Priznanja za najboljše želodce TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU SLOVGNIA EXTREME iiiiiiiiiiimiiiuiimmiiininiiiiimiiiHiiiHiiimiiiiiiiHiiHiH «j tiiHiuiiiiiuiinuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHtiniiiiiiHia Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. Diskont Mozirje tel.:831-485 ' Delovni čas: ob delovnikih 7.00 -18.00 ob sobotah 7.00 -12.00 ob nedeljah 8.00 -11.00 - akcijska prodaja piva in drugih različnih artiklov po ugodnih cenah - prodaja na čeke 1+2 brez obresti - možen nakup z M-kartico in ACTIVA-kartico Poslovodja: Ana Nadvežnik Ponudba: -živila - galanterija - čistila - točeno olje - točen mehčalec za perilo in detergent za pranje posode EPSI PODJETJE ZA TURIZEM PROPAGANDO IN FOTOGRAFIJO d.0.0. tel. & fax: 063 / 832-363 tel. 063 / 831-957 Prodaja in montaža satelitskih stereo anten MICRO TECHNOLOGY S-4000 - satelitska antena 90 cm LNC 1,0 dB (konverter); - 2 leti garancije; - cena z montažo 550,00 DEM; - plačljivo na 2 obroka, brez obresti; Dostava in montaža logaritemskih anten CELJE - TRGOVINA MOZIRJE Na trgu 7 Tel.: 063/832-636, 832-541 REZERVNI DELI ZASTAVA, GOLF, RENAULT, LADA, OUA CASTROL -VALVOUNE, SEDEŽNE PREVLEKE, AVTO GUME, AKUMULATORJI, DODATNI ASORTIMAN iitiuiiiiiiiitiiitiHtiutuiiiiitiimiitiHtiiitnitiHtimiiiHiitiiit NASLOVNICA Pred ocenjevanjem zgornjesavinjskih želodcev foto: Ciril SEM KAZALO STR. PAVLIČEVO SEDLO MEDDRŽAVNI PREHOD ŽE LETOS 4 POSLOVNE INFORMACIJE 4 MORANA ŠIRI PONUDBO 4 OGLED RAZSTAV RJAVEGA GOVEDA 4 REŠITEV V POLNI ANGAŽIRANOSTI VSEH ZAPOSLENIH 5 PREDSTAVLJAMO VAM: TRGOVINO MIKA 6 SKUPŠČINA ZNOVA NESKLEPČNA 7 PRIZNANJA ZA NAJBOLJŠE ŽELODCE 8 ŠUMIJO GOZDOVI DOMAČI 8 V RABI NOV (STAR) GRB GORNJEGA GRADU 9 SPET POMANJKANJE VODE 9 OBNOVA PROSVETNEGA DOMA 9 TUDI NA LJUBNEM PROTI SAMOPRISPEVKU 9 V NAZARJAH SE DUŠIJO 9 MESEC PEVSKIH SREČANJ 9 IZ MALEGA RASTE VELIKO 10 DUŠAN LIPOVEC RAZSTAVLJAL V MOZIRSKI GALERIJI 11 ANGELA SEMPRIMOŽNIK: MOJ ROJSTNI KRAJ 11 IZBIRNO TEKMOVANJE ZA ZLATO HARMONIKO 93 11 RAZSTAVA V CELOVCU 12 VELIKI FLORJAN PRIVLAČI 12 MOZIRSKI GASILCI KRSTILI NOVO VOZILO 12 TUDI RIBIČI SE SREČUJEJO S TEŽAVAMI 13 SPOMINI STAREJŠIH LJUDI 13 TUDI DRUGOD KOČE 14 ZANIMIV PREVOD KNJIGE 15 SPOMIN NA FRANA TRATNIKA 15 "VČASIH SO LETA TEKLA POČASNEJE" 16 JADRALNI PADALCI IZ GORNJEGA GRADA 17 LJUBENCt OB KONCU ŠESTI 17 MLADI DOPISNIKI 18 KRONIKA 18 PISMA BRALCEV 19-22 ŠTEFKA PETEK: LJUBOSUMNOST IN GREH 25 NAGRADNA KRIŽANKA 26 KVIZ 26 OBVESTILA 28 MALI OGLASI 28 ^ Q j) Približuje se koledarski poletni čas, dejansko pa se je pravzaprav že pričel. Takšne dnevne temperature, kot jih imamo v teh dneh bi bolj sodile v mesec julij in avgust, a kaj hočemo - narava ubira svoja pota, ki so marsikdaj le reakcija na človekovo nasilno obnašanje do nje. Temperatura pa ni visoka le v ozračju temveč tudi v politiki. Pismo predsednika IS, Alfreda Božiča, v prejšnji številki SN je vzpodbudilo kar številne odgovore, ki jih v rubriki "Pisma bralcev" objavljamo tokrat. Medtem pa se skupščinska kriza nadaljuje in nihče ne ve zagotovo, kdaj in kako se bo razpletla. V teh dneh vstopamo tudi v obdobje glavne turistične sezone, ki se v naši dolini pričenja s športno prireditvijo Pentatlon 93. Atraktivnih trenutkov ne bo manjkalo, kar naj bi bil dovolj dober razlog za čimvečje štemlo gledalcev. Cilj vsake in ne samo te tradicionalne prireditve v občini je privabiti v dolino kar se da veliko število turistov, ki naj bi tukaj porabili tudi nekaj denarja. Pogoj za to pa je seveda privlačna in raznovrstna ponudba. Pa jo imamo? Lep pozdrav do 18. junija! Franci Kotnik V" C^-eprav poznamo v naši občini vodne vire kot neko naravno zlo, ki ob obilici padavin podivjajo do neslutenih možnosti, pa se na drugi strani že drugo leto srečujemo s težavami okrog pomanjkanja pitne vode. Letos se je sušno obdobje pričelo dokaj kmalu, vendar so kljub temu, da že tri mesece ni bilo padavin, splošne razmere v naši občini še zadovoljive. Več težav je le tam, kjer je oskrba vezana na manjše lokalne oz. individualne, pogosto tudi pomanjkljive vodovode, ki prej reagirajo na poslabšane razmere. O sprejetju večjih omejitvenih ukrepov za zmanjšanje porabe oskrbovalce še ne poročajo. Voda se dovaža za potrebe ljudi in živine na posamezne domačije po naročilu, kar vršijo gasilska društva s cisternami za minimalni prispevek naročnika. Ostali stroški, ki niso majhni, pa se pokrivajo iz proračunskih sredstev za protipožarno varnost. Ko analiziramo te potrebe, ki se skoraj v celoti pojavljajo na istih domačijah že nekaj let, ne moremo mimo ugotovitev, da verjetno povsod le ni bilo postorjeno vse za odpravo teh problemov. Potrebno bi bilo z večjim angažiranjem prizadetih in odgovornih strokovnih služb ter širšo pomočjo storiti vse, kar je mogoče, da bi bilo teh problemov čim manj. Kajti napovedi strokovnjakov predvidevajo še večja sušna obdobja, kot so bila v preteklosti, prav tako pa je tudi razumljivo, da dovažanje vode s cisternami ni poceni ne za prizadete kakor tudi družbo, ki zagotavlja sredstva za te namene. Podoben primer se kaže pri zagotavljanju potrebne vode za protipožarno zaščito, kajti v sušnih obdobjih so suhi tudi potoki, ki so predvideni za črpanje vode. Skrb vsakega posameznika kakor tudi celotne družbe naj bo v tem, da bomo skrbeli in očuvali čimveč vodnih virov kljub temu, da nam včasih le preveč pokažejo roge. Niko Purnat Sekretar za obrambo občine Mozirje Savinjske novice so štirinajstdnevnik in izhajajo vsak drugi petek. Izdajatelj EPSI d.o.o. Savinjska c. 4, Nazarje, telefon 063/831-957, telefax 063/832-363. Sofinancer SO Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R. Pintar, E. Mavrič, F. Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Aleksander Videčnik, Edi Mavrič, Ciril Sem. Tisk: Delavska univerza Mozirje; žiro račun EPSI 52810-001-19030. Rokopise, objave, razpise in oglase jepotrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. ; Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 26.2.92) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina sestavkov, ki jih objavljamo v rubriki "Pisma bralcev” niso stališča uredniškega octoora. Prispevke podpisujte s polnim imenom in naslovom in naj ne obsegajo več kot eno tipkano stran A4 formata. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje. o Vozniki pozor! Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Mozirje organizira brezplačno anonimno testiranje o znanju cestno-prometnih predpisov. Svoje znanje lahko preverijo vsi amaterski in poklicni vozniki vseh kategorij v avto šoli Traffic Mozirje (v gasilskem domu Mozirje) v mesecu juniju: t ob torkih od 15.00 do 17.00 - ob sredah od 17.00 do 19.00 - ob četrtkih od 11.00 do 12.00 Pavličevo sedlo meddržavni prehod že letos Precej v tretje desetletje že segajo prizadevanja, da bi mejni prehod Pavličevo sedlo odprli tudi za motorni prehod, da bi bilo sedlo meddržavni prehod. Dokaj trdna zagotovila so, da se bo to zgodilo že letos, saj so se končno premaknile stvari tudi na avstrijski strani. Na prehodu bodo že v tem letu cariniki, možen bo tudi prevoz z avtom. Seveda je to začasna rešitev, saj bodo avstrijski sosedje pričeli z gradnjo nove ceste in imajo za to nalogo že zagotovljenih 18 milijonov ATS, dokončno pa naj bi bila zgrajena do leta 1996. Problemov naj ne bi bilo na naši strani, saj sta notranje ministrstvo in Republiška uprava za ceste lani trdno zagotovila, da bomo ukrepali takoj, ko bodo z delom pričeli Avstrijci. JP GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA VELENJE i Trg mladosti 2, p.p. 45, 63320 Velenje,tel:: 063/856-920 fax063/855-645 ; POSLOVNE INFORMACIJE j 1. Prejeli smo nov izpisek iz borze PONUDBE IN i POVPRAŠEVANJA iz EGS. i 2. Na razpolago imamo nov pregled tržnih raziskav (baza , MAID). j 3. Vsa zainteresirana podjetja obveščamo, da bo 8. junija 1993 j v Ljubljani Švedsko - slovenska poslovna konferenca. Program i konference je bil objavljen v Gospodarskem vestniku z dne 6. . maja 1993. i 4. člane gospodarske zbornice Slovenije, predvsem mala in I srednja podjetja pozivamo, da oglašujejo in iščejo partnerje v ! Borzi PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA. : V okviru informacij dajemo tudi brezplačne odgovore na i aktualna vprašanja iz vseh področij poslovanja. Zato naslovite j svoja vprašanja na naš naslov: GZS - Območna zbornica ! Velenje, Trg Mladosti 2 Velenje. ij 5. Obveščamo vas, da bo v Ljubljani od 21. do 26. junija 1993 ji 1. mednarodni sejem industrijske kooperacije MIK"93, ki ga ji prireja Ljubljanski sejem v sodelovanju z GZS - Območno zbornico Ljubljana. j VSE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA GZS -! OBMOČNI ZBORNICI VELENJE, TELEFON: 063/856-920. MORANA širi ponudbo V soboto, 29. maja so v Parižljah, pri Steblovnikih, ki jih poznamo kot Pogrebne storitve Morana, odprli novo trgovino z žalno in drugo konfekcijo ter cvetličarno. Oba lokala s svojo vsebino pomenita dodatno širitev, pravzaprav popolnitev ponudbe za primere žalnih dogodkov. Več o njihovi ponudbi pa prihodnjič. Tekst in foto: KF Ogled razstav rjavega goveda v Kemptnu in Dornbirnu in predstavitev plemenjakov v Preski Člani Zgornjesavinjskega govedorejskega društva Mozirje smo si v času četrtega svetovnega kongresa rejcev rjavega goveda ogledali dve živinorejski razstavi v Kemptnu v Nemčiji in Dornbirnu v Avstriji. Celjsko območje je po reji krav rjave pasme vodilno v Sloveniji. Kontrolirana čreda dosega pri nas povprečje 4.000 I. mleka s 3,8% tolšče in 3,21% mlečnih beljakovin. Naše plemenice so osemenjene s semenom bikov, katerih delež očetov iz uvoza je precejšen, skoraj 80% od tistih linij, ki smo jih videli na živinorejski razstavi. Tudi s tega stališča je bil ogled zanimiv. Z razstavo rjavega goveda v Kemptnu je bila prikazana visoka raven reje vrhunskih živali iz Bavarske in Baden Wurtenberga. Rejci rejske zveze teh pokrajin so na razstavi predstavili 120 krav kot potomke po bikih Breilak, Hub, Relak, Vinos, Zak ter 25 mladih govedi kot elitno predstavitev. Povprečna proizvodnja razstavljenih živali je 8.297 I s 4,28% tolšče in 3,63 % beljakovin. Viden selekcijski napredek so predstavljale krave v 1. laktaciji. Proizvodnja 53 razstavljenih krav je znašala 7.262 I s 4,27% tolšče in 3,6% beljakovin. Razstavljene krave so bile visoke in obsežne, kar potrjuje možnosti kombinirane reje in veliko porabo osnovne krme. 14 razstavljenih prvesnic je v 100 dneh laktacije dalo povprečno 2.931 I s 4,38 % tolšče in 3,46% beljakovin. Tudi plemenske telice so bile po izgledu zelo plemenite. Značilno je, da jih zelo kasno pripuščajo in odtelijo v starosti 30 - 36 mesecev pri teži 550 - 600 kg. Cvet razstave je bila šampionka Zenta s 14.413 I, 4,46% tolšče in 3,63% beljakovin. Druga razstava je bila prikazana v Dornbirnu v Avstriji. Na tej razstavi je bilo prikazanih 242 živali ženskega in moškega spola. Pri posameznih živalih smo opazili posebno oznako "Gealpt", kar pomeni, da je žival preživela v mladosti določeno obdobje, v Alpah in si s tem pridobila primerno kondicijo. Predstavljeni so bili starejši in mlajši plemenjaki s prisotno linijo Jade. Razstavili ,so tudi 5 krav molznic, ki so bile stare od 16 -18 let in so v.življenski dobi dale povprečno več kot 100.000 I mleka. Te so potomke ZDA bikov El-Brite (3 krave), Elegant (1) in Waiser (1). To velja omeniti zato, ker je bilo s semenom Elegant in El Brite osemenjenih pri nas nekaj krav (2 X 300 doz). Elegantov sin je bil bik Eros. Povprečna proizvodnja razstavljenih krav znaša 6.807 I mleka s 4,25% mlečne tolšče in 3,38% beljakovin. V poreklu zelo pogosto nastopa bik Jade oče 56 razstavljenim kravam in 11 plemenskim telicam, kar je skupaj 30% razstavljenih živali. V okviru teh dveh razstav smo si ogledali tudi kmetijo, kjer na 40 ha obdelovalne zemlje redijo 38 krav molznic rjave pasme s pripadajočim številom mlade živine. Prireja mleka znaša povprečno 7.300 I mleka s 4.14% mlečne tolšče in 3,36% beljakovin. Z doma pridelano krmo dosežejo 5.000 I na kravo, za večjo proizvodnjo pa dokrmljujejo. Značilno je, da v prehrani ni koruze in koruzne silaže, ampak dobro seno, travna silaža, briketirana trava in lucernina moka, gneten -stisnjen ječmen in minerali - vitamini. Letna proizvodnja je okrog 270.000 I mleka. Toliko o vtisih teh razstav. Člani Zgornjesavinjskega govedorejskega društva pa smo se 7. maja v Preski udeležili pomembne prireditve - predstavitve bikov plemenjakov rjave, črnobele, charolais in limousin pasme, ki bodo plemenili v letošnji sezoni. Vsi člani so oziroma bodo prejeli katalog, na podlagi katerega se bodo lažje odločali, s katerim bikom bi izboljšali določene proizvodne lastnosti. Mag. Marovt je po končanem kosilu članom razložil pomen in uporabo podatkov v katalogu. Menimo, da je bil namen tega ogleda dosežen in bi kazalo tako obliko obdržati tudi v prihodnje, seveda vse za napredek rjave pasme v naši dolini. Bernarda Prodnik SMREKA Gornji Grad Smreka d.o.o. kljub svoji proizvodni in številčni majhnosti tudi v primerjavi z nekaterimi podjetji iz naše občine, bistveno kroji usodo, predvsem krajem in ljudem Zadrečke doline, Gornjemu Gradu pa prav gotovo, saj prinaša vir preživetja, čeprav skromen prenekateri družini. Po lanskoletni reorganizaciji, o kateri smo poročali tudi na straneh našega časopisa, so letos spomladi zamenjali direktorja in okrepili vodstveno strukturo podjetja. O položaju, v katerem se Smreka nahaja, o odnosih in relacijah znotraj kolektiva in še o čem smo se pogovarjali z direktorjem Dominikom Miklavcem. SN: Na mestu direktorja ste tri mesece. Vsekakor dovolj dolgo, da lahko ocenite položaj podjetja glede na situacijo pred vašim prihodom? MIKLAVC: Smreka se je znašla v težkem položaju zaradi izgube jugoslovanskega trga, nerealizirano je bilo zastavljeno delo v Franciji, za kar je potrebno iskati vzroke drugje. Dejstvo je, da se je Smreka zaradi tega znašla tik pred stečajem. V drugi polovici lanskega leta so uspeli pridobiti nova tržišča na zahodu, kar je bila osnova za sanacijo in oživitev proizvodnje. SN: Smreka je družba z omejeno odgovornostjo, enostavneje povedano, last večih lastnikov. Kako kot finančni strokovnjak ocenjujete nenormalno visoko obrestno mero banke in ostalih solastnikov podjetja, ob ugotovitvi, da so prav obresti največji zaviralni faktor na poti pozitivnega poslovanja? MIKLAVC: V oktobru lanskega leta so se na osnovi ugotovitve za možnost poslovanja pomembnejši upniki (banka, ZKZ Mozirje in GG) odločili svoje terjatve spremeniti v trajne vloge. Deleži teh znašajo 68 % vseh deležev. To je preprečilo stečaj Smreke. Zaradi visokih finančnih stroškov in nizke izkoriščenosti proizvodnih kapacitet pa je podjetje poslovalo z negativnim finančnim rezultatom. Stroški kapitala so znašali preko 30 % celotnega prihodka. Zaradi nenormalnih obrestnih mer je bilo potrebno poiskati in zagotoviti cenejše finančne vire in povečati obrat sredstev. V ta namen smo izdelali ukrepe za doseganje letnega plana. Smreka bo v prvem tromesečju še poslovala z izgubo. Uresničitev ukrepov, predvsem na področju znižanja obrestnih mer in vzpostavitvi primernejših plačilnih pogojev med dobavitelji in kupci ter seveda internimi ukrepi za znižanje stroškov daje realno osnovo za odpravo tekoče izgube. Ostaja nerešeno vprašanje pridobitve prepotrebnega svežega kapitala, za kar se seveda trudimo. SN: Zaradi negativnega poslovanja v preteklosti izplačujete 80 % plače od osnove po kolektivni pogodbi. Za stanje so verjetno najmanj krivi delavci, ki sicer nosijo največje breme. Kako ocenjujete odnose znotraj kolektiva? MIKLAVC: Zavedam se resnega položaja podjetja in zaposlenih, zato sem ob prihodu predstavil svoje poglede možnih rešitev. Med drugimi je ključnega pomena polna angažiranost vseh zaposlenih. S skupnimi napori bomo kupcem zagotovili pravočasne in solidne dobave, kar je pogoj za normalizacijo finančnih tokov v podjetju in odprave izgube. V nadaljevanju bo možno postopno realizirati zahtevo sindikata, ki izhaja iz kolektivne pogodbe. SN: Vloga in sodelovanje sindikata ob dejstvu, da se v tako majhni sredini, kot je Smreka, nedvomno ljudje dobro poznajo med seboj in so verjetno vplivi večji? Dominik Miklavc O O r _______ - gospodarstvo MIKLAVC: Sindikat kot predstavnik delavcev nastopa kot pomemben partner med vodstvom podjetja in lastniki, zato mora biti optimalno obveščen o stanju podjetja in perspektivah, še posebej v času, ko delavski sveti več ne delujejo. Iščemo oblike informiranja, s katerim bi na najboljši način obveščali delavce preko sindikata. Moram reči, da je delovanje sindikata korektno in konstruktivno. Ob nastopu službe sem dobil obširen vprašalnik oziroma zahteve sindikata, katere smo skupno z predstavniki lastnikov na zadovoljiv način razrešili. V bodoče bomo kontradiktorne situacije poskušali razreševati predvsem z odprtim dialogom.Gre predvsem za vprašanja, ki se neposredno nanašajo na zaščito delavcev. SN: Proizvode lansirate predvsem na zahtevne zahodne trge, kjer zadeve kljub vsemu niso rožnate. V Nemčiji, na primer, pada proizvodnja in narašča brezposelnost MIKLAVC: V lesni branži ima Smreka to prednost, da se lahko prilagaja individualnim željam kupca. Na področju trženja individualnih objektov premoremo dovolj veliko znanje za zadovoljitev potreb strank. Zaradi vedno večje konkurence moramo več pozornosti vložiti v znižanje stroškov in doseči 100 % kakovost proizvodov. Konkurenčna borba zahteva vsakodnevno naprezanje tako strokovnih, vodilnih kadrov kot proizvodnih delavcev. SN: Izpeljava lastninskega prestrukturiranja. MIKLAVC: Že v omenjenem programu ukrepov smo ugotovili, da je Smreka globoko podkapitalizirana.zato na osnovi tega dejstva delamo na strateškem planu, kako kapitalsko kakor programsko doseči normalne pogoje delovanja, iz česar bi izhajal način privatizacije. Nismo se še odločili za obliko. Predvidevamo kombinirano z delavskim (internim) odkupom in dokapitalizacijo. SN: Smreka je verjetno bolj kot samo poslovni subjekt prisotna v življenju in zavesti domačinov. V čem se odraža sodelovanje med podjetjem in krajem? MIKLAVC: Kot najpomembnejši gospodarski subjekt se poskušamo vključiti v razreševanje problematike kraja. Med drugim smo začeli skupno reševati problem koriščenja lesnih odpadkov za lastne potrebe in ogrevanje stanovanjskih objektov. Zadeva je sicer še v povojih, vendar glede na študijo, ki je bila narejena, obstaja možnost uresničitve projekta.Od KS pričakujem tvorno vključitev pri razreševanju problema obvozne ceste, s katero želimo obiti industrijsko cono. SN: Gospod Miklavc, kako kot še aktualen predsednik ZZD občinske skupščine ocenjujete malodane nemogoče razmere, ki vladajo v naši občini? MIKLAVC: Škoda, da v skupščini razrešujemo stvari, ki so stvar medsebojnih odnosov med posamezniki. Demokracija ni nekaj samo po sebi umevnega, ampak zahteva predvsem kulturo dialoga. Tekst: Edi MAVRIČ, foto. C. SEM Predstavljamo vam: iviozirju si je v treh letih poslovanja, odkar je bila prenovljena, že dodobra utrdila mesto v široki trgovski ponudbi v kraju. To istočasno tudi pomeni, da so se bolj ali manj uveljavile tudi trgovinice znotraj tega objekta, eno izmed njih, trgovino MIKA lastnice Irme Mavrič, pa smo obiskali tokrat. SN: So vaši začetki trgovske dejavnosti povezani z odprtjem Grabnerjeve hiše ali ste se s tem ukvarjali že prej? IRMA MAVRIČ: S trgovino se prej nisem ukvarjala. Splet okoliščin pa je nanesel, da sem se lotila tega posla, kar mi navsezadnje kar ustreza, saj me veseli dinamično delo in kontaktiranje z ljudmi. SN: Kako ocenjujete spremembo razmer v času od začetka poslovanja trgovine Mika do danes? IRMA MAVRIČ: Bistvena razlika je vsekakor v kupni moči potrošnikov. Leta 1990 je bilo v času jugoslovanske vlade pod vodstvom Markoviča na račun nerealnega tečaja v mnogočem drugače. No, tudi konkurenca v tej zvrsti trgovine se je medtem precej povečala. SN: Kakšna je ponudba vaše trgovine? IRMA MAVRIČ: Najprej moram povedati, da sem sprva začela z butikom z lahko konfekcijo, kar pa se ni najbolj obneslo zaradi močne odvisnosti od sezonske ponudbe. To je bil vzrok, da sem se delno preusmerila. Danes v trgovini nudimo: nogavice vseh barv in velikosti italijanskega proizvajalca Filodoro, spodnje perilo domačih in španskih proizvajalcev, trenerke, pižame za otroke in odrasle, kopalke ter majice brez in s kratkimi rokavi. SN: Kakšen je delovni čas vaše trgovine? IRMA MAVRIČ: Ob delavnikih je trgovina odprta od 9.00 do 17.00, ob sobotah pa od 8.00 do 12.00. SN: Kakšne prodajne pogoje ponujate svojim strankam? IRMA MAVRIČ: Zavedajoč se splošno težke ekonomske situacije nudim strankam možnost odloga plačila ali obročnega plačevanja. Strankam pač skušamo čimbolj ustreči. SN: Kakšna so vaša razmišljanja o bodočnosti trgovine? IRMA MAVRIČ: Tudi v bodoče bomo skušali čimbolj prisluhniti željam in potrebam kupcev. Zaradi njih nenazadnje tudi obstojamo. To priložnost bi zato izkoristila tudi za zahvalo vsem dosedanjim kupcem, katere smo, upam, solidno postregli, vse, ki pa v trgovini Mika še niso bili, prisrčno vabimo, da se oglasijo pri nas. Ne bo jim žal! Tekst in foto: KF NARODNI DEMOKRATI OBČINSKI ODBOR MOZIRJE SKLICUJEMO zbor stranke, ki bo v torek, dne 8.6.1993 ob 19.00 uri v sejni sobi SO Mozirje z naslednjim dnevnim redom: 1. Verifikacija udeležencev 2. Otvoritev zbora 3. Izvolitev delovnega predsedstva 4. Finančno poročilo 5. Delovanje stranke po izrednem kongresu stranke 6. Obravnava zapisnika izredne seje občinskega odbora in nadzornega odbora 7. Razno Zaradi pomembnosti odločitve glede nadaljnega delovanja stranke, vljudno vabimo vse člane in simpatizerje, da se zbora udeležijo. Občinski odbor Skupčina znova nesklepčna Nadaljevanje prekinjene 23. skupne seje zborov SO Mozirje je bilo sklicano v petek, 28. maja ob 12. uri. Že prva točka dnevnega reda, ugotovitev sklepčnosti, pa ja dala odgovor na vprašanje, ali bo do glasovanja oziroma volitev predsednika SO Mozirje in predsednika IS SO Mozirje sploh prišlo. V družbenopolitičnem zboru je bilo prisotnih 16, v zboru združenega dela 8 in v zboru krajevnih skupnostih 13 od 21 delegatov v vsakem zboru. Zbor združenega dela je bil torej nesklepčen, zboru krajevnih skupnosti pa je za potrebno dvotretjinsko sklepčnost manjkal en delegat. Ugotovljeno stanje je med mnogimi prisotnimi vzbudilo ogorčenje. Matija Petrin, predsednik zbora KS, se je vprašal, če jih imajo tisti delegati, ki se seje niso udeležili, za osle. Edi Mavrič je predlagal, da se vse delegate, ki so bili odsotni, javno obelodani v časopisih. Rade Rakun, podpredsednik SO Mozirje, je menil, da bi morali predsedniki zborov osebno kontaktirati s posameznimi delegati in jih povprašati o razlogih za neudeležbo. Franc Bastl je del krivde za nesklepčnost skupščine naložil njenemu predsedstvu, kar je Rade Rakun zanikal. Jakob Presečnik je predlagal javno objavo podatkov o udeležbi na skupščini za zadnjih 5 ali 10 zasedanj. Andrej Presečnik, bivši predsednik SO Mozirje, je nato prebral odlomek iz pisma Alfreda Božiča, objavljen v 10. številki Savinjskih novic: "Res je, da sem prosil nekatere, naj mi pomagajo poiskati resnico, pa če tudi z obstrukcijo, ker druge demokratične metode v danem trenutku niso bile možne." Po njegovem mnenju so vzroki za takšno udeležbo glede na to jasni. Marko Pumat je potem kot član kolektiva podjetja MGA Nazarje dejal, da so v podjetju zaskrbljeni zaradi stanja v skupščini, saj bo od te iste skupščine odvisno, če bodo lahko pričeli z gradnjo novih skladiščnih in proizvodnih prostorov. Jože Kumer je predlagal, da se zasedanje začasno prekine, v odmoru pa naj se zagotovi sklepčnost skupščine. Matija Petrin je bil, nasprotno, mnenja, da naj zbor'krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor sejo nadaljujeta, medtem pa naj se zagotovi udeležba potrebnega števila manjkajočih delegatov. Na koncu so se delegati vendarle sporazumeli, da se seja prekine, v polurnem odmoru pa naj predsedstvo ugotovi dosegljivost manjkajočih delegatov, predvsem tistih iz zbora združenega dela. Ob koncu odmora je bilo ugotovljeno, da manjkajoči niso dosegljivi, zato se zasedanje ne more nadaljevati. Slednje naj bi se zgodilo v petek, 11. junija, do takrat pa naj bi direktorji podjetij in predsedniki KS opravili razgovore z delegati iz svojih sredin ter zagotovili njihovo udeležbo. KF ) l ?o cTht~e)s\n \ „O. J \ . - V pa ? y v Ljupfn.... UMIK. ir,ot>te: vspKA sKvrtčiuH ! uh) bo eutZHr čeh Kpisug tur iz em TD Rečica ob Savinji: Priznanja za najboljše želodce Kot je znano, si Turistično društvo Rečica že dalj časa prizadeva zaščititi zgornjesavinjski želodec kot blagovno znamko, pri čemer uspešno sodelujejo z M - ZKZ Mozirje. V sklop omenjenih prizadevanj sodi tudi zbiranje in ocenjevanje želodcev, ki je potekalo v minulih dneh. Zaključna prireditev z razglasitvijo rezultatov je bila v soboto, 29. maja v dvorani Gasilskega društva Rečica. Organizator je s pripravo scene uspel ustvariti občutek domačnosti, svoj delež pri tem pa so dodali še ljudski godci in narodne noše. V uvodu prireditve so nastopili učenci domače osnovne šole, ki so predstavili svoje videnje izdelave teh suhomesnatih izdelkov, način njihovega uživanja ter mesto, ki ga imajo v sklopu vsakdanje prehrane. Nastop folklorne skupine je prijetno razpoloženje samo še popestril. Strokovna komisija za ocenjevanje zgomjesavinjskih želodcev pod vodstvom dr. Stanka Renčela je nato predstavila rezultate. Izvedeli smo, da je bila komisija pri ocenjevanju 61 - ih želodcev, toliko jih je bilo namreč dano v ocenitev, nepopustljiva. Dosledno je spoštovala kriterije o zunanjem izgledu, velikosti, barvi prereza, razporejenosti slanine in mesa, okusu, vonju in vseh ostalih pomembnih lastnostih. Vsi želodci so morali imeti potrdilo o opravljenem veterinarskem pregledu ob zakolu živali, kljub temu pa so štiri na podlagi negativnega rezultata bakteriološke preiskave, ki so jo opravili v Celju v veterinarski inšpekciji, izločili že v začetku. Nadaljnji štirje želodci so bili izločeni zaradi slabega zorenja oziroma prepočasnega sušenja, kar je povzročilo kislo meso. Kar 13 želodcev pa so v nadaljevanju ocenjevanja izločili zaradi ovitkov, ki so bili bodisi stari, bodisi so imeli slab vonj oziroma so bili v času izdelave premalo očiščeni. Vsi želodci pa, ki so pri ocenjevanju dosegli vsaj 14 točk od dvajset možnih, so bili nagrajeni s priznanjem, ki formalno pomeni, da so primerni za uporabo. Njihovim lastnikom je na sobotni prireditvi predsednik TD Rečica, Vinko Jeraj, priznanja tudi izročil. Nekaj želodcev pa je s svojo kvaliteto odstopalo v pozitivnem smislu. Bronasto priznanje, ki pomeni, da je želodec dobil od 17 do 17,9 točk, so prejeli: Iztok Podkrižnik iz Ljubnega ob Savinji, Jože Mlinar iz Šentjanža, Nevenka Veninšek iz Rečice ob Savinji, Franc Cešnovar iz Sp. Rečice, Jože Krajnc iz Sp. Rečice in Matija Petrin iz Sp. Pobrežij. Srebrno priznanje za osvojenih od 18 do 18,9 točk prejmeta za oddana želodca Olga Kladnik iz Lok in Turistično društvo Rečica. Zlato priznanje za osvojenih 19 točk in več pa si je zaslužil želodec, ki je last Jožice Bezovnik iz Luč. Bronasta, srebrna in zlata priznanja bodo prejemnikom izročena 3. julija v sklopu krajevne prireditve Od lipe do prangerja. Do takrat se bomo od okusnih želodcev, ki so bili skupaj z ostalimi domačimi dobrotami na pokušino tudi v soboto, začasno poslovili, vsekakor pa velja izreči priznanje kraju Rečica ob Savinji, ki živi za to prireditev, z eno besedo: bravo - Rečica! KF 1 S t V O Takšen naslov so si za svojo kompleksno projektno nalogo izbrali učenci vseh stopenj Osnovne šole Mozirje s podružničnima šolama v Nazatjah in na Rečici ob Savinji. V minulem tednu so ob zaključku projekta predstavili rezultate svojih raziskovanj, ki bodo koristili vsem nam ne samo sedaj ampak tudi v bodoče. Učenci nižje stopnje so se pri spoznavanju gozda vsega skupaj lotili na bolj nezapleten, dostopen način, učenci četrtih in petih razredov pa so bili že povsem konkretni: s pomočjo gozdarjev so v Moziiju, v Nazatjah in na Rečici uredili po eno (skupaj torej tri) gozdne učne poti, katerih osnovni namen je spoznavanje gozda, njegovega rastlinstva, gozdnih živali, pomena gozda za človeka, nenazadnje tudi gozdnega bontona. Učenci petih razredov so poleg tega samostojno obdelali tematiko oglarstva v naši dolini. V Lokah pri Mozirju so se spoznali tudi s čisto tazaresnim oglatjem, ki jim je na miniaturni kopi prikazal bistvo te (sicer izumirajoče) obrti. Učenci predmetne stopnje so se projekta "Sumijo gozdovi domači" lotili iz več različnih kotov. Njihov temeljni namen je bil seveda isti, pristop in oblike končnih produktov pa različne. Učenci angleščine so izdelali turistični vodič po Zgornji Savinjski dolini v angleškem jeziku. Učenci tehničnega pouka so obdelali tematiko razvoja orodij za delo v gozdu. Mladi biologi so proučevali zdravilna zelišča in lišaje v gozdu, geografi gospodarski pomen gozda za našo dolino, glasbeniki so izdelali pesmarico z naslovom "Pesmi o gozdu". Ekologi so pripravili zelo podroben načrt divjih odlagališč različnih odpadkov v gozdovih, pri športni vzgoji so se posvetili plesom, ki so pri domačinih tako ali drugače povezani z gozdarsko dejavnostjo, pri slovenščini pa so se pozabavali z iskanjem bajk in pripovedk na to tematiko. Pri knjižničarstvu in bibliografiji so evidentirali vso gradivo, ki je na razpolago o gozdu, mladi likovniki so ustvarjali na temo gozdov. Pri tem je pomembno poudariti, da so bili učenci pri svojem delu deležni pomoči tako s strani staršev kot tudi gozdarjev, lovcev, javnega podjetja Komunala, podjetja Gorenje Glin, občinske matične knjižnice.Končni cilj projekta "Šumijo gozdovi domači" pa ni omejen zgolj na varovanje gozda temveč celotnega človekovega okolja, v katerem dela in biva. Razviti ekološko zavest v mladem človeku daje veliko možnosti, da se bo tudi kot odrasel odgovorno obnašal do okolja. Tekst in foto:KF Učenci so na predstavitev povabili tudi svoje starše Sumijo gozdovi domači o 9. V rabi nov (star) grb Gornjega Gradu Gornji Grad s svojo bogato, mestoma tudi razburljivo zgodovino sodi v sam vrh začetkov pisanja dogodkov in življenja v slovenskih pokrajinah južno od Drave. Očitno je, da se tudi sami krajani vedno bolj zavedajo zgodovinske pomembnosti svojega kraja, katera v preteklih letih ni bila prezentirana v zadostni meri. Zaradi neizpodbitnih dejstev se je svet KS na svoji zadnji seji odločil in s sklepom potrdil rabo novega (starega) grba, s katerim so zamenjali dosedanjega, ki pa sicer zgodovinsko gledano nima z Gornjim Gradom nobene povezave, o čemer smo pisali tudi v SN: Gornjegrajski grb bo odslej rdeča šesterokraka zvezda, položena na ravno tako zlato zvezdo, obe pa ležita na rdečem polju. Nov, uradni grb Gornjega Gradu sega v svojem izvoru v sredino 14. stoletja in sicer v čas benediktinskega samostana, kateri je položil temelje nadaljnega kraja. Tudi zaradi tega si grb nekdanjih gornjegrajskih opatov zasluži mesto ne samo v zapiskih zgodovinarjev, ampak predvsem med uradno prepoznavnimi izvimostimi Gornjega Gradu in doline kot celote. EDI MAVRIČ Spet pomanjkanje vode Poletje se še sploh ni pričelo, marsikje pa se že pojavlja pomanjkanje pitne vode. Povsem brez težav ne gre že od začetka letošnjega leta, saj so v času od februarja do sredine aprila gasilci prepeljali že 509.0001 pitne vode. Problem pomanjkanja pitne vode se zaradi suše v zadnjih tednih še stopnjuje. V času od 17. do 23. maja so prevozili 50.000 1, v prejšnjem tednu pa že kar 92.000 1 vode. Njeno pomanjkanje zaenkrat čutijo predvsem nekatera gospodinjstva, ki niso priključena na javno vodovodno omrežje, ob nadaljevanju sedanjih vremenskih razmer pa se bo pomanjkanje razširilo še na širši krog. Skoda zaradi suše pa bo iz dneva v dan večja. KF . ■. ■. ......... Obnova prosvetnega doma Kljub izglasovani stagnaciji KS na minulem referendumu teče delo in življenje nemoteno naprej. Dokaz - obnova Prosvetnega doma v Gornjem Gradu. Tekst: Edi MAVRIČ, foto: Sašo BERNARDI Tudi na Ljubnem proti samoprispevku Večinska odločitev prebivalcev Zgornje Savinjske doline, da v nadaljnjem obdobju razvoja svojih krajev (izjema je Šmartno ob Dreti) ne podprejo s samoprispevkom, se je izkazala tudi na Ljubnem ob Savinji, kjer so b tem glasovali z enotedenskim zamikom 23. maja. Ljubenci niso našli niti toliko motiva, da bi se referenduma udeležili v zadostnem številu; od 2139 upravičencev se jih je odzvalo le 46,34 %, kaj šele da bi bili za samoprispevek. Pozitivno seje opredelilo 16,39 % volilcev, proti jih je bilo 28,88 %. Svet KS Ljubno se je tako pridružil ostalim sedmim, ki se sprašujejo: "In kako naprej?" KF V Nazarjah se dušijo Ves minuli teden so vsi, ki stanujejo ali so se mudili v Nazarjah, videli in tudi občutili močno onesnaženost ozračja z dimom in prahom. Vremenske okoliščine so botrovale, da se je iz podjetja Gorenje Glin, očitno predvsem iz tovarne ivemih plošč direktno k tlom valil gost dim, modre barve, ki je dražil oči in dihala. Krajani Nazarij so ob tem trpko pripomnili, da se njihovo potrpežljivo požiranje vseh škodljivih izpustov počasi izteka, nenazadnje pa je pravica tudi kraja samega, da si ne glede na to, da je industrijski center doline, poskuša ustvariti svoje mesto na področju turistične ponudbe Zgornje Savinjske doline, kar po ureditvi grada Vrbovec ni več zgolj iluzija. Organizatoiji domačega turističnega društva imajo pri pripravi večje prireditve v mesecu juniju iz navedenih razlogov upravičene pomisleke. Prireditveni prostor med gradom in delavskim domom je namreč najbolj direktno pod udarom dima in prahu. Zahtev za dokončno sanacijo tovarne zato ne gre jemati kot kljubovanje temveč kot klic v sili. KF Mesec pevskih srečanj Pevski reviji odraslih, mladinskih in otroških pevskih zborov, ki sta letos popestrili majske dni, sta združili na odrih ljubenskega in luškega odra preko 500 pevcev vse doline. Zbori odraslih pevcev se sicer po številu glasov v posameznih zborih ne odlikujejo po množičnosti, je pa res, da njihovo petje iz leta v leto postaja kvalitetnejše. Tako smo bili letos priča porastu števila manjših komornih skupin in oktetov. Mladinski in otroški zbori iz naših osnovnih šol so se letos predstavili v osnovni šoli Luče. Petje otrok je navduševalo poslušalstvo ves čas nastopanja. Skupaj z učenci glasbene šole Nazarje si zborovodje zaslužijo vso priznanje za trud, da nastop tako prijetno poteka. Vredno je omeniti, da poje v mladinskih in otroških zborih 1/4 vseh otrok doline. Da pa sta bili lahko reviji uspešno izvedeni, gre zahvala letošnjima organizatorjema, prosvetnemu društvu Ljubno in osnovni šoli Luče. ŽIVA O Pogovor z dirigentom Delavske godbe na pihala občine Mozirje, Francijem Goljufom Danes si prenekatere občinske prireditve kar ne moremo zamisliti brez godbe na pihala. Malokdo pa se ob tem spomni razmer izpred dobrih petnajstih let, ko se je na pobudo kulturne skupnosti in ZKO iz stare rečičke godbe ustanovila Delavska godba na pihala, ki je svoje prve korake naredila ob finančni podpori kulturne skupnosti in delovnih organizacij iz občine. SN: Gospod Goljuf, kako se vi spominjate tistih časov? FRANCI GOLJUF: Vse skupaj se je začelo z zbiranjem starih godbenikov. Uspelo nam jih je vključiti 14, bilo je to jeseni leta 1976, velik problem pa se je takoj pokazal v opremi, saj so bili vsi instrumenti dotrajani ali celo pokvarjeni. Potrebno je bilo nabaviti nove, obenem pa smo začeli pouk s 42 novimi učenci. V prosvetnem domu na Rečici smo s prostovoljnim delom in ob pomoči Glina ter kulturne skupnosti uredili prostore za pouk in vadbo, že takrat pa je bilo opaziti, da pri novih učencih ni prave volje, da bi dosegli nivo amaterskega glasbenika za igranje v sestavu orkestra. V potrditev temu lahko navedem podatek, da od 42-ih danes sodelujeta v godbi le dva. Iz tega razloga smo v tistem času pričeli zbirati dodatna glasbila in notni material za organizacijo pouka na novih oddelkih trobil, pihal in tolkal v sklopu glasbene šole. SN: Kdaj se je to potem res začelo? FRANCI GOLJUF: Ob podpori vseh dejavnikov v občini, še posebej pa osnovnih šol in Delavske univerze Mozirje, pod okriljem katere so delovali, so prej omenjeni oddelki glasbene šole pričeli s poukom v letih 1982-1984. Pri tem ne smemo pozabiti vsestranske podpore, ki smo je bili v tem času deležni s strani Glasbene šole Fran Korun - Koželjski in njenega ravnatelja mag. Ivana Marina iz Velenja. SN: Brez vsakih težav pa vendarle kljub vsemu ni šlo? FRANCI GOLJUF: V letih od 1979 do 1983 smo se ubadali z resnimi kadrovskimi problemi, saj so starejši godbo zapuščali, mladih iz šole pa še ni bilo. Da bi v tem času zagotovili normalno delovanje godbe, smo v naše vrste povabili godbenike Rudarske godbe iz Velenja, ki še danes ob raznih priložnostih z veseljem sodelujejo z nami. SN: Kako je potekal razvoj godbe naprej? FRANCI GOLJUF: V letih od 1987 do 1989 smo dobili prvi val novih enajstih godbenikov iz glasbene šole, kar nam je vlilo novih moči. Na takšen način smo do sedaj pridobili toliko članov, da sestav orkestra trenutno šteje 36 godbenikov. SN: Godba seje v zadnjem času pričela ukvarjati tudi s tekmovalnimi nastopi, kjer dosega zelo dobre rezultate. Kaj lahko poveste v zvezi s tem? FRANCI GOLJUF: Dejstvo, da se orkester številčno in kakovostno vseskozi razvija, vsekakor drži. Sprva se je to kazalo v kakovostnih koncertnih nastopih, sledili so uspešni nastopi na revijah širom Slovenije, za katere smo prejeli številna priznanja. Lani je godba z osvojitvijo zlate listine na tekmovanju slovenskih godb v HI. težavnostni stopnji naredila še en velik korak naprej. Letos je tako nastopala na tekmovanju E. težavnostne stopnje, kjer je osvojila bronasto listino oziroma 3. mesto, kar je lahko v ponos ne samo orkestru temveč celotni občini. Dosežen rezultat nas razveseljuje toliko bolj, ker je orkester v povprečju še zelo mlad, v njem sodeluje nekaj učencev, ki letos obiskujejo 3. letnik nižje glasbene šole, povrh vsega pa nimamo nobenih večjih tekmovalnih izkušenj. Upamo, da bomo čez štiri leta, ko bo naslednje tekmovanje v tej težavnostni stopnji, še uspešnejši. SN: Kako je godba tehnično opremljena sedaj? FRANCI GOLJUF: Žal moramo ugotoviti, da so instrumenti našega orkestra, nabavljeni pred 10 in več leti, iztrošeni in za tekmovanja že skoraj neuporabni. Zato smo si določeno število le-teh za letošnje tekmovanje sposodili pri šoštanjski in velenjski godbi. Nujno je torej razmišljati o novih, čeprav se zavedamo, da je sredstev malo. Kljub temu se lahko zahvalimo občinski skupščini, ki je odobrila predlagana proračunska sredstva za nas in tako omogočila redno delovanje godbe v letošnjem letu. V javnosti je po mojem mnenju premalo jasna slika, koliko stane delovanje takšnega orkestra. Samo za primer naj povem, da stane na primer nova trobenta 1.400 DEM, njeno generalno popravilo pa 30.000 SIT. SN: Godba pa vsem problemom navkljub deluje naprej. Brez velike vneme vseh, vključno Z vami, ne bi šlo? FRANCI GOLJUF: Da je za uspešno nastopanje v godbi res potrebna velika vnema in seveda odrekanje, popolnoma drži. Vaje imamo zaradi odsotnosti mladih članov, ki so na šolanju ali študiju izven doline, praviloma ob koncu tedna, pred nastopi pa so vaje še bolj pogosto. Kot dirigent se lahko godbenikom iskreno zahvalim za ves do sedaj vložen trud, vsem ostalim, ki sodelujejo posredno, pa za pomoč. Sam kot tudi vodstvo godbe si želimo, da bi v bodoče dosegali še boljše rezultate, kar pa bo mogoče le ob ustrezni podpori matične družbene skupnosti. KF Medobčinsko srečanje pihalnih orkestrov Letos bo Zgornja Savinjska dolina gostiteljica medobčinskega srečanja pihalnih orkestrov celjske regije. V nedeljo, 13. junija popoldne ob 16. uri se bo v Savinjskem Gaju predstavilo 9 pihalnih godb s svojim programom in skupnim nastopom. Angela Semprimožnik Dušan Lipovec razstavlja v Mozirski galeriji MOJ ‘RPJS'EKJ j Akademski slikar, grafik in likovni kritik Dušan Lipovec je od 14. do 28. maja razstavljal svoja dela v Galeriji Mozirje. Razstava je bila odprta ob prisotnosti sicer maloštevilnega občinstva,kljub temu pa lahko rečemo, da je bila vsekakor vredna ogleda. Avtor nam je predstavil zanimiva dela, v je po besedah prof. dr. Mirka Juterška, ki je razstavo odprl, čutiti za sodobni čas značilno raziskovalno hotenje s sledovi variiranja že kolikor toliko znanega z včasih prav dražečimi ekskurzi tipanja v še neznano. "Ukvarjanje ob slikarstvu Dušan Lipovec (v sredini) med otvoritvijo razstave. ™ še dodatno z likovno publicistiko ga postavlja med umetniki v poseben položaj. Publicistično spremljanje umetniškega dogajanja na slovenskem in še posebej ožje kamniškega področja mu vzpodbuja namreč bolj kritiški odnos tudi do svojega lastnega ustvarjanja. To pa dopušča vsekakor določene, bolj ali manj intelektualistične posledice tudi v njegovem lastnem delu. Omogoča mu predvsem večjo širino, ki se kaže v večji tolerantnosti glede sproščenejšega in svobodnejšega ustvarjanja. Slikar se namreč noče utesnjevati znotraj enega samega, določnejšega, kakorkoli ekstremnejšega stila. Stik s sodobnostjo vzpostavlja s sproščenim, zavestno neobremenjenim prepuščanjem duhovno podoživljenemu likovnemu občutju. Pri tem je odločujoča hitra rast izkušenj, likovnih spoznanj in seveda tudi vedenja o razsežnostih umetniškega dogajanja ne samo doma ampak tudi v svetu, "je poudaril prof. dr. Mirko Juteršek. Dušan Lipovec je bil rojen leta 1952 v Kamniku. Leta 1977 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in opravil študijsko izpopolnjevanje v Kanadi. Je samostojni kulturni delavec, član Zveze društev slovenskih likovnih kritikov. Do sedaj je imel preko petdeset samostojnih likovnih razstav, sodeloval pa je tudi na številnih skupinskih doma in v tujini. TeksuKF, foto:C.Sem Zadre Čka dolina, moj rojstnije kraj, v njej sem bil rojen, v njej živim zdaj. To dotinipreCepi, pa reka Dreta šumi, v Dreto potočki, se zlivajo vsi. Okoli pa hribčki zeleni so tam, planine zelerte, se klanjajo nam. To hribčkih prijaznih, domovi stoje, veselo v dolino ozirajo se. Oker v dolini Zadrečkije lepo živet, ker delaš veselo in poješ, v družbi deklet. Marsikateri Zadrečan, pa šd je po svet, o, nazadnje pa vrnil, v dolino se spet. Oker v Zadretju ljudje veselo žive, in rožice v njej tudi naj lepše cvete. tjospodmje, dekletajih skrbno goje, zato sleherni potnik.se nanje ozre. To Menini planini, sprehajam se rad, ob poti kamniti, me spremlja smod. V logu zelenem pa ptica prepeva kuku, saj stvamiknam to, ustvaril je hvala Togu. 0(p zjutraj sonce izza gore se vzre pastirček.živinco na pašo žene, pastiršek.pa vriska in poje na glas, da živinci in sebi, kratek.dela vsem čas. Izbirno tekmovanje za zlato harmoniko 93 V letošnjem letu se tudi Zgornja Savinjska dolina vključuje v tekmovanje za ZLATO HARMONIKO. Finalna prireditev bo potekala letos že 13-ič 12. septembra v Ljubečni. Polfinalno tekmovanje pa bo 14. avgusta v Rogaški Slatini. Pred tem pa se vso poletje vršijo izbirna tekmovanja po 9 krajih Slovenije. Tako želijo organizatorji omogočiti vsem godcem na diatonični harmoniki, da se med seboj spoznajo, si izmenjajo izkušnje in predvsem ohranjajo ljudski instrument ter ga popularizirajo. Srečanja vzpodbujajo godce tudi k dvigu kakovosti igranja na ta instrument. V Nazarjah bo izbirno tekmovanje 25.junija v popoldanskem času. Prizadevanje organizatorjev ZLATE HARMONIKE, da bi tekmovalci igrali čimveč ljudskih skladb, rojeva sadove. Že na izbirnih tekmovanjih godci igrajo ljudske skladbe. Mnogi že tudi take, ki so za marsikoga že pozabljene. Ves čar takega izbora pa se sliši takrat, ko godec v igranje da tudi svojo "dušo". To poslušalci takoj začutijo in povezava med igranjem in poslušanjem je vzpostavljena v najboljši kvaliteti. Kategorije tekmovanja so razdeljene samo na osnovi starosti nastopajočih: - tekmovalci do 16 let, - tekmovalci od 16 do 45 let, - tekmovalci od 45 do 65 let, - tekmovalci veterani (starejši od 65 let). ŽIVA Prijavnica za izbirno tekmovanje ZLATA HARMONIKA 1. / PRIIMEK IN IME GODCA:.................................................................................................... 2. / DATUM ROJSTVA:........................................................................................................... 3. /NASLOV:..................<................................................................................................ 4. /TELEFON:....................................................................v............................................. 5. / NASLOV SKLADB: prva................................................................................................... (skladbi v različnem ritmu) druga........................................................................................... Prijavnico pošljite na naslov: Zveza kulturnih organizacij občine Mozirje, Hribernikova 1,63 330 Mozirje Razstava v Celovcu Slikarja Gorana Horvata nam ni potrebno posebej opisovati oziroma predstavljati, saj smo o njem in njegovem delu že večkrat pisali. Zato bomo tokrat poročali o njegovi razstavi v Celovcu. Kot smo lahko izvedeli, je bil ta kulturni dogodek v koroškem glavnem mestu, dokaj odmeven, kaj o vsem tem misli slikar sam, nam bo v nadaljevanju povedal: Risba Gorana Horvata pri osmih letih: Konj mojega ateka "Ko sem leta 1977 prisostvoval otvoritvi razstave mojega očeta v Celovcu, sem spoznal zanimanje za tovrstno kulturo v tem mestu. Tako je naneslo, da sem leta 1981 na "7. Extemporewettbewerb" prejel 3. nagrado strokovne žirije. Torej lepi spomini na Celovec! Na otvoritvi moje razstave v Smeltu sem spoznal sedanjega generalnega konzula naše države v Celovcu, gospoda Jožeta Jeraja, to mi je omogočilo stik z našimi diplomatskimi predstavniki v koroškem glavnem mestu, tako sem letos obiskal Celovec in izrazil gospodu Jeraju željo, da bi razstavljal v tem mestu, kar je potem kmalu rodilo sadove, saj so mi ponudili kar tri mesta, kjer bi lahko bila razstava. Ker je Europahaus med najuglednejšimi, sem se odločil za to hišo. Razstavljal sem nekako pregled čez moje slikarstvo in smem trditi, da je razstavo spremljala velika medijska pozornost in tudi Na otvoritvi razstave prisotnost visokih predstavnikov, celo deželni glavar Koroške, gospod Krištof Zernatto je bil navzoč. Za mene pa je to bila prilika razgovorov z vidnimi ljudmi koroške kulturne sredine. Razstavo smo popestrili s predvajanjem videokasete o mojem dvajsetletnem delu, ki jo je posnel mozirski Studio M. Moram reči, da so navzoči predvajanje z zanimanjem spremljali. Ta način predstavitve ustvarjalca je zelo uspešen, ker predstavlja tudi umetnikovo življenje v domačem okolju. Kaseto nameravamo uporabiti za kratek film o mojem delu, ki bi potem lahko bil na voljo za predvajanje. Novinarje je zanimalo kakšne načrte imam po biblijskem ciklu slik, povedal sem le, da je v meni še veliko zamisli, ki morajo na platno ... Skratka, lahko z veseljem zatrdim, da je moja predstavitev v Celovcu uspela in da so odmevi doslej le ugodni." Tekst: A V., foto: Ciril Sem Veliki Florjan privlači Gasilsko društvo Gorica ob Dreti je v soboto, 22. maja že tretjič zapored pripravilo veliko gasilsko tekmovanje za Florjanov pokal. Na njem vsako leto sodelujejo najboljše slovenske desetine, ki se jim je letos dokaj uspešno pridružilo tudi nekaj desetin mozirske občinske gasilske zveze. Za velika kipca sv. Florjana, trikratna zmaga pomeni kipec v trajno last, se je tokrat pomerilo 32 ženskih in moških desetin. Posebej velja povedati, da je bilo tokrat tekmovanje na čudovitem posestvu Veniše, ki se razvija v zares lepo in za Zgornjo Savinjsko dolino še kako pomembno turistično središče. Vrstni red: ženske: 1. Loka pri Mengšu, 2. Begunje, 3. Hajdoše; moški: 1. Prožinska vas, 2. Dob U, 3. Dob I, 4. Begunje, 5. Gorica ob Dreti, 7. Paška vas, 10. Nazarje. JP Mozirski gasilci krstili novo vozilo Gasilsko društvo Mozirje, s tem pa tudi Občinska gasilska zveza Mozirje, je poslej bogatejše za novo specialno vozilo. Gre za tovornjak - avto cisterno proizvajalca TAM Maribor, za katerega je nadgradnjo izdelalo podjetje Karoserist Maribor. Sredstva zanj so gasilci z velikim trudom uspeli zbrati tako od zasebnikov kot podjetij ter vseh ostalih, ki so pač prispevali po svojih močeh. Vozilo bodo uporabljali ne samo za intervencije v slučajih požarov temveč tudi za prevoze pitne vode, za kar se v tem času že kaže potreba. organizacijo Ü -i - $ Zdravica botrov novega vozila Ob predaji vozila je bila v soboto, 29. maja ob 15. uri pred gasilskim domom v Mozirju priložnostna svečanost, na kateri so se zahvalili vsem, ki so pomagali pri nabavi vozila, podeljena pa so bila tudi priznanja republiške in občinske gasilske zveze ter plakete GD Mozirje. Prireditev je v uradnem delu poživil nastop moškega pevskega zbora iz Mozirja pod vodstvom Antona Acmana st., v družabnem delu pa je prisotne zabaval ansambel Gaj. Tekst: KF, foto: C. Sem Tudi ribiči se srečujejo s težavami V soboto so se v Domu ribičev na Ljubnem sestali predstavniki Zveze ribiških družin Celje, ki so spregovorili o najhujših težavah, ki tarejo ribiče. Ribiči so na skupščini omenjali težave, ki jih s sabo prinaša nova zakonodaja na področju pridobivanja koncesij in denacionalizacije. Ribiči so menili, da morajo njihove strokovne službe preučiti vsa vprašanja in jih podrobno pojasniti. Celjski ribiči niso zadovoljni niti z delom republiških organov, s Skladom za pospeševanje ribištva in Zavodom za ribištvo. "Jasno in glasno je treba povedati, da je naša last vse, kar smo kupili z lastnim denarjem in ustvarili z lastnim delom,” so poudarili ribiči. Mozirski ribiči so v pogovoru posebej izpostavili problematiko odpravljanja posledic poplave. Hude poplave v preteklosti so namreč skoraj v celoti uničile ribji živelj, ribiči RD Mozirje in RD Ljubno pa so prejeli le 9 odstotkov prijavljene škode. Mozirski ribiči so opozarjali, da bi bilo potrebno denar za sanacijo nameniti konkretno ribičem, ne pa da so zanj moledovali na občini. Hkrati so še posebej omenjali, da so zašli v hude težave, ker Nivo, podjetje za urejanje voda ne prijavlja več posegov v vodotoke, s tem pa uničuje drstišča. Na skupščini so podelili tudi priznanja. Posebno priznanje za dolgoletno aktivno delo v ribiških vrstah je prejel Franc Pogelšek iz RD Mozirje, RD Ljubno pa je prejela priznanje tretje stopnje z zastavico. URŠKA SELIŠNIK narodopisje Domače zdravilstvo in zdravilci Spomini starejših ljudi Prav zanimiva je pripoved Frančiške Konečnik iz Mozirja, ki je kot otrok živela pri stari materi v Belih Vodah, pozneje pa v Šmihefu nad Mozirjem. Stara mati je imela v grlu zelo nadležno bulo in ker niso razni čaji nič pomagali, se je zatekla k znanemu zdravilcu Zadrečanu s Kolovrata pri Mozirju. Ta se je oglasil na kmetiji in rekel, da bo "bulo prepeljal v smreko". Šlo je za kakih 5 let staro drevo blizu hiše. Stara mati se je morala postaviti nekaj metrov pred omenjeno drevo, Zadrečan pa ji je vrat povezal z neko vrvico, potem pa se je spravil obrezovati smreko, obrezal jo je okoli debla kakih 10 cm širine. Med postopkom je govoril zagovor, ki pa ga ni bilo mogoče razumeti, tako tiho je mrmral. Ko je smreko zarezal, je stopil k materi, ji snel vrvico in jo ovil na izrezano mesto okoli debla smreke. To je potem še povil s krpico. Opravilo je bilo tako gotovo! Smreka se je posušila, kar je glede na rez povsem razumljivo, bula pa je tudi izginila. Ljudje so menili, da se drevo posuši, ker "vzame" bolezen na sebe. Stari materi se je bula čez leta spet ponovila, Zadrečan pa je ponovil že opisano opravilo. Konečnikova je bila tedaj stara kakih 11 let in se dobro spominja opisanega postopka.Konečnikova je trpela v mladosti zaradi bule na pregibu noge. Ne le da jo je zelo bolelo, tudi hoditi ni mogla. Tvorba je bila temno modre barve in precej velika. Mati ji je zdravila boleče mesto z obkladki, iz v smetano namočenega lanu ali drobnjaka (šnitlah). To ni bilo učinkovito, zato so poklicali znano zdravilko Florjanovo Trezo (Florjanovka), ki je svetovala obkladke iz zelenega bukovega listja, na spodnji del listov so namazali med. To so večkrat dnevno menjavali in bula se je kmalu posušila. Zanimivo, ni se odprla, je pa izginila, ne da bi se še kdaj ponovila. Bilo je med prvo svetovno vojno, ko je oče Konečnikove prišel domov na dopust ves bolan. Imel je neustavljivo drisko, ki ga je mučila že nekaj časa. Mati mu je pripravila zmes drobno zrezanega škarucelja (škarocel) in trodiča (troičnik), oboje pečeno v jajcu. To je užival vse dni, ko je bil doma in se pozdravil. Dobro znano in uveljavljeno sredstvo proti revmatizmu so ljudje videli v žganju namočenem "sklepneku" (sklepnica). Zdravilna je korenika, ki jo je treba najprej dobro očistiti in nato dati v močno žganje in pustiti na soncu, da se izluži. S to tekočino so potem mazali boleča mesta telesa. Nekoč, za Jožefovega, je Konečnikova mati padla z drvečega voza, saj so konji podivjali. Pri padcu si je zlomila nogo in dobila kar veliko rano na spodnji plati noge (meča). Domačin Grohatnikov Jože, ki je med vojno delal kot vojaški bolničar, je Piše: Aleksander Videčnik O dal nogo med deščice, na rano pa položil obliž iz stare masti, gabeza in divje buče. Mati je že avgusta lahko žela, čeprav si je pri hoji še pomagala s palico. Gabez so ljudje na sploh smatrali kot mnogostransko zdravilo. V žganju namočen, je bil dobro mazilo za revmatične bolnike. Pa se preselimo sedaj še v solčavski predel. Peter Plesnik se marsičesa iz preteklosti dobro spominja. Povedal je, da so ljudje razna zdravljenja radi zaupali Roku Klemenšku. Kot se spominja Plesnik, je Klemenšek rad zagovarjal na rjav ovojni papir. Tako je tudi njega pozdravil, ko je imel hude izpuščaje po glavi. Prav zanimiva pa je njegova pripoved o Fidu (Vid Strgar), o katerem smo že veliko pisali. Bil je dober zdravilec, pa tudi znan čudak. Ljudje so mu marsikaj pripisovali, tudi to, da ve za dan, ko bo umrl. Res se je zgodilo, da je nekega dne Fid velel svoji ženi pripraviti "ta hmašni gvant", ker da bo umrl in da ne bo imela težav pri oblačenju mrtvega trupla. Žena je mislila, da gre spet za kakšno potegavščino, vendar je na prigovarjanje, Fidu ustregla, baje se še do konca obleči ni mogel, ker ga je prehitela smrt... Peter Plesnik se spominja, da so v Solčavi imeli tudi znanega zdravilca Jožeta Podbrežnika, ki je kmetoval nad Solčavo. Hodil je baje zdraviti tudi na Koroško. Slovensko planinstvo mM kU Mozirjani so leta 1895 sklenili postaviti planinsko kočo na Mozirski planini. Savinjska podružnica je nameri privolila, Kocbek sam pa je zrisal skico, po kateri so naredili malo leseno zgradbo. Za brunarico sta poiskala pravo mesto domačina Leopold Goričar in Feliks Tribuč. Lastniki zemljišča so bili okoliški kmetje, ki so z veseljem odstopili ustrezno zemljišče, samo gradnjo je vodil Leopold Goričar in dela so hitro napredovala, kajti že 5. oktobra 1896 so se pri koči zbrali k slavnostni otvoritvi. Blagoslov je opravil mozirski župnik Ramor. Kmalu pa se je pokazalo, da bi zavetišče moralo biti večje in že leto kasneje so kočo povečali in hkrati uredili nekaj planinskih poti. Posebno doživetje je bilo septembra, ko so h koči prišli številni vidni planinci, med njimi tudi dr. Frischauf in profesor Orožen iz vodstva SPD, saj so tedaj v Mozirju praznovali šestdesetletnico dr. Johannesa Frischaufa. Velik delež pri gospodarjenju s kočo ima Moziijan Martin Šuster. Podružnica nikakor ni mirovala. Odločili so se za gradnjo koče na Menini. Leta 1897 so pri škofijskem veleposestvu vložili prošnjo za dodelitev ustreznega zemljišča, da bi gradili "Gornjegrajsko kočo". Naleteli so na odločno zavrnitev upravitelja Hofbauerja. Vendar so se obrnili neposredno na nadškofa dr. Jegliča v Ljubljani, posredovalo je tudi vodstvo SPD in dosegli so dovoljenje in dobili še potreben les za kočo. Otvoritev je bila 21. junija 1898. Planinci pa so tam imeli velike težave z vodno oskrbo, zato so leta 1901 uredili studenec. Savinjska podružnica je skrbela za gradnjo koč tudi zunaj ožjega območja Gornje Savinjske doline. Področne sekcije so v tem smislu zastavile svoje načrte in tako je žalska, pod vodstvom učitelja Petrička zgradila kočo na Mrzlici. 28. avgusta 1899 so se tam zbrali k otvoritvi "Hausenbichlerjeve koče". Naj tu omenimo še graditelja tesarja Antona Kačnika in neumornega tajnika sekcije Ivana Kača, ki sta veliko Piskernikovo zavetišče v Logarski dolini Nemška planinska organizacija D - O. A. V. je gospodarila v tem zavetišču vse do konca I. svetovne vojne, (slika iz zbirke Janeza Mavriča) V 10. št. SN je bila pomotoma objavljena slika Koče na Menini, ki je bila po zaslugi Frana Kocbeka odprta leta 1898. Za napako se opravičujemo. pripomogla, da je prišlo do dograditve. Naj mimogrede omenimo, da je bil Hausenbichler velik narodnjak in gospodarstvenik v Žalcu, zato so kočo poimenovali po njemu. Štajersko planinstvo je kmalu postalo bogatejše še za eno kočo. Dne 18. septembra 1899 so odprli planinsko kočo na Boču, za katere gradnjo ima največ zaslug studenški župnik Martin Zekar. Uršulinke, ki so bile posestnice zemljišča, so tega odstopile, pa tudi potreben les so darovale. Na otvoritvi je govoril Fran Kocbek, slavja se je udeležil tudi predstavnik vodstva SPD, Verovšek iz Ljubljane. Že leta 1902 so odprli kočo na Lisci. Za gradnjo se je zavzemal in jo tudi vodil, nadučitelj Blaž Jurak na Razborju. Slavnostni govornik je bil profesor Orožen iz Ljubljane, blagoslovil pa jo je razborški župnik Cepin. Ves ta čas si je Kocbek prizadeval za gradnjo večje planinske koče na Okrešlju. Slovenski planinci so želeli pridobiti v svoje upravljanje tudi obstoječo nemško kočo. Kako so stvari potekale, pa bomo brali v naslednji številki Savinjskih novic. A. Videčnik 0 9 Zanimiv prevod knjige V prejšnjem stoletju so tudi na Slovenskem izdajali kar številne knjige "za poučenje", ki naj bi preprosto ljudstvo opozarjale na razne nevarne bolezni, predvsem kužne. Zdravilstvo je tedaj bilo še na ravni domače medicine, ljudstvo za v marsičem neuko. Tako je dunajski zdravnik in strokovnjak za porodništvo Frančišek Ksaverij Matošek izdal knjigo za poduk babicam. Pri nas so tedaj pomagale pri porodih v glavnem kar vaške babice in zato je bilo prosvetlevanje v tej smeri, zelo potrebno. To je verjetno vedel tudi Valentin Vodnik ki je prevedel knjigo omenjenega zdravnika v slovenski jezik, izdana pa je bila v Ljubljani pod naslovom "Babishtvo ali Porodnizharski vuk sa babize" leta 1818. V prevodu si je Vodnik prizadeval za domače izrazje, da bi tako približal vsebino knjige preprostim ljudem. Prav v tem je zanimivost knjige. Pa naštejmo nekaj teh izrazov, ki jih je prevajalec uporabljal in tudi tolmačil, na posebnih straneh. Brahor = golša, celništvo = ranarstvo (ranocelništvo), danes bi temu rekli zeliščarstvo, čelnik = ranocelnik, dristilo = odvajalo, gošavka = navadna vrtnica, jelenorožnjakovc = cvet iz jelenovega roga, kermišel = ječmen na očesu, nalik = izliv, natvorin = materino znamenje, al = pivo, porojivnik = rodilni stol, prisad = gangrena, privretik = zavrelica, priljepik = obliž, snajdik = zdravniški izvid, sladka skorja = cimetova skorja, sklenica = steklenica, suhar = prepečenec, vlažna smola = gummi arabicum in tako naprej. Ce danes prisluhnemo izrazom, ki jih je Vodnik uporabljal, potem moramo upoštevati, da podobnih prevodov ni bilo dosti, da je nasploh manjkalo strokovnih izrazov in da si je moral pomagati s smiselnim izrazom, da je ponazoril vsebino pojma. Vsekakor je posebna zanimivost, da se je Valentin Vodnik sploh lotil prevoda zdravniške knjige, hkrati pa je dokaz, da je čas zahteval takšno vsebino znanja in je prevajalec smatral za potrebno, tudi na ta način pomagati svojemu ljudstvu. A. Videčnik Spomin na Frana TRATNIKA V preteklem letu smo na petintridestletnico smrti priznanega slikarja, našega rojaka Frana Tratnika kar nekako pozabili. Napako poskušamo popraviti letos, tudi po zaslugi gospe Anke Flere iz Nazarij, ki nam je kot nečakinja pokojnega slikarja ljubeznivo nudila na vpogled številne materiale o Tratnikovem življenju in delu. Rodil se je 11. junija 1881 v Potoku ob Dreti. Tratnikovi, po domače Vnukovi, so bili nekoč veljavna kmečka hiša, znana že v Valvasorjevem času. Toda prišle so stiske, ki pa jih je Franov oče uspešno prebrodil in znova postavil trden dom devetim otrokom, izmed katerih je bil Fran peti po vrsti. Že kot petnajstletnik je pokazal izrazit smisel za risanje. Risba na šolski tabli, na kateri je narisal prehod Izraelcev preko Rdečega morja in pri tej priliki karikiral učitelja Žagarja kot zaostalega Izraelca v morju, je bila za njegovo nadaljevanje življensko pot usodna. Oče je namreč prisluhnil učiteljevemu nagovarjanju in Frana poslal na šolanje k slikarju Gaspariju v Celje, kjer pa ni zdržal dolgo. Pot ga je vodila naprej na praško akademijo in prav stari del Prage, v katerem se je nastanil, je s svojo podobo bede in obupa vtisnil svoj neizbrisni pečat vsemu njegovemu bodočemu delu. Šolska leta so se nadaljevala na Dunaju, v Muenchnu, pa spet v Pragi, nakar se je leta 1906 že kot znan umetnik prvič srečal z Ljubljano. Tamkajšnje razmere pa so ga kaj kmalu privedle k odločitvi za vrnitev v Muenchen in nato v Prago. Naslednja postaja v umetnikovem življenju so bile Bilje pri Gorici, kamor je prišel po naključju, a mu je klima zaradi rahlega zdravja zelo ustrezala. Od tam je ob izbruhu prve svetovne vojene prebežal v Ljubljano. V novi državi treh narodov je postal umetniški konzulent pri tedanji Pokrajinski upravi, nato pa restavrator v ljubljanskem Narodnem muzeju, kjer je tudi zaključil "uradniški" del svoje kariere. Umrl je 10. aprila 1957 v Ljubljani. Fran Tratnik ob sedemdesetletnici* Tratnikova umetnost je bila pogosto označena kot "registratorska", saj so njegovi drobni prikazi iz življenja siromakov podani s tolikšno mero neposrednosti in osebne prizadetosti, da so bolj pretresljiv dokument in obtožnica kot zavestno tendenčna umetnost. Druga oznaka, ki jo tudi srečujemo, je, da je Tratnik "literaren", kar vsekakor potrjuje vsebino njegovih del. Pravzaprav nič čudnega, če vemo, da je mnogo njegovih najboljših stvari nastalo neposredno na predloženi tekst. Risba "Slepci", ki je brez dvoma eno osrednjih Tratnikovih del, odraža v veliki meri njegov otroški vtis: slepa pestunja Mica, dobra vzgojiteljica otrok, mora v slepi nemoči dopuščati najrazličnejše porednosti, v plačilo za svojo neutrudno skrb pa ne doživi niti {ega, da bi videla, kako varovanci doraščajo in se razvijajo. Slikarstva se je Tratnik lotil kot zrel umetnik, ki je že do kraja obvladal risbo in ki mu je bila slikarska tehnika znana še od akademskega študija. Vendar ga je v tej tehniki komaj še mogoče prepoznati, saj se skozi dela zrcali nemirno in nestrpno iskanje slikarske govorice, v kateri bi mogel izpovedati svoj slikarski nazor. Nenazadnje je treba omeniti tudi njegove "Aforizme o umetnosti", izmed katerih se eden prične takole: "Umetnik, ki hoče spoznati pravo lepoto, mora globlje v življenje, v bolečino in bolest..." Ob stoletnici rojstva so leta 1981 Franu Tratniku na rojstni hiši v Potoku odkrili spominsko ploščo, po njem pa se imenuje tudi ena od ulic v Nazarjah. KF Pogovor z najstarejšo občanko, Anico REPENŠEK iz Rečice ob Savinji "Včasih so leta tekla počasneje" 20. maja je Anica Repenšek iz Rečice ob Savinji, ki sedaj živi v Domu za varstvo odraslih v Velenju, praznovala svoj 99. rojstni dan. Po nam znanih podatkih je gospa Anica najstarejša občanka naše občine, razlog več torej, da smo jo obiskali. Anica Repenšek: "Najrajši od vsega imam svoje pravnuke" Kljub predhodni najavi se nas je zelo razveselila: "Lepo, lepo da ste prišli. No, saj se me spomnijo tudi m Rečici, pa v zvezi borcev, pa na občini, pa upokojenci in sosedi. Tuđ osebje našega doma mi je čestitalo." Iskreno moram priznati, da tako vedre, tako bistre in razgledane sogovornice glede na njeno starost nisem pričakoval. Že v začetku razgovora mi omeni enega očitno najlepših trenutkov v njenem življenju. Njen mož je bil v kraju pobudnik akcije za novi prapor Rdečega križa in ko so ga po velikih naporih in prizadevanjih končno uspeli nabaviti in ga slovesno razviti, je bila ona prva, ki je zabila žebelj vanj. Svojo življensko zgodbo pa prične takole: "Rdjena sem bila na Rečici,po domače pri Martnald. Staršem smo se rodila tri dekleta. Najstarejša je te umrla, najmlaßapa je 4 leta mlaßa od mene in tivi v Mariboru. Sedaj sem jaz na vrsti za umret, potem pa ona, če bo šlo po redu ..." hudomušno pripomne. V njenih gibih ni slutiti pomanjkanja energije, njen pogled je hiter in, kako bi rekel, direkten. "Kaj sem počela v življenju, me sprašujete. Že zgodaj sem se šla v Ljubljano učiti šivanja, potem ko sem poprej končala šest razredov na Rečici. To je bilo kar nekaj, saj so imele druge šole v okolici le štiri razrede. Potem so me lepega dne premestili iz šivalnice v trgovino s šivalnimi strofi, kjer sem se kljub začetnemu strahu hitro znašla. Toda prišla je vojna, lastnika trgovine so zaprli, vrnila sem se na Rečico. Po končam vojni sem od istega trgovca prejela pismo, da je znova odprl trgovino, kjer so mi vrata na stečaj odprta, službo pa lahko nastopim kadarkoli Vendar je bil moj bodoči mož proti temu, da se vrnem v Ljubljano," brez nejevolje doda. Nato pove, da se je leta 1920 poročila, dve leti kasneje seje rodil prvi sin, čez pet let pa še drugi. Družinsko idilo je spet pretrgala vojna "Moža so zaprti v celfiki pislcer, nato pa so nas po enem mesecu vse skupaj izselili v Sarajevo. Tam smo živeti eno leto, nakar smo se preselili v Vukovar, Iger je znanec možu preskrbel službo. Starejši sin je v Celju začeto gimnazijo nadaljeval v Sarajevu in končal v Vukovarju. Po končani vojni smo se vrnili na Rečico, sin je odšel na študij v Rusijo." Sedaj za trenutek obmolkne kot da ji besede nočejo z jezika S tresočim glasom nadaljuje: "Koliko noči sem prepkala v tistem času, ko sploh nisem vedela, kako je z njim, V vsem času študija je pisal le dvakrat. Oh, kako me je skrbelo. 7a nameček je zbolel še mlajši sin. Njegovo zdravstveno stanje se p v kasnejših letih še poslabšalo, dokler ni leta 1983 umrl zaradi raka m pljučih Prvi sin pa živi v Velenju." Žalosten pogled se v hipu spet zbistri kot da je skoznjo šinil val optimizma In nadaljuje: "Ko smo se vrnili iz pregnanstva, so me prepričali, da sem v lastni hiši odprla trafiko. Prodajala sem šolske in pisarniške potrebščine, katere sem nabavljala v Celju. To je bil kar v redu posel. No, bila sem aktivna tudi v krajevnih organizacijah Naše žene, upokojencev in Rdečega križa. O, tam se me še vedno spominjajo. Še posebej dr. Sirko in dr. But." Zdaj ji plane smeh na usta Vedro mi govori o zanimivem dogodku: "Ko sem nekoč prišla k dr. Butu na pregled, me p začudeno vprašal: "Ja, gospa, kaj pa vi delate?" "Kaj delam, nič posebnega" mu odvrnem. "Sprašujem vas zato", je rekel dr. But, "ker imate skoraj prazno zdravstveno izkaznico." Hvala Bogu, razen zdravil za spanje res nisem rabila praktično nobenih drugih" Ko pogovor v nadaljevanju nanese na sedanji čas, Anica Repenšek pravi: "Najrajši od vsega imam svoje pravnuke. Prej sem imela tako rada vnuke, zdaj pa njihove naslednike. Saj, otroke sem pa tako imela vedno rada." Kot je dejala, jo v domu, kjer živi, moti predvsem to, da nima pravšnjih sogovornikov. Mnogi mlajši od nje so zaradi različnih vzrokov zanjo že preveč pozabljivi. Anica pa se ne da. Občasno se še napoti na Rečico, vsak dan si v svoji sobici skuha jutranjo kavico. "Rečem vam, včasih so leta tekla počasneje. Spomnim se, da je leto trajalo tako dolgo, da nisem vedela več, kdaj se je začelo. Zdaj je pa kar naenkrat naokoli." Hitremu teku časa tudi pripisuje, da je učakala takšno starost, . čeprav tudi sama ve, da to ni čisto res. Koji omenim Savinjske novice, se spomni, kako jih je vsak mesec nestrpno čakala. "Ko jih je bilo treba začeti plačevati, sem jih pa odpovedala, saj mi pokojnina ne zadošča za vse izdatke." Potem ji povem, da jih bo poslej kot najstarejša občanka prejemala brezplačno. "Joj, to me pa res veseli. Veste, z očali in povečevalnim steklom še vedno dobro berem. Zanima me pa tudi, kaj se dogaja v naši lepi Zgornji Savinjski dolini. Domačega okolja človek nikoli ne pozabi! Naj bo novo bivališče še tako lepo in urejeno, doma ni mogoče nadomestiti." Ko govori te besede, seji oči nekoliko orosijo. Kot da bi se solz sramovala, urno vstane in stopi do omarice po robček. In ko se spet obme proti meni, ni o solzah niti duha ne sluha. "Če bi človeku kdo v začetku življenja povedal - moral boš storiti to in to in to, bi rekel - to je vendar nemogoče! Toda čas prinese svoje, ne da se pobegniti, treba je prestati in kakor je - je. Seveda pa je vse lažje, • dokler si mlad." Ob slovesu jo opozorim, da naj se pazi in se v istem hipu spomnim, da bi pravzaprav jaz moral njo vprašati za nasvet. Obljubim ji ponovno srečanje ob 100 - letnici, njen iskriv pogled in zadovoljen nasmešek, ko odhajam, pa mi vlije prepričanje, da se bo to zagotovo zgodilo. Tekst in foto: KF Jadralni padalci iz Gornjega Grada Lansko leto ob približno istem času smo že pisali o jadralnih padalcih iz Gornjega Grada, ki s svojim nenavadnim športom navdušujejo svoje krajane. Fantje so se v minulem letu dni številčno okrepili, sedaj jih aktivno leti že deset. Organizacijsko so še vedno sestavni del Jadralno- padalskega kluba Velenje, vendar so sedaj že sekcija. V tem času so dodobra posodobili tudi osnovno opremo, za dodatno, ki je že skoraj nujna,pa še zbirajo sredstva. V kratkem načrtujejo opravljanje izpita za UKV postaje, ki so zelo dobrodošle predvsem iz vidika varnosti. Pravijo, da precej letijo izven doline - pač tam, kjer so ugodni pogoji. Zaradi popestritve programa so lani leteli ob Gornjegrajskem prazniku in Lučkem dnevu, za tovrstne nastope pa so na voljo tudi v letošnji sezoni. Do sedaj so se udeležili že kar precejšnjega števila tekmovanj jadralnih padalcev v različnih krajih Slovenije, kar jim je dalo korajžo, da so se tudi sami lotili organizacije podobne prireditve. Le-ta naj bi bila 25. junija v Gornjem Gradu v obliki neuradne tekme z družabnim srečanjem. Na tekmi pridvidevajo udeležbo preko 100 slovenskih tekmovalcev, tudi tistih najvišjega kakovostnega razreda. Predvidoma bodo leteli z Lepenatke, izjemoma s Semprimoža, cilj pa bo na travniku pri Prodnikih. V primeru neprimernega vremena bodo tekmo prestavili na rezervni termin. Trenutno intenzivno iščejo sponzorje, ki bi jim pomagali izpeljati omenjeno prireditev, za katero si bodo prizadevali, da bi postala tradicionalna in da bi s časom dosegla tudi višji nivo. Držimo pesti, da bi jim to res uspelo. KF Ljubenci ob koncu šesti Nogometaši Ljubnega ob Savinji so v medobčinski ligi, v kateri so letos nastopali prvič, ob zaključku sezone osvojili solidno 6. mesto. V predzadnjem kolu so doma premagali Krško s 4 : 2, v zadnjem kolu pa so v Senovem izgubili z Rudarjem 1 : 4. V primeru zmage v zadnjem kolu pa bi lahko osvojili celo četrto mesto. KF Jj >SJ U4 M £ PENTATHLON ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA MOZIRJE 5. in 6. junij 1993 A SOBOTA 10.00: uradni trening jadralnih padalcev GOITC - MOZIIUC 16.00: tiskovna konferenca 20.00: veselica v GAJU ^oV> NEDELJA ~ 9 9.00: uradna otvoritev 10.00: STO RT MOZIRJC - 11.00: dirkalna kola LOG. DOUNA - 12.00: gorsko kolo LIIČC - 13.00: keyak LUCC - 14.00: gorski tok GOLTC 13.00: CIU jadralno padalo MOZIRJC 11.00: nogometna tekma: VCTCRANI SIOVCNIJC : SCICKCIJA «KROJ 16.00: razglasitev ZMAGOVAICCV 16.00: veselica v GOJU SLOVENIA EXTREME Moj ata Moj ata je velik. Ime mu je Marjan. V službo hodi v Nazarje. Po poklicu je elektrotehnik. Ima rjave oči. Lase ima lepe, črne, med njimi pa se najde tudi kakšen srebrn. Je dober človek. Tudi, če je po službi treba kaj popraviti, on to stori. Sva prava prijatelja. Zmerej hodiva po gozdu, delava piščali in opazujeva ptice. Je zelo bister, saj popravlja razne stroje in me uči. Denis Preskvar, 3.razred, OŠ Blaža Arniča, Luče ob Savinji Moja mama Moji mami je ime Ida. Ima modre oči in rjave lase. Zaposlena je v šoli. Tam uči nemški jezik. Je tudi odlična kuharica. Rada hodi peš v Podvežo. Doma pomiva, šiva in skrbi za nas. Moja mama tudi lepo plete. Ko ji včasih pogledam v oči, si v njih predstavljam morje, ki valovi. Njene ustnice so kot češnje poletnega dne. Čeprav ima včasih veliko skrbi, je najboljša mama na svetu. Anja Bergant, 3. razred, OŠ Blaža Arniča, Luče ob Savinji Srečanje ob kvizu Dogovorili smo se, da se bomo pomerili v poznavanju del Svetlane Makarovič z mozirskimi in nazarskimi četrtošolci. Poglobili smo se v knjige in jih vse po vrsti "požirali". 8. 4. smo priredili.srečanje na naši šoli. Mize smo okrasili s papirnatimi mucami, zaigrali Smetiščnega muca, nato pa se je začelo zares. Pred vsakim odgovorom smo se "bojno" posvetovali. Komisija je pridno zapisovala in seštevala točke. Avla naše šole se je zatresla, ko smo zvedeli, da smo prav mi zmagovalci. Prav vsi tekmovalci smo bili nagrajeni, poleg nagrad pa smo bili veseli tudi čestitk gospoda ravnatelja. Zabavali smo se tudi po tekmovalnem delu, ko smo nekateri zaplesali, drugi pa zaigrali "Med dvema ognjema." Anica Prislan in Klementina Mlinar 4.r. OŠ Rečica ob Savinji Glasbena šola Nazarje Obveščamo vas, da informativno vpisujemo otroke v glasbeno šolo - pripravnico za vse instrumente do 20.6.1993 na podjetju IGEA d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 2 (bivša Delavska univerza). Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu 831-962 ali 831-938 od 7.-14. ure. GG NAZARJE tel. 063 831732 TRANSPORT IN GRADNJE 063 831 759 PRIHOVA 21 fax. 063 832 304 63331 NAZARJE VOZNIKI! V naši mehanični delavnici vam nudimo naslednje storitve: - priprava osebnega vozila za tehnični pregled, - elektronska nastavitev vžiga (otto/diesel) motorja, - zamenjava zobatega jermena (GOLF, diesel, JUGO in ostali), - preizkus zavor in nastavitev luči, . > - zamenjava olja v motorju in menjalniku. Mehanika si lahko izberete sami. Pri popravilu ste po želji lahko sami prisotni. 20.5. se je ob 17.05 zgodila prometna nezgoda v Gornjem Gradu. Kolesar Sebastjan C. (10) iz Gornjega Grada je izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila Alojzu P. (44) iz Dola. Pri trčenju je nastala manjša materialna škoda, oče Sebastjana C. pa bo moral k sodniku za prekrške. * 21.5. se je ob 8.40 zgodila prometna nezgoda v Mozirju v bližini cerkve. Zaradi nepravilnega srečevanja sta trčila Radoslav R. (35) iz Mozirja, ki je vozil delovni stroj, in Franc K. (46) iz Ljubnega ob Savinji, ki je vozil osebni avto. Zoper oba so podali predlog sodniku za prekrške. * 21.5. okoli 18. ure se je na dvorišču Vlada T. iz Tiroseka zgodila nesreča, v kateri je voznik traktorja Gabrijel S. (32) pri vzvratni vožnji zaradi nepazljivosti podrl leto in pol starega D.T., ki je zaradi hudih telesnih poškodb med prevozom v bolnišnico umrl. Zoper Gabrijela S. so podali kazensko ovadbo. * 23.5. seje ob 19.25 uri zgodila prometna nesreča v Juvanju, kjer je Joško O. (20) iz Strmca z osebnim avtomobilom trčil v osebni avto, ki ga je pred njim vozil Stanko K. (52) iz Homec Brda. Joško O. bo moral na zagovor k sodniku za prekrške. * 23.5. je ob 21.50 uri v Sp. Rečici zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste voznik osebnega avtomobila Marko K. (19) iz Sp. Rečice. Zoper njega so posredovali predlog sodniku za prekrške. * 25.5. se je ob 22.55 uri zgodila prometna nezgoda v Gornjem Gradu, katere povzročitelj je bil zaradi vožnje po levi strani cestišča voznik osebnega avtomobila Milan K. (48) iz Migojnice. Pri srečevanju je bočno trčil v nasproti vozeči avto, ki ga je vozil Zvonko S. (36) iz Pariželj. Milana K. čaka obisk sodniku za prekrške. * 27.5. se je ob 22.45 zgodila prometna nezgoda v Ljubiji pri podjetju Cinkarna. Voznik osebnega avtomobila Robert F. (22) iz Mozirja je vozil iz smeri Soteske in iz neznanega vzroka zapeljal na levi vozni pas, nakar je avto preskočil potok Ljubija, se v zraku obrnil in z zadnjim delom trčil v betonsko škarpo, od koder je vozilo odbilo pod most. Voznik se je pri tem hudo telesno poškodoval, sopotnica Ana N. (49) iz Ljubnega ob Savinji pa je zaradi hudih poškodb umrla. Zoper Roberta F. sledi kazenska ovadba. * 28.5. se je zgodila prometna nezgoda nalokalni cesti Ljubija - Lepa Njiva. Ob 13.30 uri sta zaradi nepravilnega srečevanja trčila voznik tovornega avtomobila Robert T. (29) iz Lepe Njive in voznik kombiniranega vozila Jože Š. (43) iz Velenja. Zoper oba so podali predlog sodniku za prekrške. * 29.5. se je ob 3.05. uri zgodila prometna nezgoda pri Delejevemu jezu pri Mozirju. Zaradi vinjenosti in neprimerne hitrosti je s ceste zapeljal voznik osebnega avtomobila Leonid C. (30) iz Nazarij. Nastala je materialna škoda, zoper voznika pa so posredovali predlog sodniku za prekrške. Rokopise, objave in razpise ter oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje 8 dni pred izidom tekoče številke. Vsebina sestavkov, ki jih objavljamo v rubriki "pisma bratcev", niso stališča uredniškega odbora. Prispevke podpisujte s polnim imenom ter naslovom in naj ne obsegajo več kot 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil. Objavljenih rokopisov in iotogratij ne vračamo. 27. april - praznik česa? Na koledarju piše, "Dan upora". Do nedavnega je pisalo 'Dan OF". Niti prvo, niti drugo ne vzdrži objektivne zgodovinske resnice. Iz potrjenih virov in neizpodbitnih dokazov je razvidno, da takrat še ni šlo za nikakršen upor komunistov proti okupatorju, ker je še veljal pakt - sporazum prijateljstva med Hitlerjem in Stalinom. Slovenska partija s Titom na čelu pa se je striktno ravnala po navodilih iz Moskve. Celo več, z grožnjo s smrtjo so preprečili vsakršen odpor, ki so ga hotele organizirati nekomunistične stranke z ustanovitvijo protiokupatorske Slovenske legije. Kot protiutež pa je bila na to v Ljubljani pod vodstvom komunistov ustanovljena organizacija z imenom Protiimperialistična fronta, ki se je šele po napadu Hitlerja na Sovjetsko zvezo preimenovala v OF. Ta organizacija je nemudoma pričela z teroristično zločinskimi aktivnostmi zoper lasten narod, ki ni soglašal s komunistično ideologijo. Na dnevnem redu so bili - posebno v Ljubljanskih pokrajinah in na Notranjskem zločinski nočni uboji, atentati, likvidacije, grozovita mučenja, požigi -posebno sakralnih objektov. Zločinska organizacija, pozneje imenovana OF, se je grozovito razbesnela nad najboljšimi in najbolj značajnimi sinovi slovenskega naroda, saj je v enem letu na najokrutnejši način zverinsko pomorila nad 1000 Slovencev, med njimi nekaj deset duhovnikov, kar izpričujejo dokumentirani posnetki v Črnih bukvah, Kri mučencev in drugod. Komunisti so se po navodilih iz Moskve že dalj časa pripravljali na prevzem oblasti. Znano je, daje Tito deloval in se uril v španski revoluciji, ki pa ni uspela. Zato je Hitlerjev napad na Jugoslavijo bil za komuniste kot naročen, ker so tako lahko vsaj delno svojo revolucijo zamaskirali in skrili pod tako imenovano "NOB". In potem, ko so 45 let "častno" proslavljali zmago komunistične revolucije in jo kot najsvetlejši epope zgodovine predstavljali učencem v šolskih učbenikih, naenkrat zanikajo revolucijo, kot da te sploh ni bilo. Toda zgodovine ni mogoče prelisičiti. Ko pa so aktivisti OF izsilili, da je slovenski parlament sprejel med državne praznike tudi 27. april, so s tem sami prispevali k temu, da bo spomin na masaker, ki ga je izvajala komunistična OF nad lastnim narodom, še bolj neizbrisno zapisan v narodovo zgodovino. Primerneje in bolj smiselno bi bilo, da bi se 27. april imenoval: Dan žalovanja, za žrtvami komunistične revolucije, ki se je takrat začela, zaradi katere je moralo ugasniti na desettisoče življenj samo zato, ker niso soglašali s komunistično ideologijo. Takšna je žal resnica, ki je zapečatena s krvjo mučencev. Komunistična revolucija je pravi vzrok za nastanek vaških straž in pozneje domobranske vojske, ker ima že naravno pravico do lastne obrambe vsak človek in vsaka skupnost. Ivan Glušič, Loke pri Mozirju Sporočilo javnosti! Zdravniki Zgomjesavinjskega zdravstvenega doma Mozirje smo na seji strokovnega kolegija dne 24.5.\993 razpravljali o nekaterih izjavah gospoda Alfreda Božiča na seji SO Mozirje in v lokalnem tisku ter v zvezi s tem sprejeli naslednji ugotovitvi: L Trditev g. Božiča na seji zborov SO Mozirje dne 2.4.1993, da smo si v zdravstvu obračunavali osebne dohodke nezakonito in da smo zdravniki služili na račun sester in ostalih zdravstvenih delavcev, je neresnična. Osebne dohodke dobivamo po tarifnem pravilniku, ki nam ga je izdelala firma Božič d.o.o., višino plač pa nam je doslej prav tako izračunavala firma Božič d.o.o. 2. Dr. Žunter Anton je odkupil službeni avtomobil znamke PUCH pod enakimi pogoji kot ostali zdravniki in patronažne sestre. Pogodbe je pripravila in prodajo tehnično izpeljala firma Božič d.o.o.. Zdravniki, zaposleni v splošnem zdravstvu Mozirje Nezaupnica predsedniku Predsednik IS g. Božič se je v prejšnji št. Savinjskih novic s pismom "ODSTOP PREDSEDNIKA SO MOZIRJE" obrnil na občane, da bi s polresnicami, podtikanji in lažmi pridobil njihovo naklonjenost, čeprav sem prepričan, da večina bralcev dovolj dobro razume Božičeve cilje tudi brez moje razlage, sem se za odgovor odločil predvsem zato, da opozorim na posledice njegovega predsednikovanja. Če je Božičevo pismo v stilu branjevke, bom jaz skušal biti bolj dosleden. Skupščina oz. občinski poslanci smo imenovali in izvolili IS, zato smo dolžni nadzirati njegovo delo in po potrebi v celoti ali delno zamenjati njegove člane. Ker to velja tudi za predsednika IS, je g. Božič mnogo stvari počel mimo skupščine ali pa jo je z nepopolnimi informacijami izrabljal v prid svojih početij. Takšno ravnanje bomo lažje razumeli, če zanj poiščemo motive. Naj omenim le dva primera, katerim skupni imenovalec je: denar. V letu 1992 smo znotraj proračuna, katerega polnimo davkoplačevalci, zbirali denar za nova delovna mesta. Po predsednikovih obljubah naj bi na ta način odprli 1200 delovnih mest, kasneje 600, po njegovem letošnjem ustnem poročilu pa naj bi s tem denarjem bilo odprtih 177 delovnih mest. Denar je razdeljeval IS (čitaj Božič). Nepojasnjeno ostaja (glede na tako različne številke): katere firme in za koliko delovnih mest so dobile denar, ali so tisti, katerim delovna mesta so se odprla na ta način, res predhodno bili na Zavodu za zaposlovanje, po kakšnih kriterijih se je denar delil, kdaj in koliko bo realno vrnjenega, s kakšno dinamiko se je denar delil, na katerih računih se je začasno do delitve obračal in prinašal obresti itd.? Ker so proračunska sredstva vendarle pod nekim nadzorom skupščine, je g. Božič ta denar, ki naj bi se vračal, brž izločil v letu 1993 iz proračuna in ga (po njegovih informacijah) organiziral kot sklad, torej kot izvenproračunska sredstva. Vsak izvenproračunski sklad mora biti javno in po zakonodaji organiziran kot pravna oseba (z upravnim odborom), v tem skladu pa je Božič edina oseba; verjetno ne brez motiva. Da se g. Božič požvižga na zakonodajo in občinsko skupščino, pove tudi sledeči primer. Avtobusna postaja v Mozirju je profitna investicija, nosilec te investicije pa naj bi po Božičevi informaciji bilo JP Komunala. Če je to profitna investicija (poslovne prostore prodaja JP Komunala ali IS), potem se ne more graditi z javnimi finančnimi sredstvi, zato tudi ne s sredstvi iz Sklada stavbnih zemljišč. Ker je investitor po zakonu dolžan pred začetkom gradnje plačati tudi komunalno urejeno zemljišče, je JP Komunala kot investitor dolžna ta sredstva vplačati v Sklad, nikakor pa se ne more financirati z njegovimi sredstvi (15.-mio SIT). Da ne bi zmanjkalo denarja za to investicijo, je g. Božič podstavil skupščini še sklep o povišanju vrednosti točke za stavbna zemljišča. Če temu dodamo dejstvo, da je Božič kot predsednik IS hkrati tudi najvišji organ JP Komunala, dobi zadeva že prve obrise, popolnoma jasna pa bo v trenutku, ko bo prišlo do delitve Komunale in lastninjenja njenega profitnega dela. Ker JP Komunala skozi opravljanje dejavnosti širšega družbenega pomena prejema tudi proračunska sredstva, bo do delitve prišlo v trenutku, ko bo opranega dovolj družbenega denarja, s katerim v veliki meri upravlja g. Božič. Tudi tukaj torej ne manjka motiva. Posebno obravnavo bi zaslužil tudi promet s stanovanji, ki jih pod vodstvom Božiča kupuje in prodaja IS.Krajevne skupnosti bodo tako ostale brez družbenih stanovanj (vendar s socialnimi problemi) in brez denarja. Naj bo naštevanja dovolj. Edini formalni kontrolor Božičevega početja je samo še skupščina, zato on deluje tako,da bi jo čimbolj onemogočal, svoje umazano perilo pa razobesil po plečih drugih s ciljem, da preusmeri pozornost drugam. Exekutorstvo nad komunisti danes pripenja bivšim Demosovim strankam, čeprav je bil on tisti, ki je obljubljal revanšizem zaradi dvakratne izključitve iz partije, če pride na oblast kot predsednik IS. V zvezi z mojim stanovanjem je pozabil povedati, da je za ocenitev moje investicije v družbeno stanovanje on odredil in poslal sodnega cenilca. Vsekakor niti Božič niti IS nimata kvalifikacij, da bi lahko razsojala o vrednosti investicije. To pravico si pač jemlje protizakonito tako kot mnoge druge. Če bo g. Božiču in njegovim pomočnikom uspelo onemogočiti delovanje skupščine, bodo volilci na naslednjih volitvah resnično morali krepko razmisliti, komu zaupati glas za lokalno samoupravo. Gotovo pa si bodo zapomnili njega, saj ne dvomim, da do takrat ne bi vsem občanom izstavil dovolj velikega računa. Franc Bastl Attemsov trg 23, Gornji Grad Božič odstopi! Zanimivo, da se Aired Božič ni oglasil na članke, ki so bili že objavljeni pred nedavnim. V teh pismih so mu bila postavljena argumentirana konkretna javna vprašanja kam je šel denar od poplav. Prav tako ni imel kaj odgovoriti, ko je namenska poplavniška sredstva plasiral v nenamenske svrhe. Pač pa se zviti lisjak Božič oglasi v pismih bralcev Naš čas in Savinjske novice. Toda šele po tem, koje uspel ob asistenci gospoda Radeta Rakuna, ter z skupino poslancev iz zbora druženega dela, narediti skupščino nesklepčno. Nesklepčnost pa v pismih bralcev Božič pripisuje koordinaciji vseh političnih strank v naši občini. Vedel je, da se bo na tej seji glasovalo o konstruktivni nezaupnici njemu in njegovi vladi. Večkrat sem že omenil, da si je Alfred Božič uzurpiral občinsko oblast. To pa je tudi v svojem pismu bralcev neposredno priznal. Citiram: pri pripravi dnevnih redov skupščine, pri pripravi odlokov itd. Vse to breme sem nosil sam s svojimi sodelavci. Konec citata. Višek uzuipacije oblasti pa si je Božič dovolil na seji skupščine 12.5.93. Predsedujoči skupščine Rade Rakun mu je dal besedo že tako, v začetku se je, ko se je postavljal in potrjeval sam dnevni red. Božič o dnevnem redu sploh ni razpravljal. Pač pa je začel brati referat (obstrukcijo), ki ga je sedaj objavil tudi v vašem časopisu. Z ozirom na to, da Božič ni poslanec, je bil njegov nastop na tej seji kršitev poslovnika par exselons. Njegov nastop ob tej priliki je imel točno določen in preštudiran namen. S tem referatom je hotel na skupščini stranke in poslance, ki ga ne podpirajo, z lažmi, ki jih je v referatu polno, spreti med seboj. Takšne metode je v preteklosti uporabil že večkrat, zato se marsikateri občani sprašujemo, če se teh veščin le ni naučil v posebni šoli za te zadeve. Njegova nesramnost sega tako daleč, da se na moralo enostavno požvižga. V svojem referatu (pamfletu) laže in podtika, ter iz poštenih ljudi dela barabe in lopove. Sebe pa povzdiguje v nebo kot rešitelja in največjega poštenjaka daleč naokrog. Vendar, če zavrtimo čas nekoliko nazaj, problem Božič ni od danes. Ramo Mozirje, Fekro Slovenj Gradec itd. pa tudi njegov večkrat opevani Elkroj, so teme, ki se jih naši občani še spominjajo. Zato sem prepričan, da poštenih poslancev v mozirski skupščini z tem pamfletom ne bo prepričal, da bi še naprej podpirali nepravilnosti in njegov način dela. Zal pa ima Božič dosmrtno podporo v skupini poslancev. To je skupina karieristov, ki so jih prav poplave dvignile v samo nebo uspešnosti. Kako dolgo, pa se bo videlo že kmalu. Prav ta skupina je na zadnji seji povzročila nesklepčnost. Zaradi širšega interesa javnosti bi bilo dobro, da se imena teh poslancev v prihodnosti tudi javno objavijo. Končni cilj Božiča in skupine okrog njega pa je, da se mozirska skupščina privede do pat pozicije. To bi Božiča obdržalo lahko na oblasti še dve leti. Delal pa bi seveda lahko kar bi hotel. Nobeden več ga ne bj mogel kontrolirati kaj in kako dela. Skupščina bi v praksi dejansko razpadla. Razpis volitev za novo pa praktično ni mogoč. Tako bi prišlo še do bolj izrazitega umazanega pretakanja denarja na relaciji občinski proračun, skladi, državna sredstva, ter na drugi strani z javnim podjetjem Komunala, ter podjetji, v katerih ima Božič svoj interes. To je delal že sedaj. Vendar, ker so ga pošteni poslanci mozirske skupščine le pogruntali, se jih hoče otresti na tak način, kot sem predhodno zapisal. Če Božiču in njegovim ta projekt uspe, bomo vsi občani kaj kmalu čutili, kaj je mafijska diktatura. Občani Podvolovljeka so jo prvi, ko so se uprli z željo, da bi tudi oni radi cesto, kije bila uničena v poplavi. Bralce v svojem pisanju pod naslovom "Odstop predsednika SO Mozirje" hoče Božič z lažmi in podtikanji prepričati, da je žrtev osebnih interesov. Božič, res da so osebni interesi povsod. Le da se nekateri pod to zavzemamo, da bi vsi občani z novo državo Slovenijo, zaživeli v pravni ter pošteni družbi. Drugi pa (ki so v manjšini), da bi si v teh prekucniških časih na prefinjen način, nagrabili čim več družbenega premoženja. (Brez direktnih nakazil denarja na tvoje zasebne žiro račune). Takšne osebne interese pa imaš ti, Božič, in tvoja skupina poslancev, ki te podpira. Tvoja nesramnost sega tako daleč, da v te namene izrabljaš tudi mojo poplavniško tragedijo. Preko tega članka ti pa, Božič, povem tole. Zadeve glede poplav, ki se tičejo mene, vrtiš že skoraj tri leta, zato je ta plošča že obrabljena. Greš pa seveda tako daleč, da kot predsednik Izvršnega sveta SO Mozirje, veš točno, koliko škode sem priglasil in koliko sem dobil. V javnosti pa podtikaš podatke, ki so laž. Vendar od takšne osebe, kot si ti, Božič, dragega tako ni moč pričakovati. To si počenjal že vseskozi, pa tudi sedaj, ko ti gre za nohte. Upam, da te je sedaj zapustila tudi skupina obrtnikov, ki ti je takrat zdražno pomagala. Po objavi tvojega pamfleta v Savinjskih novicah, Našem času je bila 28.5. ponovno sklicana skupščina. Na tej skupščini se je dogajalo spet enako kot na predhodni. Tvojih zvestih poslancev ni bilo na sejo. Obstrukcija ti je tako spet uspela. Vendar pa, v kolikor se ta scenarij ponovi še enkrat, bo mozirska skupščina prav gotovo razpadla. Tvoj cilj bo tako dosežen. Vprašanje pa je, kako bomo na to reagirali občani, kajti usode naše doline ne nameravamo prepustiti matematiki, ki si jo vehimentno oznanjal pred občinskimi poslanci, da po tvojem v ekonomiji dva plus dva ni štiri. Nazadnje, Božič, poznaš samo svojo resnico in svojo matematiko. To resnico hočeš vsiliti tudi večini. Kakšne metode za to uporabljaš, pa si zapisal čisto ob koncu tvojega pamfleta. Takšne metode so sila nevarne ter s parlamentarno demokracijo nimajo nobene zveze. Zato takšni ljudje kot si ti, Božič, na tako občutljivih in odgovornih mestih nimate kaj iskati. Posledice so in bodo za našo dolino prehude. Zato odstopi! Ivan KREFL, dipl. ing., Nazarje ""■/.■.■.■■■■v Odstop predsednika SO Mozirje - drugič Toliko neresnic, polresnic, izmišljotin kot jih je zaslediti in ki so povsem očitne že nepoučenemu bralcu o dogajanjih v zvezi in okrog občinske skupščine, njenega Izvršnega sveta in predsednika Izvršnega sveta, je težko najti na tako zgoščenem delu vašega časopisnega prostora. Gospod Božič si je poleg tega privoščil še celo vrsto obrekovanj na račun cele vrste posameznikov, ki so se ne krivi ne dolžni znašli v pismu, polnem zmešnjav. Ker verjamem, da nekaterim vendarle ni povsem jasno, kaj se pravzaprav okrog te mozirske skupščine in njenega Izvršnega sveta dogaja, sem se odločil, da predstavim tudi del mojih pogledov. Gospod BOŽIC v svojem pismu pravi, da se odstop bivšega župana nič ne pozna, ker da delo sedaj teče bolje, ko je vodenje skupščine prevzel gospod Rakun. V pojasnilo bralcu bom navedel, kaj so pristojnosti predsednika skupščine (prepis iz statuta SO Mozirje): - predstavlja skupščino občine (komentar A.P.: to je častna funkcija) - sklicuje in vodi skupno sejo vseh treh zborov skupščine občine - podpisuje odloke in drage akte, ki jih sprejema skupščina občine na skupni seji zborov - skrbi za izvajanje statuta in poslovnika skupščine občine - skrbi za javnost dela skupščine in uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v skupščini - daje pobudo za obravnavanje posameznih vprašanj - opravlja druge naloge, ki so mu dane s poslovnikom skupščine občine. Pristojnosti in odgovornost Izvršnega sveta skupščine in s tem seveda tudi njegovega predsednika pa so seveda bistveno večje, kar je opredeljeno v aktih občinske skupščine in v zakonodaji. Pogosta prisotnost gospoda Rakuna na sedežu občinske skupščine pa je mogoče skrita tudi v njegovi izjavi na enem od sestankov koordinacije političnih strank v smislu: "Ali se sploh zavedate, da s konstruktivno nezaupnico predsedniku IS SO Mozirje tudi meni gori pod nogami." Politične stranke smo skupščini namreč predlagale, da od ustreznih inštitucij zahteva revizijo proračunske in izvenproračunske porabe, za katero sta zadolžena IS SO Mozirje in Javno podjetje Komunala Mozirje. Kot je bralcem verjetno znano, je g. Rakun direktor JP KOMUNALA. Če imata g. Božič in g. Rakun čisto vest in je vse potekalo po predpisih in če sta prepričana, da imata dovolj podpore med delegati, ne bi bilo potrebno, da s prošnjami po obstrukciji (neudeležba na seji skupščine) preprečita glasovanje o predlaganem predsedniku IS SO Mozirje. Bojim pa se, da to niso bile le prošnje. Ker se je tudi v nadaljevanju zasedanja skupščine v petek 28. maja ponovila podobna situacija glede nesklepčnosti, ko je samo v Zbora združenega dela manjkalo kar 13 delegatov (9 istih kot na prvem delu zasedanja), postaja več kot očitno, da gre za načrtno onemogočanje dela občinske skupščine. Politične stranke si prizadevajo za normalno nadaljevanje dela skupščine, kar dokazuje tudi številčna prisotnost v Družbenopolitičnem zbora (manjkali samo štirje). Menim, da skuša gospod Božič, kar je priznal v svojem pismu, preprečiti tudi sprejem odloka o ustanovitvi, nalogah in sestavi komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. Ta komisija bi namreč morala preveriti, kako je s sodelovanjem firme Božič d.o.o., katere direktor je do pred kratkim bil mag. Alfred Božič, istočasno predsednik IS SO Mozirje, pri opravljanju računovodskih, finančnih in pravnih storitev za zavode s področja zdravstva, kakšno vlogo je imel gospod Božič pri trženju poslovnih prostorov na novi avtobusni postaji v Mozirju in mogoče še kaj. Zaposleni v podjetjih in ustanovah, vprašajte svoje delegate v občinski skupščini, predvsem v zboru združenega dela, ali tudi oni z obstrukcijo povzročajo nedelo skupščine in če je to nedelo res v korist vaši delovni sredini. Na kadrovsko kuhinjo, ki jo omenja gospod Božič v zvezi z ZKZ, s primatom eno ali dveh družin, sem že odgovoril z drugo besedo v tem pismu. Na koncu bi se rad gospodu Božiču zahvalil za njegovo pismo, da je na ta način predstavil svoj pravi obraz in način lastnega delovanja. Verjamem, da so sedaj tudi tisti, ki so bili dosedaj v dvomih, spoznali bistvo problema. To bistvo se najbolj odraža v besedilu iz dogovora vseh v občini delujočih političnih strank: "Politične stranke bomo zagotovile polno politično, moralno in materialno podporo kandidatu in z vsemi sredstvi preprečile morebitni revanšizem, direktno ali posredno naperjen proti kandidatu, družinskemu članu ali njegovemu področju delovanja. To velja tudi za morebitni revanšizem proti skupščinskim poslancem, funkcionarjem skupščine in političnih strank ter ostalim občanom. Bojim pa se, da bo treba to podporo zagotavljati prav kmalu. Delegat SO Mozirje in bivši predsednik SO Mozirje: Andrej PRESEČNIK, dipl. ing. agr. Odstop predsednika SO Mozirje Marsikdo od bralcev, ki bolje pozna mozirske politične razmere, je bil verjetno osupel nad številnimi neumnostmi in lažmi, ki jih je v svojem pismu z zgornjim naslovom objavil Alfred Božič. Sam nad njegovim sramotilnim spisom nisem bil presenečen, saj dobro poznam moralno erozijo njegovega značaja in njegov izrazito skromen intelektualen domet. Zato se v polemiko z njim ne bi bilo vredno spuščati, če ne bi kar nekajkrat omenil mojega imena. Božič mi med drugim očita, da sem na zasedanju občinske skupščine dne 12.5. 1993 s svojo intervencijo dosegel, da mu je bila odvzeta beseda. Pri tem pa zamolči, da je kar med razpravo o dnevnem redu hotel prebrati svoj 12 strani dolg referat, čeprav sploh ni član občinske skupščine in o denvnem redu ne more razpravljati. Vsi navzoči v skupščini lahko dobijo besedo le, kojim (če jim) to dovolijo poslanci. Resje tragično, da moramo po treh letih službovanja poslanci učiti predsednika IS prvih korakov demokracije. V njegovem pamfletu je napisano toliko laži, da na vse ni mogoče odgovarjati. Omejil se bom le na nekatere. Prva laž je trditev, da se doslej po časopisju ni oglašal, ker se mu "preprosto ni zdelo vredno prati umazanega perila". Tudi manj informiran bralec se bo lahko spomnil, da so, odkar je Alfred Požič postal predsednik IS, vsi lokalni, pa tudi osrednji slovenski časopisi polni njegovih afer, intervjujev in izjav, v katerih je blatil mozirskega župana in poslance, se prepiral s strankami, govoril o "štirih norih glavah", javno grozil krajanom Luč itd. itd. Drugo veliko lažje zapisal, ko pravi, da je on "tisti Božič, ki se je že v prejšnjem režimu upal upreti takratnemu režimu in bil izključen iz partije". V resnici je ta "veliki borec proti prejšnjemu režimu" v partijo vstopil dvakrat in bil dvakrat izključen. Starejši partijski kadri vedo povedati, da zaradi afer in anonimnega prijavljanja svojih najožjih službenih in strankarskih kolegov, česar celo takratna partija ni mogla mimo požreti. Arhivi o tem še obstajajo. Naslednja laž je trditev, da se je Demosovim strankam zameril, ker da ni "hotel biti eksekutor za njihove bolne ambicije" in v nadaljevanju našteva celo vrsto imen, ki da bi jih moral odstraniti s položajev. O večini teh ljudi niti v Demosu, niti v skupščinski komisiji za volitve in imenovanja, ki po zakonu daje soglasje k nekaterim funkcijam, nismo nikoli razpravljali. Tisti pa, ki so morali dobiti soglasje, so ga vedno dobili tudi s podporo Demosovih poslancev. Ne poznam nobenega primera, da bi kdo v mozirski občini izgubil funkcijo ali službo, ali bil kakorkoli drugače maltretiran s strani Demosovih strank. Izjema je bil le gospod Novak, ki je bil kritiziran v skupščini zaradi pošiljanja nabornikov na Kosovo, kar po tedanjih slovenskih zakonih ni bilo več dopustno. Posebno perverzno se mi zdi v tej zvezi omenjati ime dr. Urlepa, ki se je zameril izključno in samo Alfredu Božiču in to zato, ker ni zaupal izračunom plač, ki jih je za splošno zdravstvo opravljala firma Božič d.o.o. in ker se je uprl sporom, v katere je zgomjesavinjske zdravstvene zavode pri odcepljanju od ZC Velenje s svojo nepopustljivo avtoritarnostjo in aroganco zapletel Alfred Božič. Božičevo paranoično razglabljanje o političnih strankah spominja na pravljico o devetih razbojnikih, ki preganjajo nedolžno žrtev. Kritičen bralec se bo gotovo vprašal, kako je mogoče, da so se v vseh devetih političnih strankah zbrali sami nepridipravi, medtem ko pa naj bi bilo s predsednikom IS vse v redu. Menim, da je Božič svojo kredibilnost kot predsednik IS izgubil, ko so mu vse stranke s podpisom odrekle podporo, svojo priljubljenost med občani pa je lahko preveril na zadnjih volitvah, ko je kot kandidat za poslanca v Državni zbor dobil 1,8 odstotka glasov. Prepričan sem, da se pri ponovljenih volitvah njegova priljubljenost ne bi več merila v odstotkih, ampak samo še v promilah. Posebno pozornost zasluži Božičeva zgodba o terenskem vozilu PUCH. Ta avtomobil so poslanci Republiške skupščine po poplavah leta 1990 kupili Zdravstveni postaji Luče in tamkajšnjemu zdravniku, takratnemu poslanskemu kolegu, zaradi katastrofalno slabih cest v KS Luče (ki pa tudi danes predvsem po zaslugi Alfreda Božiča niso veliko boljše). Avto je bil kupljen 12. decembra 1990 za 400.000 DIN, kar je bila zaradi takratnega nerazumnega tečaja Markovičevega dinarja (1 DEM — 7 DIN) zelo nizka cena. Po tej ceni je lahko takrat takšen avto kupil vsak državljan. Jeseni 1992 je Zgomjesavinjski zdravstveni dom vsem zdravnikom in patronažnim sestram pod enakimi pogoji odprodal službene avtomobile. Prodajne pogodbe je pripravila firma Božič d.o.o. V prodajni pogodbi zap. št. 11 z dne 10.9.1992 je napisano, da je znašala revalorizirana vrednost dve leti starega vozila PUCH 1.237.947 SIT in da je bil prodan z 20 % popustom za 990.358 SIT. (fotokopiji obeh pogodb sta v uredništvu časopisa). To pomeni, da Alfred Božič, magister ekonomije, ki je to pogodbo sestavljal,™ znal ali pa (bolj verjetno) ni hotel pravilno pretvoriti niti nakupne niti prodajne cene avtomobila v DEM, s katerimi operira v svojem članku. Ko sem se prodaji avtomobila, ki je bil podarjen,uprl, mije zagrozil, da bo avto, če ga ne odkupim jaz, prodan na dražbi (verjetno podobno kot oba reševalna avtomobila, pri katerih pa vse podrobnosti te razvpite kupčije poznata le Božič in gospod Podsedenšek). Ker gre za očitno zlonamernost in ker je predsednik IS javno sprožil to vprašanje izključno z namenom, da me moralno diskreditira, tudi sam javno zahtevam: 1. da se razveljavi prodajna pogodba št. 11 z dne 10.9.1992 2. da se kupcu (to je meni) vme ves denar s pripadajočimi obrestmi vred 3. da se avto PUCH vme tistemu, komu je bil podarjen, to je Zdravstveni postaji Luče in zdravniku v Lučah. To pa sem bil in bom ostal jaz, pa naj si Alfred Božič še tako prizadeva, da bi bilo drugače. Zanimivo bo videti, kakšno maščevanje si bo predsednik IS v svoji nesramnosti izmislil do izida naslednje številke tega časopisa. Poleg nesramnosti pa je Božičeva najočitnejša značajska lastnost brezsramnost. Brez sramu je npr. pri organizaciji igre Fair play jemal velike denarje soobčanom in celo svojim prijateljem ter se potem norčeval, da je to pač davek na njihovo neumnost. Brez sramu je meni in še nekaterim, ki jih je hotel pridobiti za igro, kazal svojo devizno hranilno knjigo z izkupičkom nekaj sto tisoč ATS. Vprašanje, koliko tega dohodka je prijavil in plačal dohodnine, bi si morale zastaviti davčne službe in oddelek za gospodarski kriminal pri UJV Celje. Brez sramu je na zasedanju SO Mozirje, dne 2.4.1993, odgovornost za to lumparijo naprtil svojemu sinu, čeprav je žrtve za igro Fair play novačil sam in tudi sam (predsednik IS!) vodil firmo za organizacijo takšnih iger. Brez sramu je zdravstvu v občini Mozirje za usluge firme Božič d.o.o. zaračunaval takšne denarje, da so se nad njimi zgražali tudi najbolj liberalni ekonomisti. S svojim pismom se je Alfred Božič sam legitimiral kot lažnivec in kot presenetljivo dober poznavalec metod bivših tajnih služb. Zelo očitno je, da poskuša z lažmi in podtikanji spreti med sabo svoje nasprotnike, saj si le na ta način lahko podaljša svoje politično umiranje. Z istimi metodami je v občini Mozirje najprej sprl, nato pa uničil Demos, kasneje pa še NDS, iz katere je bil žal prepozno izključen. Posebno politično neumnost pa je Božič pokazal pri dokazovanju, da si je prizadeval za normalno delovanje skupščine in da ni vplival na odsotnost poslancev v ZZD. Takole pravi: "Res je, da sem prosil nekatere, naj mi pomagajo poiskati resnico, pa četudi z obstrukcijo ..."(sic!) Ob tem pa se moramo poimensko vprašati, kakšni motivi so vodili poslance ZZD, ki so s svojo odsotnostjo povzročili nesklepčnost, ko je bila na dnevnem redu konstruktivna nezaupnica predsedniku IS. Zanimivo bi bilo slišati, kakšni osebni interesi so jih pri tem vodili, kajti družbeni interes blokada skupščine zagotovo ni. Tonč Žunter, dr. med. v Čigava bo (je) odgovornost za stagnacijo doline? V začetku maja je bil v Nedeljskem dnevniku objavljen članek z naslovom: "Maharadža iz mozirske občine ", avtorja Bojana Groma. Pričakovali smo kakršenkoli odgovor na ta članek, vendar pa ima mozirski izvršnik očitno toliko opraviti sam s sabo, da se mu ne zdi vredno odgovarjati niti na tako hude obtožbe, kot so bile napisane v omenjenem članku. Ne zdi se mu niti vredno odgovarjati na povsem konkretna vprašanja, ki mu jih je že dvakrat v Savinjskih novicah postavil mag. Peter Weiss iz Ljubljane, v zvezi s poplavnim denarjem, ki ga je mozirski izvršnik velikodušno posojal podjetja, ki so bila pod vodo že pred poplavo. Zdi pa se mu vredno zlivati gnojnico na vse vodje političnih strank v dolini, (le-ti so podpisali koalicijsko pogodbo, v kateri se vsi strinjajo, da bodo v konstruktivni nezaupnici podprli njegovega nasprotnika) s pismom bralca v Savinjskih novicah. V tem pismu je meni prisodil vlogo pomočnika prej omenjenim vodjem politični strank. Če g. Božič ne bi javno grozil vsem krajanom Luč, jaz teh ljudi ne bi niti poznal, tako da za to "pomočništvo" nosi vse zasluge izključno g. Božič sam. Če se bo ponovila praksa izpred štirih mesecev bomo sedaj, po objavi mojega pisma, zopet dobili kakšen uraden dopis, kjer bomo okarani zaradi neposlušnosti in nestrinjanja z "uradno oblastjo". Če pa bo mozirska skupščina še kdaj sklepčna in si bodo gospodje in gospe, ki jih na prejšnji seji ni bilo, da so s tem preprečili konstruktivno nezaupnico, upali priti na sejo in s tem podkrepili trditev izvršnika, da ni res, da so pod njegovim pritiskom, bo konstruktivna nezaupnica uspela in potem se bo oblast lahko začela ukvarjati s pravimi problemi in ne sama s sabo, tako kot sedaj. To je resnica, ki je že precej časa jasna in zaradi katere se g. Božič (po njegovih besedah) poslužuje tudi obstrukcije. Kaj ta obstrukcija pomeni za male ljudi, ki jih je strah za jutrišnji kruh? Prav gotovo stagnacijo za celo občino. Boste gospodje in gospe odborniki mozirske skupščine: Vera Pečnik, Marjan Dobrovc, Tone Bitenc, Peter Cajner, Janez Kolar, Dominik Miklavc, Jože Poznič, Ivica Rakun, Stane Žagar, Robert Klemenak, dr. Franc Sirko, Marija Sirko in Franci Rot, ki vas ni bilo na prejšnji seji, prevzeli del odgovornosti za to? Mirko ZAMERNIK, Podvolovljek Tretjič sprašujem: Kje vse je denar od poplav? V Savinjskih novicah sem predsednika izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje mag. Alfreda Božiča že dvakrat, in to v 5. in 8. številki (12. marca in 23. aprila), spraševal o tem, v katere črne luknje je (z manjšo ali večjo pomočjo izvršnega sveta) prekanaliziral denar, ki ga je občina Mozirje od novembra 1990 'dalje dobila za odpravo posledic katastrofalne poplave. Njegovih odgovorov ni bilo, razen nekakšnih zavijanj na neki tiskovni konferenci, ki pa jih ni mogoče brati kot odgovor, če človek da kaj nase in na svojo pamet. Resno sem se že bal, da predsednik mozirskega izvršnega sveta Savinjskih novic sploh nima časa brati, pa vendar jih utegne. V rubriki Pisma bralcev v 10. številki Savinjskih novic (21. maja) je celo osvetlil okoliščine, v katerih ga žagajo s funkcije predsednika izvršnega sveta (kar se doslej zaradi petelinjega razpoloženja med mozirskimi političnimi strankami že dvakrat ni posrečilo). Iz njegovega pisma smo spet izvedeli čuda stvari, seveda pa nič o že vprašanem, torej o posojilih, ki jih je delil mozirski izvršni svet (ali kar njegov predsednik osebno). V pisanju mag. Božiča je tudi nekaj šibkih mest, ki mislečega bralca kar malce pretresejo. Navajam tri: "Občani ste prav gotovo opazili, da se do sedaj nisem oglašal po časopisju in odgovarjal na vse laži in podtikanja, ker se mi preprosto ni zdelo vredno prati umazanega perila po časopisih." Ne bo držalo: mag. Božič nam je v letošnji 4. številki Savinjskih novic pojasnjeval, kam je šel denar od poplav, vendar je takrat veliko pomembnih dejstev kratko in malo zamolčal. Od tedaj dalje ga sprašujem po podatkih, ki jih ni hotel (ali pa si jih ni upal) zapisati. Prosim ga, naj mi odgovori zdaj, če je res tako nedolžen, kot zatrjuje, saj bo s tem obelodanil čisto resnico in nikakor ne bo javno pral umazanega perila. Če ne bo odgovoril, bo s tem meni in bralcem potrdil, da je v njegovem knjigovodstvu in ravnanju umazanija, pod katero se skrivajo ponikalnice proračunskega denarja. "(..) nihče noče ali pa si ne upa vodili dialog z mano." Mag. Božič spet ne govori resnice: tretjič se že ponujam za dialog, odgovarjam, prosim za odgovor — kaj naj še storim? (S " si ne upa voditi dialog z mano" najbrž meri na dogodek, ko so s pogovora z njim 28. februarja letos odšli krajani Luč. Toda tako kot predsednik občinskega izvršnega sveta je z njimi nazadnje komunicirala okupacijska vojska. To pa seveda ni dialog. S takimi izjavami se je recimo lahko hvalil Stalin — le da njemu najbrž res nihče ni oporekal.) "Do sedaj mi niso dokazali prav ničesar, kar mi tako veselo podtikajo, npr. (...) prenakazovanje poplavnega denarja (...). Če se mi dokaže samo en očitek (...), takoj odstopim." Mag. Božič gotovo ni mislil name, saj mu jaz ne podtikam, ampak mu ponovno očitam: podjetjem in obrtnikom v občini je denar, ki je bil namenjen za odpravo posledic poplav, nepooblaščeno (na lastno pest, morda ob asistenci izvršnega sveta) prenakaz(ov)al za kratko-in tudi srednjeročna posojila podjetjem in obrtnikom, s tem pa izražam sum, da je zlorabil položaj, ki ga ima kot visok občinski funkcionar. Če ima mag. Božič jasne odgovore na spodnja vprašanja (brez zavajanj in laži, prosim!), naj jih napiše in objavi. Če pa ne zna ali si ne upa pojasniti nadvse čudnih poti velikih količin denarja, naj bo mož beseda -in naj odstopi. L Koliko denarja je (začasno) šlo za posojila, kakršno je bilo tisto podjetju Gorenje Glin (tudi v nemških markah), pod kakšnimi pogoji, komu in do kdaj je bil posojen ter koliko od tega z obrestmi vred še ni bilo vrnjenega (tudi v nemških markah)? 2. Kako so posojila (bila) zavarovana? 3. Ali se predsedniku izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje zdi, daje s tem, ko je posodil denar najemniku — konkretno podjetju Gorenje Glin —, ki ga ne bo mogel vrniti, prebivalcem Zgornje Savinjske doline morda povzročil škodo, ker tako ni bil odpravljen del posledic, ki bi s posojenim denarjem moral biti? Kdo mu je dal pravico, da je posojal denar, ki ga sploh ne bi smel namenjati za posojila? 4. Kdo in kdaj (na kateri seji) je dodeljeval posojila? 5. Ali mag. Božič kaj ve, od kod bo vzel denar (ki ga je tako nespametno zapravil s posojanjem), da ga bo vrnil v solidarnostni sklad? Že v naprej se zahvaljujem za javne odgovore. Mag. Peter Weiss, prof. slovenščine Polanškova 35, 61231 Ljubljana Črnuče Mercator Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. - Zadruga Mozirje bo razprodajala žive kokoši na farmi VARPOLJE od 4. junija 93 do razprodaje. . - Kokoši so srednje težke, rjave,'primerne za zakol ali nadaljno rejo. - Cena za kokoš je 150 SIT. sitibehu SMREKA d.o.o. GORNJI GRAD objavlja prosto delovno mesto KV mizarja Pogoji: - končana triletna lesna šola - dve leti delovnih izkušenj - Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom In 3 mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili sprejemamo do vključno 15.6.1993. - Študente in dijake vabimo na počitniško delo na skladišču žaganega lesa in manj zahtevna dela v proizvodnji stavbnih elementov. - Pogoj je starost 18 let in urejeno zdravstveno zavarovanje. Vloge sprejema kadrovska služba podjetja do 30.6.1993. isttnsiaiiKiiaiixasaiaiiitiixioistasatisitiKiti« » a a 8 as LEGO skrivnost odkrita. J Vsem otrokom, ki so v mesecu aprilu kupili pri nas LEGO in ugibali J J število kock, iz katerih je bil model sestavljen, naj povemo, daje neznano J ; število odkrito. Model, ki ste ga videli in opazovali, je bil sestavljen iz 791 ; J kock. Najbolj se je temu številu približal Tomaž JURIČ, Nizka 36, Rečica Jj jj ob Savinji, ki je na svojem kuponu imel zapisano število 750. Prejel je jj • lepo LEGO ladjo. Ob sestavljanju mu želimo veliko lepih trenutkov, kakor jj » tudi vsem otrokom, ki imajo radi LEGO kocke. j Marija ŠERBELA-RUPNIK "URARSTVO" in LEGO Ljubno ob Savinji B8H6fifg»ft«886BX8«aiKaft«88ft«8iC6H8 * (^3I AUTOSHOP VELENJE - SELO Nudi po ugodnih cenah: - obnova lamele sklopk R4 TL 2000,00 Sit - obnova lamele sklopk Z 101, Jugo 2100,00 Sit - volanski končnik Z 101 980,00 Sit - volanski končnik R4 TL, GTL 1390,00 Sit - blatnik R4 prednji 3290,00 Sit NA ZALOGI: alarmne naprave, katere tudi vgradimo. AVTOMOBILI: DAIHATSU CHARADE, CUORE, APPLAUSE, FEROZA - KREDIT - LEASING oglasite se osebno ali po telefonu 063 855-975 88888ga988K98ftB988e98gB9aftBj988B9B8B988B9Bft»9S8»988B9S&» a GLIN IPP, d.o.o. : Nazarje, Lesarska I0 : » OBJAVLJA j a M možnosti za počitniško delo mladine š - Možnost počitniškega dela bo od 28. junija do 31. «j avgusta 1993. Z - Potrebovali bomo predvidoma 8 kandidatov, ki bodo » opravljali delo zbijanja zabojev za sadje. Z - Delo se bo opravljalo predvidoma v dveh izmenah. « - Pogoj za delo je starost 15 let, ki se ob nastopu dela ’ dokaže z osebno izkaznico. « » a - Kandidati naj vložijo prošnje za delo do 20. junija » na naslov podjetja. Kandidati bodo o odobritvi in Z razporeditvi dela pravočasno obveščeni. » « a - Prednost bodo imeli starejši srednješolci in otroci ■ zaposlenih staršev v podjetjih GLiN-a. * Trgovina In montaža Parižlje 1, Braslovče, telefon: 063/721-081 Za vaš dom vam nudimo: po ugodnih cenah material za centralno ogrevanje in vodovod Na vašo željo ga tudi zmontiramo in pripeljemo na dom! Ugodni plačilni pogoji: od 3-5 obrokov ali popust na gotovinsko plačilo NA ZALOGI IMAMO TUDI: * MATERIAL ZA BAKRENO INSTALACIJO * RADIATORJE, PEČI, ČRNE CEVI, OLJNE GORILCE, CISTERNE, TOPLOTNE IN OBTOČNE ČRPALKE, DIMNE CEVI... * POCINKANA KOLENA IN CEVI, PVC ODTOČNE CEVI, BOJLERJE, PIPE, VENTILE... * KOLPA SAN PROGRAM * SANITARNO KERAMIKO * GRADBENA LEPILA POMLAD JE ČAS ZA... ročne črpalke - fontane, potopne in električne vodne črpalke (eno in trifazne)... DA BO POLETJE PRIJETNEJŠE Odprto od 7.00 do 18.00 ure, sobota do 12.00 ure. M gB9«gB9K8B9«8B9«8B98gB9RgB9B8»988B988B9B8B9«8B9B8B9S8B9# V J oglasi CEDE POSLOVALNICA MOZIRJE Pri objavi tel. številk 063/ 832 - 636 832 - 541 smo lastniku ten št. in ob enem lastniku GRABNERJEVE uiice 7 ki laymku ukabinckjevc HIŠE Na trgu 7 v Mozirju g. CIMPERMAN BQRISU nevede povzročili Škodo, zato se iskreno OPRAVIČUJEMO. Oglas V Savinjskih novicah -- pot do uspeha E JELOVICA ssffi» Vam v času sejma $l> od 4.-9 junija v Slovenj Gradcu ponuja ugoden nakup svojih izdelkov: liifc sili ia* 9 I i ■ m Bani mbmsi— ili POSEBNA PRliOŽNOST SAMO V ČASU SEJMA iff tudi v predstavništvih Jelovice : CELJE, Božičeva 3, tel.:063/25-881 RAVNE NA KOROŠKEM, Čečovje 5, tel.:0602/20-175 LIR Velenje, ERA Velenje J ZAHVALA V 86. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in prababica Marija ERMENC Zavoloska mama. Solze se dajo skriti, bolečina zatajiti, a prazen vaš prostor v hiši ni mogoče nadomestiti. Vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom se zahvaljujemo, ker ste jo v tako množičnem številu še zadnjič obiskali na njenem domu in jo pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Hvala vsem zdravnikom, ki ste pri njeni bolezni in starosti imeli toliko razumevanja. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala Feliksu Ugovšku in njegovim pevcem. Hvala Prek Francu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Se posebna hvala vsem, ki ste darovali za svete maše, cvetje in sveče, hvala tistim, ki ste več večerov in noči prebedeli pri njeni postelji. Žalujoči Sinova Jože in Ivan z družino in vnuki hčere Micka, Francka in Ivanka z družino in vnuki. SERVISIRANJE IN MONTAŽA ROLET, ŽALUZIJ IN VERTIKALNIH ZAVES HOČEVAR MILAN Zadrečka c.17, NAZARJE Ponudba Predstavljamo vam dejavnost, ki bo predvsem usmerjena v servisiranje in montažo vseh vrst rolet, žaluzij in vertikalnih zaves. V kolikor se odločite za servis (popravilo starih rulet, žaluzij, rolojev ali vertikalnih zaves), nas obvestite z dopisnico, oglasimo se v najkrajšem času in vam brezplačno svetujemo, kar je najboljše za vas. V primeru, da se odločite za nakup novih rolet, žaluzij ali vertikalnih zaves, pa vam lahko posredujemo kompletno ponudbo konkurenčnih cen, vključno z montažo. S povabilom k sodelovanju in v pričakovanju vašega odziva vas lepo pozdravljamo! GJZl Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. sporoča kupcem Posebno ugodna ponudba za nakup stavbnega pohištva GLIN Nazarje v naših poslovalnicah: - Kmetijsko preskrbovalni center Ljubija te L 063 831-040 - Železnina Gornji Grad tet 063 842-016 - Blagovnica Ljubno teL 841-020 Termo okna vseh velikosti že od najmanjšega npr. 60 X 60 - cena z davkom samo 5.710,00 SIT, in največjega npr. 180 x 140 23.080,00 SIT s prometnim davkom. - vhodna balkonska vrata termo 80x210 cena s p. davkom 15.378,00 SIT 80x220 cena s p. davkom 16.445,00 SIT 140x220 cena s p. davkom 27.852,00 SIT Posebno ugodna cena pa je za streSna okna, npr: 65x112 samo 18.200,00 SIT 85x112 samo 19.900,00 SIT 54 X 80 samo 15.500,00 SIT Vso stavbno pohištvo in drugo blago pa lahko plačate na posojilo 1 + 4 in 1 + 6 obrokov z minimalnimi obrestmi. Opozarjamo vas, da take ugodnosti veljajo do razprodaje ali najkasneje do 15.6.1993. Pokličite nas po telefonu! Obiščite naše poslovalnice! Prepričajte se! Izkoristite ugodnosti! za razvedrilo Štefka Petek: Ljubosumnost in greh (nadaljevanje iz prejšnje številke) Prej je Kristo grabila jeza, zdaj jo je zajel strah. Ni vzdržala v hiši, ne v hlevu. Vsi prostori so ji postali pretesni. V vsakem kotu je videla Lenkin bled, mrtev obraz; povsod je nekaj škripalo, ječalo. Morala je ven na odprt svet. V njej je nekaj kljuvalo. Gotovo vest. Govorila ji je, daje morilka. Nekaj metrov stran od hiše je rastel gost jelšev grm. Ob njem se je spustila na tla. Čeprav je bila jezna tudi na Vanča, je vendarle sklenila, da ga bo tu počakala. Tega, da je s svojim dejanjem sebi na vrat nakopala policijo, še ni dojela. Zaenkrat jo je obhajala samo groza, neopredeljiva groza. Zaslišala je korake. Dvojne. Še tesneje se je nagnila k jelševju. Postavi sta obstali, čeprav je bilo temno, je Vanča takoj spoznala, žensko pa, ko je spregovorila in se zasmejala, rekoč: "Vanč, Vanč, nič se nisi poboljšal; še vedno bi rad objemal dekleta, čeprav si oženjen in že oče. Le kdaj se boš zresnil?" "Kdaj se bom zresnil?" se je zasmejal tudi on. "Resni ljudje so dolgočasni, jaz pa ne bi rad bil." Res je Gelca, je pomislila Krista. In pusti se Vanču poljubljati, je pretiravala v svojem ljubosumju. Mednju bi skočila, če ju ne bi zadržal privid Lenkinega obraza. Stiskala je pesti in škrtala z zobmi: Lenka in Gelca. - Obe! Na prsih je čutila Lenkino pismo; če Lenka ne bi imela nič z Vančem, zakaj pismo? Krista je v travi sedela še dolgo potem, ko je Vanč že prižgal luči v hiši. Naposled se je spomnila, da je sinček še vedno pri svakinji. Že prej bi morala iti ponj. Ampak, kako bo zdaj to storila?... Vstala je in počasnih korakov šla proti hiši. Oklevaje je prijela za kljuko. Hotela je takoj oditi v kopalnico, pa jo je na pragu prestregel Vanč. "Kakšna pa si? Kod si hodila? Takšna si ko strašilo. Si se tepla?" je spraševal v eni sapi. Zaenkrat je v njegovih očeh in na ustih zaigral nasmeh; ko pa jo je bolj pozorno pogledal, ga je obšel strah. Krista ga je gledala s prežečimi očmi. "Da, tepla sem se. S tvojo ljubico sem se tepla. - Ne, ne glej trapasto!" je skoraj zavpila. "Resnico govorim. - Ja, tepla sem se! Ubila sem jo," je hropla in Vanču tiščala pesti pred oči. Vanč jo je zgrabil za pesti: "Utihni!" je iztisnil skozi zobe. Krista se je histerično smejala. "Kaj je z Gelco?" je zavpil in stisnil njene pesti, da je zaječala. "Nič!" je zavpila nazaj. Vanč je srdito gledal. "Na, tu imaš pismo. Pismo svoje druge ljubice," je siknila vanj ter mu pred noge vrgla Lenkino pismo. Vanč se je sklonil in pismo pobral. Nenadoma je Kristo sunkovito potisnil iz kopalnice v vežo ter glavna vrata zaklenil. Roke so se mu tresle, ko je pismo odpiral. Krista je tolkla po vratih, ker je hotela ven, on pa se ni zmenil zanjo. S težavo je bral. črke so mu plesale pred očmi. Pisava je bila Lenkina. In samo ona je lahko tako napisala, je vedel. Bral je: "Prosim Te, Vanč, pusti me na miru! Z besedo in pogledom. Zavedaj se, da imaš ženo in sina! Imej toliko ponosa in ne blati sebe in mene! Jaz sem prosta, ti nisi. Poznal si me prej. če bi ti resnično kaj pomenila, bi lahko imel mene vso in morda tudi sina. Izbral si. Zdaj bodi zvest mož! Ne zahtevaj, da sem jaz močna, močna za oba, po pameti in srcu! - Vso srečo, vendar brez mene." Vanč je doumel. Da, takšna je ona. Ima globoko, zlato in čisto srce ter občutljivo dušo. On pa je prazen v sebi. Govoril je dekletom o ljubezni, ki je ne premore; izbral je Kristo, ki je plitva in razuzdana kot on sam. "Ja, ja, zavozil sem. Globoko sem zavozil," je tiho priznal samemu sebi. Z vzdihom je zganil pismo in ga spravil v žep. V njegovi notranjosti se je nekaj premaknilo, toda vmes je posegel Kristin glas: "Si končal? - Ha, prej Lenka, zdaj Gelca. Ena tu, druga tam. Vlačugar!" (SE NADALJUJE) Q NAGRADNA KRIŽANKA VODORAVNO: 1. Sosednja država; 8. Že umrli angleški filmski igralec (Laurence); 15. Država v Južni Ameriki, nekdanja nizozemska kolonija; 16. Luka v Italiji; 17.1ndijski romanopisec in esejist (Mulk Radž); 18.Moštvo, tim; 20. Civilna zaščita; 21. Nekdanja dajatev učitelju ali duhovniku; 22. Žensko ime; 23. Hrib pri Ljubljani; 25. Ime pisateljice Peroci; 26. Mirno sožitje; 27. Književno delo v obliki dialogov; 28. Tuja in naša črka; 29. Hribovita pokrajina v osrednji Grčiji; 30. Slovenski pevec (Zoran); 31. Luža; 32. Del vrta; 33. Ostanek iz prejšnjih časov; 35. Domača žival; 36. Krste Cervenkovski; 38. Edina jordanska luka; 39. Produkt človekovega dela namenjen menjavi; 40. Glavni števnik; 41.Letovišče ob Črnem morju; 42.Dan v tednu; 43.Geometrijski lik; 44. Tone Novačan; 45. Izdelovalci violin iz Cremone; 46. Tatinska ptica; 47. Jezero na jugu Finske; 50. Povsem uničeno hrvaško mesto ob" srbski meji; 52. Sevanje; 53. Japonski nordijski kombinatorec, svetovni prvak (Kenji); NAVPIČNO: 1. Francoski slikar miniatur 1767-1855 (Jean-Baptiste); 2. Predori; 3. Dolgorepa papiga; 4. Majhno okence; 5. Azijski veletok; 6. Pritrdilnica; 7. "Novi svet"; 8. Lepo vedenje; 9. Slovensko drevo; 10. Vrsta vrbe; 11. Vatroslav Oblak; 12. Iridij; 13. Beljakovine živih celic, ki spreminjajo kemične vezi drugih spojin; 14. Slovenski atlet (Stane); 19. Poškodba trebušne votline; 22. Uradni razglas, odlok; 23. Pisalo za pisanje po tabli; 24. Srbsko žensko ime; 26. Grški otok, Odisejeva domovina; 27. Olesenela rastlina z deblom in krošnjo. 29. Odsotnost osumljenca na kraju takrat, ko je bilo storjeno kaznivo dejanje; 30. Glavno mesto Češke; 31. Slovenski vojni dopisnik iz Sarajeva (Aleksander); 32. Učna snov za določen predmet; 33. Naselje pri Ljubnem; 34.Vodja gospodarskega obrata; 35.Spodnji prostori v hiši; 36.Ptič črne barve; 37. Izdelek iz listov tobaka; 39. Njivsko orodje za rahljanje tal; 40. Najbolj razširjena raslina; 42.Mariborski pomožni škof (Jožef); 43. Vodoraven pod v trupu ladje; .45. Gorski reševalni čoln; 46. Smuči; 48. Silicij; 49. Središče vrtenja; 51. Uroš Golob; OBVESTILO REŠEVALCEM: Zaradi neljube napake so v legendi križanke v 10. št. izpadla nekatera gesla, vsled česar križanke ni bilo moč rešiti. Iz tega razloga isto križanko tokrat ponovno objavljamo, fond nagrad pa se za njeno pravilno rešitev podvaja, saj bomo poleg nagrad, ki jih je prispevala trgovina STEFI iz Ljubnega ob Savinji, izžrebali še tri nagrade, ki jih je prispevala trgovina MIKA iz Mozirja: 1. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 3.500,00 SIT, 2. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 2.500,00 SIT, 3. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 1.500,00 SIT. Križanko s kuponom iz 11. številke vložite v kuverto in jo do ponedeljka, 14. junija 1993 pošljite na naslov: EPSI d.o.o., Savinjska c. 4, Nazarje s pripisom "nagradna križanka". KVIZ Če obkrožite pravilne črke, vam rešitev brana navzdol da priimek ustanovitelja savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva. 1. Po kom se imenuje koča na Okrešlju: P ... po Henriku Tumi L ... po Juljusu Kugyju K ... po Johannesu Frischaufu 2. Solčavska farna cerkev je posvečena: A... sv. Juriju O... Mariji Snežni E ... Kristusu Kralju 3. Kje še stoji edini sramotilni kamen v naši občini: C ... na Rečici D ... v Gornjem Gradu S ... v Mozirju 4. Edinstvena zbirka mašnih plaščev je shranjena v cerkvi sv. Frančiška v: N ... Okonini B ... Radmirju T ... Kokarjih 5. Koliko je bilo trgov v naši občini pred prvo svetovno vojno: I... dva O... trije E... štirje 6. Splavarstvo je v naši dolini bilo zabeleženo že v: K... 16. stol. M ... 17. stol. V ... 18. stol. Rešitev v 12.St.SN Nagrada zvestemu naročniku Za zvestobo Savinjskim novicam je žreb tokrat namenil nagrado v znesku 2.500,00 SIT Angeli HRIBERNIK iz Vologa 24. Nagrajenka lahko nakupi blago po lastnem izboru v trgovini MIKA v Mozirju Čestitamo! TTOi Attemsov trg 9 63 342 Gornji Grad tel.:38+63 842-041 fax.:38+63 842-041 s - servis motorjev in žag I I - trgovina z rezervnimi deli za žage, i » motorje in kolesa « a a « M SB B s UGODNO NUDIMO kvalitetna Italijanska i i kolesa MOUNTAIN BIKE in HOLAND [ » (otroška, ženska in moška) ; i - papirnica : (vse za šolo in pisarniški material) I Se priporočamo. s Informacije na tel.: 842-041 [ S«88ft«888B8SftB88fta8S»B88fta8BftB8BftB8afi08MftBI88ftB8Bfta8afta8KSaSi£ /O__________ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Vejenj^^ PREGLED OBRESTNIH MER ZA TOLARSKO VARČEVANJE OBČANOV Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. od 1. junija 1993 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: letne mesečne obrestne obrestne mere v % mere v % Tekoči računi občanov_____________________________________8,86_________0,70 Žiro računi občanov_______________________________________8.86_________0,70 Hranilne vloge na vpogled_________________________________8,86_________0,70 Varčevalna knjižica 1Ć.43 1,40 Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev 33,83 2,42 Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev____________________35.01_________2,50 Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev____________________36,19_________2,57 Depoziti, vezani od 10 do 30 dni_________________________13,55_________1,05 Depoziti, vezani od 31 do 90 dni - depoziti do 50.000,00 SIT 25,54 1,89 -depoziti od 50.001,00 SIT do 100.000,00 SIT 27,90 2,04 - depoziti nad 100.001,00 SIT__________________________29,09_________2,12 Depoziti, vezani nad 3 mesece - depoziti do 50.000,00 SIT 29,09 2,12 - depoziti od 50.001 00 SIT do 100.000,00 SIT 31,46 2,27 -depoziti nad 100.001,00 SIT_____________________________32,64_________2,35 Depoziti, vezani nad 6 mesecev___________________________32,64_________2,35 Depoziti, vezani nad 12 mesecev 33,83 2,42 Dovoljena prekoračitev stanja na IH 40,93 2,86 Nedovoljena prekoračitev stanja na TR____________________65,80_________4,24 AvtocenteeMeh^. Servis in prodaja 63320 Velenje,Koroška 7/b,tel.:063/856 824, fax:063/857 005 Pooblaščeno podjetje za servis in prodajo vozil VOLKSWAGEN in AUDI V zalogi: AUD1100 AUDI 80 GOLF TRANSPORTER Več kot 25 let tradicije in kvalitete v našem servisu Prodaja vozil Prodaja nadomestnih delov in opreme OBIŠČITE NAS PomibbA meseca: expres izbelAVA pUltAtov po Uonkvireiičiiil» cevi«xVi s. J POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA msrnmu Ko se ustavi čas... Je čas, ko se začne in je čas, ko se konča. Rojstvo in smrt, začetek in konec vsake biti, vsakega življenja. Z bolečinami in veseljem na začetku ter z bolečinami in žalostjo na koncu. Ne prvemu ne drugemu ne utečeš. Ko se zgodi... Ko se ustavi čas... Ko ostanejo tisti, ki so jih imeli radi... MORANA, d.o.o., pogrebna služba, cvetličarna, v Parižljah pri Braslovčah, je tista, ki ob takih trenutkih poskrbi za vse. Verjetno ste za nas že slišali. Če še niste, potem vedite, da smo vam na voljo za vse usluge 24 ur na dan. Ne glede na to, kje jih potrebujete, tu blizu ali tam daleč. Na vsako pot gremo, tako v tujino kot na vroči Balkan, v vsakem času. NOVOST, KI VAS BO VERJETNO ZANIMALA, PA JE, DA OD RAČUNA POGREBNIH STROŠKOV TAKOJ ODŠTEJEMO ZNESEK POGREBNINE V TRENUTNI VIŠINI 30.000 SIT PLAČATE TOREJ SAMO RAZLIKO, ČE NASTANE. če nas potrebujete, nas lahko pokličete ali obiščete ob vsakem času. Naše telefonske številke so: 721-667, 721-043,721-395. POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK, Parižlje 11/c, 63314 BRASLOVČE ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva. VETERINARSKO DEŽURSTVO 31.05. do 06.06. ZAGOŽEN DRAGO, dr. vet med. Ljubno, tel. 841-769 07.06. do 13.06. KRALJ CIRIL, dr. vet. med. Ljubno, tel. 841-410 14.06. do 20.06. LEŠNIK MARJAN, dr. vet. med. Ljubija, tel. 831-219 VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL. 831-017,831-418 IZDAJA ZDRAVIL: vsak dan od 7,00 do 8,30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje 31.05. do 06.06. TRATNIK FRANC, Pusto polje, tel. 831-263 07.06. do 13.06. MAROLT MARKO, Mozirje, tel. 831-877 14.06. do 20.06. LEVER PETER, Paška vas, tel. 885-150 NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE J. Strokovna literatura: * Rastline in živali okrog nas * Renčelj & Prajner & Bogataj: Kruh na Slovenskem * Golob: Hrček in morski prašiček * Attems: Slovenske pridige * Slovenija in evropska konvencija o človekovih pravicah: zbornik referatov * Zrimšek: Metodika klavirskega pouka in klavirske igre * Mlač: Veliki pionirji alpinizma * Poissant: milijonarji o sebi * Grazzini. Narodni parki sveta * Cisneros: Španščina v treh mesecih (Zbirka Cicero) * Jan: Odstrte zavese: okupator in gorenjsko domobranstvo * Mušič: Dragotin Kette * II. Mladinska literatura: * Štamše-Žmavc: Kam je izginil sneg * Moderndorfer: Kako se dan lepo začne * Novak: Mama gre trikrat okrog sveta * Poniž: Zgodbe za eno stran * Makarovič: Zajčkovo leto * Palčič: Deželica Pimpon in druge zgodbice * Novak: Usodni piknik 6. del zbirke Zvesti prijatelji * Pregl: Počesane muhe ali zelo zapleten priročnik o lepem vedenju * Slana: Kraljevina packarija * Cela: Ukradene sence * III. Leposlovje: * Šetinc: Zbogom Jugoslavija * Svetina: Zlata kepica: tibetanski komentarji * Mohar: Zgodbe zlatega dečka * Milčinski: Gospodična Mici * Morante: Aracoeli * Kočar: Zmaji so ... * Snoj: Bajanja o Bogu * Sončnica poldneva: antologija slovenske poezije * Jurič: Tisoč in ena šala za mlade * LaPlante: Mafijske vdove * Druon: Prekleti kralji. 4, Zakon moških *_________________________________ SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. SPORED FILMOV KINO LJUBNO OB SAVINJI 05.06. in 06.06. BABICA GRE NA JUG - slovenski film - komedija 12.06. in 13.06. BINGO - ameriški film - komedija KINO "JELKA" NAZARJE 05.06. in 06.06. POSLEDNJI MOHIKANEC - ameriški film - pust. 12.06. in 13.06. VIKEND Z MRTVACEM - ameriški film - komedija KINO "DOM" MOZIRJE 05.06. in 06.06. V POSTEUIS SOVRAŽNIKOM - am.film - psih. krimin. 12.06. in 13.06. NAPIHNJENCI - ameriški film - komedija Celje - skladišče D-Per m 7/1993 Samotežni voz ugo prodam za 200 DEM. Ja PLESEC, Foršt 59, Ljubno 5000001034,11 COBISS 0 Prodam 9 tednov stare prašičke po ugodni ceni. Tel.: 831-150. Prodam fička letnik 1979, 61000 km, za 1000 DEM. Tel.: 841-129. Prodam pony kolo za 5000 SIT. Tel.:841-129. Snemam poroke, obhajila in druge slavnostne priložnosti. Klicati sobota, nedelja 9H-10H. VHS kaseta. Tel.: 831-242. Prodam fleks Iskra 2300 W. Informacije na tel.: 844-209. Prodam Diane-DAK I.83 dobro ohranjen, cena po dogovoru. Tel.: 832-543, zvečer. Prodam glasbeni stolp UNIVERSUM novejše izvedbe. Tel.: 831-605. Rabljeno strešno opeko (trajanko) prodam. Žekovec tel.:831-501. Prodam kosilnico BCS 110 cm za 1200 DM. Tel.:832-101. Prodam hrošča. M. VRŠNAK, Sp. Kraše 31. Po delih prodam: Z 101, R4 in Fiat 127. Tel.: 842-194. Prodam 5 ha gozda med Bočno in G. Gradom. Inf. CVETEK, Bočna 76. Ugodno prodam otroško dirkalno kolo, 5 prestav, dobro ohranjeno. Tel.: 832-777. Izdelujem brunarice, vikende, vrtne hišice. Tel.: (062) 723-008 po 19 uri. Prodam Comodore C 64, disketnik 154 L, diskete, Joestick, usmernik in TV Hitachi. Cena po dogovoru. Milan POLIČNIK, Sp. Kraše 8. Prodam lovsko karabinko 7 x 64 sulska montaža. Cena ugodna. Matija ROS, Prod 21, G. Grad. Snemam poroke in ostale slavnostne priložnosti. Tel.: 831-242. Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, servis. ZAGOŽEN, tel.:831-109. Pomoč v gospodinjstvu potrebujemo cca. 2 x tedensko . Tel.: 832-134. Kupim stanovanje v Zg. Sav. dolini. Tel.: 844-292. Za 10.000,00 SIT prodam otroško posteljico "kinderpet" na tel. 832-788. Prodam knjige za 1. in 2. razred OŠ. CMAGAR, Solčava. Inštruiram nemščino za prvi in drugi letnik srednje šole. Tel.: 841-527. Ugodno prodam trobento. Cena 250 DEM. Primož PAINKRET, Zadrečka c. 17, Nazarje. Prodam motor APN 6 S I. 1988, dobro ohranjen. Tomaž PRODNIK, Praprotnikova 7, Mozirje. * Kupimo ali vzamemo v najem enosobno stanovanje na področju Mozirja, Nazarij, Rečice. Inf. na tel.: 831-728. Prodaja in dostava premoga različnih vrst tudi na čeke. Tel.: 831-567, dostavimo -plačate. Ugodno prodam peč za etažno centralno ogrevanje (TOBI), črpalko (GRUNDFOS), raztezno posodo, kroglične ventile, termometer ter varnostni ventil, lnf.832-363 'JlfS,? BISTRO Ana Rifelj Rečica ob Savinji sladoled s svežim sadjem WHIRLAWHIP prvi v Zg.Sav.dolini po želji vam pripravimo nizkokaloričen sladoled, sadno mlečne frappeje, skutine kreme; EPSI OSREDNJO KNJ. CELJE