu organizacij združenega dela z zelo natančnimi predpisi in več kot zelo visokimi kaznimi, dal svoj prispevek k večji varnosti v pravnem prometu.
Zakaj tako obsežna firma podjetja in tako obsežno ime TOZD? Tako firma podjetja kot imena TOZD, morajo po zakonu vsebovati štiri označbe:
1.	označbo, ki navaja na dejavnost podjetja oziroma označbo, ki navaja na dejavnost, ki jo TOZD opravlja v okviru poslovnega predmeta podjetja,
2.	označbo ožjega imena podjetja (Mercator) oziroma označbo ožjega imena TOZD (npr. Emba),
3.	sedež podjetja, oziroma sedež TOZD,
4.	navedbo o odgovornosti, npr. v našem podjetju n. sub. o., pri firmi podjetja oziroma b. o. in o. sub. o. pri imenih TOZD.
Te štiri zakonite sestavne dele firme oziroma imena TOZD, smo na kratko navedli po vrstnem redu, kot jih določa zakon. V firmi našega podjetja in v imenih TOZD, pa je skoraj v vseh primerih na prvem mestu navedeno ožje ime, nato dejavnost, sedež in označba odgovornosti. Npr. TOZD »Emba«, živilska industrija, Ljubljana, Slovenčeva cesta, b. o.
Za primerjavo navajamo eno od izjem: TOZD Kavarna bar (dejavnost) »Nebotičnik« (ožje ime) Ljubljana, Kidričeva 1 (sedež), o. sub. o. (odgovornost).
Kaj pomenijo označbe o odgovornosti?
Označba o odgovornosti se v poslovanju z drugimi v firmi našega podjetja in v imenu TOZD pojavi dvakrat, in to različno.
Odgovornost vseh TOZD za obveznosti podjetja je enaka, to je neomejena subsidiarna odgovornost oziroma skrajšana n. sub. o. To pomeni, da vseh 25 TOZD odgovarja za obveznosti podjetja z neomejeno subsidiarno odgovornostjo.
Odgovornost TOZD med seboj pa je različna. Po samoupravnem sporazumu o združevanju odgovarja 24 TOZD med seboj z neomejeno subsidiarno odgovornostjo, med tem ko TOZD Emba ne odgovarja za druge TOZD, prav tako druge TOZD ne odgovarjajo za TOZD Embo. Prvotno smo hoteli napisati v imena 24 TOZD označbo o odgovornosti »n. sub. o. — razen TOZD Emba«. Glede na sodno prakso pa se za take primere uporabi označba o. sub. o. — to je omejena subsidiarna odgovornost (ker od 25 TOZD ena TOZD ne odgovarja). Za TOZD Embo pa se uporablja označba b. o., kar pomeni — brez odgovornosti.
Skrajšana firma podjetja in skrajšano ime TOZD
Po zakonu se skrajšana firma podjetja in skrajšano ime TOZD uporabi samo za napise na poslovnih prostorih.
Zakon ne določa natančno, kaj mora vsebovati skrajšana firma podjetja oziroma skrajšano ime TOZD. Po dosedaj oblikovanih stališčih in praksi registerskih sodišč, mora skrajšana firma oziroma skrajšano ime vsebovati najmanj ožje ime, sedež in označbo o odgovornosti.
Na podlagi takih tolmačenj je bila v samoupravnem sporazumu o združevanju že določena naslednja skrajšana firma podjetja:
Mercator Ljubljana, n. sub. o.
V statutih TOZD bodo po sedanjih predvidevanjih navedena naslednja skrajšana imena TOZD:
1.	Mercator Ljubljana n. sub. o. TOZD »EMBA« Ljubljana b. o.,
2.	Mercator Ljubljana n. sub. o. TOZD »EMONA« Ljubljana o. sub. o.,
3.	Mercator Ljubljana n. sub. o. TOZD »GRADIŠČE« Trebnje o. sub. o.,
4.	Mercator Ljubljana n. sub. o. TOZD »GRMADA« Ljubljana o. sub. o.,
5.	Mercator Ljubljana, n. sob. o TOZD »HRANA« Ljubljana, o. sub. o.,
6.	Mercator Ljubljana n. sub. o. TOZD »HLADILNICA« Ljubljana, o. sub. o.,
7.	Mercator Ljubljana n. sub. o. TOZD »IDRIJA«, Idrija o. sub. o.,
8.	Mercator Ljubljana n. sub. o. TOZD »INVESTA« Ljubljana o. sub. o.,
9.	Mercator Ljubljana n. sub. o. TOZD »JELKA« Gornji grad, o. sub. o.,
10.	Mercator Ljubljana n. sub. o. TOZD Kavarna-bar »NEBOTIČNIK« Ljubljana, o. sub. o.,
11.	Mercator Ljubljana n. sub. o. TOZD Kavarna »EVROPA« Ljubljana o. sub. o.
12.	Mercator Ljubljana n. sub. o. TOZD »LITIJA« Litija, o. sub. o.,
13.	Mercator Ljubljana n. sub. o. TOZD »LOGATEC« Dolenji Logatec o. sub. o.,
14.	Mercator Ljubljana n. sub. o. TOZD »METLIKA« Metlika o. sub. o.,
15.	Mercator Ljubljana n. sub. o. TOZD »PANONIJA« Ptuj, o. sub. o.,
16.	Mercator Ljubljana n. sub. o. TOZD »POLJE« Ljubljana, o. sub. o.,
17.	Mercator Ljubljana n. sub. o. TOZD »PRESKRBA« Tržič, o. sub. o.,
18.	Mercator Ljubljana n. sub. o. TOZD »ROŽNIK« Ljubljana, o. sub. o.,
19.	Mercator Ljubljana n. sub. o. TOZD »STANDARD« Novo mesto, o. sub. o.,
20.	Mercator Ljubljana n. sub. o. TOZD »ŠPECERIJA« Ljubljana, o. sub. o.,
21.	Mercator Ljubljana n. sub. o. TOZD »TMI« Ljubljana o. sub. o.,
22.	Mercator Ljubljana n. sub. o. TOZD »GROSIST« Ljubljana o. sub. o.,
23.	Mercator Ljubljana n. sub o. TOZD »TRGOPROMET« Kočevje o. sub o.,
24.	Mercator Ljubljana n. sub. o. TOZD »VELEBLAGOVNICA BEOGRAD« Novi Beograd o. sub. o.,
25.	Mercator Ljubljana n. sub. o. TOZD »VRHNIKA« Vrhnika, o. sub. o.
TOZD bo imel na svojih poslovnih prostorih takle napis: Mercator Ljubljana n. sub. o. TOZD »GRMADA« Ljubljana o. sub. o.
Posamezne prodajalne bodo imele, razen navedenih podatkov, še označbo prodajalne:
Mercator Ljubljana n. sub. o. TOZD »GRMADA« Ljubljana o. sub. o.
Prodajalna Ljubljana, Celovška 62.
Za kršitve določb o napisih na poslovnih prostorih je določena precej nižja kazen za prekršek, in sicer za podjetje in TOZD od
5.000.— do 50.000.— din, za odgovorno osebo pa 1.000.- do 10.000.-dinarjev.
Žigi podjetja in žigi TOZD
V samoupravnem sporazumu o združevanju smo določili, da je žig podjetja pravokotne oblike in da ima besedilo skrajšane firme podjetja, to je Mercator Ljubljana, n. sub. o. Razen tega ima še označbo uporabnika, in to G, za žig, ki ga uporablja generalni direktor, N za žig, ki ga uporablja namestnik generalnega direktorja ter rimske številke od I. do X. za žige, ki jih uporabljajo posamezni sektorji.
Na vsakem dopisu oziroma vsaki listini, ki se opremi z žigom podjetja in se uporabi v poslovanju z drugimi, mora biti obvezno natiskana ali napisana celotna firma podjetja.
Podobne določbe so predvidene za statute TOZD. Navajamo besedilo, ki se nanaša na žig TOZD:
Zig TOZD je pravokotne oblike in ima naslednje besedilo: Mercator Ljubljana n. sub. o. TOZD »Grmada« Ljubljana o sub. o.
Na vsakem dopisu ali vsaki listini, ki se opremi z žigom TOZD, mora biti obvezno natiskano ali napisano celotno besedilo firme podjetja in celotno besedilo imena TOZD.
Dopisi in listine, ki se uporabljajo pri poslovanju TOZD in ki nimajo natiskane ali napisane celotne firme podjetja in celotnega imena TOZD, se smejo opremiti le z žigom, ki ima celotno besedilo firme podjetja in celotno besedilo imena TOZD.
Kakšen bo žig prodajalne?
Po registerskih predpisih velja za prodajalne sedaj naziv »poslovne enote«, kar nas lahko delno zavede, ker so naše prejšnje poslovne in obratne enote obsegale večjo skupino prodajaln in so se organizirale kot TOZD.
Žig poslovne enote (to je prodajalne) je pravokotne oblike in ima naslednje besedilo:
Mercator Ljubljana n. sub. o. TOZD Grmada Ljubljana o. sub. o.,
Prodajalna Ljubljana, Celovška 62
Glede dopisov in listin, ki se uporabljajo v prometu z drugimi in ki se opremijo z žigom poslovne enote (to je prodajalne), veljajo enake določbe kot za TOZD, to je, da mora biti na dopisih ali listinah obvezno natisnjeno ali napisano celotno besedilo firme podjetja in celotno besedilo imena TOZD.
Zaščitni znak »M«
Po samoupravnem sporazumu o združevanju bodo TOZD uporabljale poleg označbe firme podjetja in imena TOZD, tudi zaščitni znak M v svojem poslovanju. Prav tako bodo poslovni prostori še v naprej imeli razen napisa, ki je sedaj obvezen, tudi zaščitni znak M.
Za enotno obliko dopisov in listin in enotno obliko napisov na poslovnih prostorih, naj bi se vse TOZD čimprej dogovorile z ekonomsko propagando in informativno službo, kateri naj tudi sporočijo morebitne spremembe imena TOZD, takoj ko bo sprejet statut TOZD.	M. R.

Enodnevni seminar sveta za medsebojna razmerja v združenem delu TOZD Grmada
Zanimivost tega seminarja je v tem, da ga niso vodili tuji strokovnjaki, temveč sami člani sveta. Na seminar je svet povabil tudi predstavnike sindikata in ZK TOZD.
Tema seminarja je bila seznaniti se z novim Republiškim zakonom o medsebojnih razmerjih, samoupravnim sporazumom o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter tako čimprej in čim uspešnejše tako pomembne akte spraviti v poslovno življenje TOZD.
DELOVNA RAZMERJA IN DELITEV OSEBNIH DOHODKOV
Zanesljivo je ena izmed najtežjih, zapletenih in odgovornih nalog vsakega podjetja oziroma TOZD.
Naloge sveta za medsebojna razmerja v združenem delu vsake TOZD so velike in izredno odgovorne. Razumljivo je, da se mora svet pri svojem delu ravnati po interesih celotnega kolektiva, s splošno in notranjo zakonodajo. Toda, če hoče uspešno delati, mora ves ta splet dokumentov poznati.
Torej, pomebni so naslednji predpisi:
— Zvezni in Republiški zakoni o medsebojnih razmerjih v združenem delu;
— Samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov;
— Samoupravni sporazum o kadrovski politiki;
— Samoupriavni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu;
— Samoupravni sporazum o delitvi osebnih dohodkov TOZD;
Na same zakone sveti direktnih vplivov nimajo, treba pa jih je znati uporabljati. Več vpliva imajo na ostale akte; posebej pa so odgovorni, da pripravijo dobra in vsestransko preračunana merila za delitev OD.
Skratka, v TOZD bomo delili dohodek in osebne dohodke, tako kot si bomo postavili merila. Točna, preprosta in poštena merila za vse zaposlene je zelo težko ali pa sploh ni mogoče postaviti. Toda čakati, da jih bodo drugi na nas naredili je slabo spričevalo za svet. Sami moramo to zahtevno problematiko temeljito in vsestransko preučiti, nato sestaviti merila ter jih predlagati ustreznim organom v potrditev. Razumljivo, da se mora svet pri svojem delu ravnati poleg drugega tudi po naslednjih načelih:
—	otresti se lastnih želja, ki niso v skladu z interesi zaposlenih;
—	enakopravno obravnavati vse zaposlene;
—	delati javno;
—	biti samokritičen in ne videli samo sebe ali svoje trgovine, temveč celoten kolektiv;
—	pri razsojanju je treba biti aktivno pošten;
—- preganjati	vse privilegije.
Res 100 starih din razlike pri osebnih dohodkih ni problem, če pa ta znaša 10, 20, 30 in več tisoč je problem preko katerega svet ne sme.
V ustavi je jasno zapisano, da morajo delavci postati odločilni dejavnik v družbi. Ne samo formalno, tudi dejansko smo dolžni samoupravljanje utrjevati. To pomeni, če bomo utrjevali in izpopolnjevali samoupravljanje bomo istočasno dvigali storilnost dela in s tem življenjsko raven vseh zaposlenih.
Liberalizem je v naši državi napravil veliko škodo. Take tendence se pojavljajo žal tudi v naših TOZD. Kje pa se take tendence opažajo? Na primer pri kalu v trgovini, toliko je dovoljenega, ne glede na to, da bi se z boljšim gospodarjenjem lahko znižalo: pri delitvi dohodka — OD razdelimo vse, jutri nas ne bo več pri podjetju; nekdo ne opravi v roku svoje naloge in zato ga nihče ne pokliče na odgovornost; itd. Namesto, da bi se take in podobne nepravilnosti odpravile se pusti, da gredo svojo pot mirno naprej in problemi se kopičijo. Vse to pa povzroča, da TOZD ne dosegajo zaželjenega gospodarskega uspeha.
Naša posebna dolžnost je, na se borimo za uresničevanje načela o nagrajevanju po rezultatih dela. To načelo moramo uporabljati povsod ne samo v trgovini, temveč tudi na upravah in drugod. Nekateri pritiskajo, da bi uvedli uravnilovke, to ne ustreza našim delavcem.
Razumljivo, da ko gre za delitev moramo vedno razlikovati, kaj je ustvarjenega z delom in kaj iz priviligiranega položaja. Svet za delovna razmerja ne sme samo čakati ali opazovati kot mimoidoči gledalec, temveč je dolžan, da aktivno poseže v politiko zaposlovanja in še posebej v delitev osebnih dohodkov.
Merila za delitev niso enkratna dejanja, temveč stalno gibljiva.
Nedelavnost sveta bo prej ali slej v vsaki TOZD rodilo spore. Zato morajo biti sveti za medsebojna delovna razmerja, oziroma za delitev OD, vedno na čelu dogodkov v vsaki TOZD. Zmotno je mišljenje, če trdimo, da ko smo postavili procent na promet za izračun OD, ali pa bi delili osebne dohodke na podlagi dohodka vsake prodajalne posebej, da je s tem vse delo opravljeno. Ne, to je samo postavljena osnova. Toda tudi ta se stalno spreminja, na primer prodajalna se odpre, prve mesece pa tudi le-ta promet počasi narašča, toda s povečanim prometom se spreminjajo tudi pogoji dela. Drugi primer: prodajalna se zaradi graditve novega naselja in obratno, zgradi se nova trgovina promet se poveča ali pa zmanjša nad ali pod dejansko
planirano zmogljivostjo. Tretji primer; spreminja se struktura prodaje blaga, dosedaj niso prodajali pohištva, bele tehnike, motornih koles itd. Naenkrat se pokaže potreba, da se razširi asor-timan blaga in ta gre tudi dobro v promet itd. Skratka, delitev osebnih dohodkov je treba stalno dopolnjevati, vsklajevati, ker se spremembe same po sebi ne spreminjajo in da jih mora v končni fazi potrditvi — odobriti celoten kolektiv. Prav je, da tako pomembno delo z vso zavzetostjo in odgovornostjo opravi svet za medsebojna razmerja, ki jih predloži delavskemu svetu, le ta pa v potrditev kolektivu.
Svet je na vsa omenjena in številna druga vprašanja iz svojega področja v celodnevnem intenzivnem seminarju temeljito obravnaval in sprejel enotna stališča glede usmerjanja delitve dohodka in OD.
Svet je posebej obravnaval, ta-koimenovano sindikalno listo.
Delitev OD v širšem pomenu besede delimo na dva dela in sicer: glede na dejansko opravljeno delo in solidarnostni prejemki (regresi, prispevki za dopuste, nagrade učencev, štipendije, minimalni OD, minulo delo itd.)
Omenjena lista obravnava predvsem drugi del. Po temeljiti razpravi se je svet z načeli liste v celoti strinjal. Gre namreč zato, da sindikalna lista obravnava predvsem tiste prejemke, ki niso odvisni od uspešnosti poslovanja, zahtevajo pa solidarnost vseh zaposlenih in končno so nujno potrebni za hermetično sožitje kolektiva.
J. R.
V izdelavi so osnutki za vse vrste dokumentov in napisanih tabel. O tem smo vodstva vseh TOZD že obvestili. Brž, ko bodo osnutki izdelani, vam jih bomo poslali, nakar bi se takoj dogovorili za skupno naročilo in izvajalce.
Iz sektorja ekonomske propagande in informativne službe
Dragi bralci,
obveščamo vas, da bomo izžrebance prejšnje nagradne igre objavili v naslednji številki našega glasila.
Vljudno prosimo vse posameznike, predvsem pa upokojence, ki jim pošiljamo glasilo »Mercator«, naj nam zaradi točne dostave sporoče morebitno spremembo naslova. Zaradi netočnih oziroma spremenjenih naslovov v zadnjem času pošta zavrne nekatere pošiljke. Naslove sporočitev na naslov:	Mercator, Ljubljana,
Aškerčeva 3, s pripisom »Za glasilo Mercator«.
Uredništvo
USTANOVITVENI AKT
Rojstni list Panonije Ptuj
LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE PTUJ
Tajništvo
St.: 1/7-939/1-54
Datum: Ptuj 29. 6. 1954
Ljudski odbor mestne občine Ptuj je na podlagi čl. 78 tč. 17 Zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin v zvezi s členom 3 uredbe o ustanavljanju podjetij in obrti ter čl. 20, 106 in 107 Uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah na svoji seji dne 18. 6. 1954
odločil:
1.	Ustanovi se trgovsko podjetje na debelo vseh trgovskih strok »Panonija« s sedežem v Ptuju, Murkova ul. 4.
2.	Predmet poslovanja podjetja je nakup in prodaja na debelo sledečih strok (našteti predmeti poslovanja oz. stroke).
3.	Osnovna sredstva novoustanovljenega podjetja tvori prevzeti del osnovnih sredstev likvidiranih podjetij: Izbire, Preskrbe in Železnine.
4.	Obratna sredstva se dodelijo s krediti pri podružnici Narodne banke v Ptuju.
5.	Za vršilca dolžnosti direktorja novoustanovljenega podjetja se postavi tovariš Martin Klemenčič.
6.	Podjetje ustanavlja Ljudski odbor mestne občine Ptuj.
7.	Organi delavskega samoupravljanja morajo biti izvoljeni do 15. 7. 1954.
Zoper to odločbo ni pritožbe.
Po čl. 6 tč. 1 TZ je odločba oproščena taks, ker je izdana v javnem interesu.
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Predsednik ljudskega odbora
Janko Vogrinec 1. r.
Dostaviti:
1.	Klemenčič Martinu
2.	Okrajni trgovski zbornici Ptuj
3.	Upravi za dohodke LOMO Ptuj, da predpiše način knjigovodstva
4.	LOMO Ptuj, arhiva
Tako se je glasila odločba takratnega ljudskega odbora mestne občine Ptuj, ki je ustanovila pred 20 leti Trgovsko podjetje Ptuj, sedaj Temeljno organizacijo združenega dela. Kaj vse se je v 20 letih pri Panoniji spremenilo in kako se je razvijala, vam bomo poskušali prikazati v današnji številki časopisa.
20 let dela, naporov, odtegovanja in uspehov
V	letu 1954, ko je bila Panonija ustanovljena, je bilo zaposlenih 57 delavcev in to samo v dejavnosti na veliko, saj je bilo v sklepu o ustanovitvi jasno povedano, da je novo podjetje registrirano samo za prodajo iz skladišč in to skoraj v vseh trgovskih strokah. Pred 5 leti, to je le nekaj mesecev pred priključitvijo k Veletrgovini Mercator, je bilo 400 zaposlenih, letos pa se število zaposlenih giblje med 670 in 690.
Pred dvajsetimi leti nismo imeli učencev, sedaj pa se jih pripravlja za trgovski poklic 186, kar pomeni, da je dobro poskrbljeno za dotok novega kadra.
PETNAJST LET BREZ DRUŽBENE POMOČI
Delovni kolektiv v svojem razvoju ni bil deležen večjih investicijskih sredstev, kar je odražalo slabo skrb za razvoj trgovine. To je tudi razumljivo, saj se je morala ustvariti širša osnova v primarni dejavnosti v občini, kot širši družbeni skupnosti. Skladišča, v katerih je poslovalo podjetje, se niso mogla modernizirati, skratka, nekaj let se je poslovalo brez večjega napredka.
PRVA PRELOMNICA V LETU 1958
V	letu 1958 se je k Panoniji pripojilo nekaj prodajaln, in sicer: Železnina, Kovina, Stekloporce-lan, Nama, Koloniale, Papirnica in Galanterija, Slavica, Kidričevo in Majšperk. Te prodajalne so v tem letu ustvarile že 30 % celotne realizacije, kar je pomembno za nadaljnji razvoj. Te prodajalne so bile zastarele, nefunkcionalne in jih je moralo podjetje v naslednjih letih obnoviti in usposobiti za sodobnejše poslovanje. Iz Name je nastala prva samopostrežna prodajalna v Ptuju, v Majšperku pa zgrajen sodoben trgov-
Izobraževanju delavcev smo vsa leta posvečali potrebno pozornost. Posnetek je iz enega od seminarjev, W je bil organiziran za zaposlene v TOZD Panonija.
ski paviljon. Ostale prodajalne pa so bile temeljito obnovljene.
Že v naslednjem letu je podjetje dobilo prve prodajalne na podeželju in to: Moškanjci, Koz-minci, Cirkovce, Žetale, Cirkulane, Medribnik, Ptujska gora, Muretinci, Bukovci in Stojnci. V Ptuju je medtem bila urejena nova prodajalna Elegant, nekaj pozneje Kemikalije in Oblačila.
K temu že močnemu podjetju so bile naslednje leto še priključene prodajalne v Trnovski vasi, Gaj eni, Podvincih, Stopercah, Do-leni, Desterniku in Vitomarcih. Prodajalne, ki so se pripajale, so bile zastarele in neprimerne za sodobno trgovanje, saj je bila ponekod oprema stara preko petdeset let.
Vseh prodajaln, ki so navedene, še do danes nismo mogli urediti in občanom nuditi primerne pogoje za nabavo najosnovnejših življenjskih potrebščin.
Razvoj je šel naprej. Odpirali in urejevali smo nove prodajalne, tam kjer je bilo najbolj potrebno in kjer je bila ekonomska upravičenost. Tam smo odprli prodajalne Apače, Market v Ptuju, Market v Kidričevem, servisno delavnico Tomos.
DRUGA PRELOMNICA — PRIPOJITEV K MERCATORJU
Druga prelomnica v dvajsetletnem razvoju Panonije je bila odločitev za pripojitev k Mercatorju. V letu 1970 smo na natečaju v strogem centru Ptuja, kupili zemljo za izgradnjo blagovnice. Cenilna cena je bila dokaj visoka, saj smo morali za parcelo 4000 m2 odšteti 20.000 din. Prav to leto smo kupili tudi zemljišče za izgradnjo skladišč.
Kot prejšnja leta, tudi v tem obdobju nismo mogli računati na lokalne in lastne vire. Ptujska banka nam je obljubila 85.000 din kredita za izgradnjo blagovnice in skladišč pod pogojem, da se poslovno trdnejše vežemo na močnejšo delovno organizacijo.
O problemu smo razpravljali v samoupravnih organih in na zboru kolektiva. Cilj je bil jasen. Strokovne službe in samoupravni organi naj proučijo možnost za integracijo, gradivo pa posredujejo kolektivu. Poskušali smo storiti vse, da bi se združila ptujska trgovina in tako združena bi se povezala z močnejšim partnerjem. Zal nam to ni uspelo; razgovori z mariborskimi in celjskimi organizacijami niso bili uspešni. Razhajali smo se v konceptih o na-daljnem razvoju trgovine v Ptuju, z nekaterimi pa zaradi investicijske nesposobnosti.
Z Mercatorjem smo dobro poslovali že vrsto let, zato smo se vsaj po komercialni plati dobro poznali. Od dobrega poznanstva pa do tesnejšega povezovanja, pot ni bila ne težka ne dolga. Koncept razvoja Mercatorja ter Mercatorjeva organiziranost sta nam ustrezali. Zato smo začeli pripravljati podrobne analize.
Po izdelani analizi smo kolektiv temeljito seznanili s prednostmi integracije. Delavci v Panoniji so bili vseskozi razumen, delaven in (Nadaljevanje na 6. strani)
20 let dela, naporov, odtegovanja in uspehov
(Nadaljevanje s 5. strani) napreden kolektiv. Hitro so dojeli, da je v integraciji z velikim podjetjem najhitrejša pot za še hitrejši razvoj.
Uspeh referenduma v avgustu 1970, sredi največje sezone dopustov, je bil čudovit. Niti naj-večji optimisti niso pričakovali tako visoke udeležbe in skoraj enotnega »ZA«. Za to odločitev nam v Panoniji ni žal. V okviru Mercatorja smo uresničili dolgoletne želje po izgradnji skladišč in sodobnega trgovskega lokala, blagovnice v centru Ptuja.
Kupoprodajni tokovi in gibanje kupcev v Ptuju se je bistveno spremenilo. Rezultati Panonije so v teh letih vidno boljši in nadalj-ni razvoj je jasnejši in hitrejši.
Uspehi dobro zamišljene integracije in medsebojnega razumevanja v Mercatorju so vidni in koristni tako za podjetje Mercator kot za TOZD Panonija.
LASTNA SREDSTVA SMO NALAGALI V TUJE LOKALE
Panonija ima le malo lastnih lokalov in še to samo tiste, ki jih je v zadnjih letih sama zgradila. Največ lokalov je v upravljanju Stanovanjskega podjetja v Ptuju, precej prostorov je last Kmetijske zadruge oziroma obrata za kooperacijo pri KK Ptuj, nekaj pa tudi v zasebni lasti. Za vse te prostore se plačuje lokalno običajna najemnina, ki pa se iz leta v leto spreminja — povečuje. Po drugi strani pa so bila vložena znatna sredstva za ureditev lokalov. S tem smo izboljšali pogoje dela zaposlenim in izboljšali pogoje za osnovno oskrbo prebivalstva.
Potrebe nerazvitega področja pa segajo še dalje. V vseh letih ni bilo akcije krajevnih skupnosti pri kateri ne bi Panonija sodelovala s svojimi sredstvi ter tako prispevala po svojih močeh pri izboljšanju osnovnega družbenega standarda ljudi. Sodelovali smo pri modernizaciji cest, urejanju vodovodov, sofinanciranju šolstva, športnih dejavnosti, društev, organizacij, skratka, skoraj ni pomembnejše akcije v krajevni skupnosti, kjer imamo prodajalno, da je ne bi podprli. Prav tako tudi v Ptuju, kjer nas pestijo mnoge težave, ki jih ne moremo premagovati samo z redno zbranimi sredstvi. Omeniti moramo, da je Ptuj star 1905 let in da v taki starosti potrebuje mnogo nege in posegov, če ga hočemo ohraniti še naslednjim rodovom.
POSLUJEMO NA GEOGRAFSKO VELIKEM OBMOČJU
V okviru občine je Panonija med večjimi delovnimi organizacijami, tako po številu zaposlenih, kot po ustvarjenem dohodku. Narava dela in razvejanost podjetja omogoča večjemu številu mladine, da si pridobi primeren poklic in zaposlitev. Na tem področju oskrbujemo preko 80.000 prebivalcev pri upoštevanju prodaje na veliko. Prav tako oskrbujemo več delovnih organizacij z reprodukcijskim in drugim materialom, v zadnjem času predvsem z zaščitnimi sredstvi.
Prodajalne na drobno imamo res samo na območju ptujske občine, saj nas je vseskozi vodilo načelo, da tam kjer hočemo prodajati na veliko, ni primerno odpirati prodajaln. Res pa je tudi, da še v domači občini nimamo urejenih vseh prodajaln in da imamo še mnogo možnosti za rentabilno naložbo v tej občini.
Obseg grosističnega poslovanja je precej širši, saj vidimo naša vozila od Šoštanja, Velenja, Celja, Kozjanskega, Rogaške Slatine, Krapine, Čakovca, Varaždina, Ko-toribe, pa vse do Lendave, Murske Sobote, Ormoža, Ljutomera, Radgone, Lenarta, Ruš itd. Tržišče za prodajo zaščitnih sredstev pa je še mnogo širše in presega meje Slovenije in Hrvaške.
Na teh področjih nismo sami. Srečujemo se s hudo konkurenco drugih grosističnih podjetij in tudi proizvajalcev, ki hočejo prodati tudi nekaj blaga direktno maloprodajni mreži.
ZALOŽENOST PREVELIKA IN PREMAJHNA OBENEM
Za obseg dela, ki ga ima podjetje oziroma TOZD Panonija, so zaloge raznovrstnega blaga za zadovoljitev potrošnika z vsem kar danes industrija proizvaja in dopolnitvami iz uvoza, vsekakor premajhna. Glede na sredstva, ki jih ima podjetje na razpolago in stalno naraščanje cen, pa so zaloge občutno prevelike, tako da je TOZD v stalnem pomanjkanju obratnih sredstev, predvsem trajnih, ki jih je potrebno nadomeščati s kratkotrajnimi, ki pa so neprimerno dražja. To vsekakor vpliva na akumulativnost, saj nam 20 % akumulacija ne more zagotoviti napredka. V Ptuju se na tem področju da napraviti in vsaj delno ublažiti ali preložiti še hujše posledice s specializacijo prodajaln, saj ugotavljamo, da se zaloge mnogokrat podvojijo ali celo potrojijo in da je zaradi tega asortiman blaga premalo pester. O tem bo več govora v drugem sestavku.
KAKŠNA JE PANONIJA PO DVAJSETIH LETIH?
Dvajset let je kratek jubilej, mladost, ki ji zavidamo, vendar je v primeru Panonije ta mladost bogata, polna napredka, razvoja,
r .	' sike.. • •	—-' --t £ .
Prodajalno v Vitomarcih smo uredili konec lanskega leta.
Hišo v Dornavi pri Ptuju smo kupili pred leti. V tem času v njej urejujemo samopostrežno prodajalno. Več kot 2000 občanov že nekaj časa zahteva ureditev lokala.
Gradbena ekipa TOZD Panonija dela že nekaj časa pod vodstvom študenta BRANKA ZORCA. Posnetek je napravljen pri betoniranju dela spomenika, ki bo odkrit ob 20-letnici Panonije.
Market Kidričevo je bil kmalu po požaru obnovljen. Sedaj lahko prebivalci Kidričevega in okolice spet normalno nabavljajo blago za svoje potrebe.
uspehov in težav. Skratka, bogata izkušenj in polna načrtov za prihodnje. TOZD opravlja grosistično dejavnost v novozgrajenem centralnem skladišču v prehrambenih strokah, tehnični stroki in pohištvu. Posebej so še skladišča galanterije, tekstila, kemikalij, plastike in konsignacijsko skladišče v Moškanjcih. Sedaj je 46
prodajaln, od tega 16 v Ptuju in novozgrajena blagovnica. Urejujemo prodajalno gradbenega materiala, steklarsko delavnico, zraven tega še krojaško šiviljsko delavnico in proizvodni obrat za proizvodnjo in prodajo zaščitnih sredstev, Zaščito v Kidričevem.
Pomembnejši objekti, ki so bili predani svojemu namenu v zad-
V skladišču v Moškanjcih šest deklet embalira sladkor. Delo ni pre težko, je pa enolično in povsem klasično.
V Pepsi baru blagovnice je vedno zelo živahno. Na dan, ko smo ga obiskali pa še posebej, saj so ga obiskali ženini, ki so imeli tokrat fantovščino v Ptuju.
Svetovalec praktičnega pouka pri Šolskem centru za blagovni promet v Ptuju tovariš JOŽE BRATINA večkrat pride v TOZD Panonija. Tokrat se pogovarja s tovarišem MILOŠEM DANILOVIČEM, predsednikom enega izmed treh aktivov mladih delavcev in članov sveta za medsebojna razmerja.
njih letih so: Market Kidričevo s 550 m2, Blagovnica Panonija s 3800 m2 in centralna skladišča s 5.500 m2. V letu 1973 je 688 zaposlenih ustvarilo 473 milijonov dinarjev realizacije.
POTREBNE KADRE SI VZGAJAMO SAMI
Kvalifikacijska struktura za Panonijo, glede na njeno velikost, komaj da zadošča. Od 688 zaposlenih je kvalifikacijska struktura
naslednja:
visoka strokovna izobrazba 2 višja strokovna izobrazba	6
srednja strokovna izobrazba 39 nižja izobrazba	23
visoko kvalificiranih delavcev 54 kvalificiranih delavcev	408
priučenih delavcev	24
nekvalificiranih delavcev 132 Poleg tega je v TOZD še 185
učencev, od tega 2 v mehanski stroki, 2 v gostinski stroki, 181 pa v trgovski stroki.
Zaradi pomanjkanja strokovnih kadrov je TOZD zainteresirana, da si vzgoji še nekaj kadra. Zato štipendira in daje posebne ugodnosti zaposlenim, ki so izredni slušatelji na srednjih, višjih in visokih šolah. Sestav slušateljev (redni in izredni), ki jim TOZD nudi pomoč je naslednji: visoka ekonomsko komercialna šola 8 slušateljev
višja pravna šola in pravna fakulteta 4 slušatelji
srednja aranžerska šola 1 slušatelj
poslovodska šola 3 slušatelji srednja komercialna šola 12 slušateljev
ekonomska srednja šola 4 slušatelji
upravno administrativna šola 2 slušatelja
višja šola za socialne delavce 2 slušatelja.
Skupaj je 36 slušateljev na srednjih, višjih in visokih šolah.
S posebnimi ugodnostmi, ki jih nudimo izrednim slušateljem, poskušamo doseči, da se kadri, ki že zasedajo pomembna delovna mesta, čimprej izšolajo ter pričnejo vračati z večjo strokovnostjo in boljšo kvaliteto dela sredstva, ki so bila namenjena za njihovo strokovno rasj:.
Poleg rednih oblik izobraževanja, to je izrednega in rednega študija, organiziramo razne oblike družbeno političnega izobraževanja. Organiziran je bil seminar za vodstva samoupravnih organov, ki se ga je udeležilo 73 delegatov in članov posameznih organov. Člani vodstev družbenopolitičnih organizacij in tudi posamezni člani se udeležujejo raznih oblik družbeno političnega izobraževanja, od političnih šol, do posameznih problemskih seminarjev. Tako je pet članov ZKS končalo politično šolo, ki je bila organizirana pri občinski konferenci ZKS, en član je v enoletni politični šoli pri CK ZKS. Posamezniki se še usposabljajo na strokovnih seminarjih za potrebe SLO in civilne zaščite, nekateri strokovni delavci pa se udeležujejo seminarjev in posvetov, ki jih pripravljajo posamezne strokovne institucije.
Za izobraževanje porabimo vsa sredstva, ki so določena po samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov za grupacijo trgovine.
Z izobraževanjem bomo v prihodnje lahko dosegli še boljše rezultate kot do sedaj, tako v TOZD, prav tako pa bodo tudi zaposleni
lahko deležni večjega deleža pri tem dohodku — večjih osebnih dohodkov.
Osebni dohodki v TOZD Panonija so še vedno med nižjimi oziroma nad povprečjem Mercatorja in pod povprečjem v slovenski trgovini. Najvišji povprečni osebni dohodek v letu 1973 je bil 5863,00 din, najnižji pa 1340,00 dinarjev. Povprečni osebni dohodek v TOZD Panonija pa je bil 2100,00 dinarjev. To pomeni, v primerjavi z letom 1972, povečanje za 12 °/o, če pa vzamemo, da so se življenjski stroški povečali za 15—20 %, so realni osebni dohodki v stagnaciji. Hitra rast Panonije povzroča nenehne težave tako v organizaciji dela, kot pri urejanju poslovnih prostorov. Z boljšo organizacijo dela, ki bi upoštevala vse sodobne dosežke na tem področju, bi verjetno lahko dosegali, z nekoliko manj napora, enake ali pa večje učinke, zato je pri Ekonomskem centru v Mariboru naročena izdelava nove organizacije dela.
VSA LETA SMO DOBRO POSLOVALI
Padanje razlike v ceni
Vsa leta smo dobro poslovali, tako smo v letu 1973 ugodno zaključili poslovno leto. Pri podrobnejšem ugotavljanju rezultatov in vplivov na te rezultate opažamo, da imamo vedno manjši vpliv na poslovne rezultate in da so zunanji vplivi vse močnejši. Osnovna oskrba prebivalstva je na meji ekonomičnosti, saj je večina prodajaln z osnovnimi živili končala zelo slabo. Razlika v ceni občutno pada, z modernizacijo pa naraščajo poslovni stroški (hladilne naprave). Od leta 1972 na leto 1973 se razlika zmanjša kar za 5 %. V primeru, da širša družbena skupnost ne bo uvidela težke situacije trgovine in sprejela ukrepov za izboljšanje položaja, se bomo vsi skupaj znašli v kritični situaciji. Sedaj je naša akumulacija v glavnem odvisna od prejetih rabatov, super rabatov in skontov, ki pa jih skoraj ne moremo koristiti zaradi pomanjkanja obratnih sredstev. Ob takšnih pogojih se ne bomo mogli razvijati niti modernizirati ter nam preti stagnacija ali nazadovanje.
Zamrznjene marže in neugodne razmere na tržišču, ki so povzročile pad kupne moči prebivalstva, slabša likvidnostna situacija, prevelike zaloge napram obratnim sredstvom in premale za dobro založenost in zahteve kupcev. Občasno ali pri nekaterih izdelkih že kronično primanjkuje blaga, velika stopnja inflacije ter vedno večji porast proizvodnih stroškov nam narekuje večjo opreznost in nam ne daje možnosti planiranja in začrtovanja bodoče poslovne politike.
Povečana realizacija v letu 1973 je bila odraz povečanih kapacitet z zgraditvijo Blagovnice, prevzemom obrata Zaščita in Krojaško šiviljske delavnice ter razširitvijo prodaje na veliko ob delnem koriščenju novih skladišč, ne pa zaradi večje kupne moči prebivalstva.
Splošna gospodarska situacija se v nerazvitih področjih čuti mnogo bolj in prej kot v boljše razvitih. Delovne organizacije, ki so v preteklih letih dajale družbi več, so na našem področju zelo razdrobljene. Tovarna glinice in aluminija pa zaradi pomanjkanja električne energije ne ustvarja
toliko dohodka kot v preteklih letih, kar se močno odraža na kupno moč prebivalstva, saj je v tem kolektivu zaposlena šestina vseh zaposlenih v občini.
BREZ KONCEPTA NI RAZVOJA
TOZD Panonija ima koncept razvoja izdelan, saj ne more ostati na sedanji ravni. V letu 1974 bo nujno modernizirati nekatere prodajalne, saj so inšpekcijske službe skupščine občine izdale od-
ločbe, da je potrebno urediti prodajalno v Dornavi, Žetalah, Lovrencu na Dravskem polju. V Stojncih in Muretincih pa imamo odpovedi zasebnih lastnikov in moramo lokala v najkrajšem času izprazniti in preseliti v nove prostore, saj več kot 300 družin ne more biti brez osnovne oskrbe.
V Ptuju je nujna specializacija nekaterih prodajaln, vendar specializacije sami ne moremo izvajati, saj je v Ptuju še precej prodajaln Trgovskega podjetja Mer-
VIKTOR LAZAR, poslovodja prodajalne Železnina v Ptuju je mlad poslovodja, ki je s svojim vestnim delom hitro napredoval.
Steklo-brusilski mojster tovariš JAKOB SPIS že deset let drusi, rezka in gravira v steklarski delavnici. Delavnico smo v tem letu preselili in sedem steklarskih delavcev je dobilo primerne prostore za delo.
JANKO PETEK, predsednik novega izvršnega odbora je upravnik blagovnice.
kur in Izbira, ki imata podoben predmet poslovanja kot Panonija. Poleg tega je še več kot 30 prodajaln, ki imajo sedeže izven občine in to v različnih strokah od živil do pohištva, konfekcije, tehničnega blaga itd. Vse adaptacije gredo izključno iz lastnih sredstev, ki jih primanjkuje, stalno pa je treba zagotavljati vedno več lastnih obratnih sredstev. Do leta 1975, ko se izteče sedanji 5 letni razvojni program moramo realizirati še naslednje:
—	modernizirati in specializirati prodajalne v Ptuju in končati modernizacijo prodajaln na podeželju;
—	zgraditi sodobno samopostrežno prodajalno s 600 m2 v Gorišnici;
—	modernizirati in nuditi socialno varnost zaposlenim v obratu Zaščita v Kidričevem, kjer bomo delno koristili sredstva gospodarskih rezerv v Ptuju;
—	modernizirati krojaško in šivljsko delavnico v Ptuju;
—	izdelati organizacijo dela TOZD Panonija Ptuj, ker je že naročeno pri Ekonomskem centru v Mariboru, ter v zvezi s tem preusmeriti poslovanje in pripraviti vse za prehod na elektronsko obdelavo podatkov (priključitev na računalnik Mercatorja);
—	iskati možnosti nadaljnje povezave s trgovino in industrijo na področju občine Ptuj in sosednjih občin. Za možnost integracije nekaterih organizacij združenega dela so samoupravni organi že imenovali delegate, ki imajo nalogo, da do konca junija 1974 izdelajo analizo o možnosti združitve trgovskih organizacij Izbira, Merkur, Panonija, Les, gostinskih podjetij Haloški biser, Grad Bori, Breg ter proizvodnih podjetij Petovia Ptuj. Komisija je že pričela z delom;
—	izgradnja II. faze skladišč v Ptuju in dokončno ureditev I. faze, ki še ni dokončana, saj manjka precej opreme in zaradi tega skladišča niso polno izkoriščena;
—	izgradnja večje prodajalne v Ptuju ter morebitne gradnje v tistih krajih, kjer je taka potreba in bi analize pokazale potrebo po izgradnji.
DOBRA INFORMIRANOST — LAHKO ODLOČANJE
V TOZD Panonija se vse službe in organi trudijo, da bi bili člani čimbolj informirani, ter da bi lažje odločali o vseh zadevah in čimbolj neposredno. Velika razdrobljenost, različen delovni čas, slabe povezave z rednimi prevoznimi sredstvi, delajo precej težav, vendar se vedno najdejo možnosti in načini, da se kolektiv redno sestaja. Se pred ustavnimi spremembami in sprejetjem nove ustave, je bil kolektiv Panonije zbran po skupinah najmanj dvakrat v letu, z novo ustavo, ko kolektiv in delovni ljudje odločajo neposredno o najvažnejših zadevah o poslovanju, sprejemajo in sklepajo sporazume in odločajo o rezultatih svojega dela, pa je nujno, da se kljub težavam delavci zberejo vsaj trikrat v letu. Zbori kolektiva niso samo informativni, kjer delavci dobijo potrebne informacije, temveč so to zbori, ki odločajo. Prav zaradi odločanja pa je potrebno kolektiv predhodno realno obvestiti, mu posredovati vse gradivo napisano v razumljivem jeziku in predložiti osnutke sklepov, da vsak ve, za kaj bo glasoval in da se seveda
prej lahko odloči za kakšen sklep bo ali ne bo glasoval.
DELAVSKI SVET PO DELEGATSKEM NAČELU
V decembru leta 1973 so delavci TOZD Panonija izvolili delegate v DS TOZD. Delavski svet šteje 21 delegatov, ki so jih izvolile skupine delavcev v področnih skupinah prodajaln, skladišč in drugih enot. V dosedanji praksi se je delavski svet sestajal do 10-krat v letu in obravnaval najpomembnejše zadeve s področja gospodarjenja, sprejemanja samoupravnih aktov in druge najpomembnejše zadeve. Z ustavnimi spremembami in sprejetjem nove ustave pa je delavski svet »izgubil« nekatere pristojnosti, ki so sedaj izključna pristojnost kolektiva, pridobil pa je nekaj novih, tako da se bo moral sestajati prav tako kot do sedaj. Za zbore delovnih ljudi mora pripravljati predloge sklepov, sprejemati predloge samoupravnih sporazumov in podobno, saj nam je znano, da moramo interno zakonodajo v organizacijah skoraj v celoti sprejemati in dopolniti.
Poleg delavskega sveta je neposredno izvoljen še svet za medsebojna razmerja, ki se pogosto sestaja glede na pristojnosti, ki so mu jih zaupali delavci po sporazumu o medsebojnih razmerjih v združenem delu TOZD Panonija. Prav gotovo, da te pristojnosti niso majhne, obenem pa so zelo odgovorne.
Neposredno izvoljen organ je tudi svet za obravnavo kršitev delovnih obveznosti, ki ima v skoraj 900 članskem TOZD polne roke dela, saj obravnava tudi določene odškodninske zadeve predvsem likvidacijo inventurnih razlik oziroma obravnava odškodninsko odgovornost delavcev, zaposlenih v prodajalnah ali drugih enotah, kjer so imeli pri inventurah primanjkljaje.
Svet delavske kontrole je povsem nov organ, ki še ni dobro našel samega sebe. Člani sveta so že bili na ustreznem usposabljanju in po tem sprejeli program dela. Pričakujemo, da bo ta organ pričel delati tako kvalitetno kot delajo organi, ki so že dalj časa izvoljeni in imajo pri delu bogate izkušnje.
Izvršilni odbor, odbor za SLO in drugi organi delajo vsa leta kvalitetno in zasluga teh organov je dobro poslovanje, dobri medsebojni odnosi in viden napredek, ki ga dosegamo.
SINDIKALNA ORGANIZACIJA — ŽE DOLGO MED NAJAKTIVNEJŠIMI V OBČINI
Sindikalna organizacija TOZD Panonija je že nekaj let med najaktivnejšimi organizacijami sindikata v občini. Zaradi velikega števila članstva in da bi se čimbolj približala članstvu, je izvoljena 41 članska konferenca, kot izvršilni organ pa 7 člansko predsedstvo. Za posamezna področja dela pa so izvoljene komisije, med katerimi je vsa leta najaktivnejša komisija za šport in rekreacijo; ta organizira športna tekmovanja, izlete po domovini in izven nje in druge akcije, med njimi tudi letovanje v Poreču, kjer imamo v okviru počitniške skupnosti Videm Krško štiri prikolice za letovanje delavcev.
VILI HORVAT je tajnik sindikalne organizacije. Zaposlen je v centralnem skladišču. V tako številni sindikalni organizaciji je potrebno žrtvovati mnogo časa, če hoče uspešno delovati.
Sindikalna organizacija redno razpravlja o osnutkih in predlogih samoupravnih sporazumov in drugih aktov, ki jih sprejemajo delavci neposredno, ali pa jih sprejema delavski svet ter dajejo predloge za boljše in kvalitetnejše rešitve. Prav tako kot v TOZD, se delo sindikata čuti tudi izven TOZD v sodelovanju z občinskimi sindikalnimi organizacijami, v strokovnih sindikatih in sindikalnem svetu. Mnogo delavcev je med najaktivnejšimi v teh organih. Med njimi naj omenimo, da je iz TOZD predsednik občinske konference sindikata delavcev v trgovini naš kontrolor in večletni predsednik sindikalne organizacije Panonije, tovariš Franc Sedič. Iz vrst naših delavcev so mnogi delegati v raznih organih v občini, ki so si prve politične izkušnje za delo v teh organih pridobili ravno v sindikalni organizaciji Panonije.
MLADINSKA ORGANIZACIJA — TRIBUNA MLADIH
2e 186 učencev in prav toliko mladih kvalificiranih, nekaj pa tudi nekvalificiranih in drugih delavcev, tvori močno organizacijo mladih. Mladinska organizacija lepo in kvalitetno dela že nekaj let, čeprav jo pestijo nekatere težave, med njimi prav gotovo velika oddaljenost med posameznimi enotami, različen delovni čas, da je vedno skoraj polovica, včasih pa še več učencev v šoli, da je med mladimi mnogo »vozačev«, ki prihajajo in takoj po delu ponovno odhajajo nazaj v domači kraj, ki je v večini primerov oddaljen od Ptuja 5 do 10 in tudi 20 km.
2e nekaj let dobivajo mladi za svoje delo priznanja občinske konference mladine, kar pomeni, da spadajo med najaktivnejše mladinske aktive v občini. Mladinska organizacija je tudi vir kadrov za sindikalno delo v TOZD in za sprejem v Zvezo komunistov.
Učenci v šoli dosegajo primerne rezultate razen posameznikov, ki
so morda zgrešili poklic in bi se morali preusmeriti v drugi poklic, saj ne dosegajo normalnih rezultatov niti v šoli niti na delovnih mestih. Prevladuje pa večina, ki je dobra in pomeni zadostno garancijo, da bomo imeli tudi v bodoče dober kader v naše zadovoljstvo in zadovoljstvo strank.
ORGANIZACIJA ZKS SE PRILAGAJA NOVIM RAZMERAM
V članstvu ZKS je pri Panoniji 59 delavcev. Do nedavna je bila
MILICA KOŠIR že dvajset let pridno dela v računovodstvu. Sedaj dela na delovnem mestu samostojnega finančnega knjigovodje. Je ena izmed prvih zaposlenih v Panoniji.
organizacija enotna in o vseh problemih se je razpravljajo skupaj z vsem članstvom, o manj pomembnih zadevah pa samo pet članski sekretariat, vendar ta le bolj o načinu izvajanja dogovorjenih akcij. Ugotovljeno je bilo, da tako številna organizacija, ki se je v zadnjem letu še precej pomladila z novimi člani, ne more tako aktivno delovati, zato je bilo na zadnjem sestanku sklenjeno, da se organizirajo trije aktivi po različnih dejavnostih, in sicer: aktiv komunistov, ki dela v engro dejavnosti, aktiv komunistov, ki dela v prodaji na drobno in storitvenih dejavnostih ter tretji aktiv, ki deluje v skupnih službah.
Z novo organiziranostjo bo možna večja aktivnost posameznih članov, večja angažiranost pri problematiki, o kateri organizacija razpravlja in vsekakor hitrejše in učinkovitejše reagiranje pri konkretnejši problematiki, ki je v posameznih dejavnostih.
Člani Zveze komunistov so med najaktivnejšimi v organih upravljanja, sindikalni in mladinski organizacij ter drugih organih in organizacijah v TOZD in izven TOZD.
Prav zaradi aktivnosti članstva ni problemov, da se mladi ne bi vključevali in organizacija nenehno raste.
ŠPORT IN REKREACIJA V TOZD
2e nekaj let deluje kegljaški krožek Panonije, ki ima od 15 do 25 aktivnih članov in tudi toliko podpornih članov, ki redno spremljajo delo krožka in mu po-
magajo na različne načine. Kegljači vsako leto sodelujejo v prvenstvu Ptuja, v katerem je 10 do 12 krožkov. Med temi krožki je naš med naj starejšimi. V času svojega obstoja je imel več uspehov in dobrih uvrstitev, so pa bili tudi časi, ko je bila uvrstitev precej skromna. Na našem področju je zelo malo kegljišč, športno kegljišče pa ni avtomatsko (sedaj ga urejujejo in montirajo avtomat) ter je zaradi tega manj možnosti za redno treniranje in tudi zaradi tega nastopajo krize.
Posamezni kegljači so člani ekipe Ptuja, ki je tekmovala v sosednjih občinah, za prvenstvo SRS pa se že več let ni zbralo dovolj sredstev in se ga ekipa Ptuja ni udeleževala. Da mislimo resno, so lahko videli udeleženci Mercatorjevega prvenstva, saj se je naša ženska in moška ekipa dobro uvrstila.
ANTON JANŽEKOVIČ je že nekaj let sekretar mladinske organizacije TOZD Panonija. Po poklicu je pravnik, ki pa še izredno študira na II. stopnji pravne fakultete. Sedaj že eno leto nadomešča predsednika mladinske organizacije, ki je na rednem študiju.
LETOS TUDI STRELSKA SEKCIJA
Strelska sekcija je bila ustanovljena šele v tem letu. Pred kratkim je bila izvedena kategorizacija za prehod iz zračne na malokalibrsko puško. To je bilo izvedeno brez kakih treningov, upamo pa, da se bo začetno navdušenje obdržalo in da bomo v tem športu zasedali še lepa mesta.
Prvi preizkus bo na strelskem prvenstvu Mercatorja v počastitev 25-letnice. Videli bomo, ali smo preveč optimistični in če so naši računi realni. Brez vaje pa seveda ne more biti uspehov.
Športna komisija pri sindikalni organizaciji in mladinski organizaciji redno pošilja ekipe na razna tekmovanja, kjer smo dosegali različne rezultate. Včasih so naše ekipe med naj slabše uvrščenimi, drugič spet med najbolje.
FERDO LOVREC je v TOZD šele dobro leto, vendar se je v delo hitro vživel. To mu ni delalo težav, saj je eden mnogih, ki so prišli v trgovino kot učenci, se dodatno izobraževali in prevzemali vse odgovornejša delovna mesta. — Tovariš Lovrec je več let deloval v organih uprave skupščine. V Panoniji je zaposlen kot komercialist, obenem pa je tudi sekretar GO članske organizacije ZK v TOZD.
Skratka, če je le možno, se tekmovanj udeležujemo, ne glede na pripravljenost ekip in končne rezultate, saj rezultati niso končni cilj, temveč množična udeležba in rekreacija delavcev.
— Sami si oglejte: Odgovor na vašo ponudbo je na kompjuterju!
— Žal mi je, toda ta linija je še vedno zasedena!
Janko Vogrinec
JANKO VOGRINEC, PODPISNIK ODLOČBE O USTANOVITVI PANONIJE IN KASNEJŠI DIREKTOR
Janko Vogrinec, sedaj upokojenec, je bil leta 1954 predsednik ljudskega odbora mestne občine Ptuj, ki je podpisal odločbo o ustanovitvi Trgovskega podjetja na veliko Panonijo Ptuj.
Pred vojno je bil zaposlen v železniških delavnicah v Ptuju, kjer je bil sedež naprednega gibanja v Ptuju in ustanovljena prva partijska organizacija na ptujskem področju. Zaradi sodelovanja v naprednem gibanju je bil zaprt v zloglasnem taborišču Dachau, od koder se je po vojni srečno vrnil. Opravljal je vrsto pomembnih dolžnosti, med drugim je bil predsednik občine Ptuj, sekretar občinskega komiteja ZKS Ptuj in pred upokojitvijo od leta 1962 do 1969 direktor Panonije.
Vsakokrat ko ga obiščem dela pri svoji hiši, mnogokrat tudi ob nedeljah, saj pravi, da nima časa vsega urediti med tednom. Seveda mu lahko verjamemo. Še vedno je predsednik častnega razsodišča pri občinski konferenci ZKS Ptuj, aktiven član Zveze borcev, član nekaterih organov pri skupščini in tudi pri interesnih skupnostih. Oba konjička terjata precej časa, Skratka družbeno je angažiran kot redki mlajši občani. Poleg tega je strasten lovec in čebelar, sam pa trdi, da morajo biti lov-
ci in čebelarji najbolj pridni in delovni ljudje.
Ob zadnjem obisku je okrog hiše, ki si jo je zgradil v ljudskem vrtu v Ptuju, urejeval ograjo in od tod tudi posnetek.
Težko ga je dobiti doma, saj je pogosto po opravkih, če pa je doma ima polne roke dela, vendar je našel nekoliko časa, da je lahko odgovoril na vprašanja, ki smo mu jih zastavili.
Kot predsednik ljudskega odbora mestne občine Ptuj ste podpisali sklep o ustanovitvi Trgovskega podjetja na veliko Panonija Ptuj. Pozneje ste kot sekretar komiteja in skoraj 7 let kot direktor imeli možnost spremljanja dela Panonije in ptujske trgovine. Kako ocenjujete delo Panonije skozi posamezna obdobja vse do danes?
Mestna občina Ptuj, ki se je iz leta v leto večala s priključitvami drugih občin, ni imela razvitega gospodarstva. Nekaj obrtnih delavnic se je počasi razvijalo, največ pa je dajala Tovarna glinice in aluminija Kidričevo. Med gospodarskimi dejavnostmi v Ptuju je bila trgovina, ki je bila razdrobljena v več podjetij. Na osnovi takratnih predpisov je mestna občina Ptuj ustanovila tri podjetja in sicer: Izbiro, Merkur in Panonijo. Zraven tega je bila še vrsta malih trgovin, ki so bile popolnoma samostojna podjetja. Vsa tri podjetja so pozneje priključevala prodajalne kmetijskih zadrug, trgovine v Ptuju pa
so se same odločale po lastni presoji h kateremu podjetju se bodo priključevale. Ta združevalni proces je trajal od 1957 do 1961. Takrat so se dokončno izoblikovala sedanja tri trgovska podjetja v Ptuju, ki vsaka za sebe delajo po svojih programih in se po lastni volji in sposobnosti razvijajo.
Časi za trgovino so se spreminjali. Mala razdrobljena trgovina je imela premalo sredstev, da bi se lahko razvijala, zato so nastale združitve samostojnih prodajaln in šele sedanja podjetja so se lahko razvijala. V Ptuju je bilo do zgraditve manj m2 prodajnega prostora kot pred vojno, kljub temu, da se je prebivalstvo in njegova kupna moč večala.
Slabo je bilo tudi s skladiščnimi prostori. Skoraj vse prostore, ki jih je uporabljala trgovina so bili last drugih in se je morala zanje plačevati najemnina.
V zadnjih letih, že v času ko sem bil še direktor Panonije, smo obnovili skoraj vse prodajalne v Ptuju in nekaj v večjih krajevnih centrih izven Ptuja, skladišča pa so bila za takratne razmere in zaradi izgradnje industrije prevelik cilj, saj sami nismo ustvarjali dovolj sredstev, kreditov pa ni bilo možno dobiti.
Ko ocenjujem delo Panonije ali trgovine na sploh, ker delo še stalno spremljam, lahko rečem, da je dosegla najvidnejše rezultate v tem času po integraciji z Mercatorjem. S tem je Ptuj dobil res sodoben nakupni center, Panonija sodobne delovne prostore za preko 100 ljudi, kar pa tudi zelo ugodno ocenjujem so skladišča, ki prav tako zagotavljajo nadalj-ni razvoj Panonije in Mercatorja na tem področju.
Janko Vogrinec se še vedno rad oglaša v naših enotah, na upravi, vendar največkrat samo mimogrede, da mu na hitro povemo kaj je novega pri nas. Rad nam pomaga z nasveti, saj ima dolgoletne izkušnje, skratka skoraj ne čutimo, da ni več redno zaposlen, saj smo že v razgovoru spoznali, da naše sedanje delo pozna skoraj tako dobro kot ga je poznal prej. Morda pa je tudi to dobro. Delavci direktorju ne povedo toliko kot povedo svojemu prejš-nemu sodelavcu, zato je tudi poln informacij za katere mnogokrat tudi sami ne vemo.
Sonja Udovič
NOVI OBRAZ — KI GA ŽE MNOGI POZNAMO
Sonja Udovič -— izredna sluša-teljica drugega letnika Višje šole za socialne delavce v Ljubljani
—	kadrovske smeri, je šele v letošnjem letu prišla k Panoniji. Sedaj dela v kadrovski službi in se počasi pripravlja na poklic socialne delavke za katerega se je odločila.
Novi obraz v Panoniji, ki pa ga že mnogi poznajo, saj tošnjem letu prišla k Panoniji, se že delavci počasi navajajo, da svoje težave povedo strokovno usposobljenemu delavcu, ki jih za sedaj lahko tolaži skoraj izključno le z lepo besedo, saj reševanje socialnih problemov zahteva tudi potrebna sredstva. Sredstev pa smo za reševanje socialnih problemov vse premalo izdvajali.
V zadnjem času je pričela z intenzivnim delom pri proučevanju stanovanjskih vprašanj delavcev. Izvedena je bila anketa o rezultatih o čemer smo že pisali. Sedaj posluša problematiko delavcev, ki želijo pomoč delovne organizacije pri gradnji lastnega doma, tistih, ki želijo imeti rešeno stanovanjsko vprašanje do leta 1980.
Na osnovi teh razgovorov in izpolnjevanja številnih rubrik v vprašalnikih, ki jih ima za ta namen, bomo lahko pri Panoniji resno pričeli reševati stanovanjska vprašanja. Kaj vse spada v delo socialne službe? V tako številni TOZD kot je Panonija bo imela vsekakor polne roke dela. Za uspešno delo bomo morali nameniti več sredstev, ki jih bo kolektiv prav gotovo izdvojil, če bodo izdelani kvalitetni programi in načini za reševanje problemov.
Za enkrat spoznava delo in ljudi. V celoti še ne opravlja svojega dela, ker ima druge zadolžitve. Delo je pestro in zanimivo. Sama pravi, da skozi to delo zelo dobro spoznava značaj posameznikov in njihov odnos do sodelavcev in njihovega življenja. Doživlja že tudi prva razočaranja v tem, da so ljudje —• vsaj nekateri
—	preveč egoistični in premalo vidijo svoje sodelavce, ki so v mnogo težjih socialnih pogojih. Prijatelja spoznaš, ko si v stiski in takega prijatelja bomo pri Panoniji našli v socialni službi socialne delavke.

MARIJA CEH, edina ženska v transportnem oddelku
Marija Čeh je predsednica osnovne organizacije sindikata v TOZD Panonija. Dela na delovnem mestu pomočnika vodje transportnega oddelka. Med 50 članskim kolektivom — šoferji in spremljevalci — je edina ženska. Pravi, da se dobro počuti.
V nekaterih TOZD in OZD imajo posebne probleme s transportnimi delavci. Takih problemov pri nas ne poznamo. Ko se stanje prične zaostrovati in ko transportni delavci opozorijo na probleme, jih poskušamo čimprej rešiti v zadovoljstvo šoferjev in spremljevalcev, seveda pa ne v škodo TOZD ali drugih enot. Engro ne more delati brez prometnega oddelka, delavci v tem oddelku pa so odvisni od dela v skladišču in od svojega lastnega dela. Nekaj problemov se je že nakopičilo in v kratkem se bomo sestali, jih poskušali rešiti in delo bo zopet normalno steklo.
POSEBEN KONJIČEK OTMARJA ZORČIČA
Otmar Zorčič 53 letni upravnik Obrata Zaščita Kidričevo, ki ga v okviru Panonije uspešno vodi, ima svojevrsten »hobi« v katerem je dosegel že lepe uspehe.
Član lovske družine je že od 1946 leta. To še ni nobena posebnost, čeprav ima tudi iz tega lepega športa veliko trofej. Zanimivo pri njem je to, da je v letu 1958 pričel z novim športom, ki je sicer z lovstvom tesno povezan, to je streljanje na glinaste golobe.
Kot član ljubljanske Olimpije je bil na več državnih prvenstvih kjer so desegali vidne rezultate.
Z državno reprezentanco in klubom Olimpija je bil na mednarodnih tekmovanjih po Jugoslaviji na Poljskem, Avstriji in Italiji.
Od leta 1960 do 1968 je bil stalni član prve ekipe Olimpije, ki je vsa ta leta bila državni ekipni prvak v tem športu. Največji osebni uspeh je dosegel v letu 1965 v Skopju, ko je med posamezniki dosegel drugo mesto. Nekaj let je bil med najboljšimi posamezniki, saj je dosegel najvidnejša mesta in to od 2 do 4.
Sedaj ni več na tekmovanjih. Odstopil je mesto mlajšim. Kljub temu pa se večkrat pojavi na strelišču, kjer še dosega lepe rezultate.
Otmar Zorčič
MARTIN KOROŠEC, UPOKOJENEC: POSVETIL SEM SE VZREJI PIŠČANCEV
Tovariš Martin Korošec, sedaj upokojenec, je prišel k Panoniji v prelomnem letu 1958, to je v času, ko je Panonija postajala vse večja in ko je pričela prevzemati prve prodajalne. Kot samo-stalen trgovec je imel bogate izkušnje v prodaji, zato je bil sprejet na delovno mesto vodje maloprodaje.
Njegova življenjska pot je bila bogata. Zaradi sodelovanja z naprednim gibanjem so ga Nemci internirali in pozneje je bil zaprt v zloglasnem taborišču Dachau, od koder se je po vojni vrnil v domači kraj Lovrenc na Dravskem polju. Tu se je takoj vključil v organiziranje lokalnega gospodarstva, sodeloval in organiziral prve socialistične delavnice in kmetijske zadruge, ter končno pristal pri opravljanju svojega poklica za katerega se je izučil —■ trgovine. Kot vodja maloprodaje pri Panoniji ima vsekakor precej zaslug, da se je prodajna mreža razvijala in da so bili ustvarjeni nadaljni pogoji za de-
lo.
Sedaj je upokojenec in živi na svoji domačiji v Lovrencu na Dravskem polju. Se enkrat se je pokazal kot dober gospodar. Staro gospodarsko poslopje, ki ni več služilo svojemu namenu, je porušil ter iz stare opeke in nekaj novega materiala zgradil sodoben hlev za vzrejo piščancev. Od začetka mu je bilo delo težko, saj je moral več ton krmil znositi v krmilnike, sedaj pa ima vse mehanizirano, krmilnike, napajanje itd. tako, da delo ni več težko. Tako delo je koristno za družbo
—	je kooperant Perutnina Ptuj
—	in seveda tudi za njega. Ob vsakem obisku ga najdemo pri delu, vendar vedno najde nekaj časa za razgovor. Tako je bilo tudi tokrat. Ze ob začetku razgovora smo lahko ugotovili, da še vedno živi s podjetjem v katerem je bil 9 let, da je tekoče informiran o problemih in uspehih, ki jih dosegamo, ter je z lahkoto odgovoril na vprašanja, ki smo mu jih zastavljali.
Najprej se je spomnil časov, ko je Panonija pričela prevzemati prodajalne od Kmetijskih zadrug. Zadruge so imele ves odkup kmetijskih pridelkov in obenem prodajo vsega blaga prebivalstvu. Po njegovem mnenju je bilo prav, da so trgovine prišle v roke trgovcev, ki so strokovno usposobljeni za to delo, in da so bili hitro vidni rezultati. Prva kvalitetna sprememba je bila že v tem, da je bila trgovina bolje založena, saj je imela Panonija engro dejavnost in je lahko vso trgovino mnogo boljše in kvalitetnejše oskrbovala. Trgovino so prevzeli strokovni kadri, ki so lažje ocenili potrebe in zahteve kupcev.
Skoraj vsi prostori, ki smo jih prevzeli so bili neurejeni, zastarela iprema in podobno. Vse to se je moralo pričeti urejati. Iz leta v leto se je vlagalo več sredstev za ureditev maloprodaje. Prodajalne v Ptuju so bile najprej urejene, zatem so sledili še nekateri večji vaški centri, vsega pa v tistem času niso več zmogli.
Najtežje pri oskrbi prodajaln je bilo pomanjkanje skladišč, saj se je v tistih časih lahko opravilo z enim vozilom le po eno vož-
njo na dan. Pred meseci — pravi —■ da je spremljal delo v skladišču ter ugotovil, da so sedanja skladišča zelo pomembna in velik napredek za Panonijo in vsekakor tudi za Mercatorja.
V času, ko je bil še v trgovini, je bila podobna pomanjkljivost, kot jo ima trgovina sedaj to je, da se mora trgovina pri založenosti ravnati po sredstvih, ki jih ima na razpolago in ne po željah strank. Zaloge so bile glede na izbor blaga vedno premale, po zahtevnosti strank se ni dalo zalagati, ker je bilo premalo obratnih sredstev.
Daljši pogovor je bil o sedanjem razvoju trgovine, predvsem Panonije v sklopu Mercatorja, o potrebnosti akcije za še večjo povezanostjo trgovine na ptujskem področju, in o drugih vprašanjih. Prostor ne dopušča, da bi lahko vsebino vsega prijetnega pogovora zabeležili.
Martin Korošec
Martin Korošec je dober sobesednik in preudaren, ter kljub 64 letom po mišljenju mlad in napreden.
Nekdanji sodelavci smo vedno dobrodošli in zaželjeni gosti na njegovi domačiji, rad pa pokaže svoje sedanje delovne uspehe pri vzreji piščancev, ki jih ima po 11.000 v enem turnusu.
'CJ\mwm~„r; ^
Brez besed
Samoupravna delavska kontrola
Z dovoljenjem tovariša Milana Kneževiča, direktorja SDK, podružnice v Ptuju, priobčujemo njegovo razpravo o samoupravni delavski kontroli, ki jo je imel na občnem zboru Zveze sindikatov občine Ptuj.
V	večini OZD še niso prav dojeli bistva delovanja samoupravne delavske kontrole. Samo formalno konstituiranje brez opredelitve nalog in metod dela ne daje osnov organom samoupravne delavske kontrole za njihovo delovanje. Poudaril bi rad, da je po ustavi samoupravna delavska kontrola pravica in dolžnost vseh zaposlenih v neki asociaciji in da to ni le domena izvoljenega organa. Družbeni pomen delavske kontrole je namreč bistvo te kategorije nadzora neposrednih proizvajalcev, ki še izraža v tem, da gre pravzaprav za samozaščito samoupravnega sistema s ciljem, da se vse samoupravne strukture (samoupravni organi, individualni in poslovodni organi ter vsi delovni ljudje v TOZD in OZD) organizirajo tako, da bodo kot celota delovali kontrolno. Delovni človek s tem, da poleg procesa dela in upravljanja z družbenimi sredstvi neposredno in enakopravno sodeluje pri spreminjanju odločitev, torej skupno odloča z drugimi in tako z mesebojno odvisnostjo, odgovornostjo in solidarnostjo dosega svoje interese in pravice do rezultatov svojega dela, s tem pa hkrati zadovoljuje svoje in družbene potrebe. Da bi bilo v celoti izpeljano to ustavno načelo in da bi neposredni proizvajalci imeli tudi možnost odpravljati razne nepravilnosti, ki so se doslej pojavljale ter se uspešno boriti proti njim, predvsem pa onemogočiti že prisotne negativne elemente, se ustanavlja kot eden izmed obrambnih mehanizmov samoupravna delavska kontrola, ki v svojem bistvu pomeni le eno od funkcij uresničevanja samoupravnih odnosov. Vsa mišljenja, ki so še danes ponekod prisotna, da takšna oblika kontrole v naših razmerah ni potrebna, so v resnici le odpor do uveljavljanja samoupravnih pravic neposrednih proizvajalcev, nepoznavanje pomena in bistva samoupravne delavske kontrole ali pa so posledica neznanja.
V	dosedanjih izkušnjah ustanavljanja organov samoupravne delavske kontrole smo pri njenem delovanju zadeli na vrsto vprašanj, ki zavirajo njeno delo. Predvsem je to vprašanje organiziranosti, delovanja, ponekod celo formiranja oziroma sredstva, odgovornosti, odnosa do drugih organov ter normativno urejanje organov te kontrole.
Na kratko bi poudaril le nekatere bistvene elemente, ki so v praksi še vedno nejasni in razložil nekatere konkretne zadeve.
1.	Pri dejavnosti samoupravne delavske kontrole nam mora biti jasno, da je njena osnovna in pretežna funkcija v preventivnem delovanju. To ne pomeni, da ne bo po potrebi delovala tudi operativno in naknadno; to zavisi od učinkovitosti njenega preventivnega delovanja. Samoupravna delavska kontrola ni torej organ za vzdrževanje reda, niti organ pregona, ampak je predvsem sa-
moupravni organ, katerega delovanje je v prvi vrsti usmerjeno v preprečevanje in odpravljanje negativnih pojavov, ne pa odkrivanje in pregon storilcev nezakonitih dejanj. Priča smo namreč dejstvu, da posamezni člani organov samoupravne delavske kontrole nastopajo kot razni inšpektorji, raziskovalci in podobno. Delavska kontrola je sestavni del samoupravljanja in ni povsem nova institucija. Zakonodaja nam je doslej dajala možnost formiranja notranje kontrole, nismo pa je uspeli v praksi uveljaviti. Poglabljanje in razvoj neposrednega samoupravljanja pa sistem kontrole vgrajuje v celotno delovanje vseh družbeno ekonomskih odnosov. Tu je zlasti pomembno dejstvo, da dobiva delavec — neposredni proizvajalec poleg ustvarjalne tudi kontrolno funkcijo, ki pa jo je potrebno pravilno razložiti na vseh ravneh in mora zajeti vse strukture naše družbe. Težko je točno določiti vsa vprašanja, ki jih naj samoupravna delavska kontrola kontrolira, odvisno je to od specifičnosti posameznih TOZD in stopnje razvitosti samuopravnih odnosov. S splošnimi akti je potrebno določiti in opredeliti, da samoupravna delavska kontrola kontrolira:
—	uporabo splošnih aktov TOZD in OZD zaradi zaščite samoupravnih pravic delavcev;
—	izvajanje vseh samoupravnih sporazumov;
—	izvajanje odločitev organov upravljanja in zbora delovnih ljudi;
—	razdelitev in način koriščenja sredstev;
—• osnovna vprašanja poslovne politike in usmeritve OZD na osnovi raznih pokazateljev in po zaključnem računu;
—	odločitev vodilnih delavcev v skladu z njihovimi pooblastili;
—	način in roke informiranja delavcev o poslovanju OZD;
Samoupravna delavska kontrola mora preprečevati in onemogočiti pojave kot so:
—	nenamensko in neracionalno trošenje družbenih sredstev in dohodka, zlasti sklada skupne porabe (reprezentanca, propaganda, reklama ipd.);
—	neupravičeno trošenje, odtujevanje in uničevanje družbene imovine;
—	sprejemanje podkupnin, korupcije in podobno.
2.	Izvolitev članov samoupravne delavske kontrole in njihov sestav:
Način izvolitve je enak kot za delavski svet, torej neposredno, s tajnim glasovanjem v TOZD in OZD. Mandat članov lahko traja največ dve leti. S splošnim aktom se točno opredeli način izvolitve in sestav organa samoupravne delavske kontrole. Kriteriji naj bi bili naslednji:
—	da je v proizvodnji OZD najmanj 3/4 članov organa samoupravne delavske kontrole iz neposredne proizvodnje;
—	da v neproizvodni OZD
ustreza sestav organa kontrole strukturi zaposlenih;
—	da se za člane organa delavske kontrole izvolijo primerni delavci, ki so idejno opredeljeni za samoupravljanje, da uživajo ugled in zaupanje sredine v kateri delajo;
—	da ne morejo biti člani delavske kontrole člani organov upravljanja, delavci na vodilnih delovnih mestih in člani izvršilnih organov;
—	da ne morejo biti člani samoupravne delavske kontrole delavci, ki so sodno kaznovani.
Odbor samoupravne delavske kontrole ni strokovni organ in mu je zato potrebna pomoč, ko pri svojem delu zadene na strokovna vprašanja, ki jih mora rešiti pred odločitvijo. Najpriemrnejšo obliko pomoči lahko nudijo že obstoječe strokovne komisije v OZD ali razni zunanji organi. Nikakor pa ni umestno ustanavljati posebne komisije samo za pomoč samoupravni delavski kontroli, kot se ponekod pojavljajo tendence. Z omenjenim načrtom nudenja pomoči raznih institucij znotraj ali izven OZD, se poudarja družbeni pomen samoupravne delavse kontrole in dejstvo, da mora biti delavska kontrola skrb vseh delavcev v OZD in ne samo posameznih služb in nadalje, predmet dela samoupravne delavske kontrole je celotna dejavnost delavske organizacije oziroma vseh njenih organov in služb.
3.	Odgovornost samoupravne delavske kontrole:
Organi samoupravne delavske kontrole se morajo pri svojem delu oslanjati na načela socialistične morale, materialne resnice, zakonitosti in sodelovanja z drugimi organi in organizacijami v OZD in izven nje. Za svoje delo so odgovorni edino zboru delovnih ljudi oz. kolektivu, kateri jih tudi voli.
O ugotovitvah morajo obveščati zbor delovnih ljudi, organe upravljanja in tudi družbeno-politične organizacije. Organi samoupravne delavske kontrole imajo pravico dajati predloge za ukrepanje za vprašanja iz svojega področja dela. Zbor delovnih ljudi lahko zamenja organe samoupravne delavske kontrole v primeru nevestnega in neodgovornega dela.
4.	Odnos samoupravne delavske kontrole do raznih organov
Samoupravna delavska kontrola je pri svojem delu samostojna. Ta samostojnost se mora opredeliti s samoupravnim splošnim aktom, izraža pa se v naslednjem:
—	v samostojni iniciativi o vseh vprašanjih, ki so v njeni pristojnosti;
—• v angažiranju strokovne pomoči služb in organov v OZD, ki morajo nuditi potrebne in točne podatke;
—	v upogledu v dokumentacijo, knjigovodske in finančne podatke in druge informacije, ki so predmet dela samoupravne delavske kontrole;
—	v sodelovanju in pomoči raznih organov družbeno-političnih organizacij v OZD.
S svojim delovanjem in predlogi ukrepov organi samoupravne delavske kontrole obveščajo zbore delovnih ljudi in delavske svete. Če ustrezni organi ne podvza-mejo potrebnih ukrepov in ne
sprejmejo odločitev, se organi samoupravne delavske kontrole povežejo z raznimi institucijami družbene kontrole in družbenopolitičnih skupnosti izven organizacij združenega dela (inšpekcije, tožiltvo, UJV, SDK).
5.	Normativno reguliranje organov samoupravne delavske kontrole
S statutom ali drugim splošnim aktom, kot je pravilnik o konstituiranju in delovanju samoupravne delavske kontrole je potrebno urediti naslednje:
—	način organiziranja, volitev, konstituiranje in število članov organov delavske kontrole;
—	status organa delavske kontrole in njenih članov;
•— naloge, pristojnosti in metode dela;
—	način kontrole delovnih ljudi,
— Način obveščanja samoupravne delavske kontrole o svojem delu in rokih poročanja.
—	način sodelovanja v OZD in družbeno političnimi organizacijami in raznimi zunanjimi organi;
—	medsebojno povezovanje in delovanje organov samoupravne delavske kontrole v OZD,
—	odgovornost članov samoupravne delavske kontrole;
—	število članov, ki jih predlaga osnovna organizacija sindikata.
Po dosedanjem stanju ugotavljam, da je morda prav pomanjkljivo normativno reguliranje delovanja samoupravne delavske kontrole vzrok o relativno slabi dejavnosti že formiranih organov te kontrole. Dolžnost organov samoupravljanja delavske kontrole in osnovne organizacije sindikata je, da skupno pospešijo izdelavo in sprejem omenjenega pravilnika, katerega naj izdela strokovna služba v posamezni OZD.
6.	Povezava samoupravne delavske kontrole in Službe družbenega knjigovodstva.
Na kratko bi se dotaknil odnosov in sodelovanja teh pojmov, ki se v praksi večkrat napačno pojmujejo in razlagajo.
Omenili smo, da mora biti samoupravna delavska kontrola v prvi vrsti s strani delovnega kolektiva. Delovni kolektiv, ki ustvarja dohodek je tista, ki mora zagotoviti tudi kontrolo nad razpolaganjem z dohodkom. Če hoče opravljati svojo funkcijo in izraža interese celotnega kolektiva. Organ delavske kontrole, ki ga voli celoten kolektiv ne more biti sestavljen samo iz strokovnjakov. Ker pa pri svojem delu naleti na specifična strokovna vprašanja in če hoče neko stvar kontrolirati jo mora dobro poznati, sicer je kontrola slaba in nedosledna. Zato se seveda postavlja vprašanje strokovnega delovanja samoupravne delavske kontrole. Konkretno imam v mislih vprašanja in probleme s fizično-mate-rialnega področja. Prav tu pa je stična točka med samuopravno delavsko kontrolo in službo družbenega knjigovodstva. Poudaril in razjasnil bi napačno pojmovanje o vlogi Službe družbenega knjigovodstva in sodelovanju teh dveh institucij. Marsikje in čestokrat se to sodelovanje pojmuje s tem, da nekateri smatrajo samoupravno delavsko kontrolo kot podaljšano roko Službe družbenega knjigovodstva. V bistvu gre
pravzaprav ravno za nasprotno. Služba družbenega knjigovodstva bo nudila pomoč samoupravni delavski kontroli, po potrebi zlasti na področju finančno materialnega poslovanja. Medsebojno sodelovanje bo povečalo učinkovitost samoupravne delavske kontrole in v tej vlogi lahko razumno sodelovanje Službe družbenega knjigovodstva v nekem smislu kot servis samoupravne delavske kontrole. Namreč samoupravna delavska kontrola je, kot smo že dejali, sestavni del samoupravljanja, medtem, ko je SDK specialna in neodvisna strokovna institucija, ki dela v interesu samoupravne družbe. Takšno vlogo službe družbenega knjigovodstva določa tudi nova ustava, ki nekoliko drugače kot doslej opredeljuje tudi njeno delovanje.
Osnovna naloga SDK je predvsem posredovanje informacij, analiz in podatkov vsem tistim, ki opravljajo z družbenimi sredstvi, ustvarjajo in razpolagajo z dohodkom. SDK je torej posebna institucija, ki s svojim objektivnim strokovnim delom ugotavlja vsa gibanja v zvezi z dohodkom in posreduje razne informacije. Dohodek pa je osrednje vprašanje okrog katerega se vrti poslovna politika v OZD in v kateri govorimo, da je razpolaganje z dohodkom stvar celotnega kolektiva — delavcev in tistih, ki ta dohodek ustvarjajo. Ce je temu tako, moramo tudi zagotoviti celotnemu kolektivu kontrolo nad delitvijo dohodka. Do sedaj namreč
ni bilo kontrole nad družbenimi sredstvi s strani družbe in celotnega kolektiva, oziroma je bila minimalna, ker nismo uspeli, znali ali hoteli uvesti sicer pozitivne zakonodaje v sistem kontrole. V novi ustavi pa je sistem kontrole bolj dosledno izpeljan s čimer se želi doseči, da se predhodno, in to je bistveno, preprečijo kakršna koli izkoriščanja ali izrabljanja družbenih sredstev. Ker pa ima SDK stalen pregled o gibanju družbenih sredstev in ker deluje kot neodvisna strokovna institucija je povezava SDK s samoupravno delavsko kontrolo in kolektivi ter celotno družbo tudi nujna.
Ko govorimo o družbenih sredstvih in pregledu, moramo ta družbeni vpliv tudi zagotoviti in s tem omogočiti, da se s temi sredstvi čimbolj načrtno in uspešno gospodari. Takšen sistem kontrole je v naših razmerah normalen in tu ne gre za nezaupnico na primer vodilnim delavcem, kot si to marsikdo napačno razlaga. Gre za ogromna družbena sredstva in vsa pomanjkljivost dosedanjega našega sistema je bila, da so bili prav vodilni tovariši prepuščeni sami sebi. V praksi se je doslej praktično vse strnilo le na kontrolo delavskega sveta, kjer pa ni nihče odgovarjal. Načela nove ustave nam dajejo možnost in obvezo, da zdaj ta sistem dosledno izpeljemo prav preko kolektivov. Zaradi učinkovitosti in operativnosti dela pri izvajanju družbene kontrole pa kolek-
Tudi Kavarna Evropa je prav prijetno uredila svoj vrt. Čeprav je v strogem centru mesta, vendar je vseeno prijetno posedeti na tem vrtu. Letos so pripravili prijetno novost; na ograji okrog vrta so namestili lične posode s cvetjem, kar daje še prijetnejši izgled in lepše počutje.
Ob lepem vremenu je vrt vedno poln gostov; osvežilne pijače, Pa seveda sladoled in ledena kava, to so stvari, ki jih obiskovalci najpogosteje naroče.
tiv voli iz svoje sredine organ samoupravne delavske kontrole, ki s pomočjo vseh delovnih ljudi, organov upravljanja, družbe-no-političnih organizacij in raznih strokovnih služb izvaja družbeno kontrolo.
Na koncu bi informiral ta zbor, da sta Služba družbenega knjigovodstva in Zveza sindikatov Slovenije pred kratkim podpisala dogovor o trajnejšem načinu medsebojnega sodelovanja, da bi
lažje in popolnejše izvrševala svoje naloge pri uresničevanju interesov delavcev v združenem delu in drugih delovnih ljudi.
Predvsem gre v tem dogovoru za zagotovitev raznih analiz, informacij in podatkov s strani Službe družbenega knjigovodstva, in jih bo Zveza sindikatov v svojem političnem delovanju sproti uporabljala. Sodelovanje zajema tako republiško kot tudi občinsko raven.
Slavko Baloh, novi direktor TOZD Hrana
Tovariš Slavko Baloh je prišel v kolektiv TOZD Hrana z novim letom na delovno mesto direktorja. Zatorej je novi obraz v kolektivu, ki ga želimo predstaviti vsem sodelavcem v Mercatorju.
Pravzaprav pa je tako, da ga še ne poznajo niti vsi delavci TOZD Hrana. Zgodilo se je že, da ga je delavka v eni od prodajaln kar lepo zamenjala za inšpektorja.
Da ne bo več ugibanj, si preberite ta članek in spoznali ga boste.
V kratkem življenjepisu bi lahko zapisal, da je star 39 let, da je končal študij na ekonomski fakulteti. Prvo zaposlitev je imel v gradbenem podjetju »Tehno-grad«. 2e od samega začetka ga je vleklo v trgovino, zato se je kmalu poslovil od gradbincev in se zaposlil pri Kemiji-Impexu, kasneje pri Intertrade. Od tu ga je pot pripeljala v Mercator.
Tako je od 1. 1. 1974 v TOZD Hrana, ki ima v svojem sestavu 35 poslovalnic, 215 redno zaposlenih in 40 učencev. V letu 1973 je ustvarila 114.695,00 din prometa, letos pa planirajo din 127.778,00, za katerega pa upajo, da ga bodo v dobršni meri presegli.
In kako se je znašel v Mercatorju oziroma TOZD Hrana?
»V TOZD Hrana sem našel dobre in strokovno sposobne sodelavce. Predvsem tisti ožji so mi pomagali prebroditi začetne težave. Strokovno pomoč pa so mi nudili tudi drugi sodelavci Mercatorja.
TOZD Hrana je dobra organizacija, vendar velja še marsikaj izboljšati: glede na današnje tržne razmere trgovine se bo na primer potrebno v prihodnosti bolj prilagoditi sistemu trga, predvsem velja to za smotrnejše ustvarjanje dohodka, spričo zamrznjenih marž.«
»Dalje je razumljivo, da bomo morali v okviru Mercatorja skrbeti za nadaljni razvoj naše TOZD. V okviru maksimalnih
možnosti bo potrebno poskrbeti za širitev trgovske mreže, saj nastajajo nova naselja in potrebe po trgovskih centrih.
Komercialno poslovanje je za našo TOZD bistvenega pomena, pa tudi za ostale TOZD. Zato moramo organizirano nastopati pri dobaviteljih, da bi dosegli čimbolj še poslovanje. Pri tem bomo morali zagotoviti boljšo založenost obstoječih kapacitet in večjo materialno osnovo.
Mercator
V letošnjem letu moramo popraviti pravilnik o delitvi osebnih dohodkov in ga uskladiti s samoupravnim sporazumom. Zaradi zvišanja življenjskih stroškov je nujno izboljšati materialno osnovo v prodajalnah. Hkrati ugotavljamo, da je obratovalni čas pereč problem zaposlenih v prodajalnah in je že nujno, da v letu 1974 uredimo vprašanje delovnega časa ob sobotah popoldne.
Se nekaj je. Z ozirom na predpise blagovnega prometa (marža, sanitarni predpisi itd.) je potrebno uporabiti načelo varčevanja in iskanja notranjih rezerv.
To je samo nekaj misli in načrtov TOZD za prihodnje obdobje-	N. L.
Slavko Baloh, direktor TOZD Hrana
- del organizacijskih izpopolnitev v podjetju
Sistemizacija
V delovnih organizacijah in tudi v našem podjetju je preveč razširjeno mnenje, da se da organizacijske probleme oziroma poslovanje podjetja na sploh reševati in zbolj sevati po delih, en problem neodvisno od drugega, npr. problem nabave je povezan s planiranjem prodaje, problem tehnološke dokumentacije je povezan s kalkulacijami in obratno, kontrola stroškov je povezana s stimulativnim nagrajevanjem,
—	stimulativno nagrajevanje je povezano z upravljanjem in cilji,
—	vrednotenje delovnih mest je povezano s sistemizacijo delovnih mest,
—	sistemizacija delovnih mest je povezana z organizacijsko strukturo podjetja itd.
Se bi lahko naštevali take odvisnosti, vendar nam mora biti brez tega jasno, da nam bo kljub dobro rešenim problemom na posameznih področjih rezultat v glo-
balu ostal nespremenjen. Pri načrtnem pristopu k izpopolnitvi organizacije poslovanja moramo torej gledati celotnost problema in bo nujno potrebno postopno ter medsebojno povezano »dvigovanje« organizacije.
Za usmerjanje programskega pristopa k dvigu organizacije podjetja na višji, modernejši in če hočete sposobnejši, cenejši nivo, se je potrebno najprej seznaniti s pogoji in razmerami v podjetju, na osnovi česar pregledamo podjetje in mu postavimo celotno — splošno diagnozo, po kateri potem usmerjamo posamezne specialistične akcije. Za izpopolnjevanje poslovne organizacije po posameznih področjih pa obenem predvidimo prioritetni red razreševanja posameznih organizacijskih nalog.
Nadaljnje delo lahko usmerimo po dveh poteh: po posameznih področjih ali pa kompleksno v okviru vseh področij. Pravilnejša
pot je zadnja, tudi za naše podjetje, posebno sedaj, ko smo sprejeli novo ustavo, ki popolnoma na novo postavlja celotno organizacijsko strukturo podjetja.
Program pristopa najlaže prikažemo z mrežnim planom, ki je zelo enostaven način za prikazovanje nalog in s pomočjo katerega lahko lepo vidimo medsebojno prepletanje, odvisnosti in zaporednost posameznih nalog. V tem prispevku hočemo le postaviti sistemizacijo delovnih mest na pravo mesto v takem programu, za to bo celoten plan zelo posplošen in bi ga morali za ostale naloge izdelati bolj podrobno.
Tabela organizacijskih nalog:
1.	Posnetek obstoječe organizacije
2.	Analiza posnetkov obstoječe organizacije
3.	Formiranje celotne organizacijske strukture za podjetje in TOZD
4.	Predlog formiranja organizacijske sheme podjetja, TOZD, poslovnih enot, delovnih enot itd.
5.	SISTEMIZACIJA DELOVNIH MEST
6.	Vrednotenje delovnih mest
7.	Organizacija prodajne funkcije
8.	Organizacija razvojno-inve-sticijske funkcije
9.	Organizacija proizvodne (trgovske) funkcije
10.	Organizacija	vzdrževalne
funkcije
11.	Organizacija nabavne funkcije
12.	Organizacija	kadrovske
funkcije
13.	Organizacija finančne funkcije
14.	Organizacija računovodske funkcije
15.	Organizacija samouprave in samoupravne zakonodaje
16.	Študija za izbiro mehano-grafskih sredstev in birotehnič-nih pripomočkov
Ob lepem, sončnem vremenu je prav prijetno posedeti na terasi kavarne Nebotičnik. Zdaj, ko se zapirajo šolska vrata, je obiskovalcev vedno veliko; šolarji iz najrazličnejših krajev naše domovine pogosto zaidejo tudi na Nebotičnik. Saj res, škoda bi bilo zamuditi priložnost in Ljubljane ne pogledati tudi iz vrtoglavih višin.
Pa še nekaj. V ljubljansko turistično transverzalo je vključen tudi Nebotičnik. Napisne table po mestu opozarjajo tudi na ogled te ljubljanske zanimivosti. Dvigalo vas popelje tudi na teraso naše kavarne. In razgled s terase na Ljubljano je prelep; v turistični sezoni pride na teraso tudi veliko tujcev z željo, da si ob skodelici kave ali osvežilne pijače ogledajo naše mesto in okolico.
Mrežni plan
j—*■ 15--------->17
—*13-------------
-*14-------------4 
4
1 -i-2->3^4^S^6	12--------M8^19->20
4
7-----» 8--->-16-------*
-----* 9 ——M1---------->
'---->10----------------
17.	Organizacija splošne funkcije
18.	Kompleksna obdelava podatkov in informacij — poenoten sistem informiranja
19.	Sistem stimulativne delitve OD in dohodka
20.	Izoblikovanje in negovanje kompleksnih navodil in postopkov na vseh nivojih.
Organizacijske izpopolnitve moramo izpeljati postopoma in ne smemo prehitevati z nalogami, če niso bile izpeljane in praktično izvedene prehodne naloge, ki so pogoj za uspešno izvršitev sledečih nalog. Ob zaključku celotnega procesa izpopolnitev moramo kompletirati vsa organizacijska
— Če ti žena še enkrat prinese košaro jajc, bodo moji živci popustili!
navodila in jih vključiti ter iz njih sestaviti kompleksen organizacijski elaborat. Ker je organizacija stalen proces, moramo v okviru delovnega mesta ali službe, ki je zadolžena za organizacijo, ta navodila potem tudi neprestano izpopolnjevati.
Če smo bili z novo Ustavo oziroma z novim družbeno ekonomskimi odnosi »prisiljeni« opraviti organizacijske izboljšave v nalogah od 1—4, smo sedaj pred naslednjo nalogo — sistemizacijo delovnih mest, ki je pogoj za uspešno izvedbo naslednjih organizacijskih izboljšav.
Vasja Butina
Brez besed
Na kavico v Mercatorjevo delikateso v Kranj
V središču Kranja, v nebotičniku, ima naša TOZD Preskrba iz Tržiča majhno prodajalno, delikateso. To je edina Mercatorjeva trgovina v Kranju. Kako dela, kako se počutijo delavci, zaposleni v njej, vse to smo zvedeli pred kratkim, ko smo prišli tja na obisk.
Pravzaprav je to pravcata trgovinica, ne trgovina. Prostor je zelo majhen; mislim na tistega, pred pultom, za kupce. Za prodajno mizo pa je tudi kar naprej dren, saj je v vsaki izmeni zaposlenih kar šest delavk. Urno skačejo sem ter tja, da postrežejo kupce. Z vsem, kar hočeš. Vse vrste mesnih izdelkov imajo, pa mlečne izdelke, pecivo in druge sladkarije, pijače vseh vrst, pa kavo, osnovne gospodinjske potrebščine, pa še in še. Na prodajnih policah, pa na pultu, stojalih, v skladišču ...
Pogovarjal sem se z Ano Medič, namestnico poslovodje. Prav mi je dala, ko sem rekel, da je lokal premajhen; prostora bi potrebovali mnogo več. Premajhna je trgovina, premajhen je skladiščni prostor. Tudi za razširitev ni prav nobenih možnosti. Ampak kljub temu dekleta pravijo, da je kar prijetno delati. Strank je vedno polno, veliko takšnih, ki
prihajajo stalno. Prav majhen prostor pa je vzrok temu; blago je namreč vedno sveže.
Povrh vsega pa se v delikatesi dobi tudi kava. Dobra ekspes kava, za katero pravijo, da je najboljša daleč naokrog. In veliko jo prodajo. Marsikdo pride nalašč zaradi dobre kavice; in obenem nakupi še marsikaj drugega. Če se boste kdaj mudili v Kranju, potem vedite, kje je dobra kava. V Mercatorjevi delikatesi!
Mercator
Iz Investinega prodajnega programa
Vv

~... Alujjjj!«
Ml
V tejle stolpnici ima naša TOZD Preskrba iz Tržiča edino svojo prodajalno v Kranju.
Prodajalna je sicer zelo majhna, vendar vedno dobro založena. Blago je vedno sveže, kar seveda privablja številne kupce. Pa tudi dobra ekspres kavica je znana daleč naokrog.
Za lažje in hitrejše poslovanje v prodajalnah naša TOZD Investa priporoča OPTIČNO TEHTNICO — BERKEL. Z njeno pomočjo vam ni potrebno na pamet ali s svinčnikom izračunavati vrednosti stehtanega blaga, ampak samo s pritiskom na gumbe nastaviti ceno za 1 kg in ekran na tehtnici vam takoj pokaže končno ceno kupljenega blaga.
Vse podatke o ceni in nabavi ter vse druge informacije lahko vedno dobite pri TOZD INVESTA, Ljubljana, Ciril Metodov trg 1, telefon 312-795.
Zbrala: Maja Hočevar
Brez besed
PRIHODNJE LETO
Letovanje v počitniškem domu v Dajli
Ne, letos še ne. Prihodnje leto pa bomo že lahko pripravili vse potrebno za dopust ob morju in odšli v Dajlo. V prijeten kraj blizu Novega grada, v Mercatorjev počitniški dom.
morja v kraju Dajla. No, pa smo se odločili za to, saj je tudi od vsega najbolj ustrezalo. Zemljišče je veliko, kar 5600 m2, pokrite površine pa je 635 m2. Lokacija je zelo primerna. Kraj je odda-
ma tremi posteljami. Skupno je predvidenih 56 ležišč. Sobe bodo lepo opremljene, z lastnim straniščem in tušem. Urejen bo tudi klubski prostor, pa seveda recepcija. In pa bife zaprtega tipa ter tudi bar.
Dom bo imel seveda tudi lastno kuhinjo. Kapaciteta bo približno 150 obrokov. Torej mnogo več, kot bo lahko v domu gostov. Torej bo za prehrano poskrbljeno tudi za tiste, ki bodo dopust preživeli v prikolicah ali pod šotori. Le-te bo seveda mogoče postaviti na zemljišču okrog doma.
Do plaže ne bo daleč, borih sto metrov. In če se boste naveličali vode, potem boste lahko prišli na igrišče za tenis, lahko boste balinali. Skratka, poskrbljeno bo za vse.
Tako je torej s počitniškim domom v Dajli, ki raste za nas. Vsi bi radi, da se bodo vsa predvidena dela končala vsaj do prihodnjega poletja. Zato, ker bi končno radi odšli na dopust v Mercatorjev počitniški dom.
V TOZD HLADILNICA SMO IZVEDELI:
® Delavci TOZD Hladilnica so vsaj enkrat na leto zdravniško sistematično pregledani.
9 Vsako leto odide 15 do 20 delavcev na brezplačno okrevanje v Dobrno, ki traja štirinajst dni. Delavec pri tem koristi le osem dni svojega letnega dopusta.
@ Zaradi težkih delovnih razmer dobijo vsi delavci vsakodnevno toplo mleko, nudijo pa jim tudi toplo malico.
® Delavcem, ki se vozijo na delo povrnejo del stroškov za vožnjo.
@ Vsi skladiščniki in delavci imajo benificirano delovno dobo in sicer dva meseca na leto. TOZD si prizadeva, da bi to ugodnost dosegli še za strojnike in ostale delavce.
9 Od leta 1967, ko so izročili v pogon novi del hladilnice so rešili stanovanjske probleme kar 90 % delavcev.
9 Svojim delavcem priznava TOZD Hladilnica vsakomesečni dodatek na stalnost, in sicer od dveh let naprej, da bi preprečili fluktuacijo.
Tole je Dajla; kraj ob istrski obali, koder raste naš počitniški dom. Puščica označuje stavbo, v kateri bomo lahko že prihodnje leto preživeli svoj dopust.
»Že nekaj let je tega, ko smo začeli razmišljati o lastnem počitniškem domu nekje na morju,« mi je v pogovoru dejal tovariš Drago Arhar. »Pa sem začel iskati zemljišče nekje v Istri. Dobil sem več ponudb in med njimi izbral najugodnejšo. PIK Umag nam je sporočil, da prodaja zemljišče in stavbo v neposredni bližini
— Odkar imam njega, nič več ne rabim PVC vrečk!
Sredi noči zbudi kmeta Vida sosed in ga vpraša: Vid, ali tvoja krava kadi?
— Ne bodi smešen, sosed in pojdi že spat, se jezi Vid.
Čez čas, ko je Vid ponovno zaspal, zopet na okno potrka sosed in vpraša, če njegov konj kadi. Ker se je Vid tokrat še bolj razjezil misleč, da ga sosed zafrkava, mu ta opravičujoče razloži:
— Če ne kadi tvoja krava, niti tvoj konj, potem ti gori hlev ...
Ijen od Umaga 9 kilometrov, od Novega grada pa 5 kilometrov in je v območju turistične ureditve.
V	neposredni bližini je preko sto počitniških hišic lastnikov iz ljubljanskega in slovenskega področja, pa tudi trgovina in mesnica je zelo blizu.«
Dela okrog bodočega počitniškega doma so se začela že lani. Popravili so streho in grobo uredili zemljišče; ker pa ni bilo dovolj sredstev, so z deli prenehali.
V	letošnjem letu pa sta bivša Poslovna uprava in Detajl s samoupravnimi organi in zbori kolektivov odločila, da se določena sredstva porabijo za naj intenzivnejšo adaptacijo stavbe.
Pa so dela stekla? Seveda, že v začetku aprila. Do sedaj je že opravljeno okrog 75 % gradbenih del in instalacijska dela so tudi izvedena. Predvidevamo, da bodo vsa gradbena dela končana že v juniju, verjetno pa se bodo malo zavlekla obrtniška dela.
Z udarniško akcijo so se enkrat odločiti delavci iz skladišča, pred kratkim pa so betonirali ploščo v jedilnici in balkone člani smučarskega skakalnega kluba Logatec. S tem so se hoteli nekako oddolžili Mercatorju za pomoč pri njihovem delovanju.
»Letos verjetno ne bo moč vsega opraviti do konca,« pravi tovariš Arhar. »Težko je s sredstvi. Za samo opremo bi potrebovali približno 150 starih milijonov dinarjev. To bomo verjetno realizirali v prihodnjem letu in dokončno uredili dom.«
Vendar s tem dela za letos še ne bodo končana. Urediti nameravamo zemljišče okrog doma in zasaditi park.
In če se bomo prihodnje leto odločili za dopust v Dajli, potem gotovo vsakogar zanima, kam bo prišel, kako se bo imel.
Tule je odgovor. Urejenih bo štiriindvajset sob z dvema oziro-
Tale posnetek pa kaže stavbo bolj od blizu. Tod je bil včasih samostan menihov, kasneje so bili hlevi. Zdaj pa se preureja v počitniški dom.
Tale kuharica, ki se tako zadovoljno smehlja, je tovarišica Černetova iz bifeja v Dolenjem Logatcu. Pravzaprav jo Logačani bolj poznajo pod vzdevkom »Mami«. Že dolga leta kuha in pripravlja tople malice. V zadovoljstvo mnogih strank in slučajnih obiskovalcev bifeja. In kaj vse pripravi! Od pasulja in ričeta, do rižote, raznih omak in zrezkov. Takole, nekaj čez sto obrokov pripravi dnevno. Precej je obiskovalcev, ki se redno hranijo v tem bifeju. S hrano so zadovoljni, saj je dokaj raznovrstna, okusna in seveda tudi poceni.
IZ AKTIVOV MLADIH DELAVCEV
Tokrat odpiramo na željo mladih rubriko »Iz aktivov mladih delavcev«. V njej bomo objavljali prispevke naših mladink in mladincev, ki bodo v svojih sestavkih pisali o sebi, svojih tovariših, svojem delu na delovnem mestu, udejstvovanju v političnem, kulturnem in športnem življenju.
Prvih člankov smo se zelo razveselili. V bodoče pričakujemo še več zapiskov, z vseh naših TOZD, predvsem o delovanju aktivov mladih delavcev. Pišite nam, četudi niste najbolj vešči v pisanju, saj bomo morebitne slovnične ali vsebinske pomanjkljivosti popravili v uredništvu.
Zatorej mladi, dobili ste svoj prostor v glasilu in zdaj je na vas, da ga izkoristite in s svojimi prispevki obogatite.
SEMINAR MLADIH DELAVCEV
Ze v začetku leta 1974 je aktiv mladih delavcev TOZD Grosist in delovne skupnosti podjetja, pripravil program dela, v katerega smo vključili tudi več predavanj o podjetju in predavanj družbeno-političnega pomena. Pozneje smo se pa odločili, da predavanja združimo v seminar. Zakaj?
Udeleženci bi lahko hkrati rešili več vprašanj, spoznali novosti in probleme z več področij, kar bi dalo boljšo vsebino in ne nazadnje ekonomičnost, s katero je združena tudi enkratna organizacija, financiranje itd.
Seminar je bil od 17. 5. do 19. 5.	1974 v Dolenjskih toplicah.
Udeležili so se ga predstavniki naslednjih TOZD: Preskrba, Špecerija, Metlika, Idrija, Panonija, Emona, Hrana, Emba, Rožnik, Grmada, Hladilnica, Grosist in Delovna skupnost podjetja. To pomeni, da seminarju od delujočih aktivov niso prisostvovali le predstavniki TOZD Standard, Trgopromet in Veleblagovnica Beograd.
Večina tem na seminarju je zadevala podjetje, ker mladi marsikaj še ne vemo in ker se moramo izpopolnjevati v naši družbi, da bomo lahko tudi mi kmalu enako odgovorno upravljali.
Teme so bile naslednje:
—	medsebojni odnosi in druž-beno-politično življenje v podjetju,
—	kratka zgodovina podjetja in njegov sedanji polžaj,
—	nova ustava in samoupravljanje.
Na predlog predavatelja pa smo vključili tudi temo: tehnika in vodenje sestanka, ker vemo, da je velikokrat nepoznavanje tehnike vodenja vzrok, da je sestanek neučinkovit.
Prvi dan smo zaradi neodgo-vodnega obnašanja predavateljev, ostali sami. Ta čas smo izkoristili za mladinski sestanek, na katerem smo govorili o svojih problemih in uspehih, ki jih dosegamo pri akcijah. Najbolj boleča točka je bila konferenca aktivov mladih delavcev na nivoju podjetja. Ta kljub potrebam še sedaj ni ustanovljena. Zato smo sprejeli naslednje sklepe:
1.	Konferenco naj sestavljata po dva predstavnika iz posameznega aktiva, njene naloge naj bi bile:
a)	obiski aktivov po TOZD. Tam naj bi reševali probleme, ki jih v aktivu samem ne morejo rešiti, s tem, da se vabijo tudi vodilni delavci;
b)	uskladiti programe aktivov in dajati smernice za nadaljne delo;
c)	družbeno-politično izobraževanje mladincev, predvsem tistih, ki so zastopani v samoupravnih organih;
d)	združevanje sredstev za reševanje problemov skupnega značaja na nivoju podjetja.
2.	Izdelajo se pravila konference in se posredujejo aktivom.
3.	Po možnosti naj bi se mladi iz vseh TOZD pogosteje srečevali zaradi boljše povezanosti in sodelovanja.
4.	Sklepi, ki smo jih sprejeli, se objavljajo v glasilu Mercator.
Predavanje, ki je vsebovalo kratko zgodovino podjetja in njegov sedanji položaj je imel tovariš Mirko Rupel, direktor pravnega sektorja Delovne skupnosti podjetja. Spoznali smo se z razvojem podjetja, od samega nastanka, integracij, ki jih je bilo precej in končno z novostmi v zvezi s konstituiranjem podjetja, podpisovanjem samoupravnega sporazuma o združevanju v podjetje Mercator, o ustavnem sporu ter o odgovornosti podjetja in posameznih TOZD.
Tudi popoldansko predavanje v zvezi z novo ustavo in samoupravljanjem, ki ga je predaval tovariš Dernovšek, sekretar občinskega sindikalnega sveta, nas je naučilo marsikaj. Spoznali smo, človeka kot delavca v delovnih organizacijah, kot državljana v sredini, kjer živi. Nadalje smo spoznali organe občinskih konferenc, njihovo organizacijo in naloge.
Nazadnje, pa smo se soočili s pravilno tehniko vodenja sestanka. Na preprost način smo izvedeli, kaj je tisto, kar vpliva včasih na nekvaliteten sestanek in česa naj se izogibamo, da bodo sestanki kratki in učinkoviti.
Udeleženci seminarja so bili mnenja, da so take oblike seminarjev za mlade nujne, ker se bomo le tako lahko usposobili.
AKCIJA AKTIVA MLADIH TOZD HRANE
V TOZD Hrana so ustanovili letos aprila aktiv mladih delavcev. Pred časom smo bili priča njihovi prvi večji akciji. Namenjena je bila počastitvi Dneva mladosti. Toda slabo vreme jim je preprečilo organizacijo prireditve, zato so jo pripravili v nedeljo 2. junija.
Njihova prireditev je vsebovala kratek kulturni program in piknik. V kulturnem programu je
sekretarka aktiva mladih, Sonja Zore, v lepi vezani besedi prebrala Titov življenjepis, ki so ga prekinjali z odlomki Titovih pesmi. Kljub začetni tremi, ki je bila precejšnja, so program lepo izpeljali do konca.
Tudi drugi del programa je lepo uspel. Približno 70 udeležencev, se je skozi vse popoldne prijetno zabavalo. Temu je seveda pripomoglo čudovito vreme. Poleg dobro pripravljenih jedil na žaru in raznih vrst pijač, so se tudi športno udejstvovali.
Predsednica DOS, tovarišica Jožica Janežič, ki je vse navzoče pozdravila v imenu sindikalne organizacije, se je zahvalila mladim za ta piknik in izrazila željo, da bi se tako še večkrat srečali.
Na koncu pa moram poudariti še to. Prireditev s kulturnim programom je organiziral sekretariat aktiva mladih delavcev za vso mladino TOZD Hrane, ki jih je okrog 90, kot tudi za vse ostale. Na žalost, pa smo morali ugotoviti, da razen članov sekretariata na pikniku praktično ni bilo mladih. Seveda pa se ob tem poraja vprašanje, ali bodo sploh lahko zainteresirali mlade za aktivno delovanje, ko se le ti ne odzovejo niti na tako prireditev, ki je izključno zabavnega značaja. Kje je njihova zavest: mladinec sem, moram se vključiti v aktivno delo povsod, predvsem pa na druž-beno-političnem področju.
PROGRAM DELA AKTIVA MLADIH V TOZD TRŽIČ
V	mesecu marcu je bila v TOZD Preskrba redna letna konferenca aktiva mladih delavcev. Izvolili smo novo vodstvo v katerem so
Jana Nilcič, Ani Drobnič, Joco Kozamernik, Vili Gliha in Francka Ratkovič. Na prvi redni seji smo sestavili program dela za letos.
Program dela
Aprila, maja in junija imamo v programu razgovor z OOS in OOZK, predavanje o novi ustavi (zakon o delovnih razmerjih), športno tekmovanje in sestanek z mladimi, predvsem z učenci. Skupni sestanek z OOS in OOZK smo imeli 6. maja. Obravnavali smo program našega dela in se dogovorili za predavanje o novi ustavi, ki bo predvideno koncem junija. V počastitev Dneva mladosti smo se udeležili športnih tekmovanj. Dosegli smo lepe uvrstitve, v rokometu pa so si naša dekleta priborila prvo mesto.
V	tretjem tromesečju nameravamo obiskati aktive v naših TOZD, organizirali bomo tekmovanje v malem nogometu in priredili izlet skupno z OOS.
Zadnje tri mesece v letu pa imamo v programu sestanke z OOS in OOZK, sankaško tekmovanje, praznovanje Dedka Mraza in družabni večer.
Skozi vse leto pa bomo tesno sodelovali z OOS in OOZK, z občinsko konferenco ZMS Tržič, udeleževali se bomo seminarjev, poslušali in pripravili aktualna predavanja, reševali probleme v delovni sredini, seznanjali vse mlade o delu samoupravnih organov in aktivno sodelovali pri informiranju o delu ZM in njenih organov.
Francka Ratkovič
TEŽKO PRIČAKOVANI DAN — IZPIT
Nekateri dogodki se nam vtisnejo tako v spomin, da se jih še dolgo radi spominjamo. Med srečnimi trenutki, ki jih vedno rada obujam, je tudi dan, ko sem prvič opravila praktični izpit.
Nanj smo se učenke pripravljale nekaj mesecev. Obiskovale smo praktične seminarje, ki jih je vodil tovariš Korenčan. To ni bilo vse, hoditi na predavanja in si misliti, zdaj pa že vse vem, ampak je bilo treba vzeti tudi knjige v roke in se učiti.
Predavanj je bilo konec in čakale smo na dan, ko bomo lahko pokazale, koliko smo se bile naučile.
Dan pred izpitom sem še enkrat ponovila učno snov. Naslenjega dne zjutraj som se zbrale v samopostrežbi v Črnučah. Slišati je bilo le šepetanje, saj smo še enkrat preletele gradivo.
Se pet minut! Vse smo nestrpne. Sošolka me dregne pod roko in vpraša: »Koliko ima že rok majoneza?« Nisem ji še odgovorila, ko že zaslišiva svoji imeni.
Že stojim pred komisijo, ki mi postavlja vprašanja. Odgovori mi ne delajo težav.
Precej časa je minilo, da so bile tudi ostale sošolke izprašane. Se nekoliko je bilo treba potrpeti in rezultati so bili pred nami. Dobila sem odlično oceno in bila sem srečna. Pozabila sem na vse ure, ki sem jih presedela ob knjigi, na ves trud.
S tem uspehom se nikakor nočem postavljati, ker se zavedam, da je pred menoj še nekaj takih in gotovo še zahtevnejših izpitov. Ob tem je moja velika želja, da bi še večkrat doživela take uspehe na poti do svojega poklica.
ZINKA KOLAN učenka TOZD EMONA
— Pomiri se. Čez pet minut se bo otroški film končal, potem boš spet lahko gledal nogometno tekmo!
IZAKTIVOVMLADIH DELAVCEV —IZ AKTIVOV MLADIH DELAVCEV — IZ AKTIVOV MLADIH
IZ ŠOLSKIH KLOPI
IZBIRA POKLICA
Kot mnogim mojim sošolkam in sošolcem osmošolcem, se je tudi v meni porajalo vprašanje, kam po končani osemletki. Odločitev ni bila preprosta, kajti opredeliti se je bilo treba za poklic, ki me bo spremljal vse življenje.
Ko sem se odločila za poklic, sem želela izbrati takega, v katerem bi bila srečna. Večina mladih
ima podobne želje. Želimo si vse najlepše in najboljše, vidimo le dobro in rožnato, pozabljamo pa na to, da življenje prinaša tudi probleme in manj srečne trenutke. Tako sem tudi sama spoznala, da ne gre vedno lepo in gladko, da včasih naletiš tudi na zanke, ki jih moraš z dobro voljo in pogumom razvezati.
Želja, da bi postala prodajalka je v meni vzklila tik preden sem končala osnovno šolo. Vedno sem bila rada z ljudmi, zato sem si
stikov z njimi želela tudi v nadaljnjem življenju. Trgovina je bila zame prostor, kjer naj bi se srečevala z ljudmi in življenjem.
Kot vsak začetek, je bil tudi ta težak. Težko je opisati prve trenutke in doživetja v trgovini. Vse je bilo novo, tuje neznano. Marsikatero besedo sem morala preslišati, ob tem pa se tolažiti z mislijo: drugič ne smem več napraviti tako, moram storiti boljše
in popraviti kar je bilo narobe. Priznati moram, da sem včasih kar obupala zaradi spodrsljajev, vendar sem se vedno pravočasno »ujela« in »pobrala«.
Preden sem pričela delati v trgovini, se mi je zdelo delo v njej preprosto. Počasi pa sem spoznala, čeprav sem šele dve leti v trgovini, da le ni vse tako enostavno. Z dobro voljo, pridnostjo in iznajdljivostjo pa lahko premagam vse težave.	Zinka Kolan
V IDRIJI TEKMOVANJE V KOŠARKI
Aktiv mladih delavcev TOZD Idrija je v aprilu organiziral tekmovanje v košarki. Udeležile so se ga ekipe mladinskih aktivov delovnih organizacij, ekipe osnovnih šol in ekipa gimnazije.
Prireditev je bila v prostorih športnega centra v Idriji. Na prva tri mesta so se uvrstile naslednje ekipe: ekipa gimnazije Jurija Vege, ekipa Kluba mladih in aktiva mladih delavcev naše TOZD.
Za odlično tretje mesto smo prejeli diplomo. V bodoče želimo športno dejavnost še okrepiti, v kolikor nam bodo finančna sredstva to dopuščala.
I. G.
Na sliki: Predsednik aktiva mladih delavcev TOZD Idrija, Igor Gruden, predaja pokal zmagovalcu. Ob njem Goran Škarabor, eden izmed organizatorjev tekmovanja
HA-HA-HA
— Ali kadiš?
— Ne!
— Ali piješ?
— Ne!
— AZi kradeš?
— Ne!
— Presneto, potem pa ti nimaš napak?
— Seveda jih imam. Lažem!
*
V jedilnici hotelske restavracije se gost pritožuje natakarju:
— Zrezek je pretrd in ga zato ne morem pojesti. Takoj pokličite šefa!
— Natakar: Vse zaman, gospod. Tudi moj šef ne je takega.
*
Na klic zvonca odpre Mc Gregor vhodna vrata pred katerimi je stal Mc Donald, ki ga je vprašal: Ali ste vi rešili včeraj mojega sina pred utopitvijo?
■— Da, jaz, odgovori srečen McGregor.
— In kje je njegova kapa? strogo vpraša McDonald.
*
—- Tako, te spalne tablete vam bodo zadostovale za približno štiri tedne!
— Toda tovariš lekarnar, tako dolgo vendar ne mislim spati ... *
Žena: Dragi, kam si dal knjigo »Kako dočakaš 100 let starosti«, ki sem jo včeraj brala?
Mož: Zažgal sem jo, ker sem se bal, da jo bo želela prebrati tvoja mati.
*
— Metka, že neštetokrat sem ti prepovedala pri Majcenovih prositi bonbone.
— Toda mamica, saj že sama vem kje imajo spravljene.
Ker je Valentin zamudil avtobus, mu ni preostalo drugega, kot da se postavi ob cesto in z dvignjenim prstom ustavi dobrosrčnega šoferja, da ga popelje do doma. Po daljšem čakanju mu le ustavi kamion-hladilnik in šofer mu ponudi prostor v hladilniku, ker v kabini ni imel prostora. Na sredi poti se tovornjak ustavi in šofer tudi Valentina povabi na kozarček žganega v bližnjo gostilno. Toda Valentin se zahvali za prijazno povabilo z besedami: Ostal bom kar tu. Že tukaj je tako mrzlo, kako mora biti šele zunaj...
— Ali je voda mrzla?
— Zelo mi je simpatičen, ima pravi lopovski obraz!
Rekreacija delavcev TOZD Investa
V zimskem in zgodnjem spomladanskem času, ko vremenske razmere onemogočajo rekreira-nje na prostem, naš IO sindikata najame telovadnico. Vsak petek zvečer so naši fantje redno obiskovali ta rekreacijski prostor. Igrali so košarko ali nogomet, ki je pri nas še posebno priljubljen. Vztrajno so vabili tudi dekleta,
a nobema ni imela dovolj poguma, da bi se jim pridružila.
Za zadnjo tekmo v spomladanskem delu sva se z Maurinovo Ljubico dogovorili, da se jim pridruživa. Prišli sva, ko so se fantje ogrevali in pripravljali na tekmo. Veselo so naju sprejeli. Takoj smo se razdelili v dve skupini. Prvemu moštvu v postavi:
Žide, Ude, Čime in Sešo je branila gol Ljubica, drugemu moštvu v postavi: Škerli, Miha, Ivan in Maža sem čuvala vrata jaz.
Moram povedati, da so naši fantje zaradi pomanjkanja prostora imeli spremenjene kriterije za potek igre. Kazenskega prostora igrišče ni imelo, gol je predstavljala koza. Po treh kotih se
je izvajal prosti strel iz sredine igrišča na gol brez vratarja. Vratar je med tekmo lahko branil samo z nogami. Tekma je potekala brez polčasov. Končala se je, ko je eno od moštev doseglo šest golov. Sodniki smo bili vsi.
Tekma se je začela. Po nekaj minutah je že padel prvi gol. Žide je vzel žogo Mihu na sredini igrišča in takoj nato na levi strani preigral še Ivana, ki je bil edina ovira na poti proti našemu golu. S silovitim tekom se je približal vratom. Zidetov napad sem jemala popolnoma neresno. Žoga je zletela mimo mojih nog v desni spodnji kot. Miha je začel kričati name, češ, kakšna neroda sem. Žide pa se je posmehoval, ker me je premagal. Zaradi moje neresnosti smo prejeli še drugi gol. Strelec je bil Ude. Za ta gol sem takoj našla opravičilo, saj sem bila vratar šele dobrih deset minut, medtem ko je Ude deset let aktivno brcal žogo pri NK Odred in tri leta pri NK Slovan. Vendar se Miha ni mogel sprijazniti s tako vrsto opravičevanja in me je zamenjal, mene pa poslal v igro. Pa se mu je kmalu maščevalo! V nekaj minutah je prejel dva gola, nasprotnikova vrata pa so bila še vedno nedotaknjena.
Ljubica res ni imela pravega dela in niti ni mogla pokazati svojih vratarskih sposobnosti. Miha je z veseljem prepustil nehvaležno vlogo branilca vrat spet meni. Nasprotniki so bili resnično tako močni, da jim niti moški branilec ni bil kos.
Maža, Škerli, Ivan in Miha so začeli igrati mnogo bolj borbeno. Po napačni Cimetovi podaji žoge do Škerlija, je le-ta v nezadržnem driblingu preigral vse nasprotnikove igralce, ki so dobesedno obležali za njim in akcijo uspešno zaključil z golom. Po prejemu tega gola, so nasprotniki začeli igrati precej grobo. V tem času so naredili številne prekrške, ki so bili le nam v korist. Pravila igre so omogočila, da smo trikrat streljali prosti strel. Strelca sta bila Miha dvakrat in Maža enkrat. Po izenačenju so nasprotni spet imeli terensko premoč. V vratih sem imela veliko dela. Hitro smo prejeli še en gol iz prostega strela. Pri rezultatu pet proti štiri, je Zidetu še enkrat uspelo poslati žogo v naš gol in z rezultatom 6:4, se je nogometna tekma končala.
Marija Kovačič
Te dni so drugi časopisi pisali o nas
Dnevnik, 23. 5. 1974
Šest novih organizacij ZK v delovnih organizacijah
... Komite je sprejel sklep o ustanovitvi šestih novih osnovnih organizacij ZK na osnovni šoli Vrhovci, v Pleskarstvu in plastiki Krim, Plutalu in Mercatorju, kjer so se iz prvotne ene osnovne organizacije formirale tri: v prodaji na debelo, skupnih službah in TOZD Hrana.
Dnevnik, 23. 5. 1974
Menjava nalepk
Odkar se je poslovodja novomeške MERCATORJEVE trgovine »Pogača« včlanil v klub ljubiteljev psov, so odstranili v trgovini z vrat nalepko psa s podpisom »Jaz počakam zunaj«. Namesto nje so nalepili »Kaditi prepovedano«.
In kakšna bo nalepka, če bo poslovodja začel kaditi?
^pGniiL^amGi aam...
V tej rubriki predstavljamo izdelke ali predmete, ki so novi na naših prodajnih policah; in pa tudi izdelke, ki jih že poznate, pa jih lahko po dolgem času spet najdete na naših prodajnih policah. Cene, ki jih navajamo, so seveda grosistične, torej so všteti davki in marža.
Za večjo družino priporočamo mesni narezek CARNEX v pločevinki. Cena je dokaj ugodna, saj znaša za 400 gramsko konzervo mesnega narezka le 9,77 din.
Ce se radi posladkate, potem vam priporočamo višnjev kompot. V 800 gramske kozarce ga polni kombinat Grocka, cena pa je precej ugodna: le 9,55 din.
Poletje je tu in z njim čas dopustov. Med številnimi sredstvi za sončenje smo tokrat izbrali sredstva Dl, ki zagotavljajo lepo porjavelo polt. Nudimo vam jih v obliki kreme, emulzije ali olja. Cene so seveda različne, od 3,15 din do 12.— din.

Sadno likerski kombinat Fructal-Alko je pred kratkim poslal na tržišče sadne sokove v novi hypa embalaži. Tako polnjen sok je zelo primeren za izlete, potovanja, vsebina doze pa je 0,7 litra. Lahko izbirate med sokovi z okusom marelice, breskve, pa tudi jabi, dvojni A in dvojni C vam je na voljo. Cene: od 6,05 do 7,20 dinarjev.
Izbral in zapisal: Dejan
TOVARNA NOGAVIC/POLZELA
vam
ftted (Slavijo
mm
hlačne nogavice z všitkom »Cantrece«
prosojno tanke po celi dolžim
llll!l!l!llllll!lllll!lllll!!!!!llllll[|[llllllll!!lllllllll!«[|[[llll!ll!llllllllll!!i!
I!llllli!!!!!illlllllllllllllll!ll!!l
llllllllll!l!!lll!»IIHII!l!!llllllllllllllllif
AKTIVNA KOZMETIKA ZA SONČENJE IZ NEGUJE IN OBENEM VARUJE VAŠO KOZO
(Mial
KOLEKCIJE
fMM
krema, olje, mleko in pena z zaščitnim faktorjem so jamstvo, da lahko brezskrbno uživamo sonce kjerkoli: na kopanju, pri smučanju, pri sončenju z umetno lučjo itd.
Z uporabo proizvoda z določenim zaščitnim faktorjem lahko ostanemo na soncu trikrat dlje, kot znaša zaščitni faktor, npr: z uporabo DELIAL kreme, ki ima zaščitni faktor 4, ostanemo na soncu lahko štirikrat dlje, kot če je koža nezaščitena. Proizvodi z višjimi zaščitnimi faktorji so predvsem priporočljivi pri prvem sončenju ter za občutljivejšo kožo.
Pravilno sončenje in uporaba Delialovih proizvodov daje koži športno zagorelost ter mladosten in negovan videz.
apres je vrhunski dosežek iz kolekcije DELIAL za vse tiste, ki ljubijo svojo polt! Uporablja se po sončenju in tudi za vsakodnevno nego telesa.
HIDRANTNA KREMA apres z ekskluzivno učinkovito snovjo KOLAGEN, ki je prirodna sestavina kože, je vir mladostne svežine. Uporabljamo jo za nego obraza po sončenju, ali pa tudi za vsakodnevno nego. Moškim prija po jutranjem britju.
MLEKO apres je novost na našem tržišču, ki se uporablja po sončenju in po vsakem kopanju, skozi vse leto. Vsebuje naravno sestavino ALANTOIN, ki pospešuje regeneracijo poškodovanih kožnih celic. Neprijetno srbenje in rdeča koža, ki smo jo dobili pri prekomernem sončenju z uporabo mleka apres izgineta, koža pa postane mehka, gladka, lepa in brez gub.
• jr*__________
iz palete DELIAL omogoča 365 dni v letu zdravo zagorelo polt tudi brez sončenja!
S svojimi biološkimi učinki deluje MAXI-BRAUN brez sonca in počitnic na kožo tako, da je vedno čudovito, naravno zagorela. Omogoča nam, da smo že lepo zagoreli še preden gremo na počitnice in taki ostanemo, kakor dolgo sami želimo. Zaradi naravnih sestavin, ki jih vsebujejo sredstva MAXI-BRAUN lahko dobro zaščitimo tudi nežno kožo, občutljivo za sonce. MAXI-BRAUN krema ali mleko, dajeta naši koži svež, nežen in negovan videz.
AUTAN
je čista brezbarvna tekočina, s prijetnim vonjem po borovih iglicah, ki nas varuje 6—8 ur pred piki komarjev, brencljev, mravelj, klopov, pršic itd. in omogoča nemoteno bivanje na prostem, v naravi. AUTAN je zato nepogrešljivo sredstvo pri lovu, ribolovu ter v kampih. Primeren je tudi za nežno otroško kožo.
IZDELUJE
BAYER PHARMA JUGOSLAVIJA,
Ljubljana, Celovška 135, telefon 58-052.
Tole pa so fantje iz Delovne skupnosti. Ekipno so osvojili prvo mesto	Med tekmovalkami se je najbolje odrezala Zorica Jovanovič iz TOZD
med moškimi. Na sliki: Peter Pušlar, Stane Marinčič in Oskar Kele-	Beograd. Natočila je vina v pokal in nazdravila z generalnim dimen z osvojeno nagrado.	rektorjem, tovarišem Ostercem,
Mercatorjeva športna tekmovanja
Tokrat prinašamo zapis iz Tržiča, kjer je bilo 3. junija prvenstvo v streljanju z zračno puško.
Naša športna tekmovanja se vrstijo drugo za drugim. Zdaj, ko se pripravljamo na četrto srečanje Mercatorjevih športnikov, pa se malo spomnimo na streljanje z zračno puško. V Mladinskem domu v Tržiču se je 3. junija 1973 zbralo kar 66 strelcev.
Vreme je bilo tako prijetno, da je bila prava škoda, da je bilo to tekmovanje takšne vrste, da je moralo biti v dvorani. Ob devetih dopoldne se je začelo; počasi so
začeli prihajati udeleženci tekmovanja. Povedali smo že, da jih je bilo tokrat 66, prišli pa so iz 16 TOZD podjetja Mercator. Moški in ženske; prvih je bilo 48, drugih pa 18.
Športne vneme je bilo na strelišču več kot dovolj. Pa tudi treme. V razgovoru z nekaterimi strelci sem izvedel, da imajo puško prvič v rokah. Prenekatere TOZD so prav zaradi tega tekmovanja nekaj dni prej nabavile puške. Pa je vseeno šlo. Malo za šalo, več pa zares. In počasi so se na strelišču zvrstili vsi. Cas je
tekel, kazalec na uri se je bližal dvanajsti.
V restavraciji Pošta v Tržiču je bilo za vse udeležence kosilo, za tem pa se je pričelo. Tisto, kar so vsi tako nestrpno pričakovali.
Anton Košir, predsednik IO sindikalne organizacije TOZD Preskrba Tržič je vse navzoče najprej pozdravil. Povedal je, da je Tržičanom v čast, da so pripravili tako uspelo športno tekmovanje, s katerim so bili lahko vsi zadovoljni.
Takoj za tem je bila na vrsti razglasitev rezultatov. Na zmagovalni oder smo najprej poklicali ženske. Posamezno so se uvrstile takole:
1.	mesto — Zorica Siladi, TOZD Beograd — 123 krogov,
2.	mesto — Nada Šarčevič, TOZD Beograd — 109 krogov,
3.	mesto — Sonja Jovanovič, TOZD Panonija — 102 kroga.
Prvim trem uvrščenim tekmovalkam slede Eli Valjavec iz TOZD Preskrba, Angela Kumrič iz TOZD Panonija, Nuša Kladnik iz TOZD Emona itd.
Ekipno pa so se ženske uvrstile takole:
1.	mesto — TOZD Beograd (Siladi, Šarčevič, Šarenac) — 321 krogov,
2.	mesto TOZD Preskrba (Krajnik, Sedminek, Valjavec) — 257 krogov,
3.	mesto — TOZD Panonija (Jovanovič, Kumrič, Jauševec) 243 krogov.
Izredna pohvala gre predvsem tekmovalkam iz TOZD Beograd. Po naporni vožnji, neprespani noči in precejšnje utrujenosti so prekosile vse tekmice in odnesle domov lepo priznanje: pokal za osvojeno prvo mesto posamezno in ekipno, pa še spominske diplome.
Za tem smo poklicali na zmagovalni oder moške. Najprej posameznike, ki so dosegli naslednje rezultate:
1.	mesto — Oskar Kelemen, Delovna skupnost — 154 krogov,
2.	mesto — Stane Marinčič — Delovna skupnost — 150 krogov,
3.	mesto — Vili Horvat, TOZD Panonija — 149 krogov.
Njim slede Viktor Franko iz TOZD Gradišče, Jože Šušteršič iz TOZD Kavarna Evropa, Brane Pijetlovid iz TOZD Hladilnica itd.
Moški tekmovalci so ekipno dosegli tele rezultate:
1.	mesto — Delovna skupnost (Kelemen, Marinčič, Pušlar) — 406 krogov,
2.	mesto TOZD Panonija (Horvat, Meško, Hvalec) — 400 krogov,
(Nadaljevanje na 22. strani)
Popoldne smo spet pripravili nekaj nagradnih iger.	Tovariš Marjan Gradišar, ki je tokrat delil nagrade^
Lučka iz Tržiča se je sicer zelo potrudila, toda ba-	je izročil posebno »priznanje« tudi Manji Kovačič
lonček ni in ni hotel počiti.	iz TOZD Investa, za osvojeno zadnje mesto.
Zorica, Jelena in Nada iz TOZD Beograd se bodo tega tekmovanja	Tale posnetek je napravljen na strelišču. Peter Pušlar je sodelovanje
verjetno še dolgo spominjale. Osvojile so prvo mesto in odnesle s	na tekmovanju sicer vzel zelo resno, vendar pa ni dosegel naj-
seboj lep pokal in diplomo.	boljših rezultatov.
(Nadaljevanje z 21. strani)
3.	mesto — TOZD Beograd (Ko-stič, Slavijevič, Krstič) — 384 krogov.
Tokrat so se najbolje odrezali fantje iz Delovne skupnosti, saj so prinesli domov kar dva pokala in pa nekaj spominskih diplom.
Skupno se je tekmovanja v stre-
*!
Ijanju z zračno puško udeležilo 66 tekmovalcev. Po besedah tovariša Verbiča povzemamo, da športna panoga še ni razvita v toliki meri, kot ostale. Tekmovanja se je udeležilo namreč precej manj tekmovalcev kot običajno. Večina TOZD je kupila zračne puške šele sedaj, prav v ta namen.
M VE£»tuA kot ho^j*
Rezultati pa bi bili lahko še boljši, če bi pred tekmovanjem več trenirali.
Nekdo pač mora biti zadnji; vedno in povsod. Tokrat je med tekmovalkami na zadnjem mestu pristala Marija Kovačič iz TOZD Investa. Za izredno »požrtvovalnost«, pristreljala je sa-
6
mo tri kroge, je prejela za spomin na tekmovanje posebno »priznanje« — plastično puško — igračko. Enako »priznanje« je dobil tudi Dane Remškar iz TOZD Grmada, ki je nabral med moškimi le 35 krogov.
Tokrat je nagrade podeljeval predsednik konference OO sindikatov Mercator, tovariš Marjan Gradišar.
Ob koncu je vzel v roke mikrofon še generalni direktor, tovariš Adi Osterc. Poudaril je, da so športne igre, ki jih Mercator prireja ob svoji 25-letnici, izredno pomembne. Združujejo ne samo športnike Mercatorja, temveč vse delavce; pomagajo spoznati podjetje in ljudi med seboj.
Spet je sledilo zabavno popoldne. Glasba za ples, nekaj družabnih iger in nagrad in razpoloženja je bilo zares na pretek.
Za nami je tako še ena uspela športna prireditev, ki so jo tokrat pripravili kolegi iz TOZD Preskrba Tržič ob pomoči strelske družine Stefe Anton-Kostja iz Tržiča in pa seveda Drago Verbič, brez katerega si podobnih športnih tekmovanj niti zamisliti ne moremo.
Mercator
Glasilo delovnega kolektiva »Mercator«, Ljubljana, Aškerčeva 3 — Izdaja skupni delavski svet podjetja »Mercator« — Izhaja enkrat mesečno — Ureja uredniški odbor: Edo Božič, Danilo Domanjko, Branko Gorjup, Kancijan Hvastija, Nada Lombardo, Marjan Pogačnik, Jože Rener, Janez Rozman, Mirko Rupel, Stane Vrhovec, Ivanka Vrhovčak — Odgovorna urednica: Ivanka Vrhovčak — Tisk: Učne delavnice, Ljubljana, Bežigrad 8
Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov