GLASOVA anorama KRANJ, 22. SEPTEMBRA 1962 — Leto II — Št. 37 Berite v tej številki: Pet dni po grškem kopnem in morju IZ JADRANSKEGA V JONSKO MORJE Kdor v Grčiji išče antika, bo razočaran. Aristotela na'dete na napisih gostiln. Rihard Levjesrčni je nekoč dejal: »Nikoli ne zaupaj Škotu!* Ta izrek sem moral razširiti tudi na Italijane. Reportažo s popotovanja po Grčiji berite na tretji strani. DNEVNIK DAVIDA RUBINOVVICZA Začenjamo objavljati pretresljiv dnevnik židovskega otroka, ki ga je vojna zalotila na PoDskem. Poljski Žid je so plačali najvis-,o ceno preganjanja, ki ga je tichmann na jeruzalemskem procesu imenoval — »rešitev židovskega vprašanja*. Dnevnik Davida R-.ibinou'icza je na posameznih mestih enako doživet kot znameniti dnevnik Anne Frank. KOZMONAVT MED BOHINJCI V dvorano hotela »Je lero* je stopil čokat kmet. Hotel je videti vesoljskega potnika. Ko ga je zagledal, ni verjel, da se je ta človek 2 vesolja spustil na Zemljo. Kljub temu mu je podaril "šopek planik. Poročilo o srečanjih sovjetskega kozmonavta Titova x Gorenjci berite na četrti strani. SPREJELI SMO JIH Z GODBO IN Z BESEDAMI DOBRODOŠLICE. ODŠLI SO POLNI VTISOV. VMES SO BILI STISKI ROK IN RAZGOVORI O TI /KIII ČASIH OKUPACIJE. OKUPACIJE. VLAK -BRATSTVA IN ENOTNOSTI« JE ZAPUSTIL NASE KRAJE. Prvi sneg v gorah V začetku tedna je po gorah zapadel prvi sneg - Ljudje so oblekli tople plašče - Kmetje se snega niso prestrašili Snežne padavine v drugi merjave povedo, da ob ta- ljudje presenečeni, ko je polovici septembra pri nas kem času zelo poredko za- sneg zapadel kar čez noč — niso pogoste. Večletne pri- pade sneg. Tem bolj so bili po lepem vremenu, ko so Beograjski novinar Džavid Husič je imel razgovor s Titovom pod edinstvenimi okoliščinami — pri sveči. Z letalom ga je spremljal iz Beograda do Dubrovnika in naposled prišel na vrsto za razgovor, ko je v vili »Lapad« zmanjkalo električnega toka. Ta razgovor pri sveči je zares svojevrstno zanimiv. q Zdaj, ko vas vsi poznajo, nas zanima, kakšne spremembe je prinesla slava v vaše življenje? — Slava ne pripada meni, temveč mojemu narodu. Ce inženirji in tehniki ne bi zgradili vesoljske ladje, ali bi lahko poletel? Ljudje, ki tega ne razumejo, gledajo nas kot na nadprirodna bitja. Vesoljski človek % Kaj vas ljudje najbolj pogosto sprašujejo? — Vedno so nekoliko razburjeni. Večina me gleda brez besed. Nekateri se hitro sprostijo in sploh ne omenjajo vesolja. Sinoči sem nad Dubrovnikom doživel zelo prijetno stvar. Stal sem v mraku in opazoval mesto. Neka mlada žena me je spoznala v temi po belih čevljih, me prijela za roko in iz teme povlekla na svetio. »Nisem vedela, da ste tako lepi«, — je vzkliiknila. Rekla je, da bi me poljubila, če ne bi bilo moža. £ Cemu ste se najbolj nasmejali v zadnjih dvanajstih mesecih? — Smejem se često, toda o smehu ne vodim evidence. Najbolj sem se smejal pri sebi nekaterim vprašanjem ameriških novinarjev. 0 Kaj si boste najbolj zapomnili z obiska v Jugoslaviji? '— Grobove sovjetskih vojakov, ki so padli za osvoboditev Beograda. Prevzela me je ljubezen ,s katero jih vzdržujejo vaši Ljudje. To je najlepši dokaz medsebojnega razumevanja. Govoril bom povsod o svežem cvetju na teh grobovih. «BllMnipi1lllllillilliyiHriHH1IHi1 ii««!itww:ra!'i'iii!bui!iiiiiim«iiu1.... mnogi verjeli, da je poletje še vedno v zenitu. Hladen zrak z Grenlandije in Islanda je v naše kraje vdrl kar preko noči. Do kon-ca prejšnjega tedna smo bili namreč še pod vplivom toplih sredozemskih struj. Ta nagel prehod in mešanje toplega in ledeno mrzlega zraka s se-« vera je povzročilo snežne padavine na ločnici do 2300 metrov višine. Vsi gorski vrhovi na Gorenjskem so dobili snežno kapo. V sosednji Avstriji je snežni metež za* vejal cesto na Grossglockner, kjer so s ceste morali očistiti do 18 centimetrov debelo snežno plast. Pri nas je padlo največ snega na Kredarici, in sicer čez 5 centimetrov. Obilica padavin - v nižinah je deževalo kot iz škafa — ni potolažila kmetovavcev. Dež je prišel prepozno in na pridelek ne bo več vplival. Omogočil pa je boljšo pripravo zemlje za jesensko setev. Z vdorom hladnega zraka Pa je prišlo v nekaterih kra-jih že do mraza. Temperatur re so se zelo hitro spustile. Na Jezerskem in v Pianici se je živo srebro spustilo na ničlo, kar je zelo redko v tem času. Vendar je val hladnega zraka že MU ■lili naše kraje in se počasi pomika proti vzhodu. Najnižje temperature so bile na Kredarici, kjer so v ponede'ek izmerili — 6 stopinj mruzv Priprave za zimo so M že začele, kar je opaziti v trgovinah z ozimnico, v podjetju za preskrbo s kurivom, kjer se zaloge maujšajo. Zlata postelja Zakaj so poskušali dvakrat atentat na predsednika Gane Kwame Nkrumaha? Nkrumah se je postavil po robu korupciji. Ministrova žena je morala Minister K* oho Edislej — ve-zapustiti pravljično palačo in liki mojster »črnih poslov« /lato posteljo zato ga bogati ne marajo Zelo redki so primeri, da bi zaradi postelje prišlo do napetega vzdušja v neki državi. Pa vendar se je to zgodilo pred kratkim v Gani. Tukaj ni mišljena postelja v prenesenem smislu, niti neka običajna postelja, pač pa zlata postelja, ki je stala 8.100 dolarjev. Zlato posteljo i si je kupila v Londonu žena bivšega ganskega ministra za Industrijo, ki je ob tej priliki izjavila britanskim no- I vinarjem, da v tej postelji »uživa*'. ■ VREČE DENARJA TTAT akup »zlate postelje« je |\| povzročil v Gani hudo razburjenje in ljudje so 6c zaceli"spraševati, od kod ministrom toliko denarja. To vprašanje so kmalu razširili «a druge osebnosti. Nekako v It m času se je minister «a industrijo Krobo Edusej V6eiil v palačo, ki ga je stala 200.000 dolarjev. Ta palača je vsa v marmorju in v mozaikih, obdana je z vrtom in vodometi; pravijo ji najbolj .razkošna v Gani. Kmalu se je pokazalo, da je bila opravičena zahteva predsednika Nkrumaha, ki je že prejšnje leto omejil last- nino članov vlade, poslancev in voditeljev stranke. Ganska javnost je z zadovoljstvom sprejela tudi nedavni zakon zoper korupcijo. Po tem zakonu bodo obsojeni vsi voditelji, ki neodgovorno, malomarno in nepošteno ravnajo z družbenimi sredstvi na pet let zapora s prisilnim delom, če pa se bo izkazalo, da so na račun države delali nepoštene kupčije, bo kazen dvakrat strožja. Na korupcijo v Gani gledajo kot na največje zlo. V ganskih listih cesto zasledimo podatke o politični in gospodarski škodi, ki so jo utrpeli zaradi nepoštenosti. Bivši minister Gbedemah je do- bil od neke tuje banke visoko posojilo za določene pro-tiusluge, CE MAČKI STOPIŠ NA REP, ZACVILI Zlaganje denarja v tuje banke je bilo v Gani zelo razširjeno. Pred kratkim je neki ganski list zapisal, da bi z denarjem, ki ga imajo ganski bogataši v tujih bankah, lahko finansi-rali dobršen del izgradnje hidrocentrale na reki Volti, Stroški hidrocentrale pa bodo znašali 200 milijonov dolarjev? # V GOREČEM VOZILU Zelo zadovoljen in ponosen Je bil neki francoski poslanec, ko se je vozil .skozi majhno mesto, v katerem so vsi ljudje obstali, mu mahali fn nekaj vzklikali. Poslaner je bil prepričan, da so ga volivci spoznali in ga na ta način pozdravljali. Toda krmilu je /'."iiii! dim in v zad-pjem trenutku je skr>čil iz avtomobila, ki je popolnoma rgorel. e vfmski GOSPODARSKI CUDEZ V Tokiu je neki znani japonski politik izjavil: »Sele ko sem spoznal profesorja Erhnrda. zahodnonemškega min^ira za gospodarstvo Ofcbno, sem razumel celoten obieg nemškega gdarske-ga čudeža.« r inšA mrd KFOMPiRjrM Edin* urški princ Philip, mož britanske kraljice Eliza- bete, ni mogel verjeti, da leži britansko veleposlaništvo v Bonnu med njivami krompirja in pese, pa si je naročil sliko te hiše. V pošiljki pa princu niso povedali, da je ta njiva že prodana. Kupila jo je namreč bonnska vlada, da bo zgradila novo palačo za ministrstvo zunanjih zadev, ker je hiša »s tisoč okni« na Koblenzerstrasse postala premajhna. Tako bo imel britanski veleposlanik 7clo kratko pot ▼ bonnsko zunanje ministrstvo. m TELESNE POŠKODBE Po obisku de Gaulla v Zahodni Nemčiji se je zvedelo, da sta v sploSni gneči, ki je bila največja v kolnu, dobila dva človeka težke telesne poškodbe. Na sprejemih v mestih, ki jih je francoski general obiskal, je bila povsod velika gneča, vendar največja v Kdinu. K\vame Nkrumah — drobci dveh ročnih bomb ga niso ranili Zdaj so Gancem prepovedali, da imajo svoje vloge v tujih bankah. Podvzeli pa so tudi številne ukrepe proti ljudem, ki so vpleteni v korupcijo zlasti na visokih položajih. V aprilu so zamenjai! ministra za industrijo in njegovo razkošno palačo zaplenili. Razen njega so zamenjali še več ljudi na visokih položajih. Rekli so. Boj proti korupciji je sestavni del boja proti ljudem, ki so s svojim položajem izkoriščali družbena sredstva , ». ,. . za grabež svojega bogastva. modrost, življenj* V zahodnem tisku lahko *P*d* ttidt to> da neumnosti pogosto beremo sestavke, da počnemo samo v skladu z do-Gana ni več »raj za privatno *°» v kateri živimo.* ij za pr iniciativo«, kot je bila še pred kratkim. V Akri želijo, da bi prirodna bogastva in izvore dežele izkoriščali za razvoj in blaginjo Gane. V ganske roke so že prišli rudniki zla- ce v vesolje in izključiti nas ta, tržišče s kakaom, z gan- iene od tega pionirskega sko »zlato valuto« se je že dela.** preselilo iz Londona v Akro, pa tudi diamante, ki so jih izkopali v Gani, lahko prodajajo samo v Gani. Davčne in druge prednosti tujih državljanov so zmanjšane, iz voz dobička pa je pod nad Pablo Picasso, francoski slikar »Neumnost je pošiljati opi- Jerry Kobb, ameriška letavka »če bi vet duhovnikov obiskovalo gostilne in več gostilničarjev hodilo v cerkev, zorstvom. Tuja posojila in potem fc/ udovoljen s kr-krediti se sprejemajo samo "sčanstvom v Angliji* pod pogojem, če so koristni za razvoj Gane. DVA ATENTATA NA NKRUMAHA Dva atentata na predsednika Nkrumaha sta zbu- Lord Aran, član britanskega Zgornjega doma »Ko je človek mlad, ne razmišlja resno. Resno raz-dila med osem milijon- jniUjajo samo ljudje, ki so skim narodom val ogorčenja. stlri c«f2 sedemdeset let.* Prvi poskus atentata so naredili v mesecu avgusfu v mestu Kulungulu na severu dežele, ko se je ganski predsednik vračal z obiska v Zgornji Volti. Iz množice ljudi, ki se je zbrala okoli avto- Charles Chaplin, angleški filmski igravec 'Zene je težko spoznati, mobila, je nekdo vrgel bom- ker je vsaka ženska izjema od bo. Predsednik Nkrumah je pravila.* ostal živ. Pravi čudež je, da Vitorio de Sica, je iz tako kritičnega položaja italijanski films-ki odnesel celo kožo, 6aj je režiser bomba eksplodirala v nepo- m sredni bližini in ubila nekaj njegovih najožjih sodelavcev, desetina ljudi pa je bila hudo klimo in kdor je vsaj enkrut -Kdor je spoznal angleško Jean Faier, francoski novinar ranjena. poskušal angleške slaščice, se Oblasti so izvedle temeljito sprašuje, če ima Anglija sploh preiskavo in konec meseca so pravico, da obstaja.* bili aretirani minister za zunanje zadeve Ako Adžeji, minister za finance Tavija Ada-mafio in sekretar Nkrumaho- 6 ve stranke Kofi Krabe. Štiri . osumljene pa oblasti še ved- , '^vimo v nevarnem svetu, no lovijo. ff. te človek ^dvladal pn- Zelja po oblasti je bila rodo, m pa nadvladal samega med temi voditelji vidna že Si pred atentatom. Ko je kmalu zatem sledil drug poskus atentata, je bilo jasno, da so dejanja stvar širše zarote. Vodilni ganski list je ob tej prjliki zapisal, da je atentat »Lahko bi rekli, da mož&a-tuj ganskemu ljudstvu. S tem ni povprečnega poslanca niso je bilo povedano, da zaroto boljši kot možgani povprečne-vodijo iz tujine. Gana brez. g.; volivca.* Nkrumaha ne bi bila tisto, Robert Jenki ns, J« v sodobni Afriki. britanski poslanec Dr. Albert Schweil-zer, Nobelov nagrajenec Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža Za obisk v italijanskem \r*. ** . • vi i • . mestu Brindisiju ni tro- ▼ 1181 S pOtl pO grSKeill kOpilOIll lil 111 OfJ 11 ba italijanske vize. Na ladjo vdere ob prihodu v pristanišče cel ducat uradnikov in policije in ti se potem sukajo po njej toliko časa, da vam policist ob ladijskem mostičku ne pomoli žolte Kartice, za katero mu vi daste svoj potni list. S tem se potem lahko tri ure sprehajate po mestu. Umazana voda, velika industrija, majhno mesto. To so bile ugotovitve, ki smo jih lahko podali že na ladji. Ko smo stopili v mesto, smo lahko dodali še: tipična Italija. Pa ne zaradi umazanije! V mestu je živahno, ljudje tekajo iz trgovine v trgovino, (bila je nedelja, a trgovine so bile vseeno odprte), krilijo z rokami, kakor delajo po vsej Italiji, hupajo z avtomobilskimi sirenami. IZ JADRANSKEGA V JONSKO MORJE K SPOMENIK MORNARJEM ki sta ga postavila zadnji italijanski kralj Vitorio Ema-nuel tretji in ranjki Musso-llini. Velika etvar (kar se metrov tiče), sicer pa nič posebnega. Edina posebnost in predvsem prednost, obiskovavcu je pri-FIAT sirene od 500 cem na- hranjeno osladno besedilo na svoje prvo razočaranje. Po- IZ BRINDISIJA NA KRP razumljiva in živžav na uli-dor potuje z ladjo v Gr- cah je prav tak kot v Ita-čijo, se z njo seznani liji. Cistivci čevljev, prodana Krfu. Otok, na ka- javci sadja 8 svojimi leseni-terem se lahko kupijo neka- mi vozički na dve kolesi, ki tere stvari kar z našim de- kričijo po vsem mestu, cari-narjem je slikovit in privla- niki in policja (na ladjo pri-čen. Tam 6em doživel tudi de samo eden), kavarnice s stoli na ulicah, prodajalnice prej, (če k temu pridamo še spomeniku, vespe in tuleče italijanske R<> ge na i^djo, mopede, si lahko predstav- vpraša mornarjeV, s pr- ljate hrup nedeljskega popol- 6tom kaže na spomenik: »Kaj je to?« dneva na jugu Italije. M 6to je bilo praznično razpoloženo. Bil je čas evharistič-nega kongresa. Razen navadnih Italijanov v preklanih suknjičih je tekalo po ulicah vse polno patrov in menihov v najrazličnejših oblačilih, rjavih, črnih in kdo ve kak »Spomenik padlim mornarjem,« pravim. »Naš kapitan pravi, da vsem mornarjem!« »Ne, tam piše, da samo vojni mornarici!« »Kdaj pa bodo nam, na- zabil sem, da Grčija danes sporni nčkov in grška pisava ne more biti taka, kot je bila na prodajalnicah — to so pr-v antiki. Sicer popolnoma ra- ve stvari, ki jih tujec opazi, zumljivo — življenje in pri- ko pride v Grčijo. Če si prizori na ulicah grških mest so šel iskat antiko, je tu ne boš se mi zdeli nevzdržni z rao- našel. Lahko si bridko razo- jo idealno predstavo o Grčiji. Ze dr. Sovre je napisal, da — če bi ee Sokrat zamislil na grških ulicah, kot je imel navado za uro ali dve, bi ga že v prvem trenutku zbil avto. To popolnoma drži. Grči- čaran. Poglejte samo nekaj primerov, pa mi boste verjeli. ARISTOTELES - veliki grški filozof, ki je položil temelje logiki, estetiki ... to je danes ime navadne krčme. AFRODITA - grška boginja lepote in ljubezni, Zev- šnih še, nad ulicami pa je vadnim mornarjem postavili ja ^ prav iako kot Italija kakšen spomenik?« zavzdih- skomercializirana. Ko se voziš sova hčerka - njeno ime se ne mornar in se leno preteg- po m0rju,. se še lahko v mi- danes ovija okoli plocevina-ne v naslonjaču. slih ukvarjaš z antično podo- ste konzerve, v kateri lahko »Nam, bedak, zakaj bi naj bo teh krajev, zakaj obala in kupite paradižnik. Recimo nam postavljali spomenik?« gore, ki se dvigajo na njej, jabolka, to bi še nekako ra-vpraša nekdo iz posadke. so nenavadne in napravijo zumel, ampak tlačen paradi £-»Kaj si le napravil take- močan vtis. Ko pa stopiš na nik... kopno, ee ti zdi, kakor da si PARTENON — marmorni ponovno v Italiji. Resda hram deviške Atene na Akro-Ijudje niso vsiljivi, ampak poli — tako se danes imenuje imajo neko zmerno in pri- neki grški strip, ki ga lah-jetno vljudnost, toda govo- ko kupite v vsakem kiosku. bilo transparentov z religiozno tematiko toliko kot jih je pri nas za tekmo Debeli : Suhi (ali pa še za kaj drugega). Tudi menihi mahajo z rokami, kadar se pogovarjajo. Italijani, kot da bi njihov jezik ne mogel povedati vse- ga!« pritegne drugI ga, vselej skušajo izraziti za »Kaj, madona, že tri me-vsak primer se nekaj z giba- sece nisem bil pri ženi!« zanj em rok. Zdi se mi, da m o- vpije in takoj ga mine vsa rajo biti 6trašno nesrečni, če lenobe, da skoči besno z na- se zgovarjajo v gneči (kjer slon jača, kamor se takoj use- rica je prav tako hitra, ra- Mislim, da mi zdaj verja-se ne da kriliti z rokami). de nekdo dru«. zen tega še popolnoma ne- mete. Ko smo stopili nekoliko ,„,.,.. ------ -— višje po glavni ulici, 6em nekje na koncu velike table za plakate zagledal velik črno ' obrobljen plakat, prav tako velik kot za »Kravji bal«. Naznanjal je, da je umrl neki Giovanni. Pri tem plakatu naj v ilustracijo velikosti povem še to, da je bila znamka tiskarne natisnjena v taki > -velikosti, kot 60 pri nas celo l ., parte na cerkvenih vratih. ^ Pripomnim naj še to, da je 4 bil umrli Giovanni brivec. I V Brindisiju lahko pogledaš muzej in vidiš kipe brez glav in glave brez kipov, de- j narje vseh cesarjev nekdanjega rimskega imperija, pa tudi denar Friderika II. Njegove trdnjave, ki je prav ta- l ko v Brindisiju, pa ni moč , videti, ker je tam zdaj skla- , dišče paradižnika in signalna postaja republikanske vojne mornarice, v cerkvi lahko vidite kip junaka, ki je sekal glave Turkom toliko časa, dokler je niso oni njemu (spomnil 6em se naših direktorjev, pa sem ee domislil, da njim sicer ne postavijo spomenika, ko jim vzamejo glavo (beri stolček), ampak jim dajo samo novo mesto), Z Akropole se vidi po vseh Atenah, ki ležijo okoli griča kot v krogu. Ce prisluhnete vo glavna zanimivost pa je prav idealne razgledne točke Zeusov tempelj, Hadrijanova vrata, Dinosovo gledališče. Stadion, gotovo ojenik, Rimski trg, Staro Agoro itd., itd. KIHAKII I.KVJESKCNI: NIKOLI NE ZAUPAJ V SKOTU Pravijo, da gornje popolnoma drži in da je legendarni kftilj z otok* včasih vedel povedati še kaj' već o tolikanj obrekovanem škotskem narodu. Vendar tu ne gre za to, ampak za tot da bom jaz odslej govorili Nikoli ne zaupaj Italijanu. Bilo je v Patrasu, drugi grw ški luki na naši poti. Precej veliko pristanišče na Pelepo-nezu z mnogimi zanimivost-' mi, kot na primer trdnjavo Kastran, zgrajeno na ruševinah stare Akropole, muzej, Odeon in veli'.:?, katedrala! (60 x 60 m). Toda kljub veličastnosti vseh teh znamenitosti, ki so vse nadrobno opisane v prospektih, si bom jaz zapomnil eno, ki o njej v prospektih ni bilo niti govora. Sedim v stari gostibuci in naročim večerjo. Pri vratih in ograji je slonelo precej ljudi in nas opazovalo. Krčmar ja znal angleško in zlahka sva se pogovorila. Kar naenkrat je stal pred mano neki Italijan. Dopovedal mi je, da bf rad jedel, vendar ne zna nobenega jezika razen materin«: šcine in tako no more niče-1 sar naročiti, jaz pa da znam) tako dobro angleško, pa naj bi mu naročil. To sem tudi storil. Kako je včasih človela naiven, Italijan je sedel k nasprotni mizi. Pojedel je, kot bi trenil. Zdelo se mi je, dal že ves dan ni jedel. No, saj že veste, kaj je bilo potem. Naenkrat je vstal, zginil ini ni se več vrniL Plačal je seveda tisti, ki je naročil. Rusi pravijo: najbolj neumna ži« val ni bolj neumna od neumnega Francoza. Ce bi me-* ne poznali, bi bil morda njU hov pregovor nekoliko dru-] gačen. , dlču, zlahka zaoazlte s te Rimski 14, Li-, kratov spu-ar KOZMON ATT e d Bohinjci Obisk sovjetskega kozmonavta Titova s soprogo in spremstvom je veljal tudi Gorenj- z Rusi skupaj v Mauthause-skl. — Bil je v Lescah, Bohinju in na Bledu — v družbi slovenskih letavcev in prebivavcev nu.« To je bil 60-letni Janez teh turističnih krajev. Povsod so ga sprejeli nadvse prisrčno. Vsakdo se mu je hotel čimbolj približati, dobiti njegov avtogram, ga prijeti za rokav in se prepričati, če je to res — »drugi človek iz vesolja«. Marsikdo si je predstavljal, da je kozmonavt velik, toda zmotil se je, zakaj Titov je razmeroma majhen in plečat. Mlad in pogumen! S svojim poletom v vesolje lani 6. in 7. avgusta, ko je z vesoljsko ladjo Vostok II.« v 25 urah Malej z Ribčevega laza, ki ni mogel verjeti njegovim podvigom, nadvse pa je bil presenečen, ko je Titov vstal in 6e z njim rokoval ter po- obkrožil 17-krat Zemljo, je navdušil ves svet. Kot »drugi vesoljski človek« je dokazal, slušal Janezovo pripovedo-da lahko človek dalj časa živi in dela v breztežnem stanju ter upravlja vesoljsko ladjo. Njegov polet in proučevanja njegovega bivanja v vesolju sta omogočila, da sta letos poletela na še daljšo pot kozmonavta Nikolajev in Popovič. VTedelja, 16. septembra — vi. Za hip se je ustavil. Z očmi, z visokim čelom in nad \\ — Alpski letalski center očmi je preletel omizje. Ko njim z rahlo nakodranimi v Lescah. Veliko pred mu je pogled obstal na mla- rjavkastimi lasmi, se je napovedano uro se je okoli dem človeku v uniformi, ki letališčne zgradbe zbrala več jo je krasila vrsta odliko- tisočglava množica, da bi po- vanj, v sredini onstran mize zdravila junaka vesoljskih — je spet zakoračil. Ko se je poletov. Razpoloženje in ne- približal človeku s plavimi dovanje. (Janeza so namreč oktobra 1944. leta ujeli Nemci.) Stari Malej je z levico snel klobuk, z desnico pa je počasi izvlekel dve planiki izza traku in jih ponudil Titovu: -Na, tehle gotovo še ustavil. »Hotel sem videti nisi videl, tam gori rastejo, fanta, ki je« — pokaže z ro- pa lepo jih je gledati, neko v zrak in oriše krog — varno pa lesti za njimi. Po- Povsod, kjer se je Titov ustavil, so ga lepo sprejeli obkrožil Zemljo.« Rad bi ga znam gore, od malega pa vse in mu izročili darilo strpnost! Bilo je okrog 17. ure, ko se je ustavila kolona avtomobilov, ki jo je množica zagrnila.' Iz prvega avtomobila je izstopil kozmonavt major German Stepanovič Titov s soprogo Tamaro Va-siljevno in prijazno odzdrav-ljal Na terasi letališke restavracije so ga pozdravili — že drugič v tem tednu — slovenski letavci, jadravci in padavci člani ALC. Pozdravili so ga tudi številni predstavniki družbeno-političnih organizacij. Izročili so mu - darila. Najmanj petdesetim — predvsem mladim ljudem je sedemindvajsetletni kozmonavt izpolnil željo in dal avtogram. Podpisoval 6e je v različne legitimacije, na razglednice, pač na tisto, kar so mu dali. Tisti, ki 60 dobili njegovo fotografijo s podpisom, so bili še posebej srečni. Prijazno in jasno je odgovarjal na razna vprašanja. Pripovedoval je, da je med poletom v vesolju občutil, kako neznatna je naša Zemlja, ki jo je v poldrugi uri obkrožil. »Kot peščeno zrnce v ogromnem vesoljskem oceanu. In na njem živijo ljudje, ki imao različne probleme, običa/e, ki govorijo različne jezike — in te ljudi združuje ena želja: živeti v miru in prijateljstvu.« Dejal je, da je ta dan zanj pomemben in da je srečen, zakaj že drugič se srečuje z jugoslovanskimi letavci. Izmed so se nekateri izpopolnjevali v mestu En-gels. In zanimivo, da se je prav nad tem mostom pripravljal Titov nekaj let kasneje za vesoljske polete. PLANIKI KOZMONAVTU Velika, dolga jedilnica hotela »Jezero« v Bohinju ie bil prostor, ki je sprejel Titova s soprogo in goste iz Sovjetske zveze. V tem prostoru so gostje z gcttitslji. prijatelji, slovenskimi letavci prebili nekaj prijetnih prisrčnih uric v prijateljskem pomenkovanju. V dvorano je prišel starej- videl tudi zato, ker sem bil do danes sem se vzpenjal. Sovjetski kozmonavt je pred odhodom z Gorenjskega, kjer se je prijetno počutil, napisal na svojo sliko bravcem »Glasa« pozdrave in hkrati zahvalo za prisrčne sprejeme ter jo Si možak s klobukom na g'.a- izročil našemu reporterju Ko bi vedel, da se srečava, bi prinesel nekaj posebnega...« »Hvala, očka, hvala« — je prijazno odgovoril Titov in ga potrepijal po rami. — Stari Malej je počasi odko-račil, v rokaji je držal sliko kozmonavta z njegovim podpisom in jo gledal, tako kot da bi bilo to nemogoče. ZGORAJ JE BILA VENTILACIJA »Pozdravljeni v naši sredi. Vabimo vas. da s: og'e-date naš spored gorenjskih plesov in pesmi« — so dejali Marija in Stanko Hodnik in mala Nadica Hribar in Pavel Sedlar, ko 60 mu izročil: darilo bohinjskih folkloristov — bohinjsko cedro. V tem je kot po navadi hotel stopiti v akcijo tolmač. Vendar ga je Titov prehitel: »Saj sem vse razumel. Kličejo me. naj z njim zaplešem. Točno?« Po sporedu, ki je navdušil goste, je v dvorani ostal par v narodnih nošah. Plesavec in plasavka sta zaprosila Tamaro Vasiljevno in Germana Stepanoviča za ples. Tončka Sedlar menda nikoli ne bo pozabila tega večera, ko je plesala s kozmonavtom gorenjsko polko. V naslednji polki so prišle tudi nekatere druge vrle Bohinjke na vrsto, zakaj bil je ples za prevzemanje. Titov ima velik smisel za humor. Polke in valčki 6o ga segreli. Po mikrofonu so napovedali solo ples za Tamaro in- Germana. Kozmonavt je stopil do mikrofona in dejal, da se je treba pač malo odpočiti in zaliti. Nekdo je pripomnil, da mu je tu bolj vroče kot v vesolju. — »To bo pa res držale, zakaj zgoraj so bile ventilacijske naprave,« je hitro odgovoril Titov. Nekdo ga je tudi vprašal, če je res. da se je odlikoval kot konstruktor. Odvrnil je, da je pač imel prijatelja med novinarji in da je sodeloval samo. ko je »pomerjal« raketo po njegovih ramenih. Sredi prisrčnega, domačega vzdušja v hotelu »Jezero« si je jun. k (Nadaljevanje na 5. str.) SREDI PEKLA Francoski novinar, ki je obiskal porušene kraje v Perziji in sam doživel potres v neki vasi, opisuje grozljive prizore te velike tragedije Potrat J« kurnt bil K trajal :i <«,» 4 st. iilo n.uselj,. /.,.,v.»tu»o /. /.,„,-Mih. prekriti « -Jo, To je bil oo-un kamvnjA na površini dveh hektarjev. Naleteli smo na isti smrad in na isto siromaštvo. Trupla so pokopavali kar tri v eni rak-vi. Niso se trudili, da bi jih" okopali ,kot zahtevajo ver-' ski predpisi. Samo lopato živega apna so dobili nad glavo. Sredi vasi so ljudje seži-gali pobite živali e poliva« njem z bencinom. Pred več kot eno uro smo zavili' z asfaltnega cestišča. Okoli nas 6e razprostira opustošena pokrajiijia, iz katere se dviga nizko pritljikavo grmičevje. Vroče je kot v kotlu. Vozimo se proti Dan Isfa-hanu, vasi, ki je nekoč imela 4.500 prebivavcev, čeprav ne morem razumeti, kako se je toliko ljudi zbralo in živelo v tej puščavi. Nas šofer Mahraud ne pozna ceste. Ustavil se je pri neki kmetiji in poklical kmeta z glasom, ki ni oblasten, da naj nas kmet spremlja. Kmet je poslušno zlezel v vozilo. Obraz mu je bil razbrazdan, toda imel je gladek vrat. Zastavljali smo mu vprašanja, ki jih je šofer s svojim večno trdim izgovorom prevajal; kmet pa je nanje odgovarjal ponižno. — V Dan Isfahar.u so skoraj vsi mrtvi . . . Včeraj je 6trašno smrdelo. Pravijo, da je v vasi okoli 3.500 mrtvih. Vse je porušeno . Zrelo planine Tri tisoč trupel, ki razpadajo v tej vročini! Cim bolj smo bili blizu kraja nesreče, tem večji strah sem občutil. Hkrati je vozilo zastalo pred potokom, ki je sekal cesto. Kmet nam je razložil: — Planina se je razklala in pritekla je na dan ta reka. Prej je ni bilo. Ko smo prečkaR potok, petnajst metrov višje ob strugi, sem zagledal otroka, ki je* ležal na zemlji in srkal blatno vodo. Končno smo po nekaj kilometrih na obzorju zagledali Dan Isfahan. Videli smo najprej veliko oazo, omejeno z visokim kamnitnim zidom, in kmalu zatem še skupino ljudi ,ki se je zbrala zunaj vasi ob zidu. Vse ostalo '— okoli 1000 hiš — je ležalo v ruševinah. toplota in smrad 3 sem izstopil iz vozila, sta me toplota in smrad, mrličev udarila kot zaušnica. Iz neke ulice so prišli štirje kmetje, ki so nosili na palicah mrliče. Noge so štrlele iz pregrinjala, velik in nabrekel trebuh pa je silil iz pokrivala in videti je bilo velikansko grbo. Za mrličem je šlo nekaj fantov, ki so se vsi držali za nos. Mahmud je stopil za vozilo In bruhal. Vse, kar me je obkrožalo, sem si razlagal kot pod z metlo. Začudil sem se. zadnjo stopnjo obupa. To je bila smrt s svojim najstrašnejšim videzom sredi puščave in daleč stran od ljudi. Počasi sem stopal po vasi. Hodil sem mimo šotorov, ki so jih napravili iz rjuh. Tu in tam ee je kadilo iz sa-movara. Pred šotori so sedele žene in zraven njih kakšna culica najpotrebnejših stvari, ki so jih nabrali iz ruševht, Mahmud je ves Iz .sebe pritekel k meni: — Videti je, da zemlja še ko sem opazil, da se ne giblje, temveč pometa ves čas isto površino. Nekaj korakov dalje so vojaki izkopavali s krampi. Zaustavili so delo in vojak mi je dal znak, naj stopim bliže. Zagledal sem roko. ki je štrlela iz zemlje. Se en mrlič! Mahmud. ki se je v tem času pogovarjal s kmeti, je našel otroka, ki ni imel več kot dve leti. — Njegov oče, mati, babica, pet bratov, dve sestre, prahom. Fotoreporter je bled kot platnena krpa. - Strašno, kajne? TlSlNA PO POTRESU metje so pribežali iz svojih šotorov in glasno vpili. Neki. človek je ves iz sebe pritekel do zida se postavil na ruševine in z nečloveškim glasom izgovarjal neko Ime. Vzklika-nje je bilo strašno. Na kraju, kjer je štrlela iz ruševin roka so 6edaj vojaki grebli z rokami po kamenju in iskali dva zakopana vojaka. Našli so samo se dve trupli. Starec z metlo je ostal med svojimi zidovi, ki se po nekem čudežu niso porušili. Sedel je na podu in topo gledal v svojo metlo. Okoli mene 60 ljudje počenjali brezglave stvari. Ne- Clovek je pritekel Ob neki poljski bolnici jo bolničarka delila ljudem obveze, ki so jih ljudje rabili.' Neki vojak z bajonetom na puški se je sprehajal v plinski maski. Tovornjak poln obleke ja pripeljal na nasip. Takoj jo nastala gneča. Ko so se ljudja nekoliko pomirili, so začeli razdeljevati. Razdeljevanja se je kmalu spremenilo y ko dekle je z vso močjo te- pretep. Moški, ženske in orro- klo proč od ruševin in vpilo, kot da se ji je zmešalo. Potem je kmalu brez posebnega prehoda zavladala grobna tišina. Poskušal 6em prižgati cigareto, toda roke so mi tako drhtele, da sem majhnih skupinah vračali na ruševine in s počasnimi kretnjami začeli kopati po kamenju. Grozljiva slika kraja, kjer je nekoč stala vas. Po potresu so ostale samo ruševine ladjo -Vostok ii.« v 25 urah K vedno drhti. Bila sta že dva potresa od zjutraj. starec z metlo Zdaj smo v vasi. Ulice60 prekrite s kamenjem in malto. Včasih se je cesta izgubila in hodil sem po ruševinah, dokler nisem razumel, da hodim po nečem, kar je bilo nekoč streha. Vedel sem ,da so pod nogami mrliči, ki morda nikoli ne bodo izkopani, ker bi bilo to velikansko delo, če bi jih hoteli vse izkopati. Ljudje, žene, možje in otroci 60 premetavali kamenje s počasnimi gibi, kakor da bi v ruševinah iskali nekaj, kar lahko uporabijo. V neki hiši brez 6trehe je čistil starec cela njegova družina, vsi so mrtvi! Otrok je v rokah držal košček prašnega kruha in gledal. Moral sem se obrniti. Za hrbtom je fotoreporter slikal dve ženi, ki sta s palicama brskali po ruševinah. Pristopil sem. Hkrati se mi je zazdelo, da mi tukaj 6redi perzijske puščave pod nogami drvi podzemeljska železnica. V isti sapi tmo zaslišali buhtenje. Tla pod nogami so postala mehkejša. Stekel sem na čistino. Obrnil sem 6e v trenutku, ko se je zid zrušil in dvignil oblak prahu dva metra vstran od fotorepor-terja. Potem sem izgubil ravnotežje in padel na zemljo. Nekaj časa smo še vse to opazovali. Nadaljevali smo pot z obupom in pomilovanjem, šli smo proti Boinu, eni izmed 45 porušenih vasi. ocean kamenja a ^ ožili smo se skozi na-^ selja ,izmed katerih so bila nekatera do tal porušena, nekatera pa povsem nepoškodovana, kot da so razporejena na zemljevidu ,da kljubujejo vsaki logiki. V Boinu je bilo štiri tisoč porabil precej časa. preden sem uspel. Vojaki so se v ljudi mrtvih. Ce bi zopet prišlo do potresa, ne bi bilo več žrtev. Medtem ko je v Dan Isfahanu še nekaj zidov stalo pokonci, je bilo tukaj ci so se tepli za pakete, va«? ljali so se po zemlji in drug drugemu jemali stvari iz rok.' Razdražena množica se je pomirila šele, ko je tovornjak! estal prazen. Od obleke ni ostalo dosti. i Drugi dan sem v Kazvinu, ko smo čakali na šahov obisk,' videl človeka, ki se je brez moči zrušil pred nogami zdravnikov. S solzami v očeh' je pretekel deset kilometrov, ko je izkopal trupla svoje že-.: ne in otrok. Tekel je, ne da bi vedel zakaj. Ko so ga orož« niki v slovesnih uniformah' zadrževali in tolažili, je pripovedoval, kako je izkopal svojo družino iz zemlje. Strašen prizor je, videti človeka, ki jeclja. Kje 6e konča emocija? In kje 6e za-i čenja? \ V Iranu je okoli 20.000 mrličev. Verjetno pa je precej! preživelih, ki bi bolj želeli^ da bi bili sami mrtvi. » Kozmonavt \ med Bohinjci (Nadaljevanje s 4. str.) \ vesoljskih poletov v splošno veselje vseh postavil na gla-i vo gorenjski klobuk s krivci« Da bi se nekako oddolžil Bo«* hinjcem, ki 60 mu pripravilj! tako lep večer, je zapel m svojim spremstvom »Pesem, kozmonavtov«. J »•Zal, peli bomo brez glasbene spremljave, sicer pa nas godbeniki lahko ujamejo.« Preden so gostje odšli,' je godba zaigrala rusko pe-' sem »Moskovski večeri«, ki' so jo vsi 6kupaj peli. J »Skoda, da je naš obisk tako kratek. Resda smo veliko' prepotovali, a smo videli so-! razmerno malo. Predvsem pa' smo bili veseli vseh stikov z ljudmi. Bili so prisrčni. In prav zato smo se počutili kot1 doma, zakaj vse to govori o iskrenem prijateljstvu med' nami. Kljub temu, da smo tako malo videli, odhajamo' polni lepih in nepozabnih] vtisov in spominov.« je dejali Titov o svojem bivanju v na-' ši deželi. i stane škrabah Poročila poslušajte vsak đan ob 5.05, 6., 7, 8, 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7, i., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 14 uri ter radijski dnevnik ob 19.30. SOBOTA — 22. septembra 13 30 Za nušo v a« l M .00 Skladbe L.uc\i»na 14.00 Četrt ure s Slovcntklm) Marije Skerjanca oktetom j 11.20 Iz arhiva zabavne jI glasbe 14.15 Naši posluša vel čestitajo J in pozdrav]jajo — II. 15.15 Trikrat deset 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Foerster, Gerbič in in Ipavec 8 55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9 25 Portret v miniaturi 940 Narodno zabavni ansambli in vokalni solis'i RTV Beograd in Zagreb 10.15 Od tod in ondod 11 00 Dve veliki sceni iz Lu- cie Lammermoor z Marijo Callas 11.30 Melodije za dober tek 12.C5 Polke in valčki 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Mileva Kač: Izkušnje s herbicidi v sadjarstvu 12 25 Melodije ob 12.25 13.30 V ritmu koračnice 14.05 Glasbeni omnibus 14 35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Glasbena medigra 15.25 Značaji in razpoloženja v klavirskih črticah 15.40 Drobci iz opusa 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17 50 Kitarist Laurindo Almeida 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18 10 Serenada za flavto in godalni orkester 18 30 Pozdrav z gora 18.45 Naši popotniki na tujem 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Za prijeten konec tedna 22.15 0«*3aja za naše izseljence 23 05 Želimo vam prijetno zabavo NEDELJA - 23. septembra 8.00 Mladinska radijska igra 8.40 Jesenske jesmi 8.55 Glasbena medigra 9.05 Z vedro glasbo v novi teden , i 9.40 Nekaj partizanskih pesmi in Pahor je ve arabeske 10.^0 Operna matineja 11.30 Zopet v šo'i - re-»ort?Ž3 II =>0 Orkester Eddie Bardav 12.05 Na;i pcs'u'avri Čestitaj m poidravhajo - !. 15.45 Petnajst minut pel Edvardu Griegu 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Melodije za nedeljsko popoldne 17.05 Športna nedelja 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Vaša pesem — vaša melodija 20.50 Športna poročila 21.00 Poslednja leta Mozartovega življenja 22.15 Zabavni ansambli in solisti RTV Ljubljana 23.05 Zaplešimo v novi teden PONEDELJEK - 24. septem*ir* 8.05 Španski gradovi 8.25 Dva odlomka iz opere -Krst pri Savici-8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Melodije pariških bulevardov 9.42 Violist Pal Luckas predvaja nekaj madžarske glasbe 10.15 Od tod in ondod 11.00 Nekaj baletne glasbe 11.30 Z zabavno glasbo vam želimo dober tek 12.05 Zabaval vas bo Avgust Stanko s svojo harmoniko 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Dušan Terčelj: Letošnje priprave na trgatev 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Sekstet za 2 violini, 2 violi in 2 violončela 14.10 Glasbeni omnibus 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za va6 17.05 Arija skozi stoletja 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Popoldanski plesni koktajl 18.45 Novo v znanosti 19.05 Glasbene razglednice 20.00" Z !etošn:ega festivala v Dubrovniku 2" 45 Kulturni globus 22.15 Pevci Marjana Deržaj, Majda Sepe, Nino Robič ter Ljubljanski jazz ansambel 20.^0 Literarni nokturno 23.05 S plesno glasbo se poslavljamo od vas TOREK - 25. serdembra J 12.05 Deset minut z Zadovolj-I nimf Kranjci 12.15 Kmetijski nasveti — dr. Janez Batis: Zdravo vime — pogoj za proizvodnjo higiensko neoporečnega mleka 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Znameniti Verdijevi dueti 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Pesmi in plesi jugoslo- . vanskih narodov 15.20 Predstavljamo vam co-mači vokalni kvartet bratov Boštjančič 15.30 V torek na svidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Po naši domovini 18.00 Aktu?mosti doma in v svetu ! 18 10 V senci broDdwayskih nebotičnikov 18.30 Naro-'n"zabavni an-| ssmbli RTV Beograd i 18 45 S knvžnega trga 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Velik-' zabavni orkestri tega tedna 20 30 Prdi^-ka igra 21.20 Sonata na žveglo in I klavir . 21.35 Melodije, ki jih radi poslušate 22.15 Vejer Rahmaninova J 23.05 Zapoznelim piesavcem ' SREDA — 26. septembra \\B.00 AkAuulnoaU rtoma Vt\ \ v svetu 11810 »Sonata ob luninem f evltu~ 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Pojoči mozaik 21.00 Veliki zabavni orkestri tega tedna 22.15 Simfonija v e-molu 22 50 Literarni nokturno 23.05 Zadnji ples pred polnočjo ČETRTEK - 27. septembra 8.05 Veseli zbori za dobro jutro 825 ZaVavnJ ksk-idoskop 8 55 Rs >i"ska šola za srednjo stopnjo 9.25 Kon-ert v a;-moIu za flavto in okester IJ.45 N". 3ne s- PoI\ske 10 15 Od t p j ;n ondod 8.05 Jutranji orkestralni spored 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb 9.25 Iz filmov in glasbenih revij 9.45 Poje sopranistka Anica Cepe 10 15 Od tod in ondod 11.00 Majhen koncert holly- woodskega simfoničnega orkestra 11.15 Človek in zdravje 11.25 Prizori iz starih oper 12.05 Slovenske narodne pesmi 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Iz dežele kanjonov 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Priljubljeni prevci zabavne glasbe 15.20 Narodne pesmi iz Bosne in Hercegovine 15.40 Lahka glasba z orkestrom Tony Leutvviler 8.05 Meditacija in še dve 6kladbi 8.25 Zabavni kaleidoskop 8 55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Lahek operni spored 10.15 Od tod in ondod 11.00 Simfonična suita 11.25 Maihna prodajalna plošč 12 05 Igra Kmečka godba 12.15 Kme'ijski nasveti — Ing. Mirko Peternelj: Zahteve zunanjega trga glede kakovosti mesa in klavne živine \U.tt llad\itika feola za nVfc}o / stopnjo !14.35 V domačem tonu 15.20 Napotki za turiste 15.20 Glasbena medigra 15.29 Koncert v a-molu 17.05 Solist tega tedna 17.45 Za ples vam igra orkester Max Greger 18.00 Charles Gounod in »Faust« _ 18.45 Iz naših kolektivov 19 05 Glasbene razglednice 20.00 Fantazije na teme Thomasa Tallisa 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Mojstri baleta in klasike v zborovski luči 21.00 Prisluhnimo zagrebškemu jazz kvartetu 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Romantičnim piesavcem 22.50 Literarni nokturno 23.05 Josip Slavenski in Sergej Prokofjev Drugi program SOBOTA — ti. septembra Televizija SOBOTA - 22. septembn \Va\^&n«y\. V>arvTv\. NN RTV Beograd 18.00 Gulivcr v deželi lutk 19.00 Po muzejih in galerijah RTV Sarajevo 19.15 Svečan ti praznik — oče! — reportaža RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Zagreb 19.30 Velesejemski TV biro št. 29 JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.30 Koncert ukrajinskega državnega folklornega ansambla 21.30 Tribuna RTV Ljubljana 22.00 Poštna kočija — 6erijski film RTf* Beograd 22.00 Tretji človek — serijski film NEDELJA - 23. septembra RTV Zagreb 10.00 TV v soli RTV Ljubljana 17.30 Po stalni zbirki ' moderne galerije RTV Beograd 18.00 Slike 6vefa 18.30 Planet zemlja —j serijski film RTV Zagreb 19.00 Zagrebški tedni RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Beograd 19.30 Knjige in pisatelji RTV Zagreb 19.45 Kratki propagandni filmi JTV 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Igrata pianist in vio- lončelist 14.07 Glasbeni omnibus 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Vedra medigra 15.25 Prizori iz Hoffmanovih pripovedk 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušavcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 50 minut turizma in melodij 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Melodije starega Dunaja 21 00 Večer umetniške besede 21.40 Skladatelja Janko Ravnik in Anton Lajovic 22.15 Po svetu jazza 23.05 Melodija, ples in jazz PETEK — 28. septembra 20.00 Obisk v operi 21.15 Jazz na koncertnem odru 22.15 Sobotni plea NEDELJA — 23. septembra 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Z velikih opernih odrov 14.00 Pol ure ob zabavni glasbi 14.30 Skladbe iz klavirskih albumov 15.15 Za prijetno nedeljsko popoldne 20.00 Analfabet 20.40 Od menueta do jazza zvečer 21.00 V nedeljo ob devetih 22.15 Za staro in mlado 22.42 Kotiček za staro glasbo PONEDELJEK - 24 septembra RTV Ljubljana 10.30 Veter — serijski film Športno popoldne RTV Zagreb 19.30 Velesejemski biro št. 30 JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.30 Propagandna oddaja 20.45 Prekleti - francoski igrani film PONEDELJEK - _ 20.00 Eno v drugo - minuto za minuto i 20 45 Iz manj znanih Schubert^vih pesmi 21 00 Zabavni pele-mele TOREK - 26. septembra 24. septembra RTV Ljubljana 18.00 Butalska gasilska četa lutkovna igra RTV Beograd 19.00 Rezerviran čas , RTV Ljub!:ana j 19.30 TV obzornik RTV Beograd 19.45 Tedenski športni pregled JTV 20.00 TV dnevnik i RTV Zagreb 20 30 Ulica Fstrapade — francoski igrani film RTV Ljubljana 22.ČO Antika in prevajavsko delo Antona Sovreta — 2o sefembra 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 TV po svetu RTV Beograd 20.30 Vremeplov 21.00 Poštna kočija — serijski film RTV Ljubljana 21.30 Mali koncert Dejana Bravničarja PETEK — 28 septembra 16 00 Vsak dan za vas 17.05 Šoferjem na pot 17.50 Ker se oglasijo strune kitar 8 05 Štiri arije iz opere Evgenij Onjegin 8 30 Zabavni kaleidoskop 8.55 Pionirski tednik 9.25 Med suitami 10.15 Od tod in ondod 11.00 Miniature za pihalni orkester 11.00 Fantazija za slovenske narodne pesmi 11.20 Veliki zabavni orkestri 12.05 Pojo in igrajo Beneški fantje 12.15 Kmetijski nasveti — vet. Milan Dolenc: Načrt za pospeševanje živinoreje 12.25 Melodije ob 12.25 20.00 Naša pesem 1962 21.03 Za sodobno glasbo 1961 21.30 Mednarodna radijska in televizijska univerza 21.45 Jazz ob 21.45 SREDA — 26. septembra TO \EK Ni sporeda! S7EDA — 26. septembra 20.00 Madame Butterfly — opera ČETRTEK - 27. septembra 20.00 Simfonija št. 4 20.55 Kaj smo vam pripravili petek - 28. septembra 20.00 Izleti v deželo samospevov 20 39 Znani solisti zabavne glasbe 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.45 Jazz ob 21.45 RTV Ljubljana 18.00 TV slikanica 18.15 Pionirska oddaja RTV Beograd 19.00 Rezerviran čas RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Beograd 19.30 Dokumentarni film 19.45 Loto in športna nrognoza JTV 20.00 TV dnevnik Evrovizija 20.25 Prenos drugega polčasa nogometnega 6re?an'a Anderlecht - Real Madrid RTV Zagreb 21.15 Morje, jadra in pripovedovanje — .glasbena oddaja 22.00 Panorsma RTV Ljubljana 18.00 K"h?rski nasveti: Morske ribe 18.30 Nova doba arhitekture II. 18 45 P" a vaj oče g>edališče — fiim 19 00 S kamero po Afriki 1930 TV obzornik RTV Beograd 19.30 Mala TV univer-za RTV Ljubljana 19.45 P*o agr.ndna oddaja JTV 20.0C • V dnevnik RTV Zagreb 20.30 Ve'esejemski TV biro št 31 SOBOTA - 22. septembra Center angleški barv. film DOKTOR IN LJUBEZEN ob 18., 18. in 20. uri premiera francoskega filma OBRAČUN PRI ŽENAH ob 22. uri StorŽič italijansko-francoski CS film PO TOLTKIH LETIH ob 10., 17. in 19. uri Svoboda nem. barvni film PREPROSTO DFKLE ob 18. in 20. uri r 19. t A« A angl 1.):,, ULICA uri, italijanski barvni VVI / Duplica film VOJNA IN MIR 11. del PETEK - 28. septembri BREZ,** ™ ^ »M* ob 21. uri Šenčur grški film NIKOLI DELJO ob 19.30 uri V NE- Cenler NEDELJA - 23. septembra Center angleški barvni film DOKTOR IN LJUBEZEN ob 14., 16. in 18. uri Storžič sovjetski barvni risani film V NEKEM KRALJESTVU matineja ob 10. uri, i tal-f rane. barvni CS film PO TOLIKO LETIH ob 15. in 17. uri, angl. barv. W film DOKTOR IN LJUBEZEN ob 19. uri, premiera angl. filma ULICA BREZ DREVES ob 21. uri Svoboda francoski film OBRAČUN PRI ŽENAH ob 14. in 20. uri. nemški barvni film PREPROSTO DEKLE ob 16. in 18. uri Cerklje Krvavec italijanski barvni W film VOJNA IN MIR I. del ob 16. uri, italijanski barv. W francoski film PRI 2ENAH ob 20. uri Storžič angl. film ULICA DREVES ob 10., 15., 17., 19. uri /22. septembra nemški film j DANES SE ŽENI MOJ MOZ J ob 19. uri; 23. septembra nem-OBRACUN ški film DANES SE 2ENI 16., 18. in J MOJ M02 ob 15., 17. in 19. uri; 26. septembra jug. film NE BOS UBIJAL ob 17. uri in 27. sept ob 19. uri film VOJNA IN MIR II. del ob 18. uri Naklo ameriški barvni W film VRTOGLAVICA ob 16. in 18. uri Trboje grški film NIKOLI V NEDELJO ob 15.30 uri Podbrezje grški film NIKOLI V NEDELJO ob 19.30 uri PONEDELJEK -24. septembra Center jugoslovanski film NE UBIJAJ ob 16., 18. in 20. uri Storžič angleški barvni VV flim DOKTOR IN LJUBEZEN ob 10. uri, jugoslovanski film ABECEDA STRAHU ob 15., 17. in 19. uri TOREK - 25. septembra Center jugosl.-franc. film NE UBIJAJ ob 16., 18. in 20. uri Jesenice »RADIO- 22. do 23. septembra francoski film GLEJ SVOJE DELO. DANIELA; 24. septembra ameriški barv. film DREVO ZA OBEŠANJE; 25. do 26 septembra ruski barvni film ZORANA LEDINA III. DEL; 27. do 28. septembra argentinski film VODJA TOLPE Jesenice »PLAVŽ- 22. do 23. septembra nemški film 1000 OCl DR. MABUSE; 24. do 25. septembra francoski film GLEJ SVOJE DELO. DANIELA; 27. do 28. septern-bra ruski barvni film ZORA NA LEDINA III. del Storžič jugoslovanski DA STRAHU 19. uri film ABECE-ob 10., 17. in SREDA - 26. septembra Center jugosl. film NE UBIJAJ 16., 18. in 20. uri zadnjič Storžič jugoslovanski film ABECEDA STRAHU ob 10., 15., 17. in 19. uri ČETRTEK - 27. septembra Center franc. film OBRAČUN 2 EN AH ob 16., 18. in uri Žirovnica 26. septembra francoski film GLEJ SVOJE DELO, DANIELA Dovje 27. septembra francoski film GLEJ SVOJE DELO, DANIELA Koroška Bela 22. do 23. septembra ameriški barvni film DREVO ZA OBEŠANJE; 24. septembra | nemški film 1000 OCl Dr. MABUSE Kranjska gora' 22. do 23. septembra ameriški film USODNA NEZNANKA; 24. septembra ruski barvni film ZORANA LEDINA III. DEL; 25. septembra angleški film URE2I NJENO IME S PONOSOM; 26. septembra nemški film 1000 OCl DR. MABUSE Kropa 22. septembra ameriški film BEG V VERIGAH ob 20. uri; 23. septembra argentinski film TANGO LJUBEZNI ob 16. in 20. uri; 27. septembra zahodnonemški film TRIJE IZ VARIETEJA ob 20. uri RADOVLJICA 22. septembra italijanski film ROCCO IN NJEGOVI BRATJE ob 20. uri 23. septembra italijanski film ROCCO IN NJEGOVI BRA T JE ob 15. in 20. uri 23. septembra italijanski zab. film BELI SVEJK ob 18. uri in matineja ob 10. uri 24. septembra ameriški krim. film GOLO MESTO ob 20. uri 25. septembra ameriški krim. film GOLO MESTO ob 18. in 20. uri 26. septembra amer. barvni CS film PLAVI ANGEL ob 20. uri Športne prireditve. NOGOMET Jutri ob 16. uri bo na igrišču Mladosti v Stražišču najzanimivejša nogometna tekma jesenskega dela slovenske lige, saj se bosta za prestiž pomerili prvouvrščeni moštvi na lestvici — Ijubljan-| ski Krim in domači Triglav. Pred tekma mladincev bo ob 14. uri Jutri bo na sporedu tudi četrto kolo gorenjske nogometne lige, v katerem se bodo pomerili — Škofji Loki Loka B : Tržič, » Železnikih Železniki : Mladost, na Jesenicah Jesenice : Triglav B, i na Bledu Bled : Skofja Loka in v Lescah Prešeren : Šenčur. Ljubno 22. septembra nemški film NEDOKONČANA ZGODBA ob 20. uri; 23. septembra nem-b ški film NEDOKONČANA ZGODBA ob 20. uri, ameriški barv. film BERNARDI ob 16. uri Skofja Loka »sora« 22. do 23. septembra francoski CS film MEC MAŠČEVANJA ob 18., 20.; 9.30, 17. in 20. uri; 25. do 26. septembra PRI domači film PUSTOLOVEC 20. uri PRED VRAT/ ob 20; 18., 20. uri; 27. do 28. septembra ru- sportnt ples Drevi ob 20. uri bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprto evropsko prvenstvo v plesu, jutri pa ob 10. uri mednarodna plesna matineja v počastitev 20-let-nice pionirske organizacije. Na turnir je povabljenih 16 držav, Jugoslavijo pa bodo zastopali trije plesni pari. Vstopnice so na voljo pri Plesni zvezi Slovenije; pred-prodaja bo uro pred pričet-kom predstave na GR. 1 HlfeTrl* C . AfE^VSS I m Sava : Ukra B {l*t. STlir.I.HTVi, Jutri bo na strelišču na Jesenicah tradicionalno tekmovanje ženskih strelskih ekip za memorial Rezke Dra-garjeve. ATLETIKA Danes popoldne se bo pred šolo »Franceta Prešerna- v Kranju pričelo II. kolo mošt venega prvenstva Gorenjske, jutri dopoldne pa bo na istem prostoru občinsko pionirsko prvenstvo. NAMIZNI TENIS Danes popoldne in jutri dopoldne bo v avli šole »Simona Jenka- v Kranju pozivni turnir šestnajstorice naših najboljših namizno teniških igravk. Turistični informator KRANJ: Hotel Evropa — Prostih ;'e še 20 postelj. Rezervirate jih lahko tudi po telefonu na št. 21-22. Hote] Jelen — Na razpolago je še 18 prostih postelj. Dom na J oš t u — Prostih j< še 28 postelj. V privatnih turističnih so« bah, ki jih lahko dobite pr Turističnem društvu ali \ poslovalnici Izletnika je prostih še 10 postelj. KRVAVEC: V Domu na na Krvavcu je do četrtka, 27. septembra prostih še 42 ležišč. JEZERSKO: Dom na Jezerskem — Prostih je še 50 postelj. Češka koča — Na razpolago je še 30 postelj. V privatnih turističnih sobah na Jezerskem, ki jih lahko dobite v pisarni domačega Turističnega društva, j« prostih še 50 postelj. ROKOMET V tretjem kolu gorenjske rokometne lige se bodo srečali Radovljica : Križe (tekma bo na igrišču prvoimeno-vanega mojtva ob 10. uri) Tržič B : Savica (9), 2abn:ca : PREDDVOR: Grad Hrib — Prostih je še 17 ležišč. Od danes naprej bo spet začela obratovati kavarna hotela Evropa v Kranju. V Domu na Jezerskem -'e vsako soboto ne nedeljo ples. Karte za ribolov si lahko nabavite v poslovalnici Izletnika. Cesta do Jezerskega ;o asfaltirana. BOHINJ: Tu bo jutri pri hotelu -Z!a-| torog« tradicionalna bohinj-j ska turistična prireditev J »Kravji bal-. Razen tega še ta informacija, da je v vseh hotelih ob> Bohinjskem jezeru in v privatnih turističnih sobah i 2 dovolj prostora. Podobne ugotovitve veljajo tudi za ostale turistične kra e na Gorenjskem, za Bled, Kranjsko goro, Jesenice, T-""" itd. Cene so že pose-zoi-ske. Zmotno ravnanje zena krojem, in skrbeti, da bi si z nositi h kostimu z moškim, dieto, masažo in telovadbo krojem. Ugotavlja, da so rav-<'hranile ćimdlje linijo. no njegove rojakinje včasih Antonio Castillo (HljSA LA- Ff1« nespretne v oblačenju. UVIN) pa je mnenja, da Posmehuje se nad norcem, ki Enajst priznanih pariških mnoge žene ljubijo razsip- je spomnil, da je lepo, če modnih ustvarjavccv je po- nost in se oblačijo preveč- po- k beli torbici nosimo bele ro-vedalo nekaj iz svojih izku- tratno - in to je napaka. kavice in bele Čevlje. Da je šenj, kaj pogosto pogrešajo Yves Saint-Laurent: ženo mer.a polna ~ bel klobuk žene pri svojem oblačenju, pogosto grešijo v tem, ker " ' t. in Čeprav ne težimo za tem, da slepo sledijo modi, namesto bi bile oblečene kot Dior je- da bi ostale zveste svojemu ve manekenke, pa vendar osebnemu stilu, želimo, da bomo dobro in okusno oblečene. Morda se bomo iz njihovih pripomb kaj naučile. March Bohan (HISA DIOR) pravi: Mnogo žena Sf ne oblači uri primerno. Svilene obleke, nakita in visokih peta ne bi snele no»iti v dopoldanskih urah. Se en njegov nasvet: izberite si obleke, ki so enostavne v kroju, zakaj moški ne vidijo radi oblek, ki vzbujajo pozornost. Picre Balmain zatrjuje, da bi se ženske morale vodno po trud. ti, da bi popravile telesne h:be z dobro izbranim Kari Lagerfeldt: (ki je po rodu Nemec, ustvarja pa v žene pogosto izberejo model, ki njihovemu tipu sploh ne ustreza. Svetuje, če so pre-malo samokritične, da se po-svefctjeio z izvedene y I,a rode. da je velike Parizu) je mnenja, da žene 0 obk-ko sredi človeka. Estt-rel, k; je bil , proden je začel ćečo kBriero, pevec svetuje ženam več in poguma pri iz- Komplet za hladnejše dni. — Krilo in plašč sta iz istega blaga i» obrobljena z usnjem. Za to rabite 3.25 m tvvida (1,40 m širine) NOGAVICE IN KRAVATE — Modni kreator ji so določili: nogavice in kravate naj bodo v istem barvnem odtenku. Nogavice, ki jih izdelujejo iz dralona, grtlona so v sivi, črni in beli barvi. Sedaj se jim bodo pridružile še kravate v istih barvah, ki jih izdelujejo iz tergala. SRAJCE - Najmodernejše moške srajce imajo tako imenovan angleški ovratnik. Na v trgovini »IDEAL« dobite beli osnovi so sive črte. Zve- P*»v praktične gospodinjske čer, ob vseh prilikah, ko naj pripomočke bo moški elegantno oblečen, kreatorji svetujejo sive namesto belih srajc. Obleke so sešite Iz volnenih tkanin ali tergala. Ramena so naravno široka. Pri hlačah je pas malce znižan. Puloverji so že dlje v modi. Izdelujejo se iz sintetičnih vlaken in volne. Klasični puloverji z V izrezom in puloverji z visokim ovratnikom so še letos ljubljenec moških. Barva medu pa je medna barva moških puloverjev. Za žene, ki kadijo Ženska, ki rada in veliko kadi mora to svojo -slabost« tudi pri lepotni negi upoštevati. Za ustni vonj morate skrbeti. Zobe si vsaj dvakrat dnevno umijte in usta splaknite z ustno vodo. Včasih pojejte po pokajeni cigareti jabolko ali košček čokolAde. Lasje se tudi navzamejo dima. Zato si Ia^c umijte enkrat na teden. Krtačite si lase zvečer in na krtačo dajte kapljico parfuma. Koža po- trebuje tudi večjo nego. Med dnevom si jo očistite s čistilno obrazno vodo. Usta so tudi navadno bolj suha, če ste strastna kadivka. Večkrat si jih namastite in uporabljajte mastno šminko. Reke naj vam ostanejo bele, zato ne boste nikdar cigarete držale ob koncu. Vroč dim povzroči grde madeže in neprijeten vonj. Tudi obleke se navzamejo dima. Pogosto menjajte obla- čila in jih čez noč razobesite na zraku. Puloverje in pletene obleke po osmih dneb nošnje operite. Zvečer, ko ste si že umile zobe. ne kadite več. Nikdar ne kadite na prazen želodec, pač pa po zajtrku. Jejte sadje in zelenjavo, predvsem pa pomaranče. Da se zavese v stanovanju in oblazinjeno pohištvo ne navzamejo duha po dimu, bomo stanovanje vsak dan zračile. Nikdar ne pustite polnih pepelnikov! Ne kadite v malih prostorih, kot npr. v telefonski celici« »adi ••e. N . rt,- ali rokavi Oijo Obleka n Jaauet pred terr m'ojo ble šansonov, tvega: birl modela. Hudomušno je še dodal — in manj tortic. ki povzročajo nepotrebno za-valjenost. Madam Gris ugotavlja, da žene vse preveč ljubijo uniformiranost. Vsaka modna revija prinese več linij, ni se treba odločiti za tisto, za katero se množica. Izberite si linijo, ki vam bo pristojala in poudarila vašo osebnost. Jacjnrs Griffe odsvetuje majhnim ženam široke pasove in previsoke pete. Velike žene naj se pa izogibajo koničastih izrezov. Jules Grahay (HISA NINA RICCI) Tudi on zatrjuje o pomembnosti modnih dodatkov. K večerni obleki — večerni, k dnevni oblaki — dnevni. Kaznovanje otrok vers'li ni pravilno Prav nerodno Je, aa so otroci včasih trmasti bi neubogljivi. Pojavi se vprašanje kaznovanja otrok. Mnogi starejši ljudje mislijo, da ie najbolj vzgojno, če malega :r-moglavca zapree moderna mladin-: z puhtela. Dolgo pa ;e ie od ska psihologija ovrgla to zmotno mnenje. Tako kaznovanje otroku ne koristi, pač pa pran gotovo škoduje. Strah, sanjeK duševna neuravnovešenost so posledica nepremišljenega kaznovanja. Odrasli vemo, da se otroku v kleti ali temni sobi ne more prav nič zgoditi, otrok pa tega ne ve. V svoji prenapet: domišljiji vidi v vsakem kotu »strah* in pričakuje vsak trenutek nekaj hudega. Seveda zato pride včasih pri otroku tako daleč, da st sam? ne upa iti v sobo ali klet, pa čeprav ab belem dr.c.u. intervju r, režiser) em Jeanom Renoirjem SPOŠTUJEM ČLOVEKA S stalnimi napori, da bi mu ušel, zakaj realizem mi preseda. Toda pomaga mi odkriti čisto majceno tiste notranje resnice, ki je edina bistvena. Dejaasko ima opraviti s spoznavanjem tega, kar nekdo v resnici je, t.ste- Za največji francoski dogodek zadnjih nekaj mesecev je vrsti mladih novovalovcev na- vsakem mnenju. Lahko celo 8a> kar je v njem. Potem pa, vkljub poskrbel veteran Jean Renoir s filmom »Le Caporal Epingle«. Veliki ustvarjavec verjamem, da so vsa misije- ko si v nekoga prodrl, jo filmov Toni (1935), Velika iluzija (1938), Pravila igre (1939) in Zajtrk v travi (1950) je nja sama po sebi resnična in treba *° pokazati tudi občin-prekinil pisanje življenjepisa svojega očeta, slovitega slikarja P. Augusta Renoirja, da bi da je njihova uporaba tista, Btvu • • • Toda, veste, vsakdo se še enkrat vrnil k temi svoje velike mojstrovine »Velika iluzija«. S filmom »Korporal ki jim v določenih okolišči- v resnici napravi v svojem Epingle« je Renoir, ki je nekoč veljal za »najbolj francoskega od vseh francoskih režiser- nah daje vrednost ali pa življenju samo en film, po-jev«, spet postal središče pozornosti filmskega sveta. Angleška revija »Sight and Sound« ne . . . Ne, ne verjamem, da iGm Pa ga razbije na delčke je objavila obširen, izredno zanimiv intervju z njim, ki ga lahko posredujemo le v nekaj je nekaj takega - v pleme- lr» ga zopet napravi, vsako- nitost, na primer, ki je ena 10:31 s cist<> nekaj malega temeljnih... sprememb. Neko tako imeno- skopih odlomkih. Lahko začnem z vprašanjem o vašem novem filmu »Le Caporal Epingle«? Kakšno snov ste si izbrali zanj? Nisem si je izbral, nekdo mi jo je predlagal. Zgodbe in Toda obstajajo tudi združe- j^jj se mi, da se sporni vano kvaliteto ljudje prece- »Veliki iluziji- v tem, da gre za zgodbo o pobegu, čeprav so seveda med njima razlike vseh vrst. Ze samo dejstvo, da gre za zgodbo o pobegu, me privlači, zakaj človek uživa v tem, da sam 6ebe ponovlja, da se vrne k enakemu delu in odkriva varia- da je tudi on mislil tako. On je dejansko prezira! do-V gledališču je svoboda mišljijo: menil je, da je to ker je tam disciplina. ^ umetnika največja možna a. £ Mm E TlSta Stra&na StVar Pri filmU nevarnost. " je možnost, da 6e giblješ na- Ker je preveč muhasta .., Ne, ne to. Cisto preprosto Pregraje med narodi med razredi se morda res valne sile, predvsem v na- kako "ste pred kakimi nJuJejo bolj kot skoro kate- rušijo, kot pravite, toda ži- činu življenja in zbliževanju |remi' a]j štirimi leti dejali- rokoli drugo: domišljijo, vimo v svetu iz dveh velikih jezikov... „v filmu sem povedal skoraj ^vkar sem pisal knjigo o delov - Vzhoda in Zahoda, Verjetno vam je znana vse: v gledališču najdem *voje1X1 t°^tu _in J^1 f*™' Ali mislite, da lahko vzpo- skupina v Angliji, ki so ji neke vrste svobodo.. .-« nisem poznal, toda ko sem stavimo resnično koeksisten- pnvi\i ».jezni mladeniči-, in jo prebral, se mi je zdelo, co? Ali vidite kakšno rušenje veste za pomen, ki ga oni večja ker je iam ( da je to snov čisto zame, teh pregraj? pripisujejo ideji 6nov, v kateri se lahko po- Da, do neke mere. . . Jaz sti — mnenju, čutim kot doma. Podobna je popolnoma verjamem v babi- gledališče morala odražati in tanko tako kot želiš. "Rečeš: Ionski stolp in mislim, da kritizirati družbo okoli se- ^Torej razložiti moram to vse take zgodbe, kot je tista be ... Rad bi vedel, kaj ta čustvo in to bom storil tako, o babilonskem stolpu, ki jih beseda, angažiranost, pomeni da s »fiashbackom« po- gre za to, da je bil moj oče je antična zgodovina polna, vam- kazal, kaj se je temu člove- skromen človek, ki ni verjel, niso brez pomena. Zgodbe Gotovo je, da ima neki po- ku primerilo, ko je imel dve da bi bila njegova odkritja so morda simbolične, stvari men. Toda o tej »angažira- leti.« Seveda je to zelo pri- dovolj pomembna ali dovolj se niso dogajale za isto stvar: nosti« imam prav tako mne- kladno, toda to tudi slabi. Ce raznolika, da bi zanimala ob-težnjo človeštva, da bi 6e nje kot o većini splošnih si prisiljen, da razložiš nje- činstvo. Menil je, da je pra-združilo. Politično vzeto je pojmov: pomen pridobijo govo čustvo enostavno z nje- va umetnikova naloga vsrkati cije v njem Seveda pa je to to zgodovina 6veta — zgodo- šele v konkretnem primeru, govim obnašanjem, prinese material, ga predelati in nato popolnoma drugačen film kot vina -rimskega imperija in Pelješ se in vidiš zelo revno disciplina s 6eboj tudi neko dati naprej. Oblika ni važna: »Velika iluzija«: zgodba se vseh kasnejših poskusov, da oblečenega človeka, ki šepa svobodo. Dejansko brez di- lahko je to Picassova kubi-dogaja leta 1940 in to pome- ^- ODriovili rimski imperij. V po ulici: ali ga vzameš v scipline sploh ni svobode, stična oblika, Mondrianova ni, da pripada drugemu tem trenutku je 6vet očlvid- avto ali ne? To je angažira- zakaj če te ni, se človek iz- abstrakcija ali njegova last« svetu- no razklan na dvoje; mislim, nost, ali ne, čisto določene mika discipliniranosti, ki si na figurativna tehnika. Toda Kaj so po vašem tiste res- da pregraje resnično so, če- vrste. Toda kar se tiče anga- jo je sam naložil, ta pa je ni verjel v idejo človeka kot nične razlike med obema prav si moj instinkt pravi, žiranosti na 6plošno. . . Ve- res grozna. Mnogo bolje je, boga, ki je sposoben ustvar-obdobjema — med 1915 in da jih ni. Mogoče smo del ste, jaz ne morem verjeti v če so omejitve naložene od jati iz nič. Resnično je so-1940? nekega prehodnega obdobja, splošne pojme, res, sploh ne zunaj. glašal 6 tisto Lavoisierjevo Pa, petindvajset let je cela ko bodo resnično velika po- morem. Preveč se trudim, da V vsej svoji karieri, se mi mislijo, ki jo gotovo poznate:" generacija. In veliki pre- dročja — končno jih je na bi spoštoval človeško oseb- zdi, ste se vedno vračali k »V naravi se nič ne ustvari, obrat ni bila zadnja vojna, svetu več —"stopila na mesto nost. da ne bi čutil, na dnu, realizmu, v kakršnih koli nič se ne izgubi, vse se pr^t, ampak 1914. leta. Ljudj3 zad- starega roja malih narodov, da mora biti zrno resnice v oblikah se je že pojavil. obraza .. .« No, to je tisiš^ nje vojne so prišli po preobratu, ljudje 1914. pa so se mu približali, ne da bi se zavedali, da bo prišel kakšen preobrat. — Boieldieu in Ma-rčchal in Rosenthal — osebe iz »Velike iluzije« bi bili presenečeni, ko bi jim kdo dejal: »Veste, čez nekaj let bodo ta pojmovanja narodov izginila. Narodov ne bo več« Mogoče bi bili lahko razumeli, da bo prišlo do socialnega preobrata, do štapljanja razredov — o tem je mnogo govora v »Veliki iluziji«. Toda nikoli jim ne bi bilo prišlo na misel, da bi bil svet lahko drugače politično razdeljen ... In denar se razdeljuje drugače, tako da so ljudje v vodstvu drugačni ljudje, iz drugega sloja. Evropa leta 1914 je bila še vedno v rokah politikov, čeprav so ti že bili služabniki industrijskih in finančnih interesov. Danes poltiki ne pomenijo več dosti: živimo v dobi upravnega aparata, planerjev. Ali ni bila druga svetovna vojna bolj kot vse drugo vojna organiziranosti? Dejansko je bila organizacija — v tovarnah prav tako kot na bojišču — tista, ki je porazila Hitlerja, ~ Katherine Hepburn je v odličnem filmu ameriškega režiserja Sidneva Lumeta »Dolgega dneva potoval- v 7!isk - pri Mr. Albert« KM-dellu - jo bi) Malo nekaj ti.u,e«a. Mr. Kiddcll jr bil p« poklicu polagal Urjv. Pogovor sla spremljala oči vidno razburjena gospa Riddello-va x ropotanjem posode, ki jo je pomivala, in pes .ki je ležal pod mizo. z remanjom. medtem ko je Mr. RJddell sam kar očitno kazal svoje sovražno stališče do naju obeh, zlasti pa do Poirota. To je bil neotesan velikan širokega obraza in nezaupnih, majhnih oči. Jeznorito je buljil v naju čez rob skodelc, ki je stala pred njim na mizi. »Sem že vse povedal, kar sem imel povedati,« je robantil. »Kaj pa me vse skupaj pravzaprav briga! Vse sem povedal na policiji, da, zdaj naj pa še enkrat znova čvekam vse, ker sta prišla dva preklicana inozemca od kdo ve kod!« Poirot me je skrivoma pogledal in se muzal. »Saj vas kar dobro razumem, toda, kaj hočete! Za umor gre, pa je treba biti previđen!« »Povej gospodu raje, kar veš, Bert,« je dejala žena nemirno. »Ti pa ne opletaj z gobcem,«! je tulil velikan. »Vi se pa. niste prostovoljno javili policiji, kajne?« je mehko kot po olju pripomnil Poirot. »Cemu pa, za hudiča, kaj me pa briga!« »Seveda, seveda, vsak po svoje,« je dejal Poirot mimodušno. »Dogodil se je umor — policija hoče vedeti, kdo vse je Ml ▼ lokala — pa bi bilo - dejal bi - naravneje, če H bili prišli sami od sebe.« »Jaz imam svoje delo! Bi že sel sam — kasneje enkrat —« »Tako pa je policija zvedela od druge strani, da so med drugimi videli vstopiti ▼ Asherjev lokal tudi vas in je morala priti k vam. AH je bila policija zadovoljna z vašimi podatki?« »Zakaj pa ne?« je ves divji vprašal tudi Rid-dell in — ko je Poirot skomignil z rameni, je zarohntf: »Kam pa cikate, gospod? O meni ne more nihče reči nič slabega! Saj vsak dobro ve, kdo je staro spravil s poti — tisti pesjan — njen mož!« »Saj njega ves večer ni nihče videl v bližini lokala — pač pa vas!« Ko sva stala na pločniku, je trenutek pomislil, potem pa je prečkal cesto. Trafiki nasproti je bila prodajalna sadja, ena tistih trgovin, ki imajo večino svoje zaloge kar pred vrati na ulici. Polglasno mi je Poirot dal nekaj navodil, potem pa jc vstopil v trgovino. Dve minuti na'o sem mu sleda. Pogajal sc je za ceno glavice solate. Zahteval sem kilogram jagod. Poirot sc je živahno pogovarjal z debelo žensko, ki mu je stregla. »Tedaj se je dogodil umor prav vam nasproti, kajne? Zares je moralo biti to za vas zelo razburljivo!« Debelušna ženska gotovo ves dan nt pripovedovala ničesar drugega kot o umoru, zato je bila teme že pošteno naveličana: »Le čemu stoje ljudje tam na kupu in zijajo v prazen nič? Saj zdaj nimajo kaj videti!« »Včeraj zvečer pa jc bilo to nekaj drugega, kaj?« je dejal Poirot. »Vi ste morda še celo sami videli morivca — velikega svetlolasega moža z brado, aH ne? Rus je bil menda, sem slišal...« »Kaj, kaj?« Debeluška je kar planila pokonci. »Rus, ste dejali?« »Policija ga je že aretirala, pravijo.« »Ne ,kaj takega! Ti ljubi bog! Ženska je od razburjenja spet postala zgovorna. -Ino^emec, pravite?« »Tako bo menda, da! Mislil sem, da vam je znano.« Pa da ga niste videli? To je res čudno!« »Videla, hm, videla! Lahko bi ga bila res videla ko imamo pa ravno zvečer toliko opraviti pri nas- Velik, svetlolas? Morda sem ga res videla, pa človek ne more biti pozoren na vsakogar, ki gre tod mimo!« Vrsta je bila na meni. »Oprostite, gospod,« sem dejal Poirotu, »dovolite, da vas opozorim na zmoto4! Pravite, velik svetlolas? Kje pa! Majhen pa črnolas, so mi rekli.« Nasiala je živahna debata, ki so sc je udeleževali debela trgovka ,njen suhotni možic in hripav učenček. Nič manj kot štiri majhne črnolasce so opazili, učenček pa je natančno videl velikega svetlolasca, a je bil golobrad. Končno sva s Poirotom imela vsak svoj zavoj, stopila sva na cesto in prepustila žrtve najine speljivosti usodi. Prepirali so sc, k>t sva slišala še na cesto, še kar naprej in redno huje. prMrvaill mm ca jim km troji, ki mm med irm prišli v trgovino. »Cemu vse to, Poirot?« s.em vprašal nekoliko nejevoljen. »Za vraga, hotel sem le izvedeti, ali bi zapazili tujca, če bi morda vstopil v trafiko.« »Ali bi nc bili mogli kar naravnost vprašati tega — brez vseh teh laži?« »Ne, dragi moj! Ce bi bil enostavno vprašal, potem bi sploh ne bil dobil odgovora. Zdi sc mi, da ne veste, kako preprosto ljudstvo reagira na direktna vprašanja. Z nezaupanjem in zaradi tega rezervirano. Ce bi bil zahteval od teh ljudi pojasnil, bi postali zakrknjeni in zaprti sami vase kot ostrige. Ko pa sem začel jaz nekaj trditi, in sicer nekaj, kar jim je bilo čisto tuje, in ko ste potem še vi začeli temu ugovarjati -so ljudje začeli govoriti sami od sebe, ne da bi jih bilo treba prositi. Razen tega vemo, da imajo ljudje tod ob tej uri veliko posla, to se pravi, da se vsakdo briga le sam zase in za svoje delo, dalje sva zvedela, da je ob tem času promet dekaj živahen — naš morivec si je izbral pripraven čas, Hastings. Pomolčal je trenulefk, nato pa nadaljeval z najhujšimi cčitki? »Ali res nimate iskrice pa- meti, ilastings? Naročil sem vam, da vstopite v lokal in kupite karkoli — karkoli — vi pa si izberete prav jagode... zdaj zdaj se vam bodo razlezle iz vrečice in vam pokvarile vso obleko.« Precej osupel sem opazil, da je res, na kar me je opozoril. Naglo sem podaril jagode fantičku, ki je bil zaradi nenavadne radodamosti čisto zmeden in je dokaj nezaupljivo sprejel dar. Poirot je dedal k temu še glavice solate, ki si jih je nabavil in s tem dečkovemu začudenju šele tako rekoč posadil krono na glavo. — Toda Poirot še ni odnehal. »V taki preprosti trgovinici vendar nihče ne kupuje jagod! Jagode, id niso sveže odtrgane, se v trgovini vse zmečkajo in odcejajo sok. Banane vsekakor — ali jabolka — ali navsezadnje glavico ohrovta — na noben način pa n«? jagod!« »Ko mi pa v tistem hipa ni prišlo nič pametnejšega na misel,« sem se skušal opravičevati. »No, veste kaj! To pa vaši domišljiji ne izstavlja ravno najboljšega spričevala,« je odvrnil strogo. Obstal je na pločniku. Hišica in lokal desno od Asherjeve trgovinice sta bila prazna. V oknu je visela tablica z napisom: Oddamo! Tudi na levi je stala majhna hiša z zelo umazanimi zavesami na oknih. Hišnega zvonca ni bilo, zato je Poirot uporabil tolkalo na vratih. Cez n cika j časa je odprlo vrata sila zanemarjeno dekletce; njen nosič je kar vpil po maminom robcu. »Oh,« je dejalo dekletce in nezaupljivo strmelo v naju. »S tvojo materjo bi rada govorila,« je prijazno d«.'ja] Poirot. SJcHlil Jc nu.Ik .L-solit! aJ( pcltt«Ja4(h sekund, preden naju j« dekle razumelo, nato pa Je presunljivo zaklicalo po stopnicah navzgor: »Mati, nekdo bi rad govoril s teboj.« nato pa jadrno izginilo. Ženska ostrih potez se je nagnila Čez stop- nišeno ograjo, potem pa je prišla po stopnicah do naju: »Kar nikar preveč* ne oprezajta tod okoli, škoda časa! Vse zastonj, ne bosta nič opravila.. .« je začela, toda Poirot je že privzdignil klobuk in s čudovitim poklonom dejal: »Dober večer, madame! Od »Večerne pošte« sem. Ali bi nama ne bili proti odškodnini petih funtov pripravljeni poročati o svoji sosedi Mrs. Asherjevi?« »Nazadnje bi hoteli reči, da sem storil jaz? Ne bo se vam posrečilo! Kakšen razlog pa naj bi bil imel za to? Da bi ukradel zavojček tobaka? Ali mislite, da sem ...?« Grozeče se je dvignil s stola. Njegova žena je kričala: »Bert, Bert, ne govori takih reči, nazadnje bodo mislili, da si ...« »Le mirno, dragi moj,« je dejal Poirot, »jaz bi le rad vedel, kaj ste imeli opraviti v lokalu. Ker mi nočete povedati, se mi zdi — kako bi dejal — to malo čudno.« »Kdo vam noče povedati, kdo?« Mr. Riddell se je spustil nazaj na stol. »No. zaradi mene!« »V lokal ste vstopili ob šestih?« »Da — ali eno, dve minuti kasneje. Kupiti ste hotel nekaj cigaret. Odprl sem vrata —« »Bila so torej zaprta?« »Da. Mislil sem, da je trgovina že zaprta — pa ni bila. Vstopil sera. Nikogar ni r:)i!o. zato som čakal. Vse tiho! Nikogar od nikoder! Pa sem spet šel! To je vse !Ste zdaj siti!« »Trupla za prodajno mizo niste videli?« »Nak, in vi bi ga tudi ne videli, razen če bi ga iskali.« »Ali je kje ležal kak vozni red?« »Da, s hrbtom navzgor. Mislil sem si, da je stara morda morala hitro z vlakom proč, pa je pozabila zapreti U tal.« »Ali niste morda vozni red dvignili ali odrinili stran?« »Niti dotaknil sc ga nisem, zlr.dja uma anega! Samo to. kar sem vam povedal, sem slciil in nič drugega.« »Morda ste videli koga iti iz lokala, preden ste vstopili?« »Nak! Vedel bi lc rad, zakaj bi mi radi podtaknili ...« »Nihče vam noče ničesar podtaknili — zaenkrat ... Pozdravljeni, gospod!« Možakar je odprtih ust zrl za nama, ko sv« odhajala. Na cesti je Poirot pogledal na uro. »Ce prav pohitiva, doseževa še vlak ob sedmih in dve minuti. Le brž pot pod noge!« VIII. DRUGO PISMO Kak, kaj?« sem vprašal radoveden, ko sva sedla v praznem kupeju prvega razreda ia je brzec zapustil Andover. »Zločin.« je dejal Poirot resnega obraza, »je storil možak srednje rasti, rdečkastih las, kj škili na levo oko. Desno nogo ima hromo in pod levo ramo ima znamenje od rojstva.« - »Poirot!« sem vzkliknil. V prvem hipu me je res potegnil, njegovo mežikanje pa mi je izdalo resnico. »Poirot,« sem dejal očitajoče. »Mon ami, kaj hočete? Gledate me kot zvest pes in pričakujete od mene odgovora kot od Sheriocka Holmesa. Resnica pa je ta, da prav nič ne vem, kakšen je morivec, kje stanuje, najmanj pa, kako ga naj primem.« »Ce bi zapustil vsaj kako sled,« sem mrmral sam zase. »Ah, sled! Vedno sanjarite o sledi! Zal, nI kadil cigarete in ni zato postil nič pepela, niti ni potem stopil na čik s čevljem, ki bi bil podkovan na prav svojevrsten način. Ne — ni bal tako uslužen. Imamo pa vsaj vozni red. Ta ABCj to je sled po vašem okusu.« »Ali mislite, da ga je pozabil?« »Seveda ga ni! Namenoma ga je pustil! Prst« ni odtisi dokazujejo to. »Toda saj na voznem reda niso našli ami •benih!« in Nocoj pa večerje 2£ cl pet IZ PRIHODNJE ŠTEVILKE > KLRIRCKA« Partizani so bili že v letu 1942 redni obiskovavci naše hiše. Včasih so me pTosili, da jim kaj skuhamo, včasih pa je mama sama postavila jed prednje na mizo. V decembru istega leta pa se je starim znancem pridružil še en nov. Visok, oborožen s pištolo in vec bombami okrog pasu, oprtan z daljnogledom, čutarico. usnjeno torbo in morda še s čim drugim je stopil čez prag. Levo oko mu je pokrivala črna obveza. Radovedno sem ga opazovala in pri tem jnislila, ali bo tudi ta, ki se na videz ni zdel, tako prijazen in domač kot njegovi tovariši. V tena se nisem zmotila. Kmalu je postal naš najboljši prijatelj. Kasneje se je večkrat oglasil eam ali z drugimi tovariši. Vedel nam je povedati toliko zanimivega, da smo ga pogrešali .če ga nekaj dni ni bilo. Mama je spoznala, da zelo rad je ajdove žgance, zato jih je vedno skuhala, če je imela moko. Nekega večera je spet prišel 6am. Ni čakal, da bi mama sama odločila, kaj bo skuhala. Morda se je bal. da ne bi bilo ajdovih žgancev, zato ni imel niti časa voščiti dober večer .ampak je že skoraj na pragu dejal, ko je zagledal mater: »Mat', nocoj pa ajdovih žgancev za pet in latvico topljenega mleka.« Mati je nekoliko začudeno pogledala: zakaj kar za pet, ko pa je vendar prišel sam? Ker pa je mislila, da pridejo tovariši 'za njim, je postavila lonec v peč in latvico mleka. Ko je bila večerja pripravljena, ga je mati vprašala, kje so njegovi tovariši, da bi šli k večerji. »Kar v hišo prinesite, bodo takoj prišli.« Mati res prinese, vendar tovarišev ni bilo. On pa vstane, gre iskat pet žlic. jih razdeli po mizi, mleko natoči v pet skodelic, se usede za mizo in povabi starše in naju s sestro k večerji, rekoč: »Dobro vem, da kuhate žgance 6amo za partizane, sami pa jeste močnik. Kar vi privoščite meni, tudi jaz vam, zato se kar usedite Sn lepo pojejmo. saj vem, da že dolgo niste imeli poštene večerje.« Spogledali smo se. Njegovemu vabilu se nismo odrekli; vedeli smo, da dobro pozna naše premoženjske razmere. Zajemali smo in se prisrčno nasmejali njegovi potegavščini. Mati pa mu je rekla: »Še štirikrat bi lahko jedel ajdove žgance, sedaj boš pa zato prikrajšan.« »Nič zato,« ji je odgovoril, ■bom pa štirikrat z vam: jedel močnik.« Na dvoma, da so se partizani na tako tovariške in prisrčne načine kar vraščali v družine, kot se je vrastel »enooki« Luka v našo družino. partizan in Soja Mlad partizan je našel v gozdu šojo, ki je padla iz gnezda. Ce ne bi pokrival gozdna tla tako debel mah, bi se gotovo ubila. Letati še ni znala, pa tudi mogla ni, saj je bila še skoraj gola. Čivkala je in prosila pomoči. Partizan ni dolgo pomiš- lja!. Vtaknil jo je v žep in splezal na drevo. S&rbno jo je položil v gnezdo, kjer so čakali nanjo trije bratci. Minilo je leto in nekaj dni. Partizan je zaspal v gozdu. Niti najmanj ni slutil, da gre proti njemu četa sovražnikov. Tedaj pa so priletel štiri šoje in na vse glas kričale. Partizanu se je zazdelo, da nekdo s hripavim glasom opozarja: Švabi, Švabi! Zdramil se je in zagledal Nemce. Pravočasno se je umaknil v svojo brigado. Strašen potres, ki je pred kratkim spremenil v prah cela mesta v Perziji, je ostal zapisan tudi na filmskih trakih. \"a površini 40.000 kvadratnih kilometrov je bilo vse poravnano z zemljo.- Ostalo je samo kamenje, število smrtnih žrtev dosega 20.000 ljudi, veliko je telesno poškodovanih, okoli sto tisoč ljudi pa je ostalo brez strehe. ZVESTOBA DO GROBA Spomenik »Bobbjju« stecu Grey Ko je v letu 1858 umrl pa- po smrti stir John Gray v Greyfriarsu pri Edinburga, sta ga na pokopališču spremljala samo njegov pes -Bobbj-« in vaški grobar. -Bobbj«. ki je Pri grobu je ostal štirinajst dni nepretrgoma, dokler končno ni zaradi iznemoglosti poginil. Samo enkrat v opoldanskem času jc zvestemu psu v škotskem me- imel gospodarja neizmerno »Eobbv« za trenutek zapu-friars rad. mu je o«tal zvest tudi stil pokopališče, da bi se na- darja. jedel v hiši gospodarja, ki mu je služil. Pred kratkim so temu zvestemu psu postavili v Grey-friarsu spomenik, ki ga prikazuje v drži, kakršno je imel pred grobom svojega gospo- Č B O 6 ! O nor, ti LfiHt7fL'll ven. 7 VI>RF.C\ Smeh med delovnim časom VESTNOST — že dobro, ga bom pa počakal. VSILJIVOST — Končno sem zvedela, da je ta tip, ki že tri dni sedi v pisarni in ne premakne oči s tebe, uradnik zavoda za racionalizacijo dela. ' — Kaj res mirlite, da bom kupil avtomatičen stroj in zamenjal ta dragocena bitja. UGLED KRITIKOV Prijatelji so se pogovarjali s poljskim pisateljem Bjleslavom Prusom. Eden izmed njih pravi: —i čudi me Boleslav, da se ti sploh ne oziraš na pisanje kritikov. — Neumnost! Kdo se pa ozira na kritike?! Povej ml, aH si že kdaj videl kakšen kip na čast nekemu kritiku. Križanka št. 57 t 1 I 1 4 1 4 7 1 • n m H | |i t 14 «1 t« [47 1 I1* 1 1 KRI2ANKA ŠT. 57 (lik št. 53) Vodoravno: 1. mineralna voda, 8. globinsko Kamenje, 9. začetnici izu-mitelja dinamita, 10. izmerjena višinska točka, 11. ribiška mreža, 12 lunina mena, 14. italijanski spolnik, 16. deklica v oskrbi pri tujih starših, 18. vrsta v botaniki in zoologiji. Navpično: L poželenje, 2. industrijska rastlina, 3. okrajšan veznik, 4. priznana vrsta francoskega vina, 5. mesto pod Fruško goro, 6. suka nec, 7. oče, 11. proizvod gorenja, 12 angleška kratica za gospo, 13. zal, mikaven, 14. vzdevek bivšega ameriškega prezidenta, 15. izrastek na glavi, 17. avtomobilska oznaka Niša. REŠITEV KRIŽANKE ST. 56 Vodoravno: 1. košarka, 7. okopi, 8. šota. 9. OM, 10. apartma, 12. RI, 13. tein, 14. omika, 15. almanah. dokumenti #) dokumenti # dokumenti # dokumenti t dokumenti • dokumenti • dokumenti «> dokumenti * dokumenti »Dnevnik Davida Rubinowiczn je avtentičen dokument nacističnega nasilja nad židovskim prebivav-stvom Evrope. Dvanajstletni David ga je pričel pisati marca 1940. leta, zadnji ohranigni zapisek pa nosi datum 1. juni] 1942. Gre za pet šolskih zvezkov, popisanih s skrbno otroško pisavo. V izropanem stanovanju Rubinotviczovih ih je našel neki sosed. Zvezke je skril v kašči. Neka) let zatem so jih med pospravljanjem vrgli na smetišče. Tam jih te našla neka ženska in izročila 1'udem, ki so dnevnik pri nesli založbi. Rubimvviczevi so bili družina pol-ikih podeželskih Židov. Oče malega Davida >c imel trgovinico z mlekom v vasi Krano. Spomladi 1942 so esesovci nagnali Žide iz okolice v mestece B ^dzentyn, k cr so živeli v zbirnem o?t t v strahotnih razmerah. Od tam sc nh nekega dne v živinskih vagonih odpeljali v smrt. . . Dnevnik -e napisan i preprostimi besedtmi otroka, ki e doživ-Ijel neizmerno zlo. Ni rr.cila, s katerim bi lahko tehtal: trpben e milega Davidi in vseh, ki so doživljali podobno nacistično preza-r.-ane. Po običanih zakonih psihologi e bi moralo doživeto zlo otopi!: malega D.izida, vendar ber?-mc na<-'rctno: otrok noče mx'*če-tan a :n prav zato, ker niti ne obi'žue, so njegovi zapiski en-a nt .'ra»v.?i:čne'čl h in močnih obtožb t-cistične"i rlja. Veselilo me je, zakaj ves teden nisem niti pogledal skozi okno. U. JUI IJ. Počutim se zdravesa. Odše, sem že na dvorišče, sijalo je sonce in bilo je vroče. Ves dan sem bil zunaj, ker ne vzdržim več doma. 16. JULIJ. Dan za dnem sem bolj vesel — po bolrvoi. Kako radostnejši in sončnejši so dnevi. 5. AVGUST. Občinski slu^a je prijel včeraj k Schulzeju*. da marajo vsi Zidje z družinami na občino k registrai-iji. Tam smo ostali nekuj ur. zakaj starešin? so volili židovski starešinski svet. Potem smo odšli domov. Reg stracija je bila povezana z ukazom, da se morajo Zidje od 14 do 60 let udeleževati del za okupacijske sile. Frank ;e že 28. novembra 1939 ukaza!, naj Z;dje ustanovijo-svoje židovske svete (Judenrate). Te ustanove so nasploh zelo dosledno izvajale nemške ukaze. V nekaterih vaseh so zaradi odmaknjenosti in posebnih pogojev ustanovili takšne svete šele pozneje. 12. AVGUST. Že ves čas vojne se sam učim doma. Kadar se spomnim, kako sem hodil v šolo, mi prfvro solze. Danes pa moram biti doma in ne smem nikamor. In če pomislim, kako se vojskujejo po svetu, koliko ljudi pade vsak dan zaradi krogel, plina in bomb, epidemij in drugih sovražnikov človeštva, mi mine veselje do vsega. * Nemški zaupnik oziroma župan v vasi. (Nadaljevanje sledi)