List 33. np v • lecaj XL. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 ' gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 16. avgusta 1882. Obseg: eno na hvalo Slavnim županstvom na Kranjskem v prevdarek Spomini na veliko slavjansko romanje v Eim leta 1881 vrstne novice. Naši dop Novičar (Dalje.) O novi obrtnijski postavi. (Konec.) Triletnica Taaffejeve vlade Mnogo- Gospodarske stvari > Se eno ajdi na hvalo- Slavnim županstvom na Kranjskem vdarek. pre (d. 71.) Hitro rasteča in zeló pernata deželni odbor kranjski razposlal je z panstvom na t štev. 4255 vsem posebno j ako je precej gosto sejana, tako popolno pokrije vso njivo, da poleg nje nima prostora druga rastlina in tudi plevel Veleslavní dnevom 22. julij Kranjskem okrožnico s sedmimi vprašanji gledé preskr-bovanja domačih ubogih, na katera je do dné 20. t. m. odgovoriti ne. lastnosti Te poskušat vél, in kakor sledeča skušnja priča z ajd potile so veče gospodari y Da bodo tudi dragi čitatelji „Novic" vedeli kakova so ta vprašanja, jim jih tukaj podajam preganjati pernico, najtrdovat Oskrbnik Wischin dve grajščini s 6400 orali polj , z dobrim vspehom. ki je imel v Podoliji oskrbovati y špirita pridelovalo največ krompirja in turšice se je za žganje U3tanove y tam tre tj Polj bilo skoraj vse obdelovanj tako prerasčenega s pernico našel da Je Kako je vredjeno preskrbljevanje ubozih v občini in po katerem načinu se ubogi preskrbujejo in podpirajo? Ali je v občini katera bolnišnica, hiša za ubog< druge naprave za preskrbovanje ubozih? > y brez tedaj peha z jdo zoper pernico in vsejal je 12. maja oralov plitvo zoranih njiv prav gosto same to ptembra meseca požel *v/ Hvpuuium uiva&vc* koj jc zjujjg t aviiai) uc KX (Konec.) Večina obrtnijskega odseka je toraj storila j kar O tU a\J turll 11** ^ i» • ^ u ljubi ter ž njo navadno ob ljah vse kar Je med Ko „alo, se poročit, da ravno vse za nama uže s prstom tednom si prislužil, po krčmah zapije in zapravi to nekoliko časa trpi. pride obema na misel : 1) ker ne obsega vseh zadev obrt kazalo ne bodeť t i ker je morebiti tudi tretji „nimaniček na poti liko pridnej * • za njim tmu In res, aeiaia par leanov neito- uijoa^ sta malo bolj varčna, da spravita kakih obrtnijski red res delata par tednov neko pri sedanjih okoliščinah storiti mogla. Ne tajim, da je od nje nasvetovana postava pomanjkljiva. Pomanjklj' je v dvojnem oziru: nijskega stanu, in 2) ker ne vstreza vsem željam obrtnikov. Toda začetek je storjen, in prepričani smo, da bodo polagoma prišli na vrsto tudi še drugi deli obrt-jske postave in bodemo kmalu imeli popolnem nov pet goldinarjev za oklice in poroko kupaj f pa so vse Da večina drug skrbi pri kraji! Tak ženin javi se pri županstvu ako za dovoljenje (ženitovansko oglasnico); to se mu upre in oglasnico odreče, in za to morano nosnico, a zakon se vsejedno izvede na navadno poznej pri glasnico izdati — dobi še kako pošteno pod lahko umete dregami se nasprotovanje manjšine bi se bilo vse željam obrtnikov, pač kolikimi ovirami in zabilo bo je vati, in kako veliko je bilo vstregla V3em pomislite, s Večkrat smo bili na tem, da podrlo, in bi bil ves trud zastonj ni občini in deželi toraj ostalo druzega, kakor nekoliko odjenjati, da se kvar. Taki zakoni in ženitve na „gole roke* i daj zopet vsaj nekaj rešilo. Naj pri tej priliki ^omenim, da so bili obrt- brez broj ~ enacih ženinov in nevest, ko enkrat dora stej s čemer se blagostan posameznih občin in vse nekateri nasveti poročevalca grofa Belkredij nike v marsikaterem oziru jih % za primernejši in boljši, kakor Ali hudo dežele gromadno spodkopuje, a splošno uboštvo siro- maštvo pa loma širi. Dokler so taki ljudje še zdravi in če poleg tega tudi kako rokodelstvo umejo ter so uže še; ko pa onemo ahajamo v sedanjem postavnem načrtu nasprotovanje manjšine in omahljivost nekaterih udov moral je odjenjati, drugim, da večine z njimi ni bila zadovolj da propadla postava. Omenjam med zraven tudi pridni in varčni, je rejo ali pa tudi kaka bolezen čeznje pride, so pa prec občini in deželi na ramah. bi se bili po njegovih nasvetih zadružni in pomočniški po predloženem na- Takih tužnih zgledov se shodi veliko črtu. prosteje gibali, kakor menda ne manjka Ker se pa uže postava o preskrbovanji revežev Grof Belkredi je za obrtnijski stan silno vnet ob enem je strogo konservativen in katolišk mož, ki vé da se delavcev ni treba bati, ako se jim dá, kar jim y t snuje, naj bi se s to postavo tudi za to skrbelo > da bi gré Pa liberalna v • ki - - t0 edino le zgoditi in doseči s tem, da se za se takim nepotrebnim zakonom nekak more se pa pravil vedno o svobodi go nadzorništvo vseh takih take ženine vpeljejo primerno visoke ženitovanske takse katere bi za vsakega spod 100 gold, biti ne smele manjšina, von, zahtevala je policijsko shodov, češ, da bodo sicer delavci socijaldemokratična načela razširjali in nevarne spletke delali. Ako bi bito y Iz njihovi misli, bi se moral vsakemu delavcu po teh taks napravila naj bi se posebna blagaj bolj Sli so tako daleč, da so hoteli poseben oddelek k deželni splošni blagajnici, od kodar na3 za starost, bolezen in odškodnino bol bi ob času „potrebe in pomanjkanja" taki ljudj primernih podp šlo po licaj za hrbet postaviti vladi celó zaukazati, da mora k vsem takim shodom poslati vladnega zastopnika in da bi se pregrešila zoper postavo, ako bi tega ne storila. To sicer ni obveljalo i --------------7 —------j™; --- vendar pa se je vladi pripoznala pravica, v*« o nišnicam prejemali, s čemer bil bi zdaten del davka takim sh0dom poslati svojega zastopnika, ako se da sme občincem in deželanom (davkoplačevalcem) prizanešen to in odbrisan Naj se pomisli, koliko vsako leto našo deželo taki bolniki po bolnišnicah v mestih stanejo je najbolje županstvom, c. kr. okrajnim glavarstvom to zdi potrebno Postava pomanjklj kakor je pomanjklj sploh vsako človeško delo, pa čas in skušnja bosta učila v čem jo bode treba zboljšati ali premeniti. In prepri y pa deželnemu odboru znano. — In kaj je temu največi čanj bodite, da se večina takim premembam ali potreb povod in vzrok? Postava o prosti ženitvi. nemu zb0ljšanju nikdar ne bode upirala, ampak prav Slavna županstva po vsej domovini naj bi pa hotela rada dobre svete vso to reč nekoliko temeljiteje na vse strani premiš vati, nego sem sprejemala, da bodemo polagoma do ravno tukaj naslikal, ter tudi v tem obziru deželnemu odboru kranjskemu v odgovorih na bili obrtnijsko postavo, ki bode vstregla željam trebam obrtnijskega stanu po Pa s tem, da je odsek dovršil posvetovanje o glavnih okrožnico" krepkih in temeljitih nasvetov delih obrtnijske postave, še ni vse dognano. Caka je se omenjeno „ staviti, na podlagi katerih postava za preskrbovanje revežev izvela in napravila naj bi se potem praktična posvetovanje v državnem zboru i gledati bode treba da trud in delo obrtnijskega odseka ne ostane zastonj Tukaj naj se omenim, da naj bi se tudi še za da se postava ne odloži. Se adnj dan zadnjo uro ) > y to skrbelo, če kdo po svojem lastnem zadolženj po nesreči in godah ob premoženje pride naj ali bi pa se ko je bilo posvetovanj manjšina vse v je odseku končano, hotela je zahtevala t naj se sklenj pri prodaji nekoliko, premoženju primerno število od stotkov za gori imenovano „podporno blagaj—'—" ozi- roma „izdrževalnico revežev" v dotične prodajne pogoje jemalo in taki blagajnici odrajtovalo, iz katere bi potem ravnanje bi bilo nevarno ; oddelki še ne izročé državnemu zboru, ampak naj se toliko časa počaka, da se bodo dovršili tudi drugi deli, in da se mu bode predložila cela postava. Toda tako takem tudi ti „prisiljeni" reveži pomoč izdrževanj pre jemali M. Rant, narodni učitelj mogoče, in membe izvr odseka zastonj ako pomislimo, da je Vse da se pri nas najimenitnejše politične pre kar čez noč, bi bil ves trud obrtnijskeg ko se primerilo, kar Bog varuj, da \jaoctva ůaaiuu j , ivv^ j-n. ~ , —- ' — —J» — bi leva stranka v državnem zboru zopet prišla do ve- čine : z desnico bi padla tudi obrtnijska postava ; obrtnikov bi se nikdar več ne vresničile s svobodno obrtnijo bi se za obrtnijski stan povrnili dosedanji žalostni časi. Reč se toraj ne sme odkladati, in večina državnega zbora mora skrbeti, da kakor hitro mogoče italijanska vlada s m humanizmom ni dala križa dožene posvetovanje o nasvetih obrtnijskega odseka. Pa tudi s tem ne bo vse doseženo. Treba bode postaje sv. križeveg iz kolosejskega osredka odpraviti, ampak podreti tudi pota Ce bi bilo moc, postavila gledati, da se bo postava potem tudi točno izvrševala, bi morda tudi pred vrata vsacega krščanskega srca, ki Najboljša postava ne veljá nič, ako se dejansko ne iz- obišče ta kraj, stražo, da bi zabranjevala obiskovalcem vršuje, kakor nam priča oddelek v obligatoričnih za- ginjenost in žalna čutila nad smrtjo tu po nedolžnem drugah v dosedanji postavi, na drugi strani pa dosti- mučenih. Dobro, da tako daleč ne seže njena moč! krat tudi pomanjkljive postave veliko dobrega napravijo, Kolosej se trdno vstavlj zobu casa : vendar bi ako se izvršujejo strogo in dobro. Kedar se bodo usta- bilo tu uže mnogo več razpadenega, ko bi papeži ne novile obligatorične zadruge, bodo morale zlasti one skr- bili z velikimi stroški po poti umetnije skrbeli za ohra beti za točno izvrševanje postave in dotične gosposke nenje opozoriti na vse napake, ki jih bodo zapazile. Slednjič pa je treba še nekaj pomisliti. Ne bi bilo tako teh, kakor tudi vinskih stavb itd. Sploh bi Rim ne bil nikdar to mnogo drugih starin, zgodo- kar y 3e y prav zboljšanja obrtnijskega stanu pričakovati edino le v to ko bi papeži-vladarji ne bili žrtvovali neizštetih vsot In y od premenjene obrtnijske postave. Treba je k temu tudi lastne marljivosti in varčnosti, pa božjega blagoslova. „Pomagaj da on ostati more ki to, kar je Rim namreč si sam siuvč*. uixia^í»] Di oam , pravi pregovor, m bo pomagal'*. Krščanska vera in ljubezen je prešinje- ma m /v r? rt /1 »tli n ! i i r» n f a i« ; t> in Bog ti plačilo, ki ga sedanja Italija daje papežu za to, kakov je? rék : vala nekdanje obrtnijske zadruge ali , jo v^u- v^««** spod blagoslovil njih delo in rokodelstvo je imelo zlato po Kristusu cehe Odgovoriti na to ni težko; vsaj je predobro znan Nehvaležnost je plačilo sveta !" Iz zgodovine Kolo sej a naj povem še, da sta ga a n in T i t od leta 72. do 80. zato je Go- zidala cesarja Ve spazi j Dolg bila je gradba 185, široka pa 156 dno, kakor pravi prigovor Tudi zdaj je treba rokodel- metrov. Visočine imela je štiri nadstropja. 80 vhodov cem vedno v spominu ohraniti svetopisemske besede: (vrat) peljalo je vjiotranje prostore; štirje so bili po- Zastonj zidajo zidarji, ako Gospod hiše ne zida zastonj čujejo čuvaji, ako Gospod mesta ne varuje in sebno velikanski. Kdor ogromnost tega največega danjega gledišča vsega vseta pregleduje tudi še On ni nič, ki sadi, in tudi on ne , ki priliva y ampak samo Bog, ki rast podeli". Naši obrtniki so se vedno ko vid je uze mnogo kamne , iz katerih padenega in raznešenega držali Boga in svesti smo si > da mu bodo zvesti tudi razvalina sestavlj zdaj, kdor ta žalost budeča za naprej, zato se smemo nadejati, da jim tudi v prihodnje njegov blagoslov ne bode izostal! premalo » bi djal ako bi se v poštev ne vzelo da je bilo šest let za zidanje veliko V 1 t • 'v i • • 1 da t i r i d šUAaiyj y aau ui oo v jjuoicv uc víioiu j ua jo o i> i i i vi o t t i s o č vjetih Judov ves čas pri delu sodelovalo ) toliko ljudi gotovo so bili med njimi tudi dobri y Spomini na veliko slavjansko romanje V Rim leta 1881« Koloseja porošene uže v prvotnem njihovem začetku z nedolžni, po telesu slabotni in šibki, iz daljne očetnjave le-sèm pregnani, od svojih dragih ločeni. Uže te žalne okoliščine so brezdvomno uzrokovale, da so bile zidine Spisuje Jos. Levi c nik. (Dalje.) Přišedši skoz visoko-obokani vhod vgledam t y pred britkimi solzami. Kak je bil pa neki marmeljnasti lišp ki je kinčal to velikansko zgradbo od znotraj in zunaj to preseže neki vsak popis. dodelan, predstavljale so se igre Ko je bil Kolosej v njem po 100 dni, in uže eboj velik, podolgasto okrogel dvor. Opasan je bil nekdaj v njem okoli 5000 glav v teh dneh se je pomorilo jadi. Kolikor bolj pa je ta prostor pri tleh ob kraji okrog in krog s hlevi, v krvo- postajalo rimljansko ljudstvo s svojimi cesarji vred po katerih se je držala in hranila divja krvoločna jad. Nad temi hlevi so bili v žejna zvei okrog mostovži okrog zivinjeno y obdivjano in krščanstvu sovražno, toliko bolj in na jih amfiteatralično vravnani se je veška prelivala tudi v teh prostorih kri, živalska in člo- služila ta zgradba tako sedeži, t. j. uzvišeno postavljeni drug za drugim , da so v prvi vrsti sedečim oni, ki so v drugi vrsti sedeli, gledali čez tudi kot trdni poznejših stoletjih je Raj Pij IX. so posebno veliko sto tre tj / # o vrsta bila je enako uz vi- ne sena za drugo i. t. d. Za 90 tisoč gledalcev bilo je priredjenih sedežev po visocih galerijah so dob videli dol na osredje, kjer so se predstavljale razne igre, ščuvale se razstradane in razkačene divje zverjadi ena rili za to, da bi razvaline te žalostne zgradbe še dalj zpadale ; tega je priča v marmeljnasto tablo vdolb napis, ki je vzidan v podrtinske stene ob cesti ki pelje proti Lateranu. Opoldne sešel sem se bil zopet s svojimi prijatelj pri obedu ; zakaj vče y v „Hotel de la Ville", toda ne nad drugo, borili se predrzneži z divjimi zverinami, rajšnji račun nam je bil še v predobrem stoj i ! v neusmilj trinogi pa so vlačili le-sem tudi vjete , na obsojene Krisijane, scuvan ízsirauaue avcrjaui uau uucu» ovuju oicuu v „nutci "uuia , j*j enako neusmiljeni gledalci pak so pasli oči svoje nekateri pred nami v Rim došli Slovenci kristj ščuvali izstradane zverjadi nad smrt nje; nad mukami, bolečinami, zadnjimi zdihi in smrtj preslabem spominu. Poskusili smo bili ta dan gledé so stanovali smo tako obéda svojo srečo v ..Hotel Roma po jadi razstrganih mučenikov. Koliko jih je končalo dokaj bolj zadovolj z okusno napravljenimi jedili, kakor tudi z računom tu svoje sveto življenje, to ve le edini Bog sam; tega prostora, tolikokrat napojena z mučeniško krvij pač zaslužijo od vsacega tu sem prišedšega kristja poljubljena biti tla Omeni naj bo zdaj še, da ta dan (30. rožnika) > ravno okoli poldne, tedaj 24 ur za nami, so dospeli v Rim v se ostali litim oc UDiau romarji , jxi du o v Ulil au« i vtjun^i gim parnikom (Maksimilijanom) odpeljali okoli ki so se bili 28. rožnika z dru ure lu kakor je krščanstvo rado povsod, koder je zma- zjutraj iz Trsta. Bili so po večem Cehi, Moravani i galo čez paganstvo, postavilo znamnje zgodil križa x o ? r f "4jj w 1 * se je tudi tu. Pred malo leti stal je v y tako sredj Slovenci. Prišli so bili v Jakin zvečer okoli 11 ure ? morali so prenočiti na parniku na sv. Petra in Pavla križ: ob kraii razvalinskih zidov pak jutro bili so izbarkani. Sklenili so bili iti čez dan v 7,. J . . i , V _ i ___*_„ ______• _ X„ 1 ~„ ',,~ Kolosejevem so bile na okrog postavljene postaje sv. križevegc* put», juuichi iu o^ o« ««^vj « ~—^ da so pobožni verniki na tem za kristjane tako zname- proti Rimu. Storili so bili tako , in s tem se zakasnili nitem prostoru svojo gorečnost tudi v dejanji kazati 24 ur. Nekaj Slovencev (prečastni starološki pota Loreto in se zvečer se naprej odpeljati z železnico dekan mogl Al s svojo pobožnostjo so bili menda marsika- M. Kožuh; ljubljanski bogoslovec g. A. Kalan; ljub kemu novošegnemu paganu v spotikljej ; toraj sedanj Ijanski trgovec g. Hren; oštir g- J Gabrielčič iz « B režij i g. posestnik Z ar ni k iz Krtine in še nekateri) ziliki se tudi ta mora prišli so bili tudi stanovat v nam je bilo posebno prijetno jaštvo vé dokaj bolje ceniti ko doma Hotel de la Ville", kar z lastnimi očmi videti kaj t njena lepota po vredaosti ceniti hoče Da i ako se na tujem se soro- kem oziru prekosi ona celó St. Petersko baziliko Vprašanje: „Kam hočemo iti popoldne? u našlo vikrat bral sem o v marsika . Pr je tej cerkvi pred 39 leti, ko zdajci odgovor v sklepu: „Danes je sv. Pavel, toraj j< da obiščemo njegovo baziliko zunaj mesta" pričel zanimati za cerkveno glasbo sem bil petj i odobno, ta namen zedinilo se nas m sicer v pesemskih bukvah: „Pesme od farnih* pomočnikov ali mnogo Slovencev s preč. neutrudlj patronov v ljubljanski kofij Zložil Luka Dolinar". Ta g. dekanom Kožuhom na čeiu. Gredé memo ilirskeg vstava sv. Jeronima šli smo se skupno najprej poklonit preča8tnemu gosp. kanoniku dr. Črn č h pesem ložil gosp. župnik, ki je toliko lepih cerk- našemu narodu (katerega pa naš in zahvalit se mu na domu za veliki trud, ki ga je imel za priskrb ljenje naših stanovanj. Sprejel nas je posebno prijazno mladi pevski naraščaj menda še po imenu komaj ali celó ne pozna), pisal je v omenjeni knjigi str. 144, da kakor je ploh je to cerkev zidal cesar Teodozij vsa bnaša njegova vtele » rela » in da jo zdai (1. 1839 da je 1823 takrat pogo tej priliki pokazal nam je tudi cerkev ki velika, lepo zmalana in zeló snažna. Pozidati so si dali to svetišče v 15. stoletji mnogi jugoslovanski duhovniki, ki so pribežali pred Turki v Rim. Posvetili so ga svo- prijaznost, njena knjiga natisnj je precéj ta cerkev popravlj namreč ome bila) popravljajo. In kako ako ozališana! Tako, da jemu slovečemu ojaku Jeronimu zraven cerkve postavili tudi hospic (prenočišče) za romarje svojega človek skoraj po Vodniku zaklical: V tem prekrasnem svetišču Breztelesin biť želim; Vse v lepoti je in blišču, i rodu, ki pridej enem tudi vstav na božj pot v Rim. Ta hospic je ob V raju menim da živim. njihovi mlgg. škofje pošiljajo v odgoj jugoslovanske gg. bogoslovce, katere (Dalje prihodnjič.) v Rim Naprej gredé našli smo pred „Hotel tera gostilna je n. pr. ob sredi gl mnogo fijakarjev, Roma" , ka ki Pavlu so se radi vdali, peljati ceste „Corso nas > sv. Mnogovrstne novice. vožnji prevozili smo mnogo ulic peljali Dr. Edvard Lucas sloveči sadjerejec pisatelj se med drugim memo še dobro ohranjenega pa^anskega tul\ slove^skim gospodarjem dobro znan posebno po - * --------v' J ° r —katero je iznašel in ki se pri na3 na prav svetišča „Templo di Vesta". Še od druge latinske šole, mljanski starodavnosti, znano mi je ko smo se učili o bilo, da so v tem svetišči netile boginji Vesti neoskru njene device vedno goreči ogenj. Gorjé je bilo taki de sušilnici mnogo krajih z veliko zadovoljnostj let star v Reutlingen-u, kjer je bil rabi, umrl je jerejskega zavoda, dne 24. julija 1882 odj lastneg 66 sad- klici, ako bi se bila pregrešila zoper čistost ži je bila zazidana! rinsko svetišče o^uouo, VGO J C 1VUL guiuvu, ti L ILIU.U11U Otî IiHUl leTe 86 je zeló naprej, toraj sem se le z zunanjostjo zadovoljiti pomlesti Da me je mikalo, ogledati si to stavěč ie kot gotovo; al mudilo se nam da * Nepomolžene krave pri prodaji. Znano je, tudi pri nas precej širi nespametna sleparija krav, matere se imajo na prodaj postaviti, veliko ur prej ne ka Naprej gredé peljali smo se nekaj časa bli moral reke Tibere, ki nam je je bil grič „Monte Aventino > in se tekla ob desni, ob bolj da je vime veče ter krava bolj mlečna videti prodá levi pak nam sko mučenje krav zeló razširjeno Tudi drugod mora biti tako slep in sv. Aleša. Voznjač naš je bil silno ste cerkvi sv. Sabi silo mučenje Krav zelo razširjeno, ker v Svajci in tud na Nemškem so uže gospóske tako ravnanje ostro pre vaj ci in tudi PnJ in naprej je klepetal in vse nam bi bil rad razkazal škoda, da ga nihče umel ni! Kmalu smo se pripeljali do rujavo začrnelega mest nega obzidja, ter do Št. Pavelskih vrat (Porta S. Paoli) naprej povedale zažugale hude kazni. Tudi pri nas bi ne j bilo odveč, bolj paziti na take sleparje * Velika ceda. Fray-Bentosu v južni Ame- _________ riki ima družba, katera po vsem svetu prodaja tako Straže, kakor je pri^ trdnjavskih vhodihnavadna^u imenlovane Liebigo?e „Fleisch-Extracte", to je tako pri- nismo videli nobe Cemu bi bila tudi Vsaj za ta Čas ni nobene nevarnosti, da bi Talijanom kdo vzel Rim. In tu naj zdaj še to enkrat ponovim (kar sem zapisal koj o prihodu v Rim), da to ni bil noben junaški čin in kratkomalo nobena in nikaka slavna zmaga, da pravljeno govedino, da se dolgo dolgo ne pokvari in ji ni treba dodati druzega kot vroče vode, pa imamo ž nje okusno in redilno mesno jed, ta družba, pišejo, da ima čedo goved, ki šteje 41.000 glav. so Talij pali Očetu to dnj jihovo lastn Rim namreč. Pobrali so jim najprej deželo, in vzeli jim s tem prihodke ter sredstva, vzdrževati si lastno Politične stvari. V Y • ačino Imeli voj pogledamo so pač še nekoliko prostovoljcev ; al če idj na obširnost in raztegnjenost mestnega za kar bi bilo treba osem dobrih ur, ako bi ga Dne Triletnica Taaffe-jeve vlade. 12. t. m. minuia so tri leta, odkar je Avstrija kdo ob zunanji strani obhoditi hotel, potem je brez stra- rešena predolzega liberalnega vladanja ter se je pričela tegičnih ved vsakemu lahko razvidno, koliko vojaščine - -- - tisoče m tisoče), streli m razne bilo f W ' w t moralo biti, ako bi se bilo mesto hotelo izdatno braoiti log § • z u nanj sili. ščica papeževih ne bila mogla. Fudi dokaj veča prostovoljcev, bi moč, kakor j bila se na dolg pe s Taaffe-jem nova sistema z geslom „red v državnem gospodarstvu, mir med avstrijskimi narodi!" — Na ča3u je tedaj ogledati si dosedanja dejanja Taaffejeve vlade v obeh ozirih: Da je vredjenje ustavljati državnega gospodarstva po toiikoletnem zapravljanji, po take misli vtoplj do bazilike sv. Pavla ki pazim, da smo pripeljali nezaslišanem pritisku na male obrtnike, trgovce in poljedelce na korist denarnih baronov, po grozovitem de o», a. u v lu j rvi je Oi\uI «.J tčt ' mesta, kakor na pr. Št. Vid od Ljublj skoraj tako daleč zunaj narnem polomu, po velikanskem narašenji državnega nami tudi mnogo druzega ljudstva deloma peš, količkaj znano državno gospodarstvo; in enako je tudi vred hitelo deloma vozeč se proti baziliki Nj njeno not ran j dolga, zeló težko delo, jasno je vsakemu, komur je le obeta nič posebnega oh i ost ne jasno, da se po takem in tako dolgem gospodarstvu ne eklj i nepopislj lepote to so ne- more na enkrat vse popraviti, ker državi ni moč brez Enako Št. Peterski ba- bankeroîa znebiti > se državnega dolga oziroma za-nj te- kočih pogojenih obresti; enako ni mogoče uže stalno v službo sprejetim uradnikom svojim kratiti pogojene plače ) enako vedno in vedno zadržujejo visi državni oziri izdatno znižati stroške za vojaštvo in kar je v zvezi z državno brambo, najmanj pa ae smejo odstraniti oni tako imenovani rodovitni državni stroški, ki so namenjeni povzdigi kmetijstva, obrtaijstva in trgovine, namreč stroški za ljudski poduk v najširjem pomenu, stroški za zlajšanje prometa, za ceste, železnice itd. Akoravno pa je vse to res, ne dá se prezirati, da se je po prejšnjih vladah gledé državne uprave prav so deloma odveč, ali pre- mnogo stvari vpeljalo, katere drage in tako osnovane, da ljudstvu prizadevajo velika bremena, ne da bi pa kljub temu ljudstvu bolj koristile, kakor čisto proste uprave prejšnjih časov ali za enake namene obstoječe naprave druzih držav. — Osnove vse uprave tako državne kakor avtonomne pretresavati m gledati kako bi se po tej poti prihranilo stroškov in ljudstvu bremen brez škode upravi, je po sedanji vladi poklicana pod predsedstvom državnega poslanca grofa Karola Hohenwarta posebna komisija strokovnjakov, katera je svoje delo letos pričela in od katere vsi pričakujemo , da bo nasvete stavila, kako naj se po poti varčnosti državnemu gospodarstvu pomaga. Treba pa bilo tudi prevdarjati, kako je množili z novimi dohodki in bi se državni dohodki po- vimi bremeni obložé posebno oni to najbolje tako, da se z no- krogi, ki do zdaj niso mco. ali nič ali primeroma premalo plačevali v državno biagaj ta namen predložila je sedanja vlada dodatek hišni davek vpeljati v Tirolih, na Solnograškem, v Dalmaciji postavi o hišnem davku s posebnim namenom ) uatua » ^utjuvt v» JLIAVSI.U, M« WVIUV^IMUUWUÍJ » ty ci LU nui J1, v Trstu in v Crnovicah, kjer ga do zdaj niso plačevali skoraj nič. Ravno v ta namen predložena je bila postava za nov davek od kupčij na denarnih borsah in bila povikšana vžitnina od blaga, katero to lože pre- naša ali zarad svoje sploh nizke cene ali zato, ker spada uže v vrsto potrat ter se vžitnino zadevajo le premožni krogi. Po vsem tem je do danes odstranjena vsaj polovica rednega državnega deficita oO milijonov gold. Sme se tedaj trditi, da je sedaj na vlada do sedaj v gospodarskem oziru dosegla uže lep vspeh. Precéj manj ugoden je vspeh sedanje vlade gledé vresničenja narodne enakopravnosti, in to zato, ker se sedanja vlada za to vprašanje dejansko s&oraj nič ni brigala, in posebno zato, ker je b:l grof Taaffe pri izbiranji za to odločilnih organov dozdaj zeló nesrečen. Ako se po pravici sme trditi i da ima sedanja vlada zelo vse gospodarske vspehe v prvi vrsti pripisavati spretnosti denarnega ministra Dunajevskega, mora se enako priznati, da je kriv siabih vspehov giedé narodne enakopravnosti v prvi vrsti neodiočni in omahljivi značaj naučnega ministra Conrada; ta m nister je skrben varuh vseh osob, katere so pod prejšnjimi liberalnimi vladami brezozirno in z železno roko služile ponemče-vanju in brezverstvu. Od tod pride, da imamo mi Slovenci , imajo Cehi posebno na Moravském in v ble-ziji, da imajo tudi Hrvatje v Istri še danes po treh letih Taaffejeve vlade gledé naroiuosti zeló vse kakor pod Auerspergom, enake šole, tiste šolske svete, tiste šolske nadzornike, na krat&o, gíedé narodnosti in jezika razun malih izjem Edino vse pri starem. ) ar imamo o šolstvu priznati, je oživljenje kranjske gimnazije in pa najnoveja naredba o razširjenji slovenščine na paralelkah ljubljanske gimnazije in pa na nižih gimnazijah v Novomestu in Kranji. Ako pa pogledamo na naša širja narodna vprašanja, moramo pa z milovanjem izreči, da se jih Taaffejeva na Kranjskem ------ r - „ T . , v*«, vlada celó dotaknila ni! Za Slovene najbolj občutljiva krivica uKji i uMvuti i va rvt iviv,«, — sedanji deželni zbor — gu- spodarilbo s Veateneckom, dr. Kalteneggerjemin drugovi go- zoper nas Slovence, odločilno tudi v deželnem šolskem svetu do svojega naravnega konca, zapustivši nam svoje zalege v vseh šolskih svetih še za prihodnjih šest let; Slovenci na Primorskem veselijo se še zmiraj stare gorke prijaznosti namestnika De Pretisa za Lahe , z naj no veji, daleč se razlegaj oči m vspehom tržaške petarde. In kaj hočemo reči o koroških Slovencih ! Mirno in klub državnih ustanovnih postav brez ugovora sedanje vlade nadaljuje se tam ponemčevanje Slovencev in sedanji vladi še na misel ne pride, umakniti kamen iznad groba tam slovenski narodnosti pripravljen, veči- del žalibog celó brez ugovora velikega dela tamošnje duhovščine, akoravno bila pri imenovanj! novega ce- sarskega nemestnika in škofa vsaj nekaj ozira morala imeti za tamošnjo slovensko tretjino prebivalstva. Vsemu temu zeló podobni so vspehi pri Cehih na Češki 9 Moravski in Sleziji in pri Rumunih v Bukovini. uradnem jeziku imamo malo omeniti y da se je poštenemu prizadevanju pravosodnega ministra po hudem boji z nasprotnimi uradniki posrečilo, to za narodno enakopravnost prisiliti, kar so nam nasprotne vlade uvedle. Ako se tedaj na vsa teklih treh letih ozremo, reci smemo dejanja sedanje vlade v pre 5 da se je na go spodarskem polji vsled discipline in požrtvovalnosti večine državnega zbora in vsled posebne spretnosti ministra Dunajevskega mnogo zboljšalo, gledé narodne enakopravnosti pa malo, premalo. — Največo zaslugo ima sedanja vlada za nas pri razpadu naših in njenih nasprotnikov , da se otresemo nasprotnikov, da si sami primemo in držimo narodne naše pravice in se konečno v naš in državni prid združimo, to naj bode naša lastna stanovitna skrb med nami in vsaki vladi nasproti. Naši dopisi. Prem 28. maja.*) (Kmetijsko predavanje in še marsikaj druzega. [Konec]). Pri večem številu živine bi se manj njiv za poljske pridelke bolje obdelovati moglo katere pri veliko manjih stroških obilnejega in boljega pridelka dajale, nego ga sedaj posestnikom veče število njiv pri velikih stroških poleg težavnega dela in truda donaša. Uže samo to bilo bi velike in izdatne ter blagodejne koristi za tukajšnji kraj, kar posebno lastnikom ob vodi Reki ležečih zemljišč veljá. Posebno pa še priporoča zboljšanje živine domačega plemena po dobrih plemenitih bikih, ter opozoruje po moči natančno — spolnovanje Zraven pa tudi opomni še, da naj sami gospode župane na dotične postave bi gospodarji, kedar nimajo posebnega zadržka, krave k bikom plemenit gonili, ker, ako se ta posel kakemu hlapcu ali kaki drugi osebi prepusti, primeri se lahko, da je kje bliže v kraji kak postranski biček male in slabe postave, čegar lastnik za par krajcarjev pripušča, da taka oseba potem kravo k nepravemu in slabemu biku žene in si nekoliko krajcarjev na gospodarjevo škodo pridobi, katere potem navadno za ,,krat- li ko se krava oteleti, malemu in slabotnemu teletu čudi ter si kega porabi. Prevarjeni gospodar se pa potem i misli in govoriči: „Sedaj pa vidim, da je vse skupaj. kar se nam o zboljšanji domače živine po plemenenji dobrih bikov od gosposk tako toplo priporoča, le ni-čevi „švindel". Kravo sem k hvalisanemu biku plemenit poslal, plačal sem tudi več od nje kot sicer, a mi je še manje in slabeje tele vrgla, kot bi ga bila, ako bi se bila pri domačem biku oplemenila itd." # dan Po pomoti vrinil se je v prvem delu dopisa napačni Vred. » Toraj gospodarji, bodite tudi v tem obziru previdni in oprezni, da vas malovestneži ne opeharijo Ker je dober gnoj prava hrana poljskim in drugim Deklev priporoča On pravi 7) za te kraje prav topi bur gun der j a" in pa modro frank in] da ima teh trt nad 8000, katere so še 1 pa iz lastne skušnj f._____a ~~; „a rastlinam, spregovoril je tudi vrli gosp. Kram besedico o gnojiščih, gnojnici, ter je gnoJ povedal, kako kratko samem in sosebno še o se morajo tudi tukaj gno- %j n pravi, ua i ui* icu ti u ^^ > m li • a leta stare, a letos uže ogromno rodijo. Ta blagi gospod pa tudi izdatno zboljšati, da more gnoj v jišča praktičn njih dobro prevreti in redilen postati dalje obljubi, da je pripravljen, prihodnjo spo mlad vsakemu, dokler bode kaj zaloge imel derjevih" kovči (odrezkov) brezplačno podariti, ako se y i) burgu ročal je pa, da naj bi se na tekoči gnoj (gnojnico) bolj pazilo, kot se je to do sedaj tod godilo. Tudi je o praktični uporabi gnojnice prav po domače vse potrebno na kratko razložil Sosebno pripo- za to o pravem času pri njem To izjavo blažega gospoda smo vsi z veseljem sprejeli Gosp. Kramar opomni na to, da bi bilo dobro, ako kraj imel malo poskusevalnico (trtnico) trte r Kar pa poljsko rastlinstvo zadeva, opomnil je > da na podlagi katere bi se moglo potem dejansko prepn čati katere vrste so kraju najpnmernej ee osobito okopavne rastline, izredno krompir, pregosto seje j sadé Pregosto nasajene okop dobro plenjati zarad premaiega prostora v zemlj prepičlega gnoja in druzega naravnega živeža. ne morejo i in pa gosp. Dekleva iz lastne skušnj „burgunder ve y (í da a ker pa za te kraje m „modra frankinja" kaj posebneg Res j y ker j cem da sosebno pregosto nasajeni kromp dostikrat prav mlad brezplačn tudi celó tako dober, da je sam od sebe prosil bliubil odrezke teh dveh trtnih vrst prihodnj J - - - - -»1» 1 1 • _ v dajati, in spo- dalje, ker se tukaj uže tako veliko sadežev v mlj nastavi, a ti ne morejo dorasli skoraj vsak prostorček zemlje po^moči plodonosno uko m se normalno razviti ter dozoreti, ker jim prostora in n^uje, —, ------------ tak sadež pa tudi nima prave vred- prav v obilnem številu prostovolj ristuj toraj želi, da živeža primanjkuj bi se lastniki tukajšnjih blag gradov ponudbe nosti gledé mokrote za ljudi živino, ker ima preveč pa premalo škroba v sebi, a tudi rad sčrm ť - ~ * 1 pre gosp. Dekleve o pravem času posluževali Prav častno diplomo „burgunderju" napravi pa prvi in prerano pod zló pride. S pregostim nasadom gosto setvijo se pa tudi veliko ^ drazeg trtorej semena brez potrebe zavrže in nokoristno vniči, ter ima lastnik zem- 1z skušnj na rJ , pričel gorenji Pivki, vrli gosp. Alojzij Domicelj kateri je pred kakimi leti za po ljišča pičlega slabejega pridelka za svoj veliki koliko trte saditi. Dasiravno je tam kraju pnenik prevladajoč, vendar mu „burgunder uže trud obdelovanja kot nehvaležno plačilo ^ Prav toplo priporoča dalje za tukajšnje aje ob in podnebju primerno, —- — tudi tukajšnjim vinorejcem priporoča, kateri imaj prav obilo rodi, ter ga tem bolj trto vodi Rek b o r e j o , katera bi se širi po celi dolini O, —------- tako rekoč brez vsega truda prav ko se enkrat raz- reji primerno lapornato zemlj na polaganje, ter jim zarad obilneg dobrega pridelka gotovo nikdar dobro dobro plačala, ker tudi vrbove šibice lahko prav žal ne bilo drag ker se tudi vrbove sioice ian*u pia^ prodajo. Povdarjal je potem še posebno To pombo rleg gosp. Domicelj a so vsi y navzoči posebno radostno sprejeli. Bog ga živi! da največi dobiček bi pa od vrborej tukajšnje prebi valstvo imelo, ko bi se, kedar bode doma dosti materi topi Poslednjič priporoča g. Kramar še stansem prav da naj svoje za to sposobne fantiče v tukajšnji jala y tukaj umetna pletarska obrtnija vpeljala t se dalo sčasom tako rekoč brez vsakih stroškov občin JJttlCU* lupiu J U« iUMJ CTUjV/ vv, -------------------. kar bi nadaljevalni kmetijski tečaj prav pridno pošiljajo pre(j razhodom spregovori še podpisani na od izvesti dežela posebnega in popolno izvežbanega (izurjenega) začetek vrboreje je v tej dolini tudi uže ker bode v kratkem tudi v tem obziru imela naducitelja stavlj prasanj gledé sadjereje par po ka c. k. deželna vlada bila preteklo jasnilnih besedi; potem pa vrli gosp. Kramar kmetijski učitelj storj Prvi ker je shod kij z pomlad 10.000 vrbovih količkov brezplačno za nasad kmetijstvu, na kar je bilo od vdeleže da se važnemu faktorju države vse strani k boljši prihodnosti pripomore r r S plošnim odobravanjem sem poslala se da so Na to opomnil je gospod popotni učitelj priznavanjem v na Gorenjskem ob vodi Sori pred ne- učitelja sprejeto dlikovanje vrlega gospoda kmetijskega koliko leti bili poskusili z vrborej kov staro oralo poprej še od 20 do 30 gold Mokrotnih travni Na to razidejo se domaeinci po jih potih j dohodkov zunanji gospodj deleženci zberó se pa pri Klobučarj P- nosilo ni, a sedaj se pa ciodi ou la^ega, * "'"»"y kami) nasajenega orala za seno in pletarske šibice od edaj se pa dobi od takeg z vrbami (b v Bitinj pri kupici dobrega vina in Kozlarjevega piva 75 do okolo 100 gold dohodka na leto. Ali ni to ve- tudi brez primernih napitnic likansk razloček memo poprej in sedaj Î Goto Naj Tu se je še marsikaj medsebojno koristnega domenilo^ ni ostalo. Poslal se je bil tudi češkim sokolom v "Prago k njihovi 251etnici prime ker sebno tukaj za vrborejo izvrstnega ren telegram gled dejansko posnemal, kar bi gotovo z bi se toraj, prostora, ta —0—- -A . „ , malim trudom na leto ljudem obilnih dohodkov donasalo Kar zadeva pa trt da se tukaj gledé pripravljanj njihovega za „narodni dom" nabrala se je tudi pri tem mala denarna svota; gosp. Kramar moral je pa ob ljubit d te kraie zopet kmalu obišče pomnil je g. Kramar zemlje , t*, VJ« uv '"t^ "r ~—---------- . . . , Pred nekoliko leti nabiralo se je po vipavski dolini v pravih brezovanja tako pravilno postopa, inskih krajih tako, kar ga prav nasada trt in za primeren da malo- Nabralo bilo zeló ve moza, kateri j p o m i n e k pokojnemu župniku Vrt e precéj novcev, a o spominku blažega posebno na Vipavskem ne le gledé do- seli. Le to želi, da bi se tudi tukaj še kake druge vrste trt bolj ,un dosedanjih domačih poskušale, katere bi morda pridelek dajale , ter prosi, da bi izmed nazočih mače vinoreje, nego tudi v druzih zadevah veliko delal se pa do danes še nič čulo ni. Kaj ie temu vzrok? Ali so se morebiti dotični novci kam na «bresti kedo v tem obziru tudi lastnih skušenj kako rekel in to na podlagi izdatno pomnožé naložili ? Ali pa na da se kupčku Visokočast. domači župnik gosp. Ž g ur pové na to y da se tukaj posebno tero lokalnim imenom (j bro bnaša domača črnina ? ka ljejo „č Grozdje nje katero je straj daj lepo, visokorudeče dolgore pk in prijetno vino, nlesnijo? , . Sedaj moram pa še dvema dobrotnikoma tukajšnje šolske mladine v imenu njenem preiskreno zahvalo izreči. Ta dobrotnika sta: slavna c. k. kmetijska družba kranjska, katera je bila z dopisom dne 6. t. m. št. 429 ) okusno in zdravo tako dobro gledé dobrote vina, kakor tudi obilneg Obnaša se ta trta tukajšnji šolski mladini za pokončevanje škodljivih mr nagrado z 10 gold, naklonila in podarila , in pa pri cesov delka, da malo katera drug tako društvo Vrli prednjak v Narodna šola", katero je za gori navedenih v vrednosti plošném kmetijstvu, g. Leopold 10 gold, tukajšnji šolski mladini najmanj 20 gold, raznovrstnega šoiskeg blag poslalo Vseh ( Veliko slovesno veselico) na čast rojstnemu dnevu kosov raznih šolskih koscev reci nič manj bilo ni, nego 1528 našega presvitlega cesarja napravi prihodnjo nedeljo v prostorih čitalnične restavracije ljubljanske veteransko A - - — - - - - - \T Bog mili plačaj milijonkrat v obilni meri imenova- društvo, igrala bode vsa tukajšnja vojaška godba. nima preblagima dobrotnikoma tukajšnje šolske m dine Bog ju blagoslovi M Rant drobneje bo razvideti iz plakatov po voglih. (Mlatilnica na vodi), katero je napravil si gosp. tu Krškega bili pri nas olj narodni učitelj in šolski ravnatelj. Pri volitvi občinskega zastopa so Verbič na Bistri in katere smo v predzadnjem površno omenili, je uže postavljena in prav pridno dela brez vsega ropota. Na dan omlati do 120 mernikov žita. za župana gosp. Viljem Pfeifer, Za postrežbo potrebuje 6 delavcev. Stroj ni posebno posestnik in državni ter deželni poslanec, za svetovalce umeten, tako da vso sestavo kmalu lahko vsak količkaj pa Franc Gregorič, Janec Dimec, Anton Urbane, An- izveden človek lahko razume. Gospod Verbič Je to mla- - - • ~ • ~ * tilnico postavil v posebno šupo ob koncu svojega mlina. Kakor smo zvedeli in sami videli, je dobil uže veliko naročnikov, da jim omlati žito. ton Rupert, Rupert Engelsberger, cenc Rostoher in Friderik Bomches Kari Schenn V Kranji 11. avgusta (Narodna čitalnica v Kranji) priredi dné 20. avgusta 1882 na vrtu gostilne i____U — 1 i V Q iT n r. a 1 i n \t r» v» es 1 a tri i/a ni f» vr> ?? pri Je lenu 1 i c o v proslavlj rojst\ dne našega presvitlega cesarja Franja Josipa gram bitke Pro Ob treh popoludne streljanje na kapsel za do Novičar iz domačih in tujih dežel. metanje žoge (igra za gospe in gospice) mena Dunaja. Kakor clalj časa vsako leto sešla sta žerija jako znamenitih živali iz popolnoma tujih dežel. Se tudi pretekle dni v Išlu naš in nemški cesar, kar je Med tem prosta zabava na vrtu pri sviranji vojaške godbe pa v političnem oziru samo znamenje nepretrganih pri- 26. pešpolka Ob šestih zvečer: „Ustáj rode ? zložil jateljskih razmer brez posebnih namenov za sedanja po G. Eisenhut, možki zbor ljubljanskih in kranjskih pev- litična vprašanja. — Dné 14. t. m. podal se je v lšel , čveterospev, zlo- zdravit se tudi srbski kralj Milan. — Dné 19. ima ce- iz sarska družina skupno praznovanje cesarjevega in cesar cev. 2. „Slavnostni govor 3. „Devi" žil Otto. Bariton-solo poje gosp Aug P učili « zbor s tenor-solo, zložil Ned- jevičevega rojstnega dné in godu nadvojvodinje Štefanije. Ljubljane. 4. „Popotnik , ved. Solo poje g. Meden jutri tam", možki zbor, zložil Josip Kocijančič. 6. „Uskok Ljubi j » Danes tukaj Še ostali deželni zbori sklicani so deloma na zadnje dni m. deloma za prve dni meseca septembra, šaloigra v enem dejanj kr. Cisti dohodek namenjen je „Narodnemu domu iiVUJjULLViv. ,, UU1 «J. lil., UVlUlUUi CiUl TV UU1 V, W ^ ^ * Ples. Vstopnina za osobo 50 med temi deželni zbor kranjski na 4. dan septembra. u v Ljubljani obilni udeležbi vabi Odbor Iz Prage Gregerjevi mladočeski „Narodni listi" še zmeraj napadajo češke državne poslance posebno Na Dobrovi zboroval je 14. dne t. m. občinski še dr. Rieg Kdor bor ter rešil vprašanje deželnega odbora zarad p re s k r- Gregerja in dr. Riegerja osebno pozna češke razmere in še dr. temu je sodba b bogih, z nasveti občinam odločilna beseda pri privoljenji k ženitvam naj se dá domovinskim o teh prepirih prav lahka; dr. Greger spoznavši, da v je enkrat s težavo čital nekaj državnem zboru katero naj bi se vpeljalo nila domovinska postava dalj naj L IL Zi C1111 V čiLLi, Ui^O, v lav^iix tuuiu, jv> vuniuu « uv^«.* » v v^^v. bi se spreme- govora, nikakor ne bi mogel biti pomenljiva oseba, naj tako bo skrb za bolne in one- mogl zadevala tisto občino , v kateri so dotične osebe živele nekoliko let pred boleznijo ali onemoglostj menj pa, ako bi se ne držal dr. Riegerjevega češkega kluba, odložil je svoj mandat, in zdaj zato toliko bolj brezozirno udriha po dr. Rieger-ju in druzih državnih Sploh pa naj bi se beračenj v tujih občinah ostro poslancih, akoravno si je z odloženjem državnega po prepovedalo in kaznovalo vsaka občina pa naj skrbi slanstva sam dal spričevalo lastne nezmožnosti sama za svoj berače Sklenila se dali do deželnega odbora zarad premembe močvirske prošnji po čuti Dr. kar stave; konečno pa bil razgovor, kako naj bi se čelo nabiranje za napravo začetek shodov ga8ÍÍnice. — Danes je bil • • # • 1 vi 1 ___ bilo vreme nas romarjev je precej došlo > ugodno gosp. župnik ravno iz Radegunških toplic prav zadovolj y ker il se jako Rieger pa je prezmožen, preveč sam češki narod želi in kar ga teži, da bi mu tako hujskanje moglo kaj škodovati. Iz Trsta. — V razstavi se oživlja, preteklo nedeljo bilo je neki okoli 10.000 obiskovalcev v nji, sicer okrepčanega zdravj daj Ljubljane Deželni zbor kranjski snide se te prihodnjega mese in vse kaže na to y da bo hiral protinaravni ta zbor do svojega naravnega konca kljub ostrih protestov narodne stranke e en- pa je v Trstu vse pri starem. Zadnjič imel se je sniti mestni zbor, pa ko je počil glas, da se hoče nasveto-vati, načelniku tržaških veteranov podeliti tržaško častno meščanstvo, sklenili so koj lahonski mestni odborniki se seje ne vdeležiti, vsled česar bi bil zbor nesklepčen ; zadevi dati čedneje lice, odpovedal je po vsem tem Hudodelnikov od mestni župan prej napovedano sejo krat bo tedaj Ljublj imela veliko srečo, v svoji petarde še nimajo, zakaj ne, to vsak ugane petardi sredi gledati in poslušati glasovitega Vestenecka in vse dela se uže drugača sapa, tržaški lahoni, tako se v svet somišlenke njegove. — Edino upanje, da one vi- trobi, one dogodbe niso zakrivili, oni so državi vdani in - * ' * s tem hoče se vsa tržaška nesnaga zopet pokriti, da la- honstvo obdrži gospodarstvo kakor do zdaj. da hoče narodna večina druge teze poslednjič vidimo v brani nam izustiti bolj grenkih besedi beli Ljubljani, nas pomiruj ( Volitev deželnega poslanca) na mesto nepozablj Iz Zadra se naznanja vega našega očeta dr. Jan. Bieiw HU Liepu&auijj.- ZJUWI u> oc uaAuaLLjai, u.«. v, . bode dne 22. mestnega zbora v Spljet-u izvoliti si za župana držav t. m in e Volilci ljubljanske okolice, pridite vsi k volitvi oglasno volite zasluženega narodnjaka, sina dr. nega poslanca dič-a, na mesto Mont a pa narodna stranka kandidira v državni zbor advokata Bleiw (Veselico v prid Katnic-a. Narodnemu domu u napravijo Iz Londona Veči del vojske za Egipt se je uže prihodnjo nedeljo na Vrhniki tamošnji zdaj doma na očitnicah bivajoči dijaki. Program je prav obširen in vanja odpeljal, pogajanje s Turško zarad skupnega vojsko obsega godbo, petje dve gledišni igri, tombolo in ples bo v Egiptu še ni dognano; toda Angleška hodila ojo odločeno pot brez ozira na Turško. Egipt Prvi angleški vojaki so uže dospeli, drugi Gospod Vidic Franc, dekan v imajo jim slediti vsak dan in pričakovati je, da se ob tednu zbrana vojska obrne proti Arabi-jevi. V Aleksan-driji je zdaj vse v redu, toda mesto ima obraz čisto angleškega mesta, ker vse tam, oblastnije, straže in patrole so v angleških rokah, z dolžnostjo za red v Aleksandriji skrbeti morala je Angleška to storiti ne gledé na druge tuje državljane in ne da bi bila druge države zaracl tega popraševala. ff 17 77 91 XIV. izkaz doneskov za spominek dr. J. Bleiweisa vit. Trsteniškega. Gospod Peterlin Primož, duhov- 71 97 pri sv. Lenartu pri 77 nik Loki Erker Josip, stolni ka gld kr. v Ljublj 77 Sarabon Mavrilij 7 ka 7 91 V Ljublj 77 Kolar Matija, stolni ka- 77 77 V Ljublj 7) I 7 Koblar Anton, knezo škofov kapi. v Ljubljan Poljšak Anton, trgovec obljubil vsak mesec gold mesece 17 71 O« OD O ss fcD tO . O (h a o 58 « u S -O <3 77 97 >7 77 77 77 Kanalu, pri shodu nad Avčem nabrani znesek od povabljenih gostov s svojim doneskom vred Debevec Karol, uradnik iů trgovec v Trbovljah Jakše Jože v Grobovsky Branislav v Trbovljah..... Čihalik Anton v Trbov- ^lavsak Matija v Trbovljah ...... oil Jože v Trbovljah Logar Janez v Trbovljah Pust Janez v Trbovljah Kramar Janez v Trbov-Ijah....... Meke Janez v Trbovljah Birtič Franc v Trbov- Polak Franc v Trbov- Ijah....... gld. 50 kr. 3 19 11 50 ■7 11 > « _ Q P* 11 11 > O © > © 17 77 O O ú il 91 19 79 50 50 20 20 17 91 11 O •-t as KA 11 Û*- O tO 91 17 33 50 77 >1 cS u C« £ „ 60 „ M 50 19 17 77 I 7 c3 Skupaj K temu v zadnjem listu izkazanih 36 gld. 33 kr 1303 91 9 za pretečene tri a> O 99 77 77 77 77 77 Nussbaum Avg., obrtnik Hôhn Henrik . . . . dr. Jarc Anton, prošt v Ljubljani..... Jeran Luka v Ljubljani 17 77 77 77 71 17 >m to > CÔ Skupaj do zdaj 1339 gld. 33 kr o o se «J o . o Pirnat Tomaž 71 77 1 trgovec 77 » ( i i M S ce <2 o . o C3 Žitna cena ' s v Ljubljani 9. avgusta 1882. Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 80 kr. 10 gold. 10 kr. in hišni posest, v Ljub- 70 kr. turšice 6 gold. 80 kr. rži 5 gold. 53 kr. banaške soršice 6 gold. ljani 77 91 >M £ O & U S" prosa 5 gold. 23 kr. ječmena 4 gold. 71 kr. 74 kr. ajde 5 gold. 85 kr. ovsa 3 gold. Krompir 3 gold. 3 kr. 100 kilogramov. Volilci 1 j ubij anske okolice m vrhniškega okraj a stopal Mesto deželnega poslanca za Vaša okraja, katera je celo ustavno dobo neumrli dr. Janez Bleiweis za- f je po njegovi za ves narod slovenski prerani smrti izpraznjeno in Vi ste 22. avgusta zopet poklicani si novega zastopnika izbrati za zadnje zasedanje tega deželnega zbora. Splošno javno mnenje se je izrazilo, da za to mesto ni urednejšega naslednika za ranjkim očetom slovenskega naroda, kakor je njegov sin gospod dr. Karol vitez Bleiweis - Trsteniški > primarij v deželni bolnici in ljubljanski mestni odbornik, ki dela neumorno in neutrudno uže čez dvajset let na narodnem polji deloma samostalno, deloma kakor ud in odbornik raznovrstnih društev, kakor zdaj ta leta sém, kar se narodna stranka udeležuje zopet ljubljanskega mestnega zastopa, tudi kakor srenjski zastopnik , jako marljivo v ljubljanskem mestnem zboru. Vaš kandidat, ki Vam ga najtoplejše priporočamo i je eomahljiv značaj, vsestransko izobražen mož in odličen govornik. Ni nobene dvombe, da bote po Vaši stari slavnoznani disciplini prihodnji vtorek priporočanega gospoda kandidata izvolili soglasno za svojega deželnega poslanca. Bog živi in ohrani naš slovenski narod! Ljubljani 16. avgusta 1882. Izvrševalni odbor kluba narodnih deželnih poslancev íí Dr. Valentin Zarnik, prvomestnik, Peter Grasselli, Karol Klun, dr. Josip Poklukar, Franc Potočnik Luka Robic, dr. Josip Vošnjak. r Odgovorni vrednik : Alojzij Majer. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.