,>ŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI * m vkj^^JUVU 1932 JANUAR Nervozni umiralo zgodaj! Ste 11 opazili na sebi četudi le tupatam katerega Izmed naslednflh znakov bliža« loče se živčne oslabelosti? Hitro razbur|en|e, nerazpoloženfe, drgetante udov, i mirnost, atrlpan|e srca, omotični napadi, tesnobnost, nespečnost, nemirne san|e, neobčutljivost posameznih telesnih delov, plafilflvost prevelika razdražljivost spričo ugovarjanja, ropota, duha, poželenje po omamilih, tobaku, alkoholu, čaju. kavi, utripanje očesnih vek ali migljanje pred očmi, naval krvi, tesnoba, muhavost, odpoved spomina ali govora, izredna nagnenja ali odvratnost. Ako se pojavi pri Vas kateri teh znakov nervoznosti. eden močan ali več hkrati, tedaj so Vaši živci resno oslabljeni in pofrebn|e|o okrepila. Ne pustite tega vnemar še naprej, ker slede temu lahko kmalu resne motnje duševnih zmožnosti, kot nesmiselno govorjenje in nazavedna dejanja, hitra telesna propast in zgodnja smrt. Nič ni na tem, odkod Vaša živčna oslabelost, vabim Vas, pišite mil Radevolje Vam zastonj in poštnine prosto enostaven način odkritem ki Vam bo pripravil veselo iznenadenje. Morda ste za razna sredstva izdali že mnogo denarja, dosegli pa v najboljšem slučaju le kratkotrajno zboljšanje. Zagotavljam Vas, da poznam pravi način kako slabosti Va&lb živcev odpomoil. Ta način prinese obenem tudi zboljšanje razpoloženja, veselje do življenja, moč in delazmožnost, da, pisal mi je že marsikdo, da ga je povsem prerodii. To dokaznfe|o tudi mnen|a zdravnikov. Stane Vas samo dopisnico. Pošljem Vam zelo poučno knilgo popolnoma zastonl. če Vam ni mogoče pisati takoj, si spravite ta oglas! Zbiralnica za pošto: Ernst Pasternack, Berlin, SO. Nlchadkirdtplatz Ho 13. Bbt 89. DAROVI. Ko je bil »Vestnik« Dejanja sv, Detinstva že v tisku, so došli še /darovi iz župnije Gozd nad Kamnikom: 210 Din; župnije Podzemelj: 27 Din. Čudodelne svetinje vseh vrst do najfinejših •e dobe v prodajalni Jugosl. knjigarne (prej Nič-man) v Ljubljani. Kdor v jedi te pijači prav mero drži, učaka navadno stare dni. Na pol pola oibstoji, kdor stanoviten ni. Potrpljenje je za vsako bolezen prvo in najpotrebnejše zdravilo. I Prevelika čast in hvala ti ne bode prida dala. Kdor se na Boga zanese, njemu ne izpodnese. Kdor je potreben, tudi po drobtinici rad seže. Ali je Vaša hiša naročena na edini slovenski katol. dnevnik .»..—...-h- ino»*_i • —* «, H>)» »mm <., M iscgaa sfrsrs.isr.-s ITUft m Z nedeljsko prtiooo •DusiHranl Slovenec* Ako ne, pišite takoj na upravo,, Slovenca" v Ljubljani, da Vam ga pošljejo brezplačno na ogled. Brez-dvom.no Vam bo ugajal! Varno naložile svo| denar v VZAJEMNI POSOJILNICI t LtuMjanl. poleg Hotela UNION Obrestovanje nafngodneje Posojila proti vknjižbi na posestva, proti po-roštvu i. t. d. Družinska pratika 1932 se še dobi v vseh knjigarnah in trgovinah Slovenije! Zahtevajte jo tako , ker bo prav kmalu vsa zaloga razprodana. VZAJEMNA ZAVAROVALNICA Ljubljana, ▼ lastni palači na vogalu Miklošičeve in Masarykove ceste SPREJEMA požarna zavarovanja, zvonove lz brona proti razpoki, zavarovanja stekla ter iivljenska zavarovanja v vseh kombinacijah. P0DRU2NICE: Beograd, Dečanska ulica 27/11. Celje, Cankarjeva ulica 4. Sarajevo, Vojvode Stepe Obala 42. Split, Uliea XI Puka 22. Zagreb, Mihanovičeva ulica 2/II. Poverjeništva v vseh vetjih krajih. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. ►J < S5 M S O NUDI PO IZBEDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6/II. Ure, zlatnina, optični predmeti L. VILHAR urar LJUBLJANA Sv. Petra cesta 36 LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo V LJUBLJANI Obrestuje hran. vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani ie pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi t neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne »toge znašalo nad 190 milijonov dinarjev. Hranilnica in posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo v KAMNIKU Sutna St. 22 (lastna hiša) blizu postaje Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najugodneje. Vse davke plačuje hranilnica sama. Jamstvo presega večkratno vrednost vseh vlog. Daje posojila na vknjižbo in proti poroltvn. Otvarja tekoče račune itd. VSEBINA: Ob tridesetem letniku, (škof dr. Gr. Rozman.) — V božični noči. (Al. Golobič.) — V sveti noči. (Pesem.) — Odločno in neustrašeno za božjo zvezdo. (Dr. Fr. Jaklič.) — Dete — Kralj. (Pesem.) — Katoliška akcija — ali bo kaj z njo? (J. Kalan.) — Svete maše. — Na Marijinih potih. Pri Mariji. (J. Langerholz.) — Na cilju; Luč z gora. (Povest: Weiser-Jagodic,) — t Marko Kostanjevec. — Iz življenja Cerkve. (Razgled po svetu, po domovini.) —Po Mariji k Jezusu. — Razno. — Opazovanja, — OdgovoH. • Odpustki. — Ovitek: Prošnje in zahvale. Dobre knjige. — Dopisi. — Slike v bakrotisku: V plenice ga je povila. — Jaselce. — Darovali so mu zlata, kadila in mire. — Sv, Družina. — Počivajo, — Šla sta v Jeruzalem in ga iskala. — Sv. Janez Evangelist. Cena »Bogoljubu«: na umetniškem papirju 30 Din, na navadnem papirju 20 Din; v Avstriji 3 Š, v Italiji 8 Lir, v Čehoslovaški 15 Kč, v Franciji 12 fr„ v Ameriki —'50 Dol. Spisi, prošnje, zahvale, vprašanja se pošiljajo uredništvu »Bogoljuba«; vse drugo gre na naslov: upravništvo >>Bogoljuba« v Ljubljani. Koledar Apostolstva molitve za januar 1932. Glavni mesečni namen, blagoslovljen po sv. očetu: Socijalna načela okrožnice: »O obnovi socijalnega reda" Misijonski mesečni namen, blagoslovljen po sv. očetu: Vrnitev lakobitou v edinost sv. Cerkve. Mesečni zavetnik: Sv. Frančišek Sal. c. uč. (29.) Dnevi Godovi Posebni dnevni nameni * Vedno češčenje sv, R. T. Ljublj. šk. Lava nt. šk. 1 2 Petek Sobota Novo Leto Makarij op. Bramba pravic Cerkve Družba Jezusova Ljublj. Trnovo Dobrova Stari trg » 3 4 5 6 7 8 9 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Ime Jezusovo Prisk m. Telesfor p. m. Razgl. Gosp. Lucijan m. Severin op. Julijan in Baz. m. Apostolstvo mož tn fantov Brezposelni, stradajoči Dobrodelna akcija Delo za misijone Širjenje dobrega tiska Naši poverjeniki (-Ice) Stanovitnost v veri Babno polje Planina p. R. Javorje Sv. Tcije Kralji Stari log Mozelj >/i Mek. Repnje SI. Gradec S. M. S. M. Maribor šol.ss. SI. Gradec S. E. » boln. S. Jan. p. Drg. Razbor 10 11 12 13 14 15 16 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Pelek Sobota Sveta družina Higin p. m. Arkadij m. Veronika M., d. Hilarij, Feliks N. Pavel pušč. Marcel p. m. Posvetitev družin Srcu J. Verska vzgoja po družinah Zakonska čistost Odvrnitev pohujšanja Sprte družine Težko skušani Marijine družbe Begunje pri L. Olševek Borovec Trnje Unec Podzemelj Sora S. Miki. p. Slg. Št. flj p. Turj. S. Vid. n. Vald. Pameče i Dolič S Peter Kr. g. 17 18 19 20 21 22 23 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. po r. G. Anton Petra stol v Rimu Kanut kr. Fab. in Boštjan m. Neža d. m. Vincenc m. Zaroka M. D. Delo katoliške akcije Vdanost sv. očetu Razsvetljenje državnikov Pogostno sv. obhajilo Čistost mladine Sveta ura Čista priprava za zakon Železniki Lj. Sv. Peter Špitalič Kočevje Sela pri Kamn. Goriče Poljane Podgorje j Sele j Vuzenica i Mar. (usm. ss.) m Sv. Jožef n. Cel. 24 25 26 27 28 29 30 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. predp. Timotej Spreobr. Pavla Polikarp š. m. Janez Zlat. c. uč. Leonid m. Frančišek Sal. c. uč. Martina d. Naši nabožni listi Misijoni. Duhovne vaje Zadeve naših škofov Delo za zedinjenje Odprava nedostojnih zabav Gorečnost duhovnikov Vsi, ki so v bližnji greš. priložnosti Brezovica Vrhnika Mavčiče St. Oselica Goče Rakovnik Peče Sv. Jožet n. Cel. m \ Celje (kapuc.) m n Celje (bolnica) » 31 Nedelja 2. predp. Pet.N.m. Priporočene zadeve. Umrli Senožeče Celje (šol. ss.) Ob tridesetem letnika Trideseto leto že prihaja »Bogoljub« k svojim naročnikom in jih uči pravega krščanskega življenja, da bi bili Bogu ljubi v vsem in bi tudi v vsem Boga ljubili. Krščansko živeti se pravi v Boga in njegove resnice verovati, upati vanj, v njegovo zvestobo in vsemogočnost, pred vsem pa Boga ljubiti in v Bogu svojega bližnjega. Pravo krščanstvo je v ljubezni do Boga in sicer v dejanski, to je taki, ki se kaže v delih vsakdanjega življenja, v izvrševanju poklicnih dolžnosti, v izpolnjevanju zapovedi božjih. Takega življenja neprekosljivi vzor je Marija, ponižna dekla Gospodova. Po Mariji, po njenem zgledu in po njeni pomoči se najbolj gotovo priborimo do pravega krščanskega življenja. Zaradi tega je bil in ostane »Bogoljub« marijanski list, ki nas ob Mariji užiga v ljubezni božji in nas vabi v družbo Marijinih otrok. Danes je tako vodstvo ob Mariji k odločnemu krščanskemu življenju še posebno potrebno. Saj se človeška družba maje prav v temeljih. In nikjer ni stalnosti, nikjer rešitve pred grozečim poginom kakor le v pravem, resnem in odločnem krščanskem, življenju: v tem namreč, da vsi in vsak zase postavimo svoje življenje in udejstvo-vanje vsak dan iznova na dejavno ljubezen do Boga in bližnjega. To je celo krščanstvo in le to nas more rešiti; polovičarsko krščanstvo nam bi naložilo le težko odgovornost, rešiti pa nikogar ne more niti časnih stisk, še manj za večnost. Po Mariji k odrešilnemu krščanskemu življenju! Pri nas je ta pot že utrta in preizkušena v Marijinih družbah. Uporabljajmo jo še bolj vestno; še večje število naj je tistih, ki jo veseli hodijo. Tudi za fante je ta pot prijetna, vesela in zveličavna. Starši pa svoj najdražji zaklad, svoje otroke, dajte v Marijin vrtec, da se v njihovih srcih zgodaj vzbudi ljubezen do Boga in bližnjega ter z vsakim letom starosti raste. Katoliški Slovenci smo po Marijinem češčenju verni ostali; v sedanji odločilni dobi, ko se nova bodočnost kuje, moramo po Mariji še vernejši, odločnejši in resničnejše katoliški postati. Dr. Gregorij Rozman, škof ljubljanski. V g W • v 0 boztcnt noci Kdo more razkriti, kako je v njem v božični moči? Pisali so in pripovedovali, napisal in povedal še nihče ni. Preveč je miline in ljubezni, ki jo tisti večer vsak občuti. Mnogi ne vedo odkod. Samo pride v človeka: morda so spomini na nekdanjo srečo, morda klic božji, morda domotožje. Nekaj te poniža, otroka te napravi: nič ne vprašaš čemu, nič ne vprašaš odkod; samo veruješ, padeš na kolena in moliš ... Vsa trpljenja pozabljaš, vse žalitve odpuščaš, vse nelepe misli v srcu brišeš: saj ono majhno, ki je v božični noči prišlo z neba, je neskončno sveto in je sprostrlo ročico skozi srca vsega sveta ... Otroci ne vidijo tisoč devet sto trideset let, ki so pretekla od rojstva Deteta; predaleč jim je to. Zanje se to Dete rodi vsako leto v božični polnoči: v vsaki hiši posebej, vsakemu otroku na svoj način. Z nemirnim srcem prisluhajo na vsak glas od zunaj: zdaj, zdaj... Mati jim tiho še-peče zgodbo o Marijinem romanju od hiše do hiše, od srca do srca, da bi se ji kje odprlo. Pa zanjo ni bilo prostora v hiši; sirota je bila. V hlev je morala, kjer je v jasli položila božje Dete. In potem o svetlobi na nebu, o božični pesmi, o pastirjih, ki nosijo jagenčke, piščali, prinašajo mleka, oblek — in strme v hlev in poklekajo pred malim Bogom v jaslih ...' Otroci imajo odprte oči, odprta usta, vse v njih trepeče, vse pričakuje. Božič je (njihov najlepši praznik. Edino oni ga res doživijo do dna, ker nimajo nikjer skrivnosti, in se nikjer ne zatakne njihov razum; vse jim je jasno kakor sinje nebo. Božič je praznik otrok. V malih letih se ta dan najgloblje vikleše v srce človekovo; in nikdar se še ni za zmirom izbrisalo to mlado božično doživetje. Koliko ljudi je moralo z doma v daljni svet za kruhom, za srečo ... Pozabili so na dom, na molitev. Mrzli denar jim je srce priklenil na zemljo. In niso bili srečni. Nekaj jih je venomer zvalo, nekaj z onkraj morja iz domovine ... Pa če prej ne — v sivi starosti so razumeli klic iz mladosti. Božični zvonovi zovejo: pridite, otroci, ki ste se izgubili; še vedno čakajo jaselce v kotu in ljubezen in mir .., Tudi oče in mati sta v božični noči otroka. Gleda oče otroke, ki kleče pred jaselcami kakor drobni angelci. In zmehča se mu srce: To si mi dala ti, žena! Ti zvesta, ki vso našo hišo držiš v blagoslovu. Ti dobri duh, ki te čutimo vsi, ko smo bolni ali zdravi: hiša, njiva, vrt, najbolj pa jaz, tvoj mož, in ti-le mali... Mož, ki je kralj hiše in kašče in zidanice in zemlje, v kaftero se je zaril kot črv, poklekne med otroke in skloni glavo kakor najnižji v hiši; srce mu govori o nečem, česar on ne zna, kar pa je slajše od zemlje, večje od čred, od sadov in predalov.,. To zna njegova žena: ljubiti in trpeti tiho in ponižno v božji volji, talko da nihče nič ne ve, čuti pa vsa hiša. In mati, večna lučka družine, vidi moža, trdo korenino, ki kleči med drobno družinico, pa se ji milo 'stori. Gre in ga poboža: Ti dobri! Vsa hiša — kakor da je sredi noči sonce vanjo posijalo. In mati slovenska, mučenica svoiih otrok, duhovnica naših domov in src, poslušaj besedo: sinove imaš in hčere, vsi so odleteli, sama si ostala kakor suho drevo. Eden se je zakopal v rove in ne vidi sonca, strže premog od črnih sten in ga naklada na voz. Vsak voz — kaplja krvi iz srca . .. Tvoj drugi je študent; v mrzli, vlažtni sobi sedi ob kupu knjig, Obraz mu je dolg in bled. Tvoj tretji je vojak v daljnem kraju. Sam je in bolan od domotožja. Pa še hčerko imaš, ki si v mestu služi kruh. Nikogar nima, da bi jo po neznani poti vodil. In morda je zašla. In morda ne more nazaj? 0 mati, ko bi jih videla na božični večer! Sami — kakor izgubljene ovce — so se zaprli v sobe. Kupili so si drevesce in pastirce in svečke. Niso> mogli domov, zato so si sami postavili jaselce. In sede ob njih in mislijo na srečne otroške dni, na tebe, mati, ki si jih učila moliti.., In po bledih licih jim drsijo solze. Še bi bili radi otroci; pri tebi, malti, bi se še enkrat radi zjokali; še bi radi slišali lepih besed, ki bi jih odnesli s seboj na pot... Mati, dosti si jim dala: hrepenenje po svetih otroških letih. To jih bo vselej vračalo, kadarkoli bi zašli. Enkrat v letu jim pa najlepše daš — na sveti večer: miline in sreče božje ljubezni, po kateri žeja vsakega človeka, pa naj bo še dalje od Boga. Mati, ne boj se zanje! Tvoje besede, tvoje molitve gredo ž njimi kakor sonce .. . Po nekaterih hišah, in to največ po mestih, pa je v božičnem večeru — žal — tako: ★ Oče se norčuje iz svetih praznikov, mati nima občutja do njih, otroci jih ne poznajo. Takrat povabi mati prijateljice svoje na čaj: da vidijo božično drevo, ki je visoko in svetlo, in koliko je bogastva na njem, in koliko vsega so otroci dobili. In pijejo čaj in govore o svetlih oblekah . ,. Nič ne slišijo klicev svetonočnih zvonov. Nič ne čutijo v srcu božičnih pesmi. Mrzlo in vsakdanje je v njih. Tudi otroci ne vedo Modri z Jutrovega so lep zgled zna-čajnosti in doslednosti v verskih zadevah. Zvezdo so zagledali pa so se vzdignili na daljno pot, četudi so jim znanci branili ali so se jim celo posmehovali; ob vseh ovirah niso izpustili svojega cilja izpred oči. V Jeruzalemu so na ves glas pripovedovali, da gredo molit novorojenega Kralja. In v bornem hlevu je njih živa vera videla v slabotnem Detetu Boga, pred katerim se niso sramovali pasti na kolena in mu darovati svoja dragocena darila. Značajna doslednost in neustrašenost, kako lepa si! Značajen človek vedno in povsod vzbuja spoštovanje, tudi pri nasprotniku, katerega tudi nevede in nehote opozori na dragocenost svojega prepriča- za božič drugače kakor v piškotih, poticah. Prazno in bolno je v takih hišah. Moj Bog, pa mnogi teh ljudi so se rodili v selskih hišah; v mladosti so živeli na njivah, molili so z očeti in materami, doživljali ljubezen domače hiše in sveto kadilo praznikov. Šli so z doma; knjiga jim je vzela vse to, morda žena, morda življenje. In zdaj dajejo smrt svoji družini. Mladosti ne bodo poznali v srcu, samo v potici, v mesu. Nilkdar ne bodo ti otroci doživeli božiča, nilkdar jim ne bo nihče dopovedal, kaj je svetonočno občutje. In če bodo za vekomaj ostali tuji Cerkvi in njenim naukom? . .. Mati slovenska, kar si jim dala, so zavrgli. Kaj bo z njimi!? Lojze Golobic, Mali. nja. Nasprotno pa budi neznačajnost skrito, pa zato tem globlje zaničevanje; ne-značajneža mnogi izrabljajo in se mu laskajo, spoštujejo in ljubijo ga pa ne. Kristjan, katoličan bi moral biti v zadevah svoje vere in vesti odločen in neustrašen; ponosen bi moral biti na svoj krščanski svetovni nazor in veselo pozdraviti vsako priliko, da svoje versko prepričanje v vedenju in dejanju pokaže. Kadar svetna znanost zasledi novo resnico ali vsaj drobec resnice, je vsa ponosna nanjo; izrabiti jo hoče v vseh ozirih in pomilovalno in z zaničevanjem gleda na one, ki te resnice ne poznajo ali vsaj dovolj ne vpo-števajo. Zdaj pa pomislimo na svojo sveto vero: koliko resnic in kakšne resnice vse- V sveti noči Nocoj pri Betlehemu v hlev Marija je stopila, radosti večne slavospev božična noč razlila. Ljubezni in dobrote Vir nam milosti razliva: ~Na slami Jezus, duš pastir, za nas trpi, počiva. 0 vi, ki kruha nimate, brez doma ste sirote, z menoj nocoj tja pojdite, kjer Bog deli dobrote. Poglejte v borne jaslice, nebeško v njih je Dete, poslancev božjih množice pojo mu speve svete. Pred Jezusove jaslice zaupno vsi hitimo in Detetu bridkosti vse v srce ljubeče zlijmo! Prosimo vdano milosti, da vsi bi se ljubili in v žaru svete čistosti za Detetom hodili. Gregor Odločno in neustrašeno za božjo zvezdo buje! Na kako globoka vprašanja nam odgovarja. Glavno pa je: odgovori sv. vere imajo nezmotljivo, božjo zanesljivost, saj nam je te resnice razodel Bog, čigar spoznanje je popolnoma odtegnjeno zmoti in se nanj lahko brezpogojno zanesemo. Resnice svete vere so izpričane s krvjo milijonov junakov in junakinj; izpričane so s svetostjo neštetih množic yseh narodov in stanov; o božjem izvoru krščanstva nam govori dvoje tisočletij in mu poje slavo. Tisti, ki krščanstva ne poznajo ali pa nočejo poznati, bi se nam morali smiliti, saj so v zmoti, zmota je pa vedno pomilovanja in obžalovanja vredna. Krščanski človek pa včasi uprav narobe naredi: sramuje se svoje resnice in svojega pravega spoznanja ter ga plaho taji, do nasprotnika vere se pa vede, kot bi ta imel prav. Katoličan bi se moral živo zavedati in povsod poudarjati, da bo samo Kristusov nauk rešil človeštvo iz skoro brezupnega položaja, ki se v njem sedaj nahaja. Kakšni oziri bi nas neki mogli odvračati, da bi se sramovali svojega krščanskega svetovnega nazora? Mi smo v varni posesti popolne resnice, ne pa drugi! Ivan Cankar je napisal črtico »Mater je zatajil«. Siromašnega študenta je prišla mati obiskat in čakat pred šolo. Dolgo se je že veselila snidenja z njim in najboljše, kar je v svojem siromaštvu imela, mu je prinesla. Sin se je pa sredi mestnih tovarišev sramoval njene kmetiške preproščine in ubožnosti in se je tiho oddaljil; zatajil jo je, zatajil njeno ljubezen in vso veličino njenih žrtev. Takoj nato ga je pa skeleče zapeklo v duši. — Če pa kdo zataji Boga ali vero ali Cerkev, bi ga naj ne zapeklo v duši? * Na železniški postaji čaka gruča. Poldne zazvoni. Ta ali oni bi rad molil, a gleda, če se bo kdo drugi prej odkril, ker kaj bodo ljudje rekli, če bi se on! Eden izmed možakov se odkrije in pokrila — takoj mu sledijo drugi, ves peron je gologlav in moli. Kaj stori možat zgfled ob šibkih značajih! V vlaku se vozi več domačinov. Na sosedni klopi smeši plehka osebica verske reči in govori pohujšljivo; vsem je težko, pa se vendar v zadregi smejejo, namestu da bi eden vstal in povedal, da so oni po- polnoma drugačnih misli in drugačnega po-štenja. Resnica in krepost se plaho skrivata, zmota in nepoštenost se pa bahato razkazujeta. Mirna, pa odločna beseda bi položaj v trenutku izpremenila. V mnogih naših gostilnah ponujajo ob petkih mesne jedi, kot bi v Sloveniji živeli po večini sami nekatoličani. Ali ni to prav za prav grda žalitev verskega čuta, četudi je postna postava dala izpregled, če je kdo prisiljen jesti v gostilni. Kaj bi storili muslimani, če bi v kraju, kjer imajo oni večino, gostilničarji vse vprek ponujali svinjsko meso, katerega muslimani ne uživajo? In naša sv. vera je edino prava, in zahteve sv. Cerkve bi nam morale biti svete tudi v javnosti! Ali ko duhovnik nese sv. popotnico: nasproti pride človek, ki veruje v navzočnost Jezusovo v presv. Rešnjem Telesu in resno želi biti obhajan, ko bo zanj prišla zadnja ura. Zdaj pa pozabi, da je pod podobo kruha Bog in se plaho umakne na stransko pot, da bi mu ne bilo treba poklekniti ali se vsaj odkriti in obstati za par hipov. In še več sličnih zgledov. Jezus pa pravi: »Kdor me bo zatajil pred ljudmi, ga bom tudi jaz zatajil pred nebeškim Očetom.« Tisti Jezus ga bo zatajil, ki o njem piše evangelij, da bo na zemlji velika stiska zaradi šumenja morja in valov in da se bodo nebeške moči gibale, ko bo prišel z veliko močjo in slavo, sodit vse ljudi, tudi take, ki so ga tajili pred drugimi. * O Nikodemu, uglednem članu sine-drija, beremo, kako je prvo veliko noč ponoči v luninem svitu plaho in skrito prišel k Jezusu, O istem Nikodemu pa pozneje beremo, da je po Jezusovi smrti pogumno stopil pred Pilata ter prosil, da sme vzeti Jezusovo telo s križa. Ni bilo lahko s to prošnjo stopiti pred rimskega cesarskega namestnika in z njo priznati, da je prijatelj obsojenca. Pa je pogumno stopil predenj, ker se mu je bilo utrdilo prepričanje o Jezusovem božanstvu. Kdaj se nam zdi njegovo vedenje lepše, na prvo ali na tretjo veliko noč? Ko je iz strahu pred Judi skrival svoje prepričanje, ali ko je možato in odločno nastopil? Dr. Fr. Jaklič. Ime »kristjan« gre po pravici onemu, ki se čuti srečnega, če more kaj darovati. — Na lastnini vsakega človeka je tako rekoč vknjižena obveznost, da naj od tega, kar preostaja, ponudi tem, ki &o z njim združeni v sinovstvu božjem. — Kard. dr. Pilil. smXsXm Dete - Kralj Tako si revno in ubogo si tako, Ti malo Detece ... Glej, vse je Oče ustvaril, vse zate je pripravil, pa ni prostora vrednega, kjer bi se Ti rodilo. Tako si revno ... Ah, da se je tako zgodilo. Mar nisi Kralj? Kako naj verujem v to revščino, v uboštvo? Tako si revno in ubogo si tako, Ti malo Detece ... Pa angeli Ti slavo pojejo, pastirji vdano molijo in kralji se Ti Kralju klanjajo. ... Tako si revno in ubogo in jas verujem, Ti malo Dete-Kralj, jas verujem! Joia Vovk. Katoliška akcija — ali bo kaj z njo ? Začnimo jo resno in povsod! Veliko se je že govorilo in pisalo o njej — kje pa je? Katoliška akcija — saj razumete? Akcija pomeni delo, dejanje, trud, delovanje; katoliško seveda. Saj katoliško akcijo že imamo, odkar je katoliška Cerkev na svetu. Apostoli so izvrševali najboljšo' katoliško akcijo. . Za njimi misijonarji vseh časov in vsi duhovniki. Tudi pri nas smo imeli katoliško akcijo vedno, prav posebno pa zadnjih trideset, štirideset let. Delalo se je na vseh poljih katoliškega življenja: v cerkvi in izven cerkve. Poleg redne božje službe: naše Marijine družbe in katoliška društva, shodi vsake vrste, razne pobožnosti in slovesnosti, dobri časniki in knjige. Kaj je to drugega kakor (katoliška akcija, katoliško dejanje, delovanje, dejavnost! Toda — danes je vendar »Katoliška akcija« nekaj n o v e g a in nekaj poseb- nega. Prej. smo pisali katoliško akcijo, če smo kdaj to ime rabili, z malo začetno črko, zdaj jo pišemo z veliko. To ni mala razlika! Katoliška akcija je sedaj nekaj bolj določnega, bolj izrazitega, bolj pro-gramatičnega. Če jo sv. oče s takim poudarkom priporoča in povsod zahteva, je jasno, da hoče nekaj novega, nekaj več kakor kar smo d o zdaj imeli in delali. Kaj hoče torej »Katoliška akcija«? 1. da se dela več kakor se je delalo do-zdaj; 2. da se dela po nekem n a č r t u ali programu; 3, da se dela za poglobitev krščanskega življenja; 4. da delajo pri njej 1 a j i k i -ne duhovniki. Da se dela več! »I, saj smo delali, kar smo mogli«, slišimo časih reči. Gotovo se je delalo pri nas mnogo in tudi mnogo doseglo. Mislili smo, da je to že dosti. In morda je bilo tudi — za tiste čase. A poglejte okoli sebe! Ali ne vidite, kaj se godi?! Če so bili že dozdaj časi hudi, postajajo še hujši. Če je bila že dozdaj vera v nevarnosti, je postala nevarnost za vero še večja. Kdor malo nazaj pomni in primerja prejšnje čase s sedanjimi, mora videti in vedeti, če ni slep, da gremo v vedno hujše čase. Tok časa je že itak šel in vodil vedno bolj od Cerkve, od Boga proč. Materializem in naturalizem — nova vera, bolj prav: nevera — se razširja med ljudstvo vedno bolj na široko in prodira vedno bolj na globoko, Tudi če bi se ne bilo nič drugega posebnega zgodilo. Toda poleg vsega drugega je prišla še silna svetovna vojna, in ikaj nam je ta prinesla, kdo tega ne ve? Poglejte! Ali ste že kdaj čuli kaj takega, kar se danes v Rusiji godi?! Pogani so imeli in imajo sicer krive bogove: a imajo jih vendar in jih po svoje častijo, Da bi pa v enstopedesetmilijonskem narodu hoteli vsako sled vere zatreti, izbrisati, da bi Bogu napovedali boj na nož, vojsko do uničenja, da bi ga hoteli s prestola vreči, uničiti, pomandrati, da bi krasne cerkve sredi mesta kar na celem podirali, — ne, kaj takega svet še ni videl. Strah in groza! Kaj smo doživeli! In zdaj hočejo s tem ves svet »osrečiti«! Nič manj nimajo^ v svojem načrtu, kakor boljševizem raztegniti na ves svet, ga osvojiti, zavojevati in Boga izgnati iz zadnjega kotička zemlje! ,.. Bože mili! Kaj pravimo mi vendar na to?! In res! Boljševiška setev gre v klasje. Brezbožni komunizem se širi po vseh deželah. Na raznih krajih že udarja na dan plamen sovraštva do Cerkve in vsega božjega. Kdo bi si bil mislil, da bodo v eni najbolj katoliških dežel, v Španiji, nekega »lepega« dne na vseh krajih začeli goreti samostani in cerkve! Da bodo tudi tam začeli posnemati boljševike, če ne v polnem obsegu, pa vsaj toliko, kolikor si zaenkrat upajo. — In po drugih deželah? Razen v Mehiki,. kjer traja preganjanje Cerkve že več let, tako hudo še ni, kakor v pravkar imenovanih deželah. Toda hudobni duh in njegovi pomagači delajo tudi brez meča in Ognja povsod, da bi kar najbolj izpodko-pali in omajali božje kraljestvo. In s kako gorečnostjo in neutrudJjivostjo sovražniki božji to delajo na vseh krajih! Ali ste slišali, kako je poglavar rusikih brezbožcev, Jaroslavski, podžigal svoje pristaše na delo za brezbožnost? Da morajo s podvojeno in potrojeno gorečnostjo kot pravi apostoli delati za brezboštvo, tako da bo svet strmel... In res tako delajo! Število organiziranih brezbožnikov raste stalno in hitro. Imajo jih že štiri milijone. Obetajo jih pa v doglednem času 25 milijonov (!). Kam bo to prišlo !... Če slišimo take reči in take številke, kako bi mogli ostati še -mirni in hladni, brezbrižni in zadovoljni s seboj in s celim svetom?! Pod zastavo satanovo taka gorečnost, navdušenje in neugnanost; oni, ki se štejejo za božje prijatelje, pa naj bi te grozne prizore kar mirno gledali in čakali, kaj da iz tega pride? ... »Pa saj pri nas še ni tako hudo; pri nas še ni organiziranih brezbožcev.« — Ne — ali pa tudi že! Imenujejo se ne tako, tega si še ne upajo. Delajo pa v tem duhu. Goli naturalizem, o katerem govori pastirski list jugoslovanskih škofov, kakor se širi in šopiri pri nas, je tudi — brezboštvo. Če je natura sama vse, potem nima Bog na zemlji nič več opraviti. Nekako taki nauki Se sejejo in širijo pri nas in se vsiljujejo mladini in ljudstvu. Ko bo ta setev začela zoreti, kaj bo? .., Toda kaj bi govorili in kazali na to, kar vsakdo vidi! Kdo ne ve, da so časi vedno hujši in nevarnosti za vero vedno večje? Zato tudi naša dosedanja dejavnost ne zadostuje, marveč jo je treba povečati, ako nočemo, da poj demo vedno bolj rakovo pot. Če brezbožni b olj -ševiki delajo s podvojeno in potrojeno gorečnostjo za svoje peklenske namene, mo ramo tudi kristjani in katoličani delati s podvojeno in potrojeno gorečnostjo za ohra-njenje vere, za utrjenje božjega kraljestva! In to je in naj bo katoliška akcija! (Pride še.) Janez Kalan. .............I......I.....III........IIIIHIIIllllltl.................................................................IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIII......I......Illllllllllt..............................II...............II.......M................. ISKRE »Pripravljam se na dan sodbe« je rekla Pred smrtjo je 'zustila sv. Elizabeta be- sv. Elizabeta Turinška, ko so ji oponašali, da sede: »O Marija pridi mi na pomoč; bliža se toliko stori za reveže. Takrat bo namreč po- trenotek, ko vabi Vsemogočni svoje prijate- vračal sam božji Sodnik: »Pridite, blagoslov- lje na ženitovamje. Bliža se ženin, da sptejme ljeni mojega Očeta, prejmite kraPestvo .. Za- nevesto. Tiho! Tiho!« (Umrla je v 24. letu sta- kaj lačen sem bil in ste mi dali jesti...« rosti,) Sv, maše Ali se ni morda tudi vam slieno godilo ko meni? Ko sem bil še otrok, sem v cerkvi s posebnim spoštovanjem gledal na tiste velike mašne bukve, iz katerih je molil mašnik pri oltarju. Saj so moje maj-čkane bukvice kar izginile pred njimi. In kako lepo so bile vezane ter z zlatom okovane. Naša za vse dobro vneta Družba sv. Mohorja nam je preskrbela ta najboljši molitvenik v slovenskem prevodu. Za letos je izdala najbolj potrebni del, to so sv. maše za vse nedelje in večje praznike, skupaj okrog 100 sv. maš. Pomislite! Vaš dosedanji molitvenik ima kvečemu dvoje ali pa troje različnih mašnih molitev, ki jih potem molite skozi vse leto, naj bo advent ali post, božični ali velikonočni praznik, do-čim boste našli v novem molitveniku vsakemu prazniku ali času cerkvenega leta odgovarjajoče mašne molitve in sicer iste kakor jih moli mašnik pri oltarju. Ali si ne boste prav vsi zaželeli tega zares najideal-nejšega molitvenika? Tri prednosti tega molitvenika, misala, naj posebej poudarim. 1- Najstarejši molitvenik. Res je, da se je tudi misal tekom svojega blizu dva-tisočletnega obstoja razvijal in izpopolnjeval. Toda glavna vsebina, jedro misala, zlasti še najsvetejši del od Uvodnega slavo-speva do Očenaša, je skoraj nespremenjen iz onih junaških časov, ko je sv. Cerkev s krvjo svetih mučencev oškropljena še živela v katakombah. Da, prvi začetki segajo še v apostolske čase. Nekoliko drugačna ' je bila takrat sv. maša, bolj priprosta, a vsi sedanji glavni deli so bili že pri takratni sv. maši, ko so se vsi udeležili daritvenega obeda — sv. obhajila. Koliko svetih mučencev, škofov in pobožnih duhovnikov je že tekom teh dolgih stoletij molilo iste častitljive molitve, ki so zbrane v misalu. In dandanes! Nad 300.000 katoliških duhovnikov pristopa vsaik dan k oltarjem in vsi molijo iz istega skupnega najpopolnejšega molitvenika — misala. In vedno več in več vernikov se pridružuje svojim duhovnikom in molijo z njimi v duhu združeni iste mašne molitve v svojem domačem jeziku. 2. Najgloblji molitvenik, Molitvenik mora biti knjiga, ki jo vedno zopet z veseljem v roke vzamemo. Imeti mora trajno vrednost. Molitvenik ne sme biti kakor časopis, ki ga enkrat preberemo, potem pa izgubi za nas vsako zanimivost. Molitve- nika bi ne smeli nikdar popolnoma izčrpati, tako globok bi moral biti. A taki res tehtni in globoki molitve-niki so redki. Eden pa je, ki ga noben človek ne bo mogel do vseh globin doumeti, in to je misal. Saj je sv. Cerkev, kakor lepo pravi Koledar, v stoletjih zbrala v te molitve najlepše božje besede do nas in vse najkrasnejše in najgloblje, kar zmore naš pogovor z Bogom, Najmanj štiri petine misala je povzela sv. Cerkev iz sv. pisma, tega pisma vsemogočnega Boga do človeštva. Bog sam je pisatelje sv, pisma navdihnil in pri delu vodil, da so zapisali to, kar je hotel Bog po njih povedati človeštvu. V misalu so zbrani v berilih in evangelijih vsi najvažnejši odlomki iz Stare in zlasti iz Nove zaveze. Poleg teh poučnih delov, ki vsebujejo najglobljo življenjsko modrost, imamo v misalu še svete pesmi, ki izražajo primerna čuvstva veselja, žalosti, spokornosti i. dr. Tudi te svete pesmi pri vstopu, med berili, pri darovanju in obhajilu so vzete iz sv. pisma in sicer večinoma iz psalmov. — Končno imamo še pri vsaki sveti maši tudi tri spremenljive molitve: glavno prošnjo, prošnjo nad darovi in prošnjo po obhajilu, ki jih je sicer sestavila sv. Cerkev sama, enako kakor tudi večino stalnih mašnih molitev, a tudi iz teh diha duh bož!ji, saj vodi Cerkev božjo: Sveti Duh. 3, Najprimernejši molitvenik. Kdaj se na najboljši način udeležimo sv. daritve? Ako se v molitvah pridružimo mašniku, da molimo v iste skupne namene, obujamo ista primerna čuvstva ter bogatimo svojo dušo z istimi globokimi mislimi, ki jih nudi ta dan sv. Cerkev v berilih. Kako pa to dosežemo? Ako imamo v rokah isto mašno knjigo, kakor mašnik. Tudi s cerkvenim letom hoče dober kristjan živeti v najožjem stiku. Ni mu vseeno, kakšen čas ali kakšen praznik obhaja sveta Cerkev, marveč se hoče tudi čimbolj poglobiti, v razumevanje posameznih dob in dni cerkvenega leta. Zopet pa to ni mogoče brez misala. Kajti v mašne molitve je zbrala sv. Cerkev vedno najprimernejše nauke, dnevu najbolj odgovarjajoča čuvstva in najbolj potrebne prošnje. Z eno besedo: primernejšega molitvenika za udeležbo pri najsvetejši daritvi in za življenje s Cerkvijo ni kakor misal, katerega prvi del »Svete maše« je letos izšel. A. K. Pri Mariji Dragi Marijini otroci! Vsak mesec bomo letos poskušali pohiteti k Mariji. Storili bomo to ob vodstvu tiste naše matere, ki ji pravimo sv. katoliška Cerfcev. Ta naša dobra mati in voditeljica v zveličanje je obsejala vse leto z najlepšimi spomini na našo nebeško Mater. Ob teh spominih se bomo ustavljali mesec za mesecem in ob teh spominih se bomo navduševali za svojo največjo srečo. To bomo dosegli takrat, ko bo naša dobra Mati tam ob svojem Sinu zaklicala: »Zadosti! Pridi, moj sin, pridi moja hči! Končani so dnevi tvojega hrepenenja.« Pa začnimo! 1. Januar. Precej prvi dan v letu nas povede sv. Cerkev k Mariji. Z mislijo na Marijo vstopimo tudi mi v dneve novega leta. Naj bi se zgodilo, kakor sv. Cerkev ta dan tako goreče prosi: da bi čutili, kako prosi za nas ona, po kateri smo prejeli začetnika življenja, našega Gospoda Jezusa Kristusa! Na praznik Razglašenja Gospodovega se spet srečamo z Marijo. Sv. evangelij nam pove, da so Modri našli Dete in Marijo, njegovo mater. Bog je hotel, da je bila pri vseh večjih delih božjega usmiljenja tudi Marija zraven. Nekaj velikega se je zgodilo tisti dan, ko je zvezda Modre pripeljala k jaselcam, talkrat so se odprla vrata v misijonsko kraljestvo Kristusovo. To delo je še vedno jasen dokaz ves svet obsegajočega božjega usmiljenja. Vedno je imela pri tem delu zraven tudi Marija svojo mogočno in dobrohotno besedo. Naj bi šli za njo in naj bi jo čimdalje-bolj razumevali tudi mi, njeni otroci! Prav posebno pomenljiva pa se mi zdita ta mesec dan sv. Družine, ki ga obhajamo v osmini Gospodovega Razglašenja, in pa spominski dan Marijine zaroke s sv. Jožefom (23. jan,). Oba ta dneva nas opozarjata na v a ž -nost in svetost družinskega življenja na zemlji. Tudi Marija je živela v družini. Kot pridna hčerka Joahima in Ane je preživela prva svoja leta pri svojih starših; pozneje pa jo vidimo kot članico najsvetejše družine na zemlji: ob strani Jezusa Kristusa in svojega zaročenca, sv. Jožefa. Družinsko življenje je za ves svet neprecenljive važnosti, Kakršne bodo družine, tak bo ves svet. Iz družin obstajajo vasi, župnije, občine, pokrajine, države, ves svet. Kakršno bo življenje v družinah, tako bo v vaseh, v župnijah, povsod. Verne družine, verno ljudstvo; mlačne družine, mlačno ljudstvo; družine brez Boga — svet brez Boga. Žal, da se svet važnosti družinskega življenja vse premalo zaveda; zato pa se tudi na to življenje vse preslabo pripravlja. Nekateri družbeni voditelj toži, da se člani pri družbi sicer dobro drže; ko pa pride čas možitve, takrat pa kar naenkrat družbo opuste, se ji odtegujejo in mesto da bi se z voditeljevo pomočjo na ta važni korak v življenju skrbno pripravljali, mu popolnoma odrečejo svoje zaupanje. Kakor bi bila poštena pot v pošten zakon smrtni greh! Vse premalo se zavedamo, da je družina božja ustanova in da Jezus Kristus ni posvetil družinskega življenja samo s tem, da je hotel v družini živeti, ampak da je zakon dvignil do časti svetega zakramenta. Dostojanstvo in čast neoma-deževane zakonske zveze, tako piše sedanji sv. oče, se more najbolj spoznati iz tega, da Kristus Gospod, Sin večnega Očeta, ko je sprejel človeško naravo padlega človeka, ni le hotel tudi rodbinske zveze, ki je početek in temelj človeške družbe, na poseben način zajeti v svoj ljubezni-polni načrt, po katerem je izvršil vesoljno odrešenje, temveč jo je, obnovljeno v prvotni čistosti božje ustanove, celo povišal v pravi in veliki zakrament nove zaveze. Silno potrebno je, da se v vzvišene dolžnosti družinskega življenja vživimo in jih poznamo dosti prej, preden pred poročnim oltarjem izrečemo svoj; »Hočem«. Ne moremo več tožiti, da nam za to potrebnih knjig manjka. Gospodinjskih knjig imamo že nekaj na razpolago. Pred- Langus-Jebačin Jaselce vsem bi pa vsakomur, kdor hoče stopiti v svetišče družinskega življenja, priporočali knjigo o vzgoji, z naslovom »0 t ro k«. To izvrstno, v krasnem jeziku sestavljeno knjigo v dveh delih bi morala imeti vsaka hiš a. Tudi v knjigi »Iz duhovnega življenja družine« je skritih mnogo dragocenih migljajev za nas vse. Poslušajte, kako sv. oče poudarja važno dolžnost družinskega življenja. »Krščanski starši naj pomislijo, da njih naloga ni le skrbeti za razširjanje in ohranjanje človeškega rodu na zemlji, da celo ne samo za vzgojite v kakršnihkoli častilcev pravega Boga, ampak da rode Kristusovi Cerkvi potomstvo, da ustvarjajo sodržavljane svetih in domačine božje, da se ljudstvo, posvečeno češčenju Boga in našega Zveličarja, množi od dne do dne ... Oba zakonska bosta v teh otrocih, ki sta jih sprejela z radovoljnim in hvaležnim srcem od Boga, videla od Boga jima zaupani talent, ki ga naj ne uporabljata le v svojo lastno korist, tudi ne le za korist zemeljske domovine, ampak da ga ob sodbi s prirastkom vrneta Gospodu.« Pravite, da bi radi poznali kako tako družino, ki je znala za Boga vzgajati. Dobro! Povem vam jo, vsaj eno. To je bila družina, iz katere je izšla svetovno znana svetnica, mala Terezija, Deteta Jezusa. Ali se še spominjate, da sta njen oče in mati želela darovati vse svoje otroke Bogu? In to bi morala biti želja vseh ver- nih roditeljev. Božji otroci bodo tudi vaši otroci, kras in ponos domače hiše; otroci brez Boga bodo vaša vedna bridkost in žalost. Starši in otroci omenjene družine ®o živeli iz vere. Vtejhiši so vsak dan brali sv. pismo in knjigo o cerkvenem letu. Silno ljuba je bila vsej družini knjiga o življenju svetnikov. Češčenje Matere božje je bilo v tej hiši nekaj čisto domačega. Ljubeča mati Cecilija je vsakega otroka ž« ob rojstvu posvetila Mariji, nebeški Materi. In to posvečenje ni bilo samo nekaj površnega, nekaj zunanjega, nekaj kar naredimo v hipni navdušenosti, potem pa spet pozabimo. Kjer je doma ljubezen do Marije, tam tudi ljubezen do Jezusa ne more ostati prikrita. Ljubezen do Jezusa se pa meri po spoštovanju, ki ga imamo do njega v zakramentu presv. Rešnjega Telesa. Kjer ga ljudje komaj enkrat na leto prejmejo v obhajilu, kjer ne čutijo potrebe, da bi ga vsaj včasih obiskali v cerkvi, tam o ljubezni do Jezusa nikar veliko ne govorimo. 0 očetu male sv. Terezije pa beremo, da je pogostoma s svojo družino prejemal sv. obhajilo. Nikdar ni šel mimo cerkve, da ne bi obiskal ali vsaj spoštljivo ne pozdravil Jezusa v presv. Zakramentu. Vsakega duhovnika je iz ljubezni do evharističnega Jezusa z vsem spoštovanjem pozdravil. Z glavo zmajujete. Da je preveč, pravite. Da vam je nemogoče tako ravnati, se pritožujete. Verjemite mi; če bi se po naših hišah vsaj polovico, da četrtino in petino toliko naredilo, kakor se je delalo v tej družini, pa bi bilo še tudi nekaj. Vsaj vsako nedeljo naj bi prebrali sv. evangelij dotične nedelje, vsaj po enkrat na mesec naj bi vsi člani pristopali k Gospodovi mizi, vsaj včasih naj bi starši govorili svojim otrokom o dobrem, usmiljenem, ljubezni polnem Bogu. Za Boga ne bomo nikoli preveč storili. Zato se v ljubezni do Boga nikar ne utrudimo. V naše hiše več Boga, več božjega. In vsaka Marijina družba naj po svoje pripomore, da ne bo ostalo samo pri Želji in pri besedi . . . Janez Langerholz. ..............................................................................................................................................................................................................IIIIIIHIIU.......Illllllltlll Vsem, ki bodo kakorkoli pokazali naklonjenost »Bogoljubu«: ali z razširjanjem, priporočanjem, pospeševanjem in opozarjanjem nanj — naj ljubi Bog stotero poplača! Tem it> tudi vsem naročnikom, ki naš list radi čitajo — vedele božične dneve in zdravo novo leto v sreči in blagoslovu božjem! Uredništvo. Luč z gora Iz življenja mladega fanta. Nemški spisal Franc Weiser, poslovenil J. Jagodic. Za uvod. Bolj ko kdaj se bije danes boj za mladino. Čigava bo? Ali bo njen gospod malik, minljivi bog materije in uživanja, ali vsevečni Bog, izvor ljubezni, resnice in pravice? Komur je Bog cilj in zmisel življenja, bo Boga iskal in ga tudi našel. In kdor ga bo našel, ga bo v polni lepoti pokazal tudi drugim — na samem sebi. Rešil bo svojo in še katerega dušo. Tako mu bo življenje vredno življenja. Če je rekel veliki apostol Korinčanom, da so pismo Kristusovo (2 Kor 3, 3), jim je hotel povedati, naj bodo nosilci in znanilci Kristusovi, bolj ko listi katerelkoli knjige. Prav zato je tudi razumljivo, zakaj Kristus v vsem svojem življenju ni zapisal črke. Ker je pač pisal v duše in jih oblikoval za novo življenje po evangeliju. Časi so taki, da zgled lepega mladega življenja pretrese še tako v materijo zakopano dušo. Danes bolj, ko kdaj prej. Zato je prav, da imamo pred seboj tudi mi zglede življenja, ki naj nas pretresejo in prerode. Naj bo tako tudi tu! Videli bomo zgled otroka, kako zraste zdrav iz zdrave celice človeške družbe, iz dobre krščanske družine; zgled mladca, ki se upira in bori, a polaga svojo uporno borbo na božjo dlan; zgled smelega mornarja, ki zna varno voziti tudi med skalinami in čermi; zgled junaka, ki se nikogar ne boji, razen Boga; zgled moža, ki dozori v jasen cilj, a umrje kakor zrno, da zaživi v novo življenje drugih. S planin poje pesem te zgodbe. Zdrava je, vesela je, fantovska. Zgodba kakor pravljica, ki ji je moči dvigniti v duši pesem gora. Naj bi jo dvignila v nas vseh! Da bi bili mi vsi, kakor orli med sinjinami blizu Boga.. . Prevajalec. I. Malce vznemirjen sem bil že od jutra. To tudi ni nič čuda za 16. september, ko se vendar naslednji dan prične šola. Kupil sem si bil modrega zavojnega papirja, da bi si vse šolske knjige lepo čedno zavil. To sem moral že zaradi očeta, ki to vedno pogleda. Križ je, da s človekom, ki je v 6. razredu in ima 16 let, ravnajo kakor z otrokom. Z zavojem papirja v roki sem leno stopal po Schottenringu navzdol in zavil nato v Wallgasse. Pred našo hišo sem se ustavil in se ozrl naokoli. Preko bližnje vojašnice se je smejalo jasno poletno nebo v notranjost ulic; prav tako onkraj »Trga svobode«. Zares bedasto vreme! Zadnjih štirinajst dni je deževalo, da je bilo kar grdo. Zdaj pa, ko se pričenja šola, se ti nebo pne modro in jasno preko Dunaja, in se ti solnce škodoželjno smeje doli na gimnazije in realke in obrtne šole, ki bomo v njih jutri zopet sedeli za knjigami! — Nejevoljen sem šel v hišo. Na stopnicah mi je prišel nasproti Oton, moj brat. Mali dečko je kar žarel razburjenja: »Alo, Mirko, Tirolci so tu!« Zgrabil me je za roko; »Ti, stric je tak kakor Andrej Hofer. In ta glas — kakor medved! Vedno pravi: »Menda jaaa!« Kakor bi z zobmi orehe tri je trinajstletni na-vihanec spačil svoj obraz in se trudil, da bi posnel nizki bas. Potem se je glasno zasmejal, se ozrl naokoli in dejal skrivnostno: »Poslali so me po pivo. Boš videl, da bo stric sam cel vrč izpil!« — In je izginil kakor strela po stopnicah navzdol. »In Hinko —?« sem zaklical za njim. »Je tudi tu.« »Tepec!« sem si mislil. »Seveda je tu. Toda kakšen je, to bi rad vedel.« — Sredi stopnic sem obstal in se zazrl navzgor. Tu gori v našem stanovanju je sedaj stric, — prav za prav le daljni očetov bratranec, — stric iz Stu-bajske doline, s svojim sinom Hinkotom. Ta je bil zame glavni! 16 let star ko jaz, naj bi stanoval z menoj v isti sobi, hodil z menoj v šolo v isti razred! Zato je razumljivo, da sem bil strašno radoveden, kakšen je. — Nikdar se še nisva videla. Njegov oče je pisal pred nekaj tedni mojemu očetu, če bi mogel vzeti Hinkota na Dunaju pod streho. Fant je študiral v Inomostu, — pet razredov gimnazije. Sedaj ga hoče dati na Dunaj, da pride malo ven iz gora v prostrano življenje ter spozna tudi druge kraje in ljudi. Oče pravi, da je zdrav in še dosti priden ,.. Moj oče je takoj pritrdil. Hinko naj bi stanoval z nama fantoma v isti sobi. Mene — ob sebi umevno — niso vprašali, če mi je to prav. Ko sem se hotel upirati, je začel oče rentačiti. Zato sem utihnil in požrl svojo nevoljo. Zakaj sem moral prav jaz imeti takega neumnega Tirolca pri sebi v sobi! In ga •seveda vlačiti tudi po Dunaju, tega bratranca z dežele! Da naj me vsi sošolci zasmehujejo! — Vendar se je nevolja polagoma polegla in radovedno pričakovanje je naraščalo. Priden da je Hinko, tako je pisal njegov oče! Seveda, to sem rad verjel. — Tu naj življenje temeljilo spozna, če ni čisto preneumen! Moji sošolci so znali zato sijajno poskrbeti. Jaz bi kajpada tudi sodeloval, — previdno seveda, — in bi celo tudi malo zaviral, — ker sem njegov sorodnik, in človek nikoli ne ve,..! Toda imenitno bi le bilo takega neizkušenega dečka polagoma in korakoma vpeljati v velikomest-no življenje Ta Hinko je bil torej sedaj tu! —. Hipoma me je iztrgalo iz mojega razmišljanja, skočil sem po ostalih stopnicah navzgor in stopil v naše stanovanje. V predsobi sta visela dva klobuka iz sive klobučevine in dva težka plašča iz hrapastega sukna. Od znotraj pa je za-donel v pogovoru glas mojih staršev in globok bas. — Za trenutek sem prisluhnil, — tedaj je stopila moja mati iz sobe. Ko me je zagledala, je vrata na široko odprla in me potisnila noter. Za mizo je sedel stric in kadil. Oblečen je bil v sivo lovsko obleko. Močna črna brada je delala krasen okvir ostro začrtanemu obrazu, — Vstal je, da bi me pozdravil, Dobro-voljno se smehljajoč mi je podal roko in dejal počasi, z globokim glasom: »Bog daj, Mirko! Saj boš tako dober, da se boš zavzel za našega Hinkota!« Da, kje je vendar slednjič ta Hinko? — Ozrl sem se. Mati mi je namignila v fantovsko sobo in šla naprej. Sledil sem ji. — Tu je stal Hinko ob svoji postelji. Umil se je bil. Zapenjal si je rokave. Molče sem ga motril. Hlastno je tipal moj pogled po prvem vtisu: trenutek najvišje napetosti. — Nato sem olajšan zadihal. Hvala Bogu, to ni noben neumen, okoren kmečki fant! — Stala sva si v polni svetlobi nasproti. Bil je popolnoma moje velikosti, gibčen in vitek. Obleka po mestno, skoro elegantna. In kako dobro mu je pristojala! Bil sem zmeden. Podal sem mu roko in se mu hotel predstaviti: Mirko Eger; — pa sem besedi pravočasno pogoltnil. Tedaj me je on prehitel: »Servus, Mirko!« — Kako krasne oči imajo ti planinci! Rjavo se lesketajoč so me zrli njegovi iskreni pogledi. Od mrzle vode so mu žarela lica, lasje so mu viseli, še mokri in nepočesani na čelo. Smehljajoč se jih je pogladil nazaj. Kakor dih svežega gorskega zraka me je prevzelo in mi pihnilo zadnji ostanek jeze in nevolje iz duše. »Servus, Hinko!« sem odgovoril in mu prisrčno stisnil roko. Prijatelja bi si mogla postati, to sem čutil. In če bi se dal voditi, bi utegnilo biti imenitno, to šolsko leto! Samo pust ne bi smel biti. Pa saj tak ni videti! Zato sem se veselil, da bom njegov učitelj v vseh lahkomiselnostih, ki so na gimnaziji tajno in bujno cvetele. — Toda morda tega niti več ne potrebuje. Njegov oče je sicer pisal: »Zdrav je in še dosti priden...« Seveda! Saj sem tudi jaz »še dosti priden«! Kaj pa starši vedo!--- To noč je ostal stric Henrik pri nas. Sedel je z očetom in materjo v »lepi« sobi. Mi fantje naj bi šli pa spat. Ne, to nas še dolgo ni mikalo! Jaz sem ves gorel za tem, da bi svojega bratranca bliže spoznal. V fantovski sobi sem stal pri mizi in skrbno zavijal svoje knjige v modri papir. Hinko je praznil svoj kovčeg. Fra Angelico London. Nat. Gslerie Darovali so mu zlata, kadila (n mire ... Oton je stal poleg in gledal. Obleko sta polagala na posteljo in jo potem ravnala v omaro. Pristna tirolska obleka je bila vmes: irhaste hlače, že stare in ogoljene, svetle dokolenke in rdečerjav jopič. Zamišljeno, skoro resno je opazoval Hinko te kose obleke. »Tako hodim vedno na gore,« je rekel. »Tam je šlo že večkrat na življenje in smrt.« na skalnatem zobu. Za njim daljni, belo zasneženi gorski grebeni, spodaj okrog valovito megleno morje, — in nad vsem tem le še prazno, brezmejno nebo. Človek bi zakričal od groze, saj bi mogel omahniti, •— samo malo...! Toda smejoč se, je stal Hinko tam zgoraj! Na drugi sliki je visel, držeč se za skalovje, ob neki steni. Vsak prst napet na živ- Flrene»>, G»ll. Dfflri Franeiabigto Si). Družina Neverno sem ga pogledal: »Menda ne bo tako hudo!« — Priznati moram, da nisem imel takrat še nikakega pojma o gorah, Hinko se je molče sklonil v kovčeg, vzel iz njega knjigo in mi podal dve sliki, ki sta bili med listi. »Poglej!« je dejal preprosto. — Bili sta fotografiji. Ali sem gledal! Obšla sta me kar mraz in groza: Stal je v svoji tirolski obleki visoko ljenje in smrt, oči srepo navzgor obrnjene. Globoko pod njim, strašno globoko, zija prepad. V njem je nekaj belega, kakor kača zvitega, kakor ris krede na temni tabli. Gotovo hudournik! Iz ozadja se plazijo sivi kosmi oblakov kakor prihuljeni tigri... Tako ga je posnel neki tujec na enem najtežjih mest ne da bi bil slutil. — Grozno! Kar nehote me je streslo. »Zivio!« je zakričal Oton. Nenadoma je vneto listal po knjigi, ki jo je Hinko pustil brez brige ležati. Slike so bile v njej in različni zapiski. »Daj sem!« — Hinko, ki je nekoliko zardel, mu je hotel knjigo brž vzeti. Toda Oton se je branil in ga prosil z vabečimi očmi: »Tu notri so pa zabavne reči! Kaj je to, Hinko?« — »Moja spominska knjiga o gorskih turah! Kadar spremljam turiste na gore, mi zapišejo vanjo kaj za spomin!« »Tega si prav za prav ta doktor Maier ni sam izmislil. Pozneje sem bral ta rek v knjigi na Kammerspitzu, tam ga je nekdo drugače zapisal.« Brali smo dalje, list za listom. — »Živio! zopet nekaj veselega!« je zaklical Oton. Od suhega sadja le šunka me mika, od stro6ja še najbolj mesena iklobasa, od špic pa najlepša — povem vam brez špasa — vseh naSih vršacov le Spica je Špika. Pfeilspitz, 23. avgusta. Janez Lachner, vojaški kuhar. Počioajo .. . »Pogledal bom. Ali smem pogledati?« je prosil Oton. Hinko se je vdal. Listali smo po knjigi in brali različne izreke in verze. Povečini je bila prilepljena poleg tudi slika. Krasni planinski prizori, Oton je čital verze, resne hitro in po tihem, vesele počasi in na glas: Bodi zahvaljen, o Stvarnik sveta! Če ne za drugo, že radi tega, da svojo modrost .tako si proslavil, ko gore tako si visoko postavil, da riji Lurški za ozdravljenje neke osebe, Mariji iz Brezij in sv. Tereziji Det. J. za pomoč in za ozdravljenje nevarno bolne osebe, in za dušno zdravje cele družine. — N. Krnc se prisrčno zahv, Mariji, sv. Jožefu in dušam v v. za ozdravljenje vratu brez operacije, — A. H, se zahv. sv. Antonu in sv, Tereziji D, J. za ozdravljenje večletnega trpljenja. — Podpisana T, Č. se zahv. sv. Mali Tereziki in ev. Vianeju za uslišanje proišnje v dušni stiski in sili. Zahvala je obljubljena. V ta namen prilagam 10 dinarjev za katerokoli potrebo. — M. Š. (Semič) se vsled obljube zahvaljuje presv. Srcu J., Mariji Pomočnici, sv. Jožefu, bi. Don Bosku, da je sestra ozdravela pljučnice, ko je zdravnik že napovedal smrt. — Mar. Slavec (Koče) se zahv. najsv. Srcu J. in M., sv. Tereziji D. J. za izredno pomoč v smrtni bolezni in srečno izvršitev operacije. 3% popust (dividenda) se prične izplačevati dne 18. flec. v vseh naših poslovalnicah na sledeči način: 1. Ta dividenda se vpiše na delež in deležno rezervo vsem onim članom, ki še nimajo polnopla-čanega deleža 25 Din in deležne rezerve 200 Din, 2. Kdor ima pri zadrugi bodisi tekoč ali zaostal dolg, se mu dividenda odpiše na dolg. 3. Vsem drugim članom se bo dividenda Izplačala oz. ob nakupu kot plačilo vpoštevala. Člani agitirajte za Konzum, — držite se svojega ognjišča, — pridobite vsaj enega člana! Člani, ki pridobe do 15. januarja 1912. vsaj tri nove člane-odjemalce, dobe posebno nagrado. I delavsKo honzumno društvo v Ljubljani r. z. z o. z. Dobre knjige. Po stezah resnične popolnosti... Ali ste či- tali oceno te nove ascetične knjige, ki govori in razpravlja o krepostih (čednostih), v zadnji številki »Bogoljuba«? ... To je tretja knjiga istega pisatelja p. Mavricija T e r a š- a , kapucinskega redovnika, Slovenca, ki biva že več let pri generalni prokuri v Rimu. V treh njegovih knjigah smo dobili Slovenci celotno ascetiko. Ta (tretja) knjiga bo lahko res mnogo pripomogla, da se bo krepostno življenje med nami kre- pilo in utrjevalo. — Kdor hoče nuditi lepo, primerno božično darilce, naj seže po eni ali drugi izmed Teraševih knjig. Posebno priporočljiva je tretja, ki bo tudi brez prvih dveh prav izborno služila. Božičnice — za samospev, mešan zbor in orgle zložil in božjemu Detetu poklonil p. Hugolin Sattner. Druga izdaja. Ljubljana 1931, Par-titura 20 Din, glasovi po 4 Din. Tolle, legel Vzemi in čitaj pojoč s spremlje-vanjem, pa imaš božično razpoloženje, mehko srce in nekaj božično svojstvenega, kar se ne da z besedo izraziti. Tega ne najdeš v vseh zbirkah božičnih pesmi. P, Hugolina »Božičnice« so take, da ob njih čutih in uživaš božično milino in srečo. O, kako se ti razgreje srce pri »čertrti« v tej zbirki —: »Noč božična« — na besedilo M. Elizabete. Tudi tretja, peta in druge užigajo. Vzemi — in beril XX, Tantum ergo — za mešane zbore zložila Breda Š č e k v Gorici 1931, Založila »Katoliška knjigarna« (Libreria Cattolica, Gorizia), L, 6. Skladateljica se je že večkrat pojavila kot spretna sovrstnica v številu skladateljskega zbora. Tudi ta zbirka ima mnogo lepih, pristnih, v našem duhu sestavljenih skladb, ki bodo z radostjo sprejete, pa se bodo tudi ohranile kot trajno vredno blago. Slovensko besedilo se bo moglo prilagoditi podobno, kakor se to godi pri drugih popevkah za blagoslov. Misijonski koledar 1932. Pred nami je že 13 letnik tega priljubljenega znanilca cerkvenega leta, tega vzornega misijonskega razgledala. Že številne slike v njem so tako zanimive in poučne, da je vredno žrtvovati 12 Din zanj, saj imajo trajno vrednost in privlačnost, prav tako kakor raznovrstno in izbrano berivo, ki je ta koledar vsako leto nudi. Naroča se v Misijonski tiskarni, Groblje pri Domžalah, »Slovniški in slovarski Brus knjižne slovenščine« se imenuje drobna knjižica, ki vsebuje pogreške v besedah, oblikah in sestavah našega knjižnega jezika — v abecednem redu. — Sestavil I, Koštial, II. natis 1931. Založila Družba sv. Mohorja v Celju. Dobi se v vseh knjigarnah. Cena za ude 6 Din. Založništvo Herder v Freiburgu je izdalo za praznike mnogo lepih knjig. Posebej omenjamo in priporočamo: 1. Dorfler Peter, Der Bubenkonig. Don Bosco und seine Schlingel. Mit Bildern von Rudolf Hesse. Cena 2-80 M, kart. 3-30 M, v platno vez. 4 M. Str. 206. — Knjižica popisuje živahno in za otroška srca primerno — nenavadno požrtvovalno življenje don Boska. Sredi zanemarjene in Bogu odtujene mladine išče duš, da bi jih pripeljal k Bogu, 2. Matthiessen Wilhelm, Sankt Martin. Den Kindern erzahlt. Mit Bildern von August Braun, Cena v polplatno vez. 3-20 M, v celo platno vez. 3*80 M. — Čeprav je sveti Martin tudi pri nas močno znan svetnik, vendar malokdo globlje pozna njegovo življenje. Omenjena knjižica opisuje na 76 straneh njegove življenjske zgodbe, Zasluži, da jo večkrat vzamemo v roke. 3. Monahan Maud Die Geschichte der heili-gen Magdalena Sophie Barat, den Kindern erzahlt, Obersetzt von Elisabeth von Schmidt-Pauli. Illustriertivon Robin. Cena v pol platno vez. 2-80 M, v celo platno vez. 3"20 M. — To je življenje velike svetniške žene, ki je imela prav posebno ljubezen do siromakov in otrok. Prevedena je v lepem jeziku iz angleščine in krasi jo mnogo slik med tekstom. Vse tri omenjene mladinske knjige priporočamo. Lexikon fiir Theologie und Glaube. Heraus-gegeben von Dr. Michael Buchberger, III. Bd. Co- lorbassus bis Filioque. 1931, 26 M.; v platno vez. 30 M.; v polusnje 34 M. — Ta teološki leksikon stoji res na višku moderne znanosti. Dogmatična, moralna, socialna, zgodovinska, pastoralna vprašanja so obdelana vseskozi res strokovno, precizno, zanesljivo. Leksikon prav lahko nadomešča celo zbirko knjig duhovniku, pa tudi laiku, ki hoče prav soditi o katoliški resnici in katoliškem življenju. Wir sind die Zeil. Von Linus Bopp. Zur ka-tholiechen Zeit-, Menschen- tmd Lebenskunde. 4.40 M.; v platno vez. 5.40 M, Knjiga pisana za voditelje. S stališča modernega človeka obravnava najbolj pereča vzgojna, kulturna in nekatera prav verska vprašanja. Marsikatero stvar, ki je nam problem, osvetli v luči večnih resnic. Unser Glaube von -R, Linhardt. Einfiihrung in die Geisteswelt des katholischen Dogmas fiir ge-bildete Laien. 4.60 M.; v platno vez. 6.20 M. — Linhardt je pridigar v cerkvi sv. Kajetana v Mona-kovem. Ljudje 'ga zelo radi poslušajo. Pa tudi pisana beseda se gladko čita. »Unsere Ideale« obsega nauk o krščanski morali, »Unser Glaube« pa nauk o katoliški dogmi. Prav dogmatični spisi so močno potrebni današnjemu človeku, ko se verska nevednost vedno bolj širi. Knjiga je namenjena v prvi vrsti laikom. Religion des jungen Menschen von T. Toth. 3,40 M„ v platno vez. 4.20 M. — T6thove knjige mladi ljudje silno radi čitajo; vidi se že iz tega, ker je bila prva naklada 7000 izv. tako hitro razprodana. Vere ne vsiljuje, pač pa o vseh verskih vprašanjih tako piše, da človeka zanje ogreje. Zelo priporočljiva. — Knjiga namenjena duhovnikom in pa tistim, ki duhovnikom pomagajo pri reševanju duš je Christns Pastor. Von Bischof Dr. Con rad Grober. Ein Bildnis des guten Hirten. Knjiga je praktična pastoralka za modernega dušnega pastirja. Pri Kristusu in na Kristusu se je vedno treba učiti metode, kako je treba skrbeti za duše. Spisal jo je skušen dušni pastir, zato nudi toliko praktičnega sodobnemu duhovniku. REVMATIKI kateri vporabljajo za pomirjenie bolečin Fellerjev Elsafluid, Vam lahko povedo, kako so zadovoljni s tem domačim sredstvom in kozmetikom, ki se je obneslo skozi 35 let. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 62 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 357. Savska ban. Dopisi. Zveličavni dnevi. Nekaj vtisov iz duhovnih vaj v Mali Loki od 24.-28. okt. 1931: Kaj nas je nagnilo, da smo se odločile za duhovno obnovo? Sedaj čutimo, da nas je klicala božja milost. Hvala Bogu, da smo se odzvale. Mala Loka blizu Domžal je miren kraj, kjer stoji samostan čč, sester sv. Križa. Prijazno so nas sprejele in odpeljale v prostrano obednico, da smo se okrepčale. Nato so nam odkazale spalnice, jako lepe in snažne sobice. Ko smo se nekoliko razgledale, se je oglasil zvonček, ki nas je prvikrat klical k molitvi. Pohitele smo v nepopisno ljubko kapelico. Pred oltar je stopil č. gospod, ki je vodil duh. vaje. Slišale smo prvi govor, in sicer o vrednosti duhovnih vaj. Po govoru je bil še blagoslov in po okusni večerji smo se odpravile k počitku. Po večerji nas je iznenadilo, ko nam je č. sestra povedala, da se mora vse tri dni strogo molčati. Naj pozabimo te dni na vse drugo, naj bo v mislih samo eno, namreč: Bog in jaz. Precej premagovanja je bilo treba da smo krotile gibčnost jezikov. V treh dnevih smo govorile res samo z Bogom. O kako nepopisno lepi so bili govoril Vsak nam je bil prekratek,, četudi so bili štirje na dan. Vmes so bile razne druge pobožnosti: Križev pot, sv. rožni venec, litanije, duhovno branje itd. V prostem času pa smo čitale nabožne knjige in pripravljale smo se za sv. spoved. G. voditelj nam je naročil, naj se pripravimo tako, kot bi bila zadnja v našem življenju. Dobre sestre pa so ves čas skrbele za obilno in dobro telesno hrano. Predzadnji dan smo vse opravile dolgo sv. spoved. O kako srečne smo bile ves večer in celo drugo jutro v pričakovanju nebeškega Ženina! Hitro, prehitro so minuli ti presrečni dnevi in nastopilo je zadnje jutro — višek naše sreče. Prejele smo v čista, skesana srca — Jezusa. O kako goreča — kot še morda nikoli — je bila molitev vsake po sv. obhajilu, kako prisrčna je bila zahvala združena, s prošnjo za stanovitnost. Ko stopimo v obednico, joj kakšno iznenadenjel Vse v zelenju in cvetju in na mizi — same dobrote. Razvezali so se jeziki, smeh in veselje je napolnilo obednico. Od č. gospoda smo prejele vsaka svetinjico in lepo podobico za spomin; enako so nas obdarile tudi dobre sestre. Pa čas je hitro potekal; treba je bilo misliti na odhod. Hitele smo skupaj še enkrat v prijazno kapelico, kjer smo prejele toliko milosti. G. voditelj nam je polagal na srce, naj bomo apostolke v naši ožji okolici, naj vnemamo za duhovne vaje še druga dekleta, z besedo in z zgledom. Končno zatrjujemo druga drugi, da ob letu če Bog da — zopet pridemo. Pridružite se nam — tovari-šice — tudi ve. Pojdite, da okusite srečo, ki jo zaman iščete v svetu, srečo, ki jo more dati le Bog! 1 I. P. Šmihel nad Mozirjem. Naša Mar. družba ima šele eno leto za seboj, pa je hvala Bogu in Mariji, donesla med mladino že veliko blagoslova. Tudi na zunaj se lepo razcvita. Šteje 40 članic. Na Veliki Šmarijin smo imele prvi slovesen sprejem. Vse kandidatinje so bile v belih oblekah, kar je v naših krajih že bolj redek pojav. Bilo je prav vzpodbudno. V nedeljo 23. avgusta so nam pa blagoslovili krasno Marijino zastavo, ki so jo izdelale čč, šolske sestre v Mariboru. Požrtvovalne družbenke so v kratkem času spravile skupaj potrebno vsoto za kritje stroškov. V pridigi je svetnik Alfonz Požar razložil pomen Ma- Najboljši šivalni stroji in kolesa so edino GRITZNER in ADLER za dom, obrl in industrijo t vseh opremah. Utotam Švicarski pletllnl •troj 4 DUBIED Pouk r Teženju brezplačen. — Nizke cene. — Priložnostna darila. |0aP PETELIMC LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika za vodo. Večletna garancija. Tudi na obroke. rijinega prapora, ki naj bo družbenkam do groba simbol čistosti, duhovnega boja in zmage. Poroštvo za to naj bosta Brezmadežna in Mala Cvetka, katerih podobi nosi prapor. Po cerkveni slovesnosti je bil zunaj tabor okoliških Marijinih družb, na katerem so nas navduševali za vzvišene vzore navzoči gg. Alf. Po- žar, p. Vladimir, domači g. voditelj, dalje zastopnice Marijinih družb: Šmihel, Mozirje in Nazarje. Vso slovesnost smo zaključili z majhno prireditvijo v šoli, kjer smo uprizorili 2 igrici: »Pota Marijina« in en šaljivi prizor. Bil je prelep dan za naša dekleta. Z novo gorečnostjo smo se vračale na dom. Posor na prilogo! ki priporoča Bogoljuba osem, ki ga. še nimajo. — Pokažite jo takim in agifirajte za list. A.&E. SKABERNČ LJUBLJANA Ako hočete za Božič res lep plašč imeti, kupite že kar izgotovlje-nega pri F. I. GORIČAR, LJUBLJANA Sv Petra cest« štev. 29 kjer dobite krasne plišaste že od 400 Din, različne suknene s krasnim pelcem od 300 Din, otroške v vseh velikostih od 2 let od 110 Din naprej, kakor tudi vsakovrstno blago za plašče, obleke in perilo. Na željo se izgotovijo plašči tudi po naročilu. Vesele božične praznike in srečno nooo leto! želi in se priporoča c. občinstvu za na-daljno naklonjenost kamnoseško in kiparsko podjetje FRANJO KUNO V AR pokopališče Sv. Križ — Ljubljana Vesele božične praznike! želimo osem soojtm cen), odjemalcem s strani ministrstva poljedelstva in voda pod štev. 54.210 dne 4. septembra 1931. dovoljene loterije dobrodel. društva sv. Vincenclfa v Beogradu (ulica Jovana Rističa Stev. 20) — v svrho zgradbe in droiih dobrodelnih namenov ŠTEVILO SREČK: 250.000 dvojnih kosov srečk v iznosu Din 50,000.000 RAZDELITEV s 100.000 komadov /2 (polovica srečke) Din 50'— '/4 (četrtina srečke) Din 25'— Cena v raznih inozemskih valutah je označena na zadnji strani srečke ŽREBANJE bo v Beogradu dne 1, maja 1932 pod oblastvenim nadzorstvom IZPLAČILO DOBITKOV Dobitki se izplačujejo od 15. maja do 15. avgusta 1932 pri glavni blagajni centralne loterijske uprave proti predložitvi izžrebane srečke v smislu zakonitih predpisov. Izplačevalo se bo v gotovini v dinarski veljavi. Po preteku navedenega roka se izgubi pravica do izplačila. SREČKE PRODAJAJO: .vse kolekture, denarni z« vodi, rimsko-katoliški župni uradi, cerkvene ustanove, dobrodelna društva i, t d. Centralna uprava loterije; Beograd, Ulica Jovana Rističa št. 20 Podružnica: Zagreb, Trg Kralja Aleksandra S t. S