KMETOVALEC
Gospodarski list s podobami.
Uradno glasilo c. kr. kmetijske tijs družbe vojvodstva kranjskega.
Ureduje Gustav Pire, tajnik družbe.
lan v mesecu, ter velja po pošti prejeman 2 gold. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske (oznanilo) v „Kmetovalcu" stane enkrat objavljen na celi strani 16 gold., na V, strani 8 gold., na Dld. in na '/is strani 1 gold. Pri dvakratnem objavljenji 10% in pri trikratnem obiavlienii 20°/„ ceneie.
^Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan dobivajo list brezplačno. — Inserat
Vt strani 4 gold., na \e strani 2 gold. in na '/n strani 1 gold. Pri dvakratnem objavljenji 10°/o in pri trikratnem objavljenji 20°/o ceneje. Za večje inserate in priloge plača se po dogovoru. — Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljano,
Salendrove ulice štev. 5.
Stev. 12.
V Ljubljani, 30. junija 1887.
Leto IV.
Obseg: Škropilnica za pokončevanje mrčesov. — Poletno gnojenje sadnemu drevju. — Če obsekovanje gozdu škoduje. — Napenjanje govedi. — Proti strupeni rosi. — Razne reči. — Gospodarske novice. — Vprašanja in odgovori. — Uradne vesti e. kr. kmetijske družbe kranjske. — Tržne eene. — Inserati.
Škropilnica za pokončevanje mrčesov.
Falbisaner & Stebel v Offenburgu na Ba-denskem sta sestavila po navodil Gotheja, vodjo kralj, šole za sadjarstvo in vinarstvo v Geisenheimu, novo škropilnico za pokončevanje drevesnih mrčesov trt in gliv. Škropilnico spoznali so prvi strokovnjaki na Nemškem za najboljšo napravo, s katero se dade hitro, gotovo in na najpriprostejši način uničiti razni škodljivci na drevju.
S to prav ročno škropilnico (glej podobo 37) je moči pokončevati mrčes na drevji, na gr-movji in na trtah na najlažji način. S škropilnico škropi se lahko strup mrčesni na ktero koli mesto, bodisi na najvišje veje ali na najtanjše nizke mladike.
Pri pokončevanji krvne uši ima ta škropilnica še to važno prednost, da se dade gnezda ob enem z močnim curkom poškropiti in s čopičem namazati. Na ta način pride strup mrčesin pod ljubad, da vse uši pomori.
Kot mrčesni strup služi prav dobro „sa-pokarbol" od lekarnarja Lutza v Stutgartu. Tega strupa vzame se po eno navadno žlico na liter vode.
Škropilnica se more pritrditi na drog vsled česar je mogoče do 25 mj visoko škropiti. Tako je mogoče gosenice tudi na najvišjem drevju pokončati.
Čopič se more sneti s škropilnice ter se da nadomestiti z drugimi brizgalnimi pripravami. N. pr. pritrdi se priprava, s katero je mogoče
v vsak kraj nekaj eolnine
trte škropiti z apnom ali bakrenim vi-trijolom proti strupeni rosi.
Škropilnice izdelujeta C. Falbisaner & Stebel v Offenburgu na Baden-skem. Vsa priprava stane preko 4 gld. Ker škropilnica z zavojem vred niti 5 kjg ne tehta, stane vožnja po pošti le 30 kr. K tem stroškom pride še
Pod. 37.
Poletno gnojenje sadnemu drevju.
Naši gospodarji vedno bolj spoznavajo, da je potrebno gnojiti sadnemu drevju, kakor vsaki drugi rastlini na polji. Tudi je znano gospodarjem, kako in kje se mora gnojiti drevju, vender jim ni prav jasno, kedaj naj gnoje, ter menijo, da se to delo da vršiti le po zimi. Skušnja pa uči, da se more sadnemu drevju gnojiti, kedarkoli je, le tedaj ne, kedar je zemlja zmrzla. Kedaj in kako bodemo gnojili, odvisno je od namena, katerega nameravamo doseči z gnojenjem. Drevju gnojimo namreč zato, da pospešujemo rast lesu, razvijanje cvetnega popja ali pa da zboljšujemo sad in njegov okus. Za vsak teh treh slučajev gnojiti je ob drugem času. Za pospeševanje lesne rasti gnojimo z navadnim gnojem ali kompostom po zimi ali pomladi. Cvetnemu popju na korist gnoji naj se v drugi polovici poletja. Razvijanju sadja pomaga gnojenje z gnojnico ob koncu poletja. Gnojnica mora priti kmalu do korenin. V ta namen narede se preko 60 % globoke luknje, v katere se gnojnica vlije. Luknje narede se okoli drevesa po en meter od debla oddaljene in sicer z lopato ali železnim drogom. Z
lopato se dobro opravi delo, ki je pa zamudljivo. Z železnim drogom se pa zemlja ob luknji preveč skupaj stisne, tako da ne more gnojnice srkati. Kedar niso kamenita tla, tedaj je za to delo najboljši zemljo-vitni sveder. S takim svedrom naredi se luknja, ki ima rahlo steno, da se gnojnica hitro vanjo poizgubi. Ob suhem vremenu se mora gnojnica z vodo razredčiti. Poletno gnojenje sadnega drevja priporočeno naj bode vsem sadjarjem, katerim je kaj do lepega sadja. Zlasti se pa s tem gnojenjem najboljše zabrani, da ob suši ne opada sadje.	(L. M. F. St.)
Če obsekovanje gozdu škoduje.
Vsak gozdar, ki le kolikaj malo razume gozdarsko vednost, obsoja in zameta obsekovanje drevja kot napačno in škodljivo. Ta edina sodba vseh iznaj-denih v tej reči je določna. Poslušajte pa njih razloge.
Obsekovati drevo se pravi, silovito segati v njegovo naravo, v njegovo naturo. Nobeno silovito kvar-jenje narave pa ne ostane brez maščevanja, in človek, ki silovito lomasti po gozdu, mora tudi globo plačati. Vedite torej, da drevesa dobivajo svoj živež po koreninah iz zemlje in po listji ali igličevji iz zraka. Iz zemlje sprejemajo to, kar pepel v sebi obsega, z eno besedo, pepel; — iz zraka mu pa prihaja vse. kar pri sežiganji zopet v zrak beži, imenito ves oglenec. Ker je pepela le prav malo odstotkov, jri jelovji še tri odstotke ne, lahko je prevideti, kako silno veliko živeža za svojo rast drevje iz zraka jemlje.
Ako takemu drevesu velik del vej odsekaš, vza-meš mu tako rekoč ravno toliko ust, skoz katera svoj živež vse srka; drevo tedaj tako obsodiš na post. Zares je tako drevo močno zadrževano v rasti, ne le v dolgost, ampak še prav posebno v debelost. To pa dotlej, da poženejo in se razrastejo nove veje. To prav natanko vidiš, ako opazuješ letnice obsekanih dreves. Te letnice (tisti krožčeki na okrog, kolikor drevo v enem letu odebeli) so več let po obsekanji veliko ožje, tanjše. Ako veje obsekuješ prav blizu ali tik debla in ne pustiš nekoliko žive veje z vzrastki, to se grče posuše, ločijo se od živega deblovega lesa, in kedar se taki hlodi v deske žagajo, takrat tiste grče izpadejo, odlete, in škoda je zopet očitna. Pa tudi če še ostanejo, vendar se vidi, da so ločene, in velikrat se še le pozneje ločijo iz podov ali kjer take deske rabijo. Ko bi veje ne bile odsekane, bilo bi vse skupaj živ les in torej zdaj cele, lepe deske. Ravno zarad stelje pa, kolikor je nam znano, zlasti po Gorenjskem, cele goščave smrečja vse zredoma obsekujejo, ter smreki le en sam čop vej pri vrhu puste, vse drugo večidel pri koži oklestijo. (Mogoče je tudi to vzrok, da se smrekova goščava večkrat jame sušiti, ker pride neka bolezen v smrekov gozd in v enem ali dveh letih je vsa smrekova goščava usehla — škoda je silno velika, ker težko ali vsaj kesno se zopet zaredi smrekov gozd.)
Ako veje odsekuješ prav pri deblu, se naredi
| smola, kakor pravijo, to je, smola začne v veliki obil-nosti iz drevesa se cediti. Še veliko veči pa je ta odtok smole, ako kak plazar s krampeži po drevesu pleza in lub odere; narede se. dolge riže, po katerih smola navzdol po deblu lije, ker stopinja za stopinjo se naredi rana v lub in v belino. Najprvo teče smola, in če je rana v drevo veča, d i se zarasti ne more, začne se od tiste strani deblo sušiti, trohneti in gniti. Veš pa, da, kolikor smole odteče, toliko živeža je drevesu ugrabljenega, in drevo je v rasti zadrževano. Znano je, kako radi se pastirji in celo odrasli buteži s tem igrajo, da zareze delajo v drevesa, še zlasti v smreke, ker jih veseli, da smola po njih teče, katero včasi tudi obirajo in prodajajo. Cele plati vidiš dostikrat na najlepših smrekah, hojah, bukvah itd. izsekane in veliko lepih hlodov gre tako v nič. Zares se ne more nikoli dosti zatrditi, kako je to škodljivo. Z obsekovanjem torej drevesa ne obsodiš samo na post, temuč mu tudi puščaš in ga mučiš. Ako že nočeš ali ne moreš drugače, da drevo obsekuješ, pusti mu saj za čevelj dolge konce ali štore z živimi vejicami, ter pokaži vender mrvico prizanašljivosti in gospodarnosti. Ako drevje do dveh tretjin visočine ali celo še više obsekaš, zgubi se v logu senčnost, vsled tega pa na tleh dobi moč grmičevje in dračje ter razca šara, in to je zopet drevju v škodo.
Obsekanih dreves se tudi poprej črv (kukec) loti in jih konča. Sklenem naj torej z naukom : S sekiro ne v gozd, razen če je treba gozd trebiti ali drevje posekovati, in nobeno kleščevje za steljo naj se ne jemlje iz njega, razen pri trebljenji in posekovanji.
Napenjanje govedi.
Vsled napenjanja govedi trpijo slovenski gospodarji vsako leto mnogo škode. To prihaja od tod, ker ne vedo, kakšna je ta bolezen in seveda še manj, kako jo je zdraviti. S pričujočim člankom hočemo podati gospodarjem našim korenit pouk, kako se jim je ravnati ob tej bolezni goveji.
Bolezen je ob kratkem taka, da se nabero v vampu vetrovi (plini), kateri se raztezajo in ob vamp pritiskajo. Od pritiska se vamp napne, a vetrovi ne morejo odvajati, in če ni kmalu pomoči ter si ob enem narava sama ne pomaga, mora vamp počiti govedi ali pa pogine žival.
Vzrok tej bolezDi je krma. Ako žival povžije krmo, kakeršna hitro skipi (zavre) v želodcu, potem se naredi v vampu premnogo vetrov, kteri baš napenjajo. Napenja pa sveša rdeča detelja, zelje, repna cima (perje) itd., zlasti ako je sveža, zelena krma mokra, oparjena od slane ali mraza, ali česejezgrela na kupu. Tudi napne goved, ako pride gladna na pašo, posebno na mokro ali rosnato ter tam žre prav hlastno.
Na vsak način treba hitro pomagati govedi če jo hočemo, rešiti in oteti, Pri nas običajno zdravljenje te bolezni je popolnoma napačno, še celo pospešuje
Podoba 39.
bolezen. Na Gorenjskem puščajo govedi na ušesu, a na Notranjskem jo po vasi gori in doli podijo, tako da še hitreje pogine. Da je napačno tako zdravljenje, dokazati je lahko: Deni navaden, suh živalski mehur, ki si ga skupaj zmečkal in dobro zavezal, na gorko peč. Na gorki peči prične se mehur napenjati in slednjič je tako napet, da tudi poči. Zrak se je namreč od gorkote raztegnil v mehurji in ga napel. Ravno tako je tudi napeti govedi. Napeta goved je
uže tako vsled bolezni vroča, ako je pa še po vasi podiš ali ji celo puščaš, potem se še bolj razgreje, a vamp se ji širi in veča od raztezajo-čili se vetrov in naposled poči. Puščati pa govedi na ušesu je uže samo na sebi preneumno, bodisi pri tej ali drugi bolezni.
Zdravi torej tako le goved, kedar jo napenja: Naredi nemudoma po-vez od slame, kakeršna rabi snopom v pov-resla. S to po-vezjo obrzdaj goved ter napravi za rogovoma vozel. Dobro je, na
mestu, kjer pride povez v gobec, namazati jo s ka-tramom ali s kolomazjo (šmirom). Goved žveče to povez ter izpušča vetrove skozi požiralnik. Potem polij goved po vsem životi s prav mrzlo vodo, obdrgni jo z vseh strani s slamo, vodi jo počasi sem ter tje, ali pa če si na polji, pelji jo počasi domu.
Če ne odjenja napenjanje, vzemi 30 do 40 gramov neugašenega apna, nekaj žlic moke in zmešaj to z enim litrom vode. Vse to daj govedi na enkrat. Še boljše zdravilo je to le: Jajce predri na obeh koncih ter izpihaj iz njega beljak in rumenjak. Zamaši potem eno luknjo bodisi z vozkom ali s čim drugim, skozi drugo pa vlij v jajce terpentinovega olja in jo potem
Podoba 42.
Podoba 41.
Podoba 43.
tudi zamaši. Dve taki jajci rini živini tako daleč v grlo ter ji v njem stir, da ji mora požreti. Ta lek je brez slabih nasledkov in izvrstno pomaga.
Napravljanje teh zdravil je pa navadno vselej zamudno, mnogokrat, kadar trdovratno napenja živinče tudi brezuspešno. Vsled tega so izumili naprave (instrumente), s katerimi se da precej ozdraviti napenjanje. Prva taka naprava je požiralnikova cev,
kakeršno je videti v podobi 38. Ta cev tako le rabi. Govedi se vtakne v gobec preluknjan les (glej podobo 39). Skozi votlino tega lesa in skozi požiralnik vtakne se požiralnikova cev, kolikor je dolga,
doli v vamp. Cev je dolga do poldrugega metra. Predno cev rabi, namazi jo z oljem ali z maslom ali pa s kaKo drugo mastjo. Da pa cev, kadar je v vampu, ne zaide v krmo, ampak da sega do vetrov, postavi goved, kadar ji vtikaš cev, s sprednjima nogama nekoliko više (glej podobo 40.) Iz te podobe govedi, in kako
Podoba 40.
razvideti je tudi, kako leži vamp pride požiralnikova cev v vamp.
Vsled pritiska vetrovnega pride včasi nekaj krme v cev. Da se ta krma potrebi iz cevi, pridejana je cevi posebna paličica, z katero je lahko skozi cev podrezati. Če pravilno ravnaš s požiralnikovo cevjo, to najbolje in najhitreje odpraviš živinčetu napenjanje. Požiralnikovo cev morala bi si vsaka vas napraviti ob svojih stioških, sicer je pa tako v ceno, da si jo lahko omisli vsak količkaj premožen gospodar. Požiralnikova cev dobiva se pri tvrdki A. Pfauhauser na Dunaju, Strozzigassa, kakeršno kaže podoba 37., za 6 goldinarjev.
V novejšem času izumil je Gustav Bild v Briegu v Pruski Šleziji cenejšo goltančevo cev. Ta goltančeva cev je iz žice (drata) zvita (glej podobo 41.) in stane s pošto vred le preko 2 gold. 50 kr.
Druga naprava za zdravljenje od napenjanja je trokar. Trokar je bodalo, ki tiči v nožnici, katera je pa spodaj odprta. Trokar (glej podobo 42.) porine se z nožnico vred skozi kožo v vamp. Trokar treba na pravem mestu zabosti v vamp. To mesto je lakotnica na levi strani in sicer nekoliko zadi za zadnjim rebrom. Velika pika na podobi 43. zaznamuje prav mesto, kamor je trokar zabosti. Ko smo trokar tako zabodli, potegne se bodalo iz nožnice, katera potem sama tiči v vampu. Vetrovi potem šiloma odhajajo skozi nožnico. Nožnica pusti se v vampu, dokler odhajajo vetrovi, kar včasi po več ur traja. Trokar rabi vselej z dobrim uspehom. To napravo prodaja tudi gori imenovana tvrdka, in sicer po 1 gld. 50 kr. Namesto trokara porabi se lahko v veliki^nevarnosti tudi navaden nož, ki ima kakih 10 do 12 centimetrov dolgo rez; luknjo treba je pa večkrat s prstom prebezgati. Rano zakriti je potem s kakim domačim zdravilnim obližem (flaštrom).
Ako začne goved napenjati na polji, vzemi, če nimaš niti noža pri sebi, bičevnik ali gladko vrbovo šibo, ter jo porini skozi požiralnik v želodec; vetrovi potem tudi odhajajo počasi. Konec bičevnika ali šibe pa ne sme biti robat, da ne rani požiralnika.
Kadar poneha napenjanje, dobro je še nadaljnje zdravljenje. Goved naj namreč dobiva nekaj dni le dobre in suhe krme ter praškov iz soli in encijana. Vzame se namreč preko '/» kilograma teh dveh reči ter se daje te zmesi večkrat po eno polno perišče govedi v gobec ali pa se ji z vodo pomešano vliva v gobec.
Proti strupeni rosi.
Znano je, da se morajo trte, da jim ne škodi strupena rosa, škropiti z apnom in bakrenim vitrijolom. Glede tega priporoča E. Mach vodja vinarske šole v S. Michele na Tirolskem, na podlogi dosedanjnih poskušenj tako le ravnati:
Pri porabi tekoče zmesi iz apna in bakrenega vitrijola zadostuje, če se vzame 2 % ugašenega apna in 2 kjg bakrenega vitrijola na hektoliter vode.
Če ss pa vzame premalo apna, ali če je apno slabo, utegne se, ker je apna premalo, pripetiti, da se trtno listje nekoliko osmodi. Da se torej varno ravna, priporočamo kupiti v lekarni nekoliko rdečega lakmusovega papirja. Košček tega papirja, pomočenega v zmes, mora zamodreti če je v zmesi uže dosti apna.
Drugi poskus je ta: Zmes naj mirno stoji, da se gošča na dno usede. Ako je goranja tekočina brezbarvena, to je znamenje, da je bilo dovolj apna; ako je pa ta tekočina še višnjevkasta, kaže to, da je bilo premalo apna.
Apna bodi ravno prav; kolikor bolj se to pogodi toliko boljši je učinek tekočine. Tako so pokazali vsi
poskusi. Ako je premalo apno, potem se pa, kakor smo uže omenili, osmodi listje.
Razne reči.
—	Brez čebel nič sadja. Naselniki v Avstraliji nasadili so po pripravnih prostorih novih svojih bivališč sadna drevesa. Drevesa so večinoma dobro rasla, zelo cvela, a za čudo vsem niso nič obrodila. Uže so mislili, da avstralsko obnebje ni za sadno drevje, ter so pričeli drevesa izsekavati. Pred nekaj leti pride nemški čebelar v Avstralijo ter prične čebelarstvo. In glej! sadno drevje obrodilo je na mah zelo bogato čebelarju in sosedom. Spoznali so sedaj, da Avstralija nima žuželk, katere bi za ploditev sadnega drevja skrbele, čebelarstvo se je sedaj po Avstraliji zelo razširilo in dobro nese. Tudi zaradi razširjanja sadnega drevja postalo je neizogibno potrebno.
—	Snaženje govedi. „Snaga je polovica življenja", pravimo pri ljudeh; pri živalih je pa snaga tudi polovica krme! Snaženje dela, da koža in njene luknjice močneje delujejo in tako ves život oživljajo. Vsaj moramo misliti, da v govejem hlevu pot, prah itd. skupaj združeni na koži ubogih živali kar celo skorjo naredijo. Taka goved potem slabo uspeva, daje malo mleka, ne da se opitati in hitreje oboli zlasti za kožne bolezni, ker jo nesnažna koža trda in krhka ter prostor različni zalegi. Koder rabijo v hlevu ščet in česalo, tam goved tudi dobro zgleda, daje veliko dobrega mleka in se hitro opita. Trud za snaženje se stoterokrat izplača.
—	Denarna vrednost urina (scanja). Gospodarski list za Elsas-Lotringen preračunil je kmetovalcem, kolike vrednosti je urin ene krave v teku enega leta. Povprek daje ena krava na leto 20 hektolitrov urina. V 1000 litrih je 938 kilogramov vode, 5.8 kilogr. gnilca in 15 kilogr. pepelika (kalija). 1 kilogram gnilca velja 1 gld. 10 kr., 1 kilogr. pepelika 50 kr., 2000 litrov ali kilogr. urina je tedaj 27 gld. 76 kr. vredno. Pa kako delajo nekateri z urinom ? !
—	Koristni plot. Če vsadiš drnuljo (TVeissdorn) in jo z nešplo ocepiš, dobiš pripraven, užiten plot za vrt. Nešpline mladike zveži potem navskriž ali še bolje, cepi mladike navzkriž drugo nad drugo, in imel bodeš zelo gost plot. Ne samo da ti bode plot ugajal, temveč donašal ti bode po svojem sadu še dober dobiček.
Gospodarske novice.
*	Umrl je 14. t. m gospod Anton Zore, župnik v Mokronogu in ud c. k. kmetijske družbe kranjske.
*	Deželni odbor dolenje-avstrijski razpisuje štiri darila za najboljše šolske vrte na Dolenje-Avstrijskem. Prosilci teh daril morajo izkazati: Velikost, lego, ograjo in razdelitev vrtno: stanje nasadov od maternega drevja; koliko časa je že vrt; koiiko drevja so otroci pocepili od kar je vrt; kedaj se izprazni prvi dre-vesnični letnik in po čem se drevje prodaja in ali se
učitelj peča tudi s čebelarstvom. Tako je prav in pravično pospeševati šolsko vrtnarstvo!
*	Toča naredila je ta mesec na Dolenjskem preko 300.000 gold. škode. Skrajnji čas je, da začno po Dolenjskem pametnejše gospodariti da toča ne bo mogla delati take škode, kakor sedaj. Dolenjsko ima tako lego, da je toča stalna uima, katere uime človek ne bo odpravil, pač pa more kmetijstvo svoje predrugačiti. Praznega izgovora, da na Dolenjskem ni moči drugače kmetovati, dosedaj še nihče ni dejansko potrdil. Dolenjska ima splošno boljše lege in boljšo zemljo kakor n. pr. sorško polje na Gorenjskem in vender so dolenjski kmetje reveži, kmetje na sorškem polju pa najimovitnejši kmečki gospodarji kranjski.
*	Proti ciganom ukrenile so deželne vlade na Koroškem in Solnograškem stroge naredbe. Nobeden cigan, ki nima domovinskih listin, ne sme v deželo. Kaj pa pri nas na Kranjskem? Ali niso mar cigani za Dolenjce tudi neke vrste trtne uši?
*	Kupčija s pšenico, v severni Ameriki. V zadnjem listu smo poročali, da so n?redili v severni Ameriki veliko družbo, katera je velikanske množice pšenice pokupila, da bi tako pšenico podražila. Gospodje so se močno zmotili. Družba je razpršena, nje pšenična kupčija ob vso poštenost in cena močno pada. Samo v Novem-Jorku faliralo je 14 tvrdk, ki so si naredile vsled te kupčije nad osem milijonov dolarjev dolga.
*	Goriško c. kr. kmetijsko društvo imelo bode v nedeljo 3. julija t. 1. izredni občni zbor v Tolminu.
*	Pokrajinska razstava goveje živine v Metliki bode, kolikor je sedaj določeno, prvi ponedeljek po sv. Jerneji t. j. 29. avgusta t. 1. V nedeljo po sv. Jarneji, 28. avgusta misli prirediti metliška podružnica c. kr. kmetijske družbe veliko tombolo v korist podružnici pri Treh farah pri Metliki. Prepričani smo, da bodeta ta dva dneva, ako bode vse prav prirejeno, v veliko korist in probujo dolenjskih kmetovalcev.
*	Premovanje govedi v Boh. Bistrici bode na sv. Lukeža dan t. j. 18. oktobra t. 1. Ta dan bode tudi prvi semenj v Bohinju, ker je pred kratkim c. kr. deželna vlada dovolila dva semnja za Bohinjsko dolino v Bohinjski Bistrici.
Vprašanja in odgovori.
Drugi odgovor na vprašanje 50. Najboljše sredstvo proti mravljam je pravi dalmatinski mrčesni prašek, ki ga je spoznati po njegovi veliki lehkoti. Prodajajo tudi še drug tak prašek, ki je težji in cenejši, pa nima nikake moči. Koder se pravi tak prašek potrese, zginejo mravlje, muhe in drugi taki mrčesi. Paziti je, da se na dotičnem mestu ne stresa cuker. Ob stenah razprši se ta prašek najbolje z razprševalno pripravo, ki stane 30 kr. Za 10 do 20 kr. praškov zadostuje.
J. Warto, lekar v Idriji.
Tretji odgovor na vprašanje 50. Mravlje ob stenah se odpravijo, če se stene namažejo s scalnico..
P. Kolšnik v Mariboru.
Vprašanje 51. Katera turščica je najzgodnjejša ? Navadna turščica pri nas mnogokrat ne zori. (P. Š.vG. L.)
Odgovor: Najzgodnjejša turščica je sorta z imenom „N a j z g o dnjej ša t ur š č ica iz Bo r onke". Doboste jo pri semenski tvrdki A. vitez pl. Obentraut v Hie-tzingu pri Dunaji.
Vprašanje 52. Ali je žaganje rabno za gnoj ?
Odgovor: Žaganje je dobro gnojivo. Žaganje ima z ozirom na les, od kateiega je, več redilnih snovi za rastline v sebi, zlasti apna, magnezije, kalija in celo fosforovo kisline. Žaganje mora ležati na zraku, da zgubi ojstre kisline, zmeša se potem z neugašenim apnom ter polije s svežo gnojnico. Tako prirejeno žaganje naj se na kupu zgreje. Tak gnoj je dober za travnike. Žaganje porabi se lehko tudi kar naravnost za nasteljo ali kompost.
Vprašanje 53. Moje kokoši prav malo jajc iznesejo in še teh mnogo ima mehko lupino. Kaj je vzrok, ali se da pomagati? (F. C. v K.)
Odgovor: Dajte svojim kokošim jesti apnenega peska, in nesle Vam bodo jajca s trdo lupino. Zakaj da Vaše kokoši malo jajc iznesejo, ne moremo Vam kar naravnost povedati, ker je mogočih več vzrokov. Morda je pleme slabo? Največkrat je vzrok slaba pitna voda. Naše gospodinje mislijo, da se mora prašič po blatu valjati, kokoš pa blatno in mlakužno vodo piti. Pa vse je ravno narobe. Kokoš mora imeti vedno čisto in svežo vodo. Zapomnite si: Mlinarska kokoš največ jajc iznese. Zakaj ? Zato, ker ima vedno dovolj dobre pitne vode.
Vprašanje 54. Pri nas fantje še ne poznajo te lepe navade, da bi si mlaj za sv. Telo na pošten način pridobili, marveč ga skrivaj, ali tudi s silo vzemo. Gorje gospodarju, če bi jim branil, potem uže sme nekaj gorkih pričakovati. Pred nekaj leti iskal je na ta način oškodovan gospodar zadostila pri sodniji, a do-tični sodnik tožbe niti vzprejeti ni hotel, in tako smo gospodarji izročeni fantom na milost in nemilost.
Tudi meni je bila letos ena najlepših smrek ukradena. Poznam fante — so še celo iz tuje fare — a si ne vem in ne znam pomagati. Kaj hočem storiti? Ali je kaka postava zoper to in kako se glasi? (M. Ž. v V.)
Odgovor. Seveda je postava zoper to in siceri tista, katera proti vsaki drugi tatvini. Le tožite pri okrajni sodniji, in ako sodnik tožbe noče sprejeti, pojdite k odvetniku in — tožite tudi sodnika. Hvala Bogu, vsaj smo v Avstriji, a ne na Turškem!
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Program o delitvi premij v denarji in priznan-skih diplom za kobile in žrebice, katera se bode vršila na Kranjskem leta 1887.
Na Kranjskem se bode za leto 1887. vršila delitev državnih premij v srebrnih goldinarjih in srebrnih
svetinjah, kakor tudi delitev priznanskih diplom: a) za kobile z žrebetom, l) za mlade, t. j. 3- do 4letne kobile, c) za 1- in 2letne žrebice na naslednjih petih konkurznih postajah:
V	Radovljici za politični okraj: Radovljica dne 1. septembra 1887.
V	Mengišu za politična okraja: Kranj in Kamnik dne 2. septembra 1887.
Na Vrhniki za politične okraje: Litija, ljubljanska okolica, Logatec, Postojina in mesto Ljubljana dne 3. septembra 1887.
V	Ribnici za politični okraj: Kočevje dne 5. septembra 1887.
V	Št. Jarneji za politične okraje: Krško, Rudol-fovo in Črnomelj dne 7. septembra 1887.
Na vsaki konkurzni postaji se začne delitev premij imenovane dni ob 9. uri dopoludne.
Za delitev premij veljajo naslednje uredbe, uravnane po pravilih, veljavnih, v tem oziru s privolitvijo c. kr. ministerstvi za poljedelstvo z ozirom na posebne razmere te dežele.
Posebna določila.
A. Za kobile z žrebetom, B. za mlade kobile, C. za žrebice.
1.	V Mengišu in Radovljici smejo premije biti deležne samo kobile z žrebetom, mlade kobile in žrebice noriškega plemena; po drugih postajah ni zaradi plemene nobene omejitve.
k A.
2.	Premije smejo biti deležne kobile z žrebetom samo od svojega spolnjenega četrtega leta više, brez omejitve na kako najvišjo starost, in sicer dokler so zdrave, dobro rejene, imajo na sebi lastnosti dobrih plemenskih kobil, in če imajo s seboj lepo žrebe, ki še sesa ali je že odstavljeno. Ako so sicer ednake pa imajo mlajše kobile prednost pred starejšimi
3.	Premija se sme kobilam z žrebetom le takrat prisoditi: a) ako je žrebe od cesarskega ali dopuščenega privatnega žrebca in se to dokaže z zakonito (legalno) pripustnico; b) ako se prinese od župana narejeno in od pristojnega političnega okrajnega oblastva potrjeno spričevalo, ter se s tem dokaže, da je bila kobila, pripeljana z žrebetom, že predno je storila žrebe, last tega gospodarja, ki se poganja za premijo.
4.	Zaradi tega, ker je katera kobila z žrebetom že v prejšnjih letih prejela eno ali več premij, ni izključena, da bi odslej več ne smela dobiti premije.
k B.
5.	Premije smejo biti deležne mlade, t. j. po 3 in 4 leta stare kobile, ter smejo le tedaj premijo dobiti: a) če so ubrejene od cesarskega ali dopuščenega privatnega žrebca, in se to dokaže z zakonito (legalno) pripustnico ; b) če je kobila najmanj eno leto že tistega, ki se poganja za premijo, in če se to dokaže po spričevalu župana, katero je potrjeno od pristojnega političnega okrajnega oblastva.
6.	Mlade kobile, katere so kakor take edenkrat premijo dobile, smejo prihodnjič premijo dobiti samo kot kobile z žrebetom, če imajo lepo žrebe, katero še sesa ali je že odstavljeno.
k C.
7.	Premije smejo biti deležne lepe žrebice po spolnjenem prvem in drugem letu, če so dobro rejene in če po rasti svojega trupla obetajo, da se za naprej dobro razvijo in vzrede.
8.	Do premij imajo posestniki takih žrebic le takrat pravico, če z zakonito pripustnico dokažejo, da so te žrebice od cesarskega ali dopuščenega privatnega žrebca, in če se dokaže po spričevalu, narejenem od župana in nepotrjem, od pristojnega političnega okrajnega oblastva da so jih posestniki sami vzredili.
Opomba. Posestniki triletnih za pleme sposobnih žrebcev se pozivajo, naj jih o priliki premiranja pripeljejo pred komisijo v ta namen, da se popišejo, ker bi se utegnili pozneje kupiti.
Vsak, kateremu se je za vzrejenega konja prisodila premija, mora podpisati reverz, v katerem se zaveže, da tega konja po delitvi premij obdrži še eno leto, in da povrne prejeto premijo v denarjih brez vsakega ugovora, če ne bi ostal pri tem mož-beseda.
Od c. kr. deželne vlade za Kranjsko.
V Ljubljani meseca maja 1887.
C. kr. deželni predsednik: Baron Winkler.
Tržna poročila.
Žito in poljski pridelki.
V	Ljubljani 25. junija: Hektoliter: pšenice 7 gld. 31 kr., rži 4 gld. 71 kr., ječmena 4 gld. 22 kr., ovsa 2 gld. 92 kr., ajde 3 gld. 90 kr., prosa 4 gld. 71 kr., turšice 5 gld. 20 kr., leče 11 gld. — kr., graha 13 gld. — kr., fižola 11 gld. — kr.; 100 kilogr. krompirja
2	gld. 32 kr., 100 kilogr. sena 1 gld. 60 kr., 100 kilogr. slame 2 gld. 05 kr.
V	Kranji 27. junija: Hektoliter: pšenice 6 gld. 82 kr., rži 5 gld. 20 kr., ovsa 3 gld. 25 kr., turšice 5 gld. 36 kr., ječmena 4 gld 72 kr., ajde 4 gld. 55 kr.; 100 kilogr. sena 3 gld. 75 kr., 100 kilogr. slame
3	gld. 04 kr.
V	Rudolfovem 27. junija: Hektoliter: pšenice 7 gld. 65 kr., rži 4 gld. 55 kr., ovsa 2 gld. 61 kr., ajde 4 gld. 23 kr., turšice 4 gld. 88 kr.; 100 kilogr. krompirja 2 gld. 40 kr.
Na Dunaji 23.	junija: 100 kilogramov: pšenice
gld. 9.10 do 9.80,	rži gld. 7,— do 7.40, ječmena
gld. —.— do —.—,	ovsa gld. 5.50 do 7.—, turšice gld. 5.90 do 6.—.
V	Budapešti 22. junija: 100 kilogramov: pšenice gld. 8.70 do 9 15,	rži gld. 6.45 do 6.70, ječmena gld. 5.65 do 6 20,	ovsa gld. 5.60 do 6.10, turšice
1 gld. 5.55 do 5.60.
Klavna goved.
Na Dunaji 20. junija: Ogerski pitani voli gld. 52 do 67.—, galic. pitani voli gld. 52 do 56, nemški pitani voli gld. 54 do 61, biki in krave gld. 44 do 51 za 100 kilogr. mesarske vage t. j. z vsem lojem in s polovico glave.
V Presburgu 22. junija: Ogerski pitani voli
gld. 48 do 59, nemški pitani voli gld. 52 do 62 za 100 kilogr.
S p e h.
V	Ljubljani 25. junija: 1 kilogr. 60 kr.
V	Kranji 27. „ 1 „ 60
V	Rudolfovem 27. ,.
V Celovcu Na Dnnaji
15.
20.
65 55
Vsled pomote Kmetovalčeve ekspedicije notranjih strani lista t. j. strani 105 do 108. Gg. naj nam poročati, da jo jim pošljemo.
mnogo naročnikov s zadnjim listom ni prejelo naročniki, ki te priloge niso dobili, blagovolijo
Uredništvo.
INSERATE *sss
sprejema ,,Kmetovalec" po ceni zaznamovani na prvi strani. V ..Kmetovalcu" priobčeni inserati imajo najboljši vspeli, kajti list je razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečkih krogih. Zelo priporočljiv je „Kmetovalee" za objavljenja pri nakupu ali
prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin.
Japonska ajda
dobi se pri Gabrijelu Jelovšeku na Vrhniki mernik po 1 gold. 50 kr. Kdor jo več skupaj naroči. dobi jo mernik po 1 gold. 40 kr. ' (62—1)
gfj Tovarna za kostne pridelke in lim $5* Luckniann-a 8 Bamlierg-a
v Ljubljani
priporoča svoja zelo vspešno učinknjoča
popa, kostne Me in suuerfosfate

po najnižjih cenah. Na zahtevanje se vpošlje cenilnik in prospekt.
(40-8)
Važno za o-krbništva, gospodarstva in živinarje.
Homeopatična
lekarna za živali
za zdravljenje bolnih domačih živali (govedi, konj, ovac itd.) s 24 homeopa-tičnimi zdravili.	(64—1)
Stoji 8 gld.
Navod od 0. L. Bohma, kako zdraviti homeopatično domače živali stoji 40 kr. Vse to pošilja po poštnem povzetju
A. M O L L ,
lekar in c kr. dvorni založnik na Dunaji I., Tuchlauben 9.
Natančni ceniki s podobami se pošiljajo zastonj.
Japonsko ajdo
prodaja Marija Bavdek v Udmatu pri Ljubljani.
Trpežno! Hiša za 10 kokoš.
Pocinjena, bodeča žica (drat) iz jekla. BOB
S strojem pletene mreže
Trpežno! is žice (dratu).
Ograje za vrte, gozde, parke i. t. d., kakor vse sorte mrež za kur-nike in za hiše za fazane. Varnostne mreže proti ognji, mreže za oknja, mreže za sejati pesek in šuto, torbe čez gobec za govejo živino in za pse. Dratene vrvi vsakovrstne sestave. Železne vrate in stavbe iz železa sploh. Vse to izdeluje:
Eisendraht- und Maschinendrahtgeflechts-Fabrik und Bauschlosserei Franz Schrockenfuchs in Waidhofen a. d. Ybbs.
Ograje iz pocinjene dratene mreže ne stanejo več kakor dobre lesene ograje, so pa neizrečeno trpežne in dajo ograjenemu prostoru ličen in gospodski obraz. Proračune dopošle se zastonj in poštnine prosto.	(27—9)
Kdor-koli postavlji ali zida kakošno poslopje in potrebuje železja, obrne naj se na
Franc-a Terček-a,
trgovca z železjem na Valvazorjevem trgu št. 5, v hiši c. k. okrajnega glavarstva v Ljubljani.
Tit se dobe po nizkih cenah v obilnem izboru:
Vezi za zidovje, opore (traverze) in stare železniške šine za oboke, Portland in Roman cement, stokador in alabaster gips, štorje za štokadoranje, asfalt za tlak, sklejni papir (Dachpappe) štedilna ognjišča (šparberdi) in posamezni deli za zidanje istih ; okovi za okna in vrata in druge pri stavbah potrebne reči.
Preserjev „Karbolinej ', (glej Kmetovalca št. 5) kilo po 22 kr. Zaboj s karbolinejem 5 kilogr. težek pošlje se s poštnino vred za 1 gld. 70 kr.	(59—4)

Bela poljska detelja, rudeca detelja (Incarnat), gips za deteljo, japonska ajda itd.
dobiva se najbolje v prodajalnici pri (63—1) IJotru Lassniku v Ljubljani.
BRATA EBERL
y Ljubljani
za frančiškansko cerkvijo v hiši g. Ivan Vilharja
prodajata
oljnate barve, lake, firneže
kemične in prstene barve lastnega izdelka, čopiče ter vse v nje stroko spadajoče blago na debelo in drobno.
Posebno se priporočajo oljnate barve v kosi-tarskih (plehastih) posodah za trgovce in prodajalce, pri čemur opomnimo, da se naše barve ne smejo zamenjati z navadnimi kakor se sploh prodajajo, kajti od nas prodajane barve so kemično čiste in s pravim, z lanenega olja izdelanim firnižem ribane. (46—7)
Anton Reissenzahn
tovarna gospodarskih strojev in livarna železa v Bubni pri Pragi.
Ta tovarna priporoča svoje prav cene izdelke, ter jamči za njih dobro sestavo hi trpežnost. V zalogi ima: mnogovrstne pluge, brane, valjarje vsake sestave, stroje seneiie grablje za vpregati, in trave, mlatilne stroje na rokii, na gepeij in na par, lokomobile, stroje za čistenje žita, stroje za drobljenje in rezanje krme, sploh vse gospodarske stroje in oprave.
Cenike s podobami pošilja- se na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.	(10—l1)
za sejat vsili sistemov, stroje za košnjo žita na sreneii in


Klenert & Geiger
I. štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtnice
— — -v" Gradci. "-
(Ta drevesnica pripoznana je kot ena največjih in najbolj vredjenih v Avstriji.) Priporočamo veliko in izborno zalogo: Vrtnic, visokodebelnatih in pritličnih; sadnega drevja, vi-sokodebelnatega in pritličnega ter piramide, špalirje, kordone in enoletne požlahnitve: divjakov in podlag za prltlibovce; Jagodnega sadja; lepotičnega drevja in grmovja, drevja (16—iOi	za drevorede itd.
Razpošiljatev pravilno imenovanih cepičev vsih vrst sadja. Cenike je dobiti zastonj in franko.

„AZIENI)A",
avstro-ogerska družba za zavarovanje živ- avstro-ogerska družba za zavarovanje proti Ijenja in rent.	'	elementarnim škodam in nezgodam.
Ravnateljstvo :
na DUNAJI, I., Wipplingerstrasse štev. 43.
I > i" 11 >J >; i zavaruje
človeško življenje v vseh navadnih kombinacijah;
Zavarovanje za slučaj smrti, zavarovani znesek se izplača takoj po smrti zavarovanca njegovim ostalim, oziroma drugim obmišljencem;
Zavarovanje za doživetje preskrbovanje v starosti in otročje dote, zavarovani znesek se izplača zavarovancu samemu, ko doseže neko določeno starost;
Zavarovanje dosmrtnega dohodka udovskih pokojnin in dohodkov za odgojo po najnižjih premijah in z jako kulantnimi pogoji, zlasti onim, da se policam ne more ugovarjati.
Zastopstva družbe.
V Budimpešti, Wienergasse 3 in Sehiffgasse 2; v Gradci, Albrecktsgasse 3; v Inomostu, Bahnstrasse, Hotel ..Goldenes Sohiff"; v Lvovu, Marijin trg 9, nova; v Pragi, Vaelava trg 54; v Trstu, Via St. Nieolo 4, na Dunaji, I, Hohenstanfengasse 10.
V vseh mestih in večjih krajih avstro ogerske monarhije nahajajo se glavne in krajne agenture, ki rade dajo pojasnila in dajo-ponudbene pole ter prospekte zastonj in vsprejemajo zavarovanja.
Glavni zastop v Igubljani, Slonove ulice štev. 52, pri
JOSIPU PROSENC-u.	(4—5)
a)	proti škodam, ktere napravijo požar ali strela, parne ali plinova eksplozije, ali se narede z gašenjem, podiranjem in izpraz-nenjem pri stanovanjih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, strojih, mobiljah in vsakovrstnih opravah zalogah blaga, živini gospodarskem orodji in zalogah ;
b)	proti škodam, ktere napravi ogenj ali strela ob žetvi in košnji na poljskih ali travniških pridelkih v gumnih in stogih;
c)	proti škodam, ki je napravi toča na poljskih pridelkih;
d)	proti nevarnostim prevažanja blaga po vodi in po suhem;
Zavarovanje proti telesnim nezgodam se ša ni pričelo, a se bode pravočasno naznanilo p. n. občinstvu, kakor se prične.