Stroški Ijudskih šol. (Predlog drž. poslaacev Roškarja, Pišeka in tovarišer.) Ker je ljudska šola za večji del prebivalst?a na deželi ed'no izobraževališče, zato je treba, da se jo z vsem potrebnim temeljito oskrbi. Za ngoden razvoj šole so med dragim potrebara primerai prostori, ki ngodijo zdravstvenim, kakor tndi vsera drugim zahtevam, neobhodno potrebni. Zgradta takih šolskih poslopij pa stane toliko, da so naloži s tem deželnim občiaam breme, ki ga saradi svojega že tako nepovoljnega finaneielnega položaja ne bi mogle prenesti. Mnogo občin je primoranih, da naložijo doklade od 60 do 200 odstotko? in še višje gospodarsko tako že dovolj oslabelim davkoplačikeni. Od tega se mora večji del porabiti za to, da se poravnajo stroški za šolo. Splošno žalostni položaj kmetoralca, globoko zadolženje posestvs, nobena nada na bolj?e življcnje, ki žene tndi poscstnike v tnjino, dokazuje dovoij, da je treba pomoči, da se prebivalstvo na deželi obvareje pred popolnim obubožaajem. Da se te žalostne gospodarske razmere zboljšajo, bo prebivalstvo na deželi najrajše pomagalo; to tem bolj, ker bo deležno sploSae izobrazbe, ki se ji pa inora v najkrajšem času tudi pridražiti strokovni pouk v zemljedelstvn, če tudi t primerni meri. Razvidno je, da se bodo visoka šolska bremena še povečala, ako se ?sem potrebam ngodi. Ravno tako se da dokazati, da moogo občin sploh ne more nositi velikaaskih šolskih bremen. Zsto je resaa dolžaost države, da temu odpomore. Podpisani stavijo predlog: Visoka zbomica naj skleae: C. kr. vlada se pozMje, da predloži zakonski Bačrt, po katerem se § 62 državnega i-olskega zakona v teoi smislu spremeni, da mora tndi država k zgradbi in vzdržavanjn ljudskih šol prispevati. Roškar, Pišek in to?ariši.